io;',tiUiat ne more i poroti svojim up 5* radi tega moral Telefon uprave: 2U: Älo'Ä sAXSl rinr^ilTaio'ürHnXrwi'Ä L <,r1" drobnavrstica ali nje prostar ,0 Din. 1 ' 004II,a,° Uref|u'8*»" »OomolTtJba«. naročnina. reklamacije in iisssrati Upr&vntttvu »DomoÜ.dws v Ljubli . ■HKeleton uredništva: 254Ö. K—................... _....„.... ■ uredba k zakonu o lalliti kmetov Odkar je zakon o zaščiti kmetov stopil 0. aprila preteklega leta v veljavo, se ni ni-bli poleglo govorjenje o njem. Nekateri so jričakova'1', da čez pol leta preneha, drugi so |isliii, da se izpremenl, tretji so pričakovali, ft se podaljša. Bil je nazadnje res podaljšan malimi izpremembami, obeneVn pa je doli« kraljevska vlada pooblastilo, da sme sa-šgsa izdati k temu zakonu uredbe, ki ureju-fcjo razmere, nastale kot posledice zaščite metov. Danes kmeta ne more izterjati za stare siov,. ne kak denarni zavod, ne kak trgo-Naic ali obrtnik. Z«to tudi obrtnik ali trgovec' tega morali tigovci ■ÈjMavnavo. Kdor pa gre v konkurz ali porav-jfgijivo. na tem ostane nekak poslovni madež in y®ko obnovi svojo trgovino. Bili smo doslej »jeni, da je skoraj zmeraj šel trgovec v g:ij."j-ikurz p» svoji lastni krivdi ali pa da je m s tem združena včasih morda eelo kaka »julija. Pa ne bi tisti trgovci in obrtniki, ki zaradi zakona o zaščiti kmetov prišli do ga, da ne morejo plačati svojih dolgov, izbili d-.biega imena, je izšla 4. januarja edlv ki določuje, da morejo taki trgovci btniki, podjetniki itd. zaprositi pri sodišču [posredovanje med dolžnikom invpniki. Če dišče uvidi, da je tako posredovanje po-|el»no; imenuje posredovalca med dolžnikom upniki in sicer na predlog dolžnika. V treh ah odloči sodnik ali je uvesti posredovanje ne. Če se začne posredovanje, se to vpiše !i v zemljiško knjigo. Od tistega dne na-oj ni mogoče v zemljiško knjigo nič več jižiti, dolžnik ne more več obremeniti svo-l nepremičnin. Dokler traja to posredova-jjjje, tudi od njega ne more noben upnik ni-lar izterjati. Vendar pa mora plačati davke ägg! druge javne dajatve in plače svojim usluž-llifencem. Če se posredovanje posreči, se do-'•«SSror ned upniki in dolžnikom predloži so-gšPSi u. Podpisi morajo biti overovljeni. Če pa iijiljBft dneh ne pride na podlagi posredovanja j^Bfcporazu.ma, se posredovalni postopek usta-HjjBW't dolžnik 'nora ali vse plačati ali iti v po-avo odnosno v konkurz. Zadrega dolžni-je na ta način nekako prehešena na M ¥a- in daner je več upanja, da se dolžin upniki poravnajo brez slabih posledic poravnava. ' Velike težave so nastale zaradi zakona o zaščiti kmetov tudi pri denarnih zavodih. Tudi ti zaenkrat ne morejo izterjavati kmetov. Zato pa so postali vlagatelji nezaupni in Se bolj pritiskajo na denarne zavode kot poprej. Denarni zavodi so zato prišli v veliko stisko. Samo po sebi bi morali vlagateljem izplačati njihove vloge, toda, naj se trudijo kolikor se hočejo, do denarja ne pridejo. Nekateri vlagatelji uvidevajo, da zadruge, razne hranilnice in posojilnice niso ničesar krive, da ne morejo izplačati, mnogim pa se ne da nič dopovedati. Zamrznile — kot pravijo Americani — niso samo vloge, ampak zamrznile so tudi terjatve nasproti dolžnikom. Te razmere so res silno težke za vse, za vlagatelje, it: potrebu- jejo denar in ga za -najpotrebnejše stvari a* morejo dobiti, ravno tako pa tudi za zadruge. Pri aajboljSi volji ne morejo ničesar storiti, da bi ustregle vlagateljem. Zelo nespametno je, če v enem ali drugem kraju vlagatelji očitajo uačelstvu ali posameznim odbornikom zadruge, da so oni krivi, če ne dobe vlagatelji denarja, zakaj čisto jasno je, da tega ni nihče kriv pri posameznih zadrugah. Res, zelo težke in neprijetne so te razmere, v katerih živimo. Toda_ kadar so ne da prav nič napraviti, je treba potrpeti. Ta tolažba je sicer zelo majhna, toda bedasto je, metati krivdo na koga, o katerem vemo, da ni kriv. Težko je v takih časih ohraniti mirno kri, je pa vendarle to največja modrost. Pri vseh težavah pa ne sine naš kmet izgubljati poguma. Boljši časi pridejo znova. Takrat se bo tudi znova poživilo delo zadrug in tudi obtok denarja bo znova upostavljen. Hud bdi bo uiemo V svoji novoletni izjavi je. sv. oče žalostnega srca omenil boj, ki ga bije brezverstvo po raznih državah proti krščanstvu, zlasti proti katoliški Cerkvi. Res da ni bila Cerkev brez nasprotnikov, odkar obstoja ta Kristusova ustanova. Vendar udarjajo njeni sovražniki baš zadnji čas na dan z izredno smelostjo in močjo. Danes že ni več na svetu dežele, kjer bi ne imel Bog skritih in javnih nasprotnikov. Javnih, kjer se čuti Iramasonstvo že na trdnem; več ali manj skritih, kjer evangelij »Velikih Besednikov« še ni dovolj zasidran v narodu. S posebno tugo se je spomnil papež treh držav: Rusije, Mehike in Španije. V vseh treh so narodi še danes po večini verni, oblast pa imajo popolnoma v rokah brezverske vlade, pa naj se prištevajo španskim oziroma mehiškim socialistom in narodnjakarjem ali pa ruskim komunistom. Vsem so vere in zlasti katoliška vera zelo na poti, in ruski bolj-ševiki se čutijo, — nemalo vsled potuhe tudi »krščanskih« velesil, — že tako močne, da so izdelali načrt, po katerem hočejo v petih letih zatreti in s surovo silo pokončati v nesrečni veliki slovanski državi vse, kar je verskega,, cerkvenega, svetega. ' Kako je vendar prišlo do tega, da je katoliška Mehika postala protikatoliška, Cerkvi vdana Španija proticerkvena in da verna ma-: tuška Rusija vcsj na videz mirno gleda, kako ji framasoni in njihovi prijatelji podirajo veliöÄstne hiše: božje, onečaščujdjd svete pò-: dobe in z vsemi svojimi načrti pehajo ruski narod v grozno mlako nonravnega in proti-verskega življenja? Ko so spali, je prišel sejavec in je nastil ljulke med pšenico ... Bilo je takole: Verni Mehičani in Španci in Rusi so lepo po starih običajih v cerkvi molili, zunaj nje so pa imeli — po svobodomiselnem načelu — vero lepo skrito v srcu. Framasoni so se pa organizirali in širili svoje misli s svojim časopisjem. Tistim samo notranjim katoličanom so bile malo ali pa sploh nič mar politične in prosvetne-katoliške organizacije. V cerkvi so dajali čast Bogu, pri volitvah pa so »po starem običaju« volili tudi »pobožne« prostozidarje ali pa njih tajne prijatelje. Zakaj pa so tako volili? Ker so bili slal»> poučeni. Zakaj pa so bili slab.) poučeni? Ker so se premalo zanimali za svoje katoliško časopisje; tudi so katoliške liste premalo naročali, in kar je glavno, slabo ali nič čitali. Kaj pa mi, slovenski katoličani? Ali so nas mehiški, ruski in španski dogodki kaj naučili? Ali hočemo po ravno isti poti v prepad? Kar vprašajmo se čisto odkrito: Je-li kriza res prav povsod tako velika, da bi n. pr. število naročnikov »Domoljuba« v tem letu ne moglo ostati ne samo neokrnjeno, ampalc bi se celo povečalo? Ponekod to res ni mogoče, drugod bi pa morda le še šlo I Strìl U3 tisoč dinarje v §e dosten apmemo ^rtme u. . . Zttcčmkom, » Um poic os*. - , m si«? Aso nrtHam -.. im «e*»' 510 " flo^effl fefe cek>tetm> naročnino ! Storile to ftw6 I*5 feto*. P^obtxol ^^ »k »r r k«. « - — : r^f - £ . ^^ - — T . ■ " ' * f^t^,. Sii; ve teet» s sata» üastaaaa «m»- ■—' - i sBjafiMfcmBejsaa spai^eat pr:c sa- n- «sa&tesat Al BBC- ete®*® TB m*- mZamß Ai p^fwaBjM» toži dmeun. i* ,..:.; '; i Btéf Vri«? Ix. i- i- :ü» J"- __ aseanase-S "»o dolfai ' £ t •»•: « f^i»»«- onfet =»■ u t.:, irojwii- . f Ü*: Zafe Mi «Hi, • aaheàc-: ">' wate- sai-:' t M teiteüi L-:" Kolkovanje pritožb zoper občinske proračune ''t«';3»r utre p:>:waja. te T» - -.a-artfB frrteüe yeetì pswataa«. - rnštsi {>t»;:riafce fcktede k ds- lì tv-m b SOS t priaeri * L 1JÖ2. cijaaBa. Glas Plačila takse aiosa ; ar.' ;c K jo je »>*s>«ai %~ii:š5. T« te* ni -ette -.i ■t I ist M» A' ». m.. fTia» an; atos eriij. iBsas»- iòsjs Ii4e sfrää ia te-« ji^Uiae; k. Ilo» iaibe. rrxfc ìa bjüi prJoee. ? kranai irr.-iafejo .iräraa ia «rnoapjavsa « '«thtzx oftaSaÄs. Že- i cišje^-a n.*»é»asa pnfe, «dre^eae t mkmotm. <èiì se sae?t yrüaifce ii*Je.:imsL , ittir tmäi thfi. f. jntešbe m rrače* fe pr&tftfi r jpsm» i»l*r*** ia £sa fwÄÄBt eècA pceäaiä DtttmKn ali dr5»aòe : - a '.•siis icädadw swmatum «vk diaö». li .... sK-r*j« a «»cpaTsa trìesi. —< w.ic.t wqf jsH«ti |M je -še tretet ' .-f t ì» AotoriJ» «no { se iìtiiuai. B» « dršaraiad ■Mtfc:-.; iMsnw tufi ìiam "wi, « te» I x; é"r«aL pjiteffite JBt-ia fcšS šteK awsSsRij«» ; -- . •pprsf.. T>-(äraat «r-sà» las- ! jitasr't ät itftguuiap« rei» 8fe. sa Sj-Buwk ■ S« &s vìtòìh pnsafö«-i. im. — ti/ r mm*; t un,tmttm ., .»^ittt. {ju tt vi!«ot àiaei i..sa« f-rarjoe a»-p'.t'wii jiihdÜB mia jia jedorr. ncvtiàeusr ée->äi ÖMiia t. luKBW^t ama. Si ni rt ìàts Ea ■p-noìiui izrftcì.i ictiBtssair »i'-a;^ ta-■nr w sieer ii-iiea> sjih*. > «tm. db ia^na: vziir sammimmi; jbranmm st iai«r.-;nja s Ejini zahteve pinoihi m» k»iei" V. cbš» gm . tiu ih jtuzut suiiütui ai ju. pj. jiiii-i- jwa.ni.-zgui iati., ót bìkhiu-t ji-iiuiaiifie s. totii : t-sivamit. uaciiH" ?vtjnaiLv jt tqbxx&bl sb-taevaii pri iaaetöm jtroiižu j«i£}«sti.. ^ prhužnkmj iiuet j* M' lui m mi^t pribÉnika. T tstà. gn-imerik nifct jt j*. iacixii. lUKiJiii lei,'- jračjiisiaa aist zi " - ■v. . a, ■ u. J. ;;; ^ij- ___ » - f ÌK,i w i-.,.,. « : mim- »» lOlttEJK vn& SUHO . iii^; ti a* pni iK^mi. jc-*»*. Tafc „ .. .Wfa .«-t^;.; laLafi abo» £ ^ ^ " umsa. Ina » ^ kr&ü: t ^Mt ..starna., rtejm Ä prÄaStt? S'.. TTS» irà TW tikst T TKfc ÄOTtea. : "" rmi rman* st** fÄ.'t itópwrt.» Vwè arom; jnjup-Bter*" ina ÈBgeawca diiiärnt« ^ iwrej. & Taša jwi- iai;ai 62. »«a tenä j» Se® fu. te srmsn e T * iri'uài l^a Iq^eN» Waaä fijirwl&i'; a e «air a wneàS t ì* wàeoia. ter j» i JtruniiuiMZL imi f «trrai ìì>tm:iyAm< igrearol* «nkxc MoaKcneam; «UaMsm. tì la» üM) < t^ ----1 — .Tsi ««"»Bit. «nm jji, jesirticfeì * ni an. * J.-1SI.1, i •iltfìfSX . ftfe ■1-.HI-. .s? ji;- biòtti àtijì. tifiiiek t štri-Hč Qcimuliifitt Titiii-Hct. at:. zupaa saaeau«. an- __iti ju. a;»-« '..n^-i éutoci a.-suep. a.». :«*, t. « se i*r more jete*- tszumei. il siami-.:.. «etf. jc-'-ifàrriee «su ■ip«!-:®. "ni. pr»-.xkank. T Takec pr antri 'a ;t;t äi r.u:.ia aima pnar. S*- :>."-:, «gva .ita:- te »:-:«irt-n. tVsakdo, od katerega ob^ast^o c-. /.-me- ;; Ijeno pobere tak» aU pri^tojbiso «i! -.«jo, I ne? j je treh«, ali ki pow**sw> im-iai m i jam p j. ii tahfo sii pristojbi&x ka!f ;e po | zationa ni bil dolžan piateti, trne v * dneh ;J od dne. ko je bila njegova taksa p;- -na ali | pMaofc-a* fwtoi«M, i*itev«ti porraHI takse | ali cd «eowaice dL'« krije p -ned. | nib'djvtev. do 10.000 Di» od ' saate « érrrknfe. Bad 10.000 Din eri BHnktryha ta iuiasoel /a aavke). — Pr«. . ì.» iziguM piatir»:- do pwTa'iìa. -- Mj.-i.3M. -ia je s Jen» vse porote . kat-je treia. te ndn obtete glele k^kovnilt iJaksnii? «f-rwstiJek \)ag v jatwk xade-.ak-V r.tf*. fpriU'libe m dr. ki ie aanalajo na pri* aadeve, ki tr» torej le v ifi-lj a-:interesa. Baora|o iereit biti šofl»., <-•*"> BMnajo biti za nje pteča.1-- pri-; p» d^oflab takaaega akoa» •= —-»;;•• - Uhfnife p^tavk. F K-a. Ali se še pomišfiate! Zakaj je icJiko «rsiae is pMBacJkasjil Velik viTvk temi: je, ker SjuJje pre - -:•' » f Ker &c*:ejo ali ne zaaj"» varčevati '• .-«at*- "»'^o paleae. « ienu lanate««, ft .'KJnfci ter: ir»1!, ai dosti, it 4e-5z?; tre?« fé- u:4i i teantiò» j« .:- i*- _ Ts Se : - . ... >KadW je acjk^lite kraašlEiea aa saaV? tjadì. a ^ Bša -i spk-4. .a) d^jj.aa.ii, da ; |*r inngt— a «i'ae « è» ' ■a.-:--.eàf ÌU^im ae wat pa ae adi p --a «isangete Misi;te sa* -tee-. . s-«!« aufe a± kw pe, «-. ^ "fó. is talli ifitfcpai.- a» ie vaakefat, - t«* —i _ —— — A ti is - i4ti»v *--p pa..; ruk<9B — p* kak;- .. .tiar.; üir.aaü: Dases pa si »t« aaaa p«4 -sai» aa isrt bolje. Pteagaj si satss te p. ■ a B^: če ai saa se pomaga«, boš pa p» ; -c reričiaa toikei. Kdo? stobi .-: -i » soo;-«. -e te. pravoròtsao «kdeL Kak »r ì* : pallai;» M.nwaaj( eoper poter spìmae^ ; f*> .;- .--ii: Jüdi avamvasje m doilvf-'.je — -- ; H-i-'»«^ Fa --apreste.:» deftekab je", . i,i- m** prej i» fsdi i' ^ b : Kante»« pni»* »e — K., ln previa pwd s«* i'-v - - ~ - sis.ii ...... ■ tscC". k; » ite pi .«ril , -, ki sle aarf psèc«ak .-sai ;__gubali teSš t pni« st-arr.xKje» aa se posete--'-• ki afte fti stiupaaafiü Jay aa^ubü'- ^ da >KariSafct aa saaiMpoaax1, tenivrf veja*. »K.veaske aavaravalni^* 1 .vi1 itlm . tatfl V- • i! to'? .ji le popolnoma varno, pravo zavarovanje.) Pa sedaj so slabi časi in ljudje nimajo enarja. — Vendar pa teko pri koncu ljudje denarjem vendar niso, vsaj po mnogih kra-ih ne. Tudi v drugih državah so slabi časi, a fondar »Karitas« tam sijajno uspeva. Do vsake nove stvari so ljudje s početka lezaupni, če jim ne meče takoj očividnega öbiöka. Sčasoma pa si vsaka dobra stvar re pot. Prepričani smo, da si bo tudi naša •Karitas« pridobila splošno zaupanje in bo. Sostala močna gospodarska trdnjava slovenskega ljudstva. j oedaj pa — če premorete le toliko, da jekaj dinarjev na nieset- utrpite — kar vsi v Karitas«! Smrt ne bo dolgo čakala. Ona laba s koso neprenehoma, maha ua desno in vo in ne gieda, kam kosa prileti. Morebiti i bliža že vaši hiši. (Bolnikov »Karitas« ne irejemn.) Po smrti pa so vedno veliki stro-i. Koliko lažje jc dati vsak mesec malo, ka-r pa naenkrat veliko vsoto — posebno, če nikjer ni! Zadolžiti se je treba in to ni •ijetno. Preskrbite torej sebe in svoje do-lače pravočasno: Duši za večnost, denar pa ta svet! Kdor oboje stiri, stori najbolje, •e, ki si skrben za svojo družino, zavaruj se korist svoje žene in svojih ■ trok! Prav je, i se zavarajete za malo višje /. -.ka. da poli pogrebnih stroškov še kaj os!-no • dru-i potrebe. Zavarujte tudi svoje sta;š.\ ki že iso zavarovani, za pogreb in za maše! Mladi ldje pa, čim prej se zavarujete, večje ugod-isti imate! S časoma mora biti zavarovano ie ljudstvo. To bo dokaz, da so ljudje modri, revdarni, resnično napredni. Prepričani smo, i ho »Karitas« v veliko srečo in blagoslov isameznim. d nižinam in celemu narodu. Bolečine v hrbtu, zous!anile jih S!,OAN-ov LINIMENT premaga bolecne, neglo pomiruje in »e dobro počutite. Čim Vas napadejo bolečine, nam? žile nolabko btez utiravnnja malo SLOAN-. VE masti. - Prodir» in pomirja bolnf! mesta n mišice in odstranja bolečine. Rabite SI.OAN-ovo mast proti bolečinam v križu, revmatlzmu, iStasn, ho etlnam dislorzije in kon-tuzije in pioli vsem vrstam bolezni v mišicah. Dob se o oseh LEKARNAH m DROOb.RHAH SLOAN-ov LINIMENÌ odpravi bolečine „Orfobfino od Mln{jjli»l*e sodjaiae poli tke m narodnega zdrava Sentelsko odelenje z refienjem S br. 44"? od 15 t^arca 93?" vtJOiHtg«-, bivèi ameriški prezktent, je upnrl. Katoiifca cerkev s Proti mešanim zakonom. Da je katoliška Cerkev odiočno proti mešanim zakonom in jih dovoljuje le, če jih nikakor ni mogoče preprečiti in še takrat le pod gotovimi pogoji, je splošno znano. Marsikaj je morala radi tega že prestati. Posebno se ji očita, da je ozko-srčna in nestrpljiva, da se vtika v stvari, ki so izključno zadeva dveh src. Takim klevetarjem bodi povedano, da so druge veroizpovedi prav tako nasprotne mešanim zakonom, z istega stališča kot katoliška Cerkev. Iz Rima se n. pr. poroča, da je 27% ondi bivajoči h Judov poročenih s katoličankami. Da take mešane zakone prepreči, je tamkajšnji veliki rabin izdal odredbo, da judovska vera prepoveduje mešane zakone in da bo v tem oziru poslej zanj merodajno isto, k Hi' je katoliška Cerkev s svojega stališča odredila. Enaki glasovi se čujejo tudi iz krocov raznih protestantskih verskih ločin. s Po katoliškega duhovnika je poslal. — Eden tistih srečnih, ki jih božja milost na zadnjo uro sreča in potegne iznad prepada, ki zija pred njim, je bil tudi pred kratkim umrlj bivši milwau«ki župan David Rose v Ameriki. Po pokoljenju je bil menda Jud, po veri pa nič. Zakaj v izkaz, ki mu je bil predložen, ko je bil sprejet v bolnišnico, je glede verskega izpovedanja zapisal »nonec, to je, da ne pripada nobeni veri. A ko ga je smrt začela stiskati za vrat, se mu je verska struna le oglasila. Hotel je umreti kot katoličan. Dal je po klicati vojaškega duhovnika Houstana, ki ga je pripravil za pristop v Cerkev in zadnjo uro. Pokopan je bil iz stolne cerkve. Da bi se kdo nad tem ne pohujšal, češ da katoliška Cerkev velike pokopuje, naj bodo kakoršne- V vsako hsšo Domoljuba Brezposelni je prišel v urad po brezpo-£> podporo. Uradnik: »Vi ne dobite podpore, prejšnji a ste delali.« Brezposelni (začuden): »Delal? Ne, go-, molite se.« Uradnik: »Saj so vas videli, ko ste po tjski cesti peljali voz drv.« Brezposelni (se je bridko nasmehnil): tako, ve milijardi čeških kron «naša češki prosvetni proračun. Za 300 milijonov vlog so dobile češke hranilnice v letu 1932. več kot prejšnje leto vzlic krizi. Zaupanje I KAJ JE NOVEGA W^à Zahvala Podpisani se najlepše zahvaljujem za požarno podporo 1000 Dim slavni upravi »Domoljuba«. Trete!no, dne 1. januarja 1933. Marlin Krek, s. r. Osebno vesti d Za apastelskegn peaiteacijarja je šel v Rim g. dr. P. Regalat Cebulj. Apostolski peni-tencijar — je služba, ki jo opravljajo pri treh velikih rimskih bazilikah izbrani redovniki vsega svela. In sicer pri sv. Petru: konventu-ali, pri sv. Mariji Večji (Sta Maria Maggiore) dominikani in pri sv. Janezu lüteranskem: očetje frančiškani. Neposredni njihov predstojnik je kardinal imenovan: Poenitetiarius tnaior, od njega pooblaščeni upravljajo službo spovednikov za najbolj zapletene, težke, pridržane in zamotane slučaje. Vsaka večja narodnost ima svojega spovednika. P. Regalai je imenovan za nemško narodnost, ker dovršeno obvlada poleg drugih tudi ta jezik. Naj spremlja g. patra obilni božji blagoslov prejkoslej! d 60 letaico rojstva je praznoval za vse dobro vneti g. Merzel Gašper v Knezdolu pri Trbovljah. Domače novice d Okrog kmetskega doma. Poleg kuhanja in drugih običajnih vsakodnevnih del, bodo go-jenke gospodinjske šole v Mali Loki na Dolenjskem te dni prikrojevalc, šivale predpasnike za delo itd. Posebno pozornost hočejo obračati kokošnjaku, da bo primerno topel. Poleg gorkote je v zimskem času za kure zlasti hrana najbolj važna. Kokoši ne najdejo v naravi vsega, kar jim treba za dober telesni ustroj in zlasti za številna jajca. V zimski dobi naj bi se dajala perutnini sledeča krma. Zjutraj: kuhan krompir premešan z otrobi in pestjo lanenih tropin, pridjati je še nekaj zdrobljenih jajčnih lupin ter kostne moke in če le mogoče nekaj posnetega mleka. Opoldne dajmo kuram mešanico nakalenega žita, zvečer trdo mešano žitno hrano. Dalekovidna gospodinji spravlja vse leto jajčne lupine in že v štedilniku kosti, jih zmelje in si tako pripravlja za zimo najcenejšo a tako zelo j oirebno kostno moko. Kokošim jc treba, ko sneg leži, kaj zelenega. V ta namen na primernem kraju v šopih obesimo peso in suho deteljo, ki jih kure zelo rade kljujejo. Le nekaj ne morejo pogrešati kure, to je kopališča V primerno velikem zaboju zmešamo zdrobljeni pesek, suho prst, star omet in nekoliko pepela, da st živalce po potrebi očistijo. — Zimske posevke je dosedanja ziina dvignila. Kmetovalci se že sedaj opozarjajo, da bo treba spomladi poševno ploskev pritisniti k tiom, ker bi bik sicer korenine žita v nevarnosti, dx ss — vsaj deioma — posuše. — Krompirja pridelamo v dravski banovini do 1 milijone metrskih stotov. Lahko bi ga trikrat več, ako bi ga sadili v prav pripravljeno zemljo m kar je poglavitno, seme zamenjavili. Inozemski krompir se ni izkazal, ker se je ie v petih letih izrodil. Pač pa se je ob-nesel etieidonec, za težje zemlje tudi igodnji in pozni rožnik. V letošnjem prvem policij u smo uvozili iz Italije 72 vagonov kromdirja, kar je bil pre£ vržen denar, ker b! ga bili pridelali lahko doma. — Izmed fižola so za našo zemljo na dobrem glasu: nizki in visoki prepeličar, cebra, mandalon in ribničar. — Lantt bo potreba posvetiti več pozornosti. Ali ni znak slabega gospodarstva, da smo uvozili 747 vagonov Ia-nenega semena, ki bi ga bili lahko pridelali doma. Prav tako bi mnogo prihranili, ako bi izdelovali sami iz bučnega semena bučno olje in ne kupovali tujega, dražjega. Važen vir d» hodkov v naši banovini bi bilo končno pridelo vanje detetjnega in travnega semena. .Za inozemsko deteljno seme smo dali ono leto 4 milijone dinarjev, ki bi bili ostali lahko v naši!" iopih, saj je naše seme boljše od francoske«» !» MEalijauskega. Naj naši kmetski gospodarji sedaj S' zimi o vsem tem razmišljajo ter napravijo na-Hjfrte za čim uspešnejše izkoriščanje zemlje v pri-Stajajoči dobi. tgt d Kolodvorski misijon v Ljubljani, palača Vzajemne zavarovalnice, je založit lepe razgled-" katerih čisti dobiček se bo porabil za ^ždricvanje Kolodvorskega misijona, njegove jjjearne in zavetišča. Te razglednice so zelo lepe Mppo».:enttivc. prav primerne za vsakovrstna i®6ščila, godove in praznike. Zato naj bi se jih ^posluževali prav vsi. S tem, da pošiljamo te Bpffigledriicc, obenem podpiramo socialno usta-libovo Kolodvorskega misijona. Razglednice se ifijpbe po trgovinah in trafikah v Ljubljani, Ma-gfpboni, Celju, Novem mestu, Jesenicah in dru-9Sjdd; naročajo pa se (za trgovine, društva) v IgfcjubljaiM, v pisarni Kolodvorskega misijona, ÉHÉlasarykovf, cesta 12. WÈ. d Kako daleč se sliši kukavica v našem ra- Sb. Zanimivo je vedeti, kako se kaj naša po-aj&ija po svetu čuje. Neki Primorec se kruto pri-Igllžuje, da kukavice ne more ujeti, oziroma da apsilno motijo nekatere telegrafske postaje. Z Sfruge strani spet prihajajo sporočila, da se naša ježastaia izborno čuje v Berlinu, kjer jo je nekdo imbl v oddaljenosti komaj enega kilometra od äaiösiaje Witzleben, Izborno jo je slišal neki jjOjnater v Bremenu, sporočil je isto tudi neki po-llSišalec iz Kölna. Da jo je slišati tudi v Južni i^Wneriki, n. pr. v Buenos Airesu, je znano. Sen-^äfcionelno pa je, da so sprejemali tudi že v Og-JhM zemlji. Kljub svoji šibkosti daieč pride ifiitša kukavica ! SK d Za 123 in pol milijona dinarjev intabulicij JBia Ljubljana z okolico. Mj d 3600 sezonskih prekmurskih delavcev se :3m vrnilo iz Slavonije in Vojvodine domov. Ra-flnnajo, da so prinesli s seboj okrog 13 miltjo-Hjbv dinarjev zaslužka. K d Proračan ljubljanske občine v rednem prometu znaša 49,977.517 (preteklo leto Din ■85,321.500). Izredni promet potrebščin izkazuje «1,567,513 dinarjev. B d Izvrstno božično akademijo smó poalu- Npli po radiu na praznik sv. Treh kraljev po-»jipldne. Priredil jo je zavod Dom slepih v Ko-Hjivju. Iskreno čestitamo učiteljstvu in učencem Ul želimo, da bi bodoče božične praznike prire-iBle slične prireditve vse naše šole. §H d Novi občinski odbor v Litiji je na zadnji ||||ji sprejel občinski proračun. Zanimivo je, da lafif črtati vse izdatke za duhovnika v Litiji, orga-gjBpta v Litiji in Šmartnem kakor tudi za litij-Sga cerkvenika, čeprav ti že skozi deset let '^■fejemajo od občine plačo. Pač znamenje časa Vj^j d Pozimi jim je lil pot s čela. Za Silvestrovo «F novo leto so bili ljubljanski denarni pismo-y»še izredno obremenjeni z dostavljanjem de-j^Brnih pošiljk. Vse delo so izvršili v redu in z ' g^Večjo požrtvovalnostjo. Nekateri pismonoše »■dostavili nad 300.000 Din raznim strankam, 5^H>rvi vrsti plače državnim nameščencem in ^Kkojencetn. Pravijo, da je samo ljubljanska ISpta raznesla te dni do 14 milijc.iov dinarjev. ffi d Novo lično planinsko kočo so zgradili v Spici med Zadnjo Glavo in Razoro v višini aRrog 1300 m, oddaljeno pičli dve uri od Kranj- H d Nekaj za lovce. V naših loviščih je še "Bogo divjadi, ki jo dobi lovec le redko pred HP) še redkeje pa pred puško. Nagačevalec Zi-IBgcr ima v svoji izložbi v Stolni ulici v Mari-fHrn izloženih dvoje takih redkfll živali. Je to |Hjoiiiski jereb v beli zimski ocrnatl obleki, ki » }e ustrelil učitelj Kristan iz Slov. Bistrice. Poleg jereba stoji krasna, skoro poldrug meter dolga vidra, ki je zašla v smrtonosno past v lovišču g. Sirka v Poljčanah. d Za slabe čase pretežko breme. Izšla je naredba bartske uprave, da smejo vse kurilne naprave, torej tudi najmanjše pečice in ognjišča ometati edino'e poklicni dimnikarji. Ometanje se mora pa vršiti vsak mesec. Cene tudi niso ravno majhne, n. pr. za najmanjšo Lutzovo peč po 6 Din, kje^ so daljše cevi zopet od vsakega metra več. Kakšne vsotè se bodo nabrale, se vidi v trboveljski občini, ki ima preko 3Ü00 družin, katerih vsaka ima na splošno štedilnik in peč. Pri rudniku je vsled nove naredbe .'listalo veliko razburjenje. Dosedaj je podjetje dalo ometati dimnike po rudniških stanovanjih, štedilnike in peči pa si je snažii vsak satit, sedaj pa naj bi vse to delali ie dimnikarji. Ore za to, kdo bo plačal. Družba ne mara, rudarji pa zopet ne. d la Kranja asi m poročajo, da bo tam v ponedeljek, dne 10. t. m. otvorjena nova trgovina z železnino »Kovina«, ki bo imela na zalogi vse potrebščine za dom, obrtnika, stavbenika, industrijo. Novoustanovljeno podjetje je družba z o. z. Imena 'družabnikov jSTn-čijo za solidnost tvrdke. Glej današnji inserat! Kadar gr« za zavarovan e, potem edino Is imalji slovanska VZAJEMNA ZAVAMAUiiCA v Uub'iani, n«;proil glasnega kolodvor« «»varuje: požar, vlpin, nezgodo, jamstvo, bteklo, avtomobile, zvonove, živltesije na vse možne načine in posmrtninsko zavarovanje .Karitas, Pojasnila dajejo zastopniki, ki so v vsaki fari, ali glavna pisarn» v Ljubljani. Miklošičeva cesta St. 19 d Odebelili so se in bolezni uSli. Prašiči, katere so irneli nekateri posestniki iz St. Jerneja v tamošnjih gorjanskih gozdovih, so se ob obili paši žira in želoda zelo odebelili. Obvarovani so bili tudi pi ed svinjsko kugo, t& katero je letos poginilo v mnogih krajih ogromno število prašičev. d Vinske cene. V 51. številki našega lista smo lani, 21. decembra v članku o občinah in občinskih davščinah pisali, da se točijo po deželi vina po 12 do 14 liter pa še ne dobrega in da ga je treba tu in tam plačati tudi po 16 in iS Din liter. Gostilničarji logaškega okraja se radi te trditve čutijo užaljene in zahtevajo, da popravimo to trditev v toliko, da se v njihovem okolišu točijo vina splošno po 6 do 10 Din liter, najboljša pa kvečjemu po 12 Din liter. Rade-volje prinašamo ta popravek in izjavljamo, da se naša notica ni nanašala ua gostilničarje logaškega okraja, ki v imenovanem članku tudi niso bili nikjer imenovani. Razume se, da članek ni imel namena škodovati ugledu solidnih gostilničarjev, ampak le pribiti nekatere očivid-ne pretiranosti Te pa so! Po krajih izven Ljubljane se marsikje toči vino po 16 Din. Pisec teh vrstic se je o tem baš to nedeljo lahko prepričal, ko je bil na deželi. Istemu je znan tudi tale slučaj: Štajerski duhovnik je prišel na Kranjsko in je v neki znani gostilni pil čašo vina, ki je bilo po 18 Din liter. Pa je pil svoje vino, ki ga je iz vinograda prodal gostilničarju — po 3.50 dinarjev za liter. Ta gostilničar je pa že malo predebelo ltalkuliral, ali ne? d Za 1000 Din gre! Cenjene naročnike na. šega lista vnovič opozarjamo, kako velike važnosti je za vsakega pravočasno plačevanje naročnine. Za slučaj, da naročniku »Domoljuba« pogori stanovanjske hiša ali stanovanje, dobi 1000 Din požarne podpore, toda le tedaj, ako je v času pred 81. januarjem plačal celoletno naročnino .»a »Domoljuba«. Gre torej za resno in važno stvar, zato nikar ne odlašajte s plačilom I d Za nadaljuo regulacijo Ljubljanice. Znano je, da v novem državnem proračunu za leto 193'!. ni državnega prispevka za Ljubljanico. Zaradi tega so v nevarnosti za letošnje leto nameravana regulacijska dela na Ljubljanici. Edino upanje je, da bi se dobil kredit iz drugih postavk. V proračunu ?««•. K< ^ avstri^kp voiske v popovi bojni opremi izpraTjuje glàvnftrg8 .. ..os nani ka/.o, knko m trg mesteca Voran. nriavuiški raiirovori me.t bcefstcakom. Novoizvoljeni inner, predsednik Franklin 11. Koo>evellje sprejel v s v oji del ovn i su b i ameriškega finančniki. O™ D. Vanga, da bi se t njun se je razgovor razvlekel, tako da Ma ga morala nadaljevat, med prigrizkom bectstelri . Velika pipa. V muzeju v Braumschveigu hranijo pipo (za kajenje), ki je bržkone največja na svetu. Pipa je bila najprej last nekega kluba, ki se je imenoval »Oblak dimni. Pipa je dvakrat višja kakor èlovek povprečne velikosti, debela pa je lako kakor človeSka roka. Na straneh ima luknjice, lako da kadi iz nje lab ko devet oseb hkrati. V pipo lahko nabašejo naenkrat 3 kg toivaka. Plinika maska in kladivo. Nemške tovarne so izdelale plinske maske e tako močnimi očali<. da največji udarec s kladivom ne prebije stekla; maska ostane tesno zaprta in oko brez nevarnosti. Zima oli ameriški oliali. Ribiški p.nink -c ja vrnil u-s zaledeni ! i bostonsko priMiinKc,. ... Zadnje dni so «,liisk«li ameriško olw.!» -mitri viharji, katerim je stellila plolxiko padla tem-peratura. Vaimi mi /.ilivuli parnik, ki , -a se iprenienili \*li'• stralskl dirkač »Pl.ar l.apc jc bil prepeljan (seveda nagačen) v muzej v Sidney, kjer pričal obiskovalcem, «I« je liil nujslovitejši kač sveta. Pri eni sami dirki je zaslii/i1 na» 25,000.000 dinarjev »Ali priznaš, da si ti twu ne pri d >rav, ki i» napisal na tablo, da sem jaz osel?«-»Da, gospod učiteljU »No, to me pa vendar veseli, da govor» resnico .. lam reč v spbtskf luki tičila skupaj dva vetrova, n sicer razmeroma topli južnjak in tilacini za-Jiadnik. Pri tem je Mackii zrak iz višine začel fjiitro padati proti morju, topli pa se je dvigal. Inastalo je zanimivo gibanje, ki ga dalmatinski 'iriornarji imenujejo »morska pijavica«. Morje se - je dvigalo pivcej visoko v obliki lijaka in kipelo. Ta pijavica se je spočetka pomikala proti splitski Inki v velik strah ribičev, ki se tega pojava zelo boje. Pijavica je nevarna tudi večjim ladini, če zaidejo vanjo Nato pa je zapadni veter gdvladal juž.njak, nakar se je vsa zadeva pomaknila proli zapauu in se razbila nekje na alali otoka Braca, Zanimiv pojav je opazovalo ;tee polno Spliianov, ki pa so se brž razkropili Up hišah, ko so videli, da se morski lijak po-ka proti luki. Iz naše ssrestolke d Izjava našega zttinejeg* ministra tranken m časopisu »e glasi: »Mi smo mnenja«, dejal minister, »da se italijanski tisk preveč 3Bzburja zaradi nepomembnih dogodkov, ki -sao jih mi kot prvi obžalovali.« Minister je asto izrazil željo po ugodnem soglasju z ita-ijfensko vlado. Naglasil je, da Jugoslovani spo-Prtjejo vsa umetniška dela preteklosti. »Mi spo-igtetjemo grob sultana, ki je tlačil naše ljudstvo, «-občudujemo arhitekturo in umetniška dela, fjjgliaterimi so Benečani opremili našo in tuje ffisžele. Doprinesli smo nestevüne dokaze prijateljstva do Italije. \ D...Imaciji smo dovolili aj takega, kar ni bilo (toslej dovoljeno še v eni drugi pogodbi, namreč pravico prebi-stva, da uptira za Italijo, ne da bi bilo pri-en'/ zapustiti deželo Vendar je oc1 700.000 ibivalcev optiralo za Italijo samo 401)0. Mi-iter je nato še pristavil, da imajo italijanski bivalci Dalmacije vse upravne, šolske in profetile pravice, v materialnem ozitu pa imajo d prebivalstvom jugoslovanske narodnosti j prednost. »V današnjem času, ko se usoda odov odloči na papirju in ko se tako lahko ii in kosa države, bomo ohranili Jugoslovani oliuoiio.;t in živce, pa tudi naš budni po-,« je zaključil minister Jehič. d Zanimiva konlcrenca se je vršila 3. ja-irja v belgrajskem finančnem ministrstvu finančnim ministrom dr. Gjorgjevičem in lniki najbolj razširjenih časopisov v naši vi. Pii popoldanskih ra/.pravah je bil nav-tudi predsednik vlade dr. Srskič. d Carinsko zvezo z Italijo naj bi sklenila anija, so zahtevali fašisti. To bi pomenilo :c albanske gospodarske neodvisnosti v Jugoslavije. Naša država je protestirala ;er tudi Anglija ni za lako zvezo, je zadeva |!nkrat padla v vodo. d Kriza ni povsod enaka. Gospodarska ;a sc pozna na zunaj najbolj v gradbeni Ljubljana to že hudo občuti. Zanimivo |e, da ta stiska ni povsod enaka, da se torej njkanje gotovine ne pozna povsod v enaki To je seveda razumljivo. Naravnost raz-ljivo pa je, kako malo se je lani gospodar-stiska kazala v gradbeni stroki v mestu radu. Lani so tu zgradili 643 novih poslo-lizmed katerih jih je 287 pritličnih, 186 eno-' tropnih, 170 pa višjih. V vseh feh poslopjih upaj 1349 nadstropij, 2110 stanovanj, 5 366 sob, 2053 kuhinj, 153S kopalnic, 217 vin, 10 gostiln in kavarn, 15 dvoran, 154 išč, 32 delavnic, 194 pisarn, 57 zasebnih [ržavnih garaž. V vseh (lovih hišah je 15 305 novih prostorov. Zazidanega je 102 188 kubičnih metrov sveta. Vrednost teh ih zgradb ie cenjena 320,687.776 dinarjev. d Za namestnika lin učnega ministra dr. Gjorgjtviča, bi odpotuje v inozemstvo, je postavljen zunanji minister g. Jefiič. d Vendar napredek. Gozdno ravnateljstvo v Sarajevu je imelo v tem ietu 6,098.250 Din dohodkov in 4,812.000 Din izdatkov. d »Desetega brata« je igralo 7. jan. 1933 prosvetno društvo v Belgradu. d 37.000 puranov je bilo izrt.ienih iz Zlatarja za božične praznike ria Angleško. Kmetje so dobili za purane okrog 1,300.000 Din. Nesreče d Gospodarsko poslopje je uniči! požar posestniku Ivanu Lukeu v Zgornjem Kašlju. d Ko je ogenj zajel siamo. Mijo Jagodič iz vasi Braze pri Brčkotn je šel v mesto na delo. Doma je pustil svoja dva otroka sama. Otroka sta se igrala poleg ognja, v bližini pa se je nahajala slama, na kateri sta spala. Ogenj je zajel slamo in v kratkem času je bila vsa soba v plamenu, 6 letna Katica in 3 letni Mato sta zgorela. d 35 pogorokev-narefnikov je v letu 1932_ prejelo po 10^0 Din Dotnoljubovec požarne podpore. Toliko ali morda še več je pa bilo pogorelcev-naročnikov, ki niso mogli biti deležni te dobrote samo zato, ker so prepozno plačali naročnino za Domoljuba«:. Pozor torej. samo iäO dm i ma UH še do konca januarja! d Avlo je do smrti povozil občinskega uslužbenca na Jcžici Ivana Krečiča. d če se konj »plaši. Oni ponedeljek se je vračal posestnik Janez Dolenc, doma iz Št. Petra pri Stražišču, iz Kranja. Na Jelenovem klancu se je konj splašil in Dolenc je zletel v stran, ne da bi se preveč poškodoval. Konj je drvel naprej in se zaletel v g. Zbontarjaf, očeta dr. Jožeta Žbontarja ter mu prizadjal hude poškodbe. G. 2bcntai' ima zlomljenih več reber, ranjena pljuča in še druge poškodlie. Razbesnela žival je zavila na most, kjer je hotel konja ustaviti posestnik Košnik iz Primskovega, toda brez uspeha, konj je namreč Košiuka močno in nevarno pobil. Šele vratar »Jugočeške« g. Auprich je konja ustavil in tako preprečil se druge nesreče d Žalostna smrt. V Ajdovcu so na Silve-sfrovo pri neki hiši kuhali žganje. Po stari ua-vadi se je tudi ta večer /.bralo tam več fantov, ki so uganjala rame burke in priiroo pili žganje. I*rišel je tja tudi neki fant, taterega so tako napojili z žganjem, da je padel v nezavest Fantje so ga odnesli v slamo. Ko gredo ob eni zjutraj pogledat, je ležal mirno, ko pa gredo ob sedmih zjutraj pogledat, so ga našli ležečega na obrazu — mrtvega. d Velike in male nezgode. S kropom se je polila in dobila hude poškodbe mala Gabrijela Itoh v Ljubljani. — Pri smučanju si je zlomila nogo 19 letna akademkinja Dagmar Ulič iz Ljubljane. — Pri sankanju si je zlomil nogo 11 letni pos. sin Ludovik Lešnik v Hotinji vasi. — Pri drsanju si je zlomil desno roko 12 letni Josip Vidmar iz Trčove. — Ko je gnal vola iz Kranja proti Ljubljani, je žival zabodla 51 letnega gonjača Ivana Jerniča v oko in mu prizadejala hudo poškodbo. — Pri podiranju bukve si je zdrobil nogo 31 letni tesač Lužar France, doma iz Lužarjev pri Velikih Laščah.. — Nogo si je zlomil nad gležnjem pri lovu poslanec g. Anton Cerer iz Kamnika. —■ Ko je sankala si je pri padcu zlomila nogo šestletna posestnikova hčerka Milka Lotričeva v Boh. Bistrici. — V Veliki Loki je padel 4 letni Alojz Zupančič v zaboj s žerjavieo in se hudo opekel. — Več reber si je zlomil pri padcu na zledeneli cesti občin- PredeasiM» «tiveuje las preprečite z rodno nego lan • »črno glavo« In a sredstvom »Haarglanz«. Spiranje s tem sredstvom, kl je p.iloženo vsakemu zavojčku >0'ik g.4vM, okrepi Isse v njihovi strukturi. ÌUisje «falanejo zdravi In lepi ter odporni proti vsem Škodljivim vplivom. »Črna glrv»« a sredstvom »Ilaarpt»»»« In «M je na razpolago »a svetle tn temne lase in za tako »vanì »extrablond«, 7 t ski slug» v Novi vasi Peter Herič. — Tovarišev cepin je po nesreči zadel v nogo nad kolenom aOietneg«. posestniku Cambloha Ivana v Henini ter presekal meso, kite in še nekaj kosti. — Stroj js razmesaril dlan tovarniškemu delavcu Robiču Antonu v Jurkioštru. — Sekira je zadala buda rauo v nogo Zorko Pepelu na Hribu v Lahovem gTabnu. — Pri sankanju si je zlomil nogo Ivan Bauman iz Do-brenja. — Tiskarski stroj v mariborski Zvezni tiskarni je zgrabi! za roko, jo zastokal v komolcu in odtrgal eno kost strojniku g. Karlu Uučku. Novi grobovi Na Silvestrov večer je umrl v Mostah posestnik g. Ivan Bitene. — V Ljubljani je preminula ga. Marija Cerne, vdova po uradniku. — Istotam sta odšla v večnost 86 letni g. Iov-ro Palovec in 66 letna ga. Helena Pirkovič. — V Trbojah. pri Kranju je ugrabila smrt bise-romašnika g. Jurija Rozmana. -- V Ljubljani so pokopali odvetnika g. dr. Franc» Zupanoa. — V Laškem so djali v gomilo go. Amalijo Costa. — V Starem trgu pri Višnji gori Ja ia. dihml g. Janea Novljau, — V Višnji gori so pokopali 23 letno gdč. Ano Z&viriiek. — V Laškem so položili na Bift vaški odet 78 letnega g. Antona Brase, železničarji v pokoj«. — V štepanji vasi je saputila sotete dotino ga. Jožefa Lainpič. — V iWbitóiii -ao pokopali g. Andreja Sehanritacfea, »a i sprevodniki v pokoju. — V Tržišču na Dolenjske**« je zaspal v Gospodu 86 letni Martin Sttršek. — V Zavrtačah pri Višnji gori je zatisnila na veke oči 23 letna Zavirškova Anica. — V Ljubljani je Bog poklical k Sebi go. Antonijo Bič. — V Konjicah je odšel h Gospodu po plačilo inže-njer kemije g. Vladimir Rudolf. — V Ljubljani je umrl upokojeni profesor g. Mak so Pir-nat. — Na Ježiei je preminiti čevljarski mojster g. Frane Ramovì. — V Kopanja jo odšel v večnost v 92. letu starosti g.Peter Fotokur. — V Kranja Je nenadoma izdihnil .29 letti i tr-govee g. Franjo Potočnik. — Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju Je zapustila solzno dolino 88 letna vdova Marija Mlakar, roj. Türk. — V LJubljani je odšla h Gospodu po plačilo ga. Ana Kralj, vdova po stavbnem nadofidjalu. — V Ljubljani je zaprt mrtvaški zvon g. Jakobu De beljaku, poslovd. tobačne tovarne v pok. — Počivajte v miru! d Na novega leta dan so v Jurjeviei pri Ribnici pek opali Marije Keria» Dočakala je veliko starost 84 let. Bila je navdušena bralka »Domolju!»« ter sploh vsega katoliškega ttek», Naj v miru počival Razno d yigred, edini naš ženski lit.; izhaja že 11. leto. Prepričani smo, da ga matsiL>tcra žena in dekle le zato ne naroči, ker ga ne pozna. Prav zato pa danes opozarjamo vse žene in dekleta, ki Vigredi še niui^jo, naj si jo po dopisnici tekoj naroče pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masarykova cesta, Vzajemna zavaroval- Stoletnica rojst>a in petdesetletnic» »mrli .. a Dorč-ia. Gustav Dorè, slavni francoski slikar in risar,' se je rodil pred 100 leti (<>. jan. 18?3) in je umrl pred 50 leti (23. jan. 1883) v Parizu. Dorè je zl»sti zaslovel po sveif» »ioni«»" ".', ih Hadio-palicc. Nekii berlinski tedniik, ki ne niore n« na »prehmlu živeti brez radio-aporočil in BIflSl>e je vložil v palico ve« sprejemni aparat in tal« uživa ludi na sprehodih, na'svežem tuffai to, » morejo drugi le v sobah »Sajvečjn lokomotiva sveta. « 1' ranciji so zgladili ogromno gorsko lokomotiv«, ki bo vozila nu francoskih alpskih protrali Lokomotiva je pravo čudo moderne tehnike, «j je s svojo dolžino 2? metrov najdaljša in obenem tudi jk) svojih konjskih silah najmočnejša lokomotiva sveta. Slika nam jo kaže na Danskem kolodvoru Saint-Luzare, kjer je več dni vzbujala pozorno«! občinstva ' Kakor poročamo on i. -.ra.ii Imi», je požar skoraj popolno».« . .. francai parnik »Atlantik.. Skoda je ogromna. Ker se požari na francoskih parnikih pogosto izjavljajo. *miy da dela to zločinska roka. šaij.(j i: Kuiai. /.nitaio je, tla j, u.i saljaji n pud tvojim nastopom kovač. To je tudi zdaj v Newyorku dokazal, ko je konju vse čliri noge odlično podkoval. Sedaj s petjem zasluži milijone na leto. Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis' |Za 25 Din (s prilogo Din 50) dobi vsaka |ljšo prijateljico, ki bo prihajala k njej «jggmesec, da jo pouči, razveseli, razvedri. No-jf naših žen in deklet ne sme biti brez Vi- Tatovi zopet obiskali cerkev pri Dev. MtifäV Polju. Pobrali so denar iz nabiralnika jfljjjfc glavnim oltarjem, drugega sc niso lotili. pS» moral kdo prestrašiti, da so jo pravo- odkurili. -ftg 4000 Din je ukradel neznani uzmovič g. Župniku Oblaku v Št. Lovrencu na Pohorju. iaS Za 21.000 Din je oškodoval natakarico PeŽlI Polenjkovo v Mariboru tat, ki je vdrl za ^odsotnosti v stanovanje V fu skì leghi : (Življenje dveh Slovencev v Afrika'.) (Konec.) Shoči smo korakali nekoliko lažje, ker solnce I pripekalo in tudi ui bilo treba korakat1 Brezno. Opreznost pa je. mora in vseeno biti, [ob celi ineji razpostavljeni .-gumi-., to je $ žandarji. Ti imajo svoj šotor navadno pod salmo. Z iskrim arabskim konjičem ti vsak gejai ajo svoj rajon, sicer pa kmetujejo kot (Jrug Arabec. Ti so posebno nevarni. j |dili smo celo noè. Imeli smo to srečo, da luna svetila in tako kazala pot Zjutraj malo odpočili iu napravili požir: k vode. lam je je še ostalo. Vode le malo še, jesti : ■dni do smrti — in kje je še naša svoboda? i Jni smo malo zaspali, ko se prebudimo, je ■dan. Od daleč opazimo izsušeno slano je- ; Tako jezero je popolnoma gladko in se ti ' popeščenib tleh nekoliko udira. Kako je i i nismo mogli na prosto oko presoditi. Od- 1 [smo se proti njemu. Ko pridemo do njega, i S sledove kamel in oslov. Znamenje, da i Hm za jezerom biti kako naselje in da bo ; , da tudi mi uberemo to pot. Najkrajša KI. je bila pot po tej opolzki stezi in komaj Iraka li naprej. Žeja nas je mučila, voda je pana tudi.. Ce smo se za minuto ustavili, težje korakali naprej. Noge so nam bile vse okrvavljene od žuljev, obleka vsa prašnn In blatna, mi umazani, neobriti. A le naprej, v svobodo! Kako daleč je? Ze smo tako daleč nn potu — pa se nismo prišli do zamočvirjenega ozemlja. In še to bo treba prebresti. Kako nam bo to mogoče? Naš« moči so skoraj pri kraju. S težkim korakom utiramo pot dalje. Bilo je štiri poiioldne, ko pridemo do konca izsušenega jezera in opazimo kake 3 km od nas mal potoček, ki se vije tam daleč bog ve kam Ves je bil porastel z bičevjem. Hoja je vedno težja, noga se boj in bolj pogreza. Ila postajajo mokra. Blato se prijemlje naših čevljev, da komaj privzdigujemo noge. Pridemo do vode. Blatna je. čez vodo opazimo zabite ko-hče. trotovo so to arabska znamenja, kje se lahko blaten potok prebrale. Hlače zavihamo nad kolena, čevlje vržemo čez rame in se previdno skobacamo v vodo. Pogrezamo se v blatu. Z veliko muko pridemo ..-z vodo in glej: par metrov dalje druga taka voda! Na zamočvirjenem ozemlju smo. še to naìn je prebresti in skoraj bomo v svobodi. Samo kako veliko je to ozemlje in kje najlažje pridemo skoz? Vse polno,vodnih ptic različnih vrst smo preplašili. ki so z velikim šumom odletele dalje, 'indi drugi potok smo prebredli. Ozrli smo se okoli. Sama voda okrog nas. Voda tu, voda tam: tu jarek poln blata, lam zopet drugi. Pravi labirint, iz katerega ne najdeš izhoda. Nikjer poti. da pridemo sk.zi. Oprezno moramo korakati, da sé kje ne Udert mo Noč je počasi prihajala. Zemlja za nami je vedno bolj izginjala Voda je vedno bolj naraščala: plima in oseka! Grozno! Ce nas zajame noč! Kaj storiti, kako se rešiti vode? Hitimo dalje, da najdemo vsaj malo bolj suho in vzvišeno mesto, kamor ne bi mogla voda, da bi počakali drugega dne Tavali smo tako sem in tja in iskali primerno meslo. Nič! Naenkrat smo pred neko n ko kakih ."00 m široko, kjer je bila vodu malo čistejša. Slovenca, navajena vode, sva jo takoj hotela preplavati, obotavljal pa se je naš ubogi Nemec, ki ni znal plavati. Kaj storiti? Tu pustiti ga ne moreva. Kratek posvet. Prvo plavava midva čez z našo ropotijo, potem pa spravimo še Nemca na ono stran .. Srečno sva spravila obleko čez vodo. Izmučena do kraja morava nazaj. Ne upa si v vodo. Prisiliti ga morava. S težko muko in skrajnimi silami sva ga spravila čez. Oddaljili smo se par korakov od brega in tu popadali, izmučeni do smrti. Noč. Strašna noč je bila to. Okoli nu« sama voda. Hladno je bilo. Obleka mokra, mi pa tako daleč od domai Vsi premraženi moramo čakati, da lahko podnevi nadaljujemo pot. Zasijali ue moreš, ker te stresa mraz. Olad se oglaša. Nič jedi, nič vode! Grozno! Kaj bo z nami? Bomo li .o prestali? Bili so strašni trenutki obupa. Ne bomo pozabili nikdar teb strašnih in dolgih ur. ki smo jih preživeli tam daleč v Afriki, na ozemlju brez življenja, mrtvem i» pustem, lačni in žejni z edinim upom na svobodo, svobodo... Naše oči so bile motne, naša lica upadla, poguma je bilo le še malo. Ne da se popisati to, kar smo mi te doživeli, Le človek, ki je kedaj kaj podobnega doživel, lahko sodi to, le oni si lahko predstavlja naš položaj. Temna noč je bila. Zvezde so nas zapustile, luna :!e nam je skrila. Kuko grozno! Sama voda okoli nas. pa je ne moremo piti. Slana, morsk; voda je! Kvakanje! Kaj naj pomeni to? Žabe kvakajo; od daleč se čuje njihovo kvakanje. Žaba živi v sladki vodi. Napili se bomo iahko vode. čeprav ne bo čista. Žeja nas je tako m uči la, da nismo gledali na vodo, ampak le da pogasimo žejo. Vsi izmučeni in premraženi se komaj premikamo t.a glasom, ki nam prihaja vedno bliže in bliže. Kako dobrodošle so nam bile te žabice. Dale so nam upanje, da okrepčamo naše sile s požirkom vode. Zapazimo motno, preraslo mlakužo. Zajamemo vodo in polni ne strpa pokosimo. Dobra ni bila, a pitna. Slana ni bila.. Pogasili smo Jejo, izpopolnili zalogo in zopet so počasi prihajale moči. Zopet smo dobili pogum, upanje na zmago... še ni bil popoln dan, že smo zopet prekaska-kovali mlakuže in močvirja. Dolgo smo še blodili po tem pustem ozemlju Končno pa je le postajalo vedno bolj suho. Nevarno mesto zamočvirjenega ozemlja smo prebredli. Nizek hrib leži pred nami. Razgled nam je zaprt. Kaj je za njim? Morda opazimo mejo! Koliko upanja. Nestrpno pričakujoč, kaj opazimo na drugi strani, pospešimo naše korake. IPridemo na vrli. Lep razgled. Ravnina. Sam pesek, brez življenja. Vse tiho in mrtvo. Tam daleč, glej, točko, ki se dviga iz peska. Kaj je to? Vedno večja postaja ta točka. Morda je to obmejna stražnica? Previdnosti je bilo treba. Glej tam na drugi strani zopet tako zgradbo! Pozor, da nas ne opazijo, ker v tei peščeni ravnini skrivališče le težko najdeš. Počasi, korakamo dalje I Ko se približamo zgradbi ZNO spoznanje. V znani zdravnik v dolga leta nn i 1 ta'ko zvano ■jo, t. j. zastrup-dravljivega bol-njegove vedno-|8i euthanazije se jo za kristjansko In se sklicujejo usmiljenost, ker ka nagla sjnrt Čin nepotrebnega trpljenja. Ne-krivi prerok jvršil» samomor flovilnem pismu irnvd nika raz-žaloigro. Uvo-ttija, da je za- i - rtrmm) bolllìkoV in /edno mislil, da je storil >rav. ötir'deseta žrtev je tostala -njegova lastna so- : 'roga. V domnevi, da je < 'bolela na raku, je p0Spe- | il 'na preizkušen n '<-iri j ijeiM smrt. Posmrtna i >reigkava je zdravnika ! ,reP(JWg' da se Je bil m®t^M|apačno je smaral za^fek neko drugo teildno, -ki bi jo prav ~T*"ravil. Umor je neopravičen in i. Zdravnik piše na koncu svoje ■Nisem v stanu , Ini zmoti živeti tati svoj poiklic. \ vzel isti strup, Be' dr, vnt ei IJe n atti ne s s brez ga -, da. BU in ua *le loma «trupi! f Jerneja Andrej/te Mladostni spomini bil zelo ne/ ninjali, na,'i=o nam verjeli. Zaprli so nas. Dali so nam vode in zamorsko narodno jed — riž. Kako nani ja tekni!. Zaspati nismo mogli. Molče smo sedeli v naši tesisi izbi, čuli korake straže in rožljanje orožja. Beg ni mogoč. Urtali smo se v usodo. Pokora ui greh mora biti! Zakaj si zapustil svoj lepi dom, »kaj nisi ubogal svoje ljube matre, kš te je svarila pred tujino. Niso ti bila dovolj lepa domača forvia, niso ti dali dovolj sence domači gozdovi, domač kruh ti ni bil dovolj dober, domaČa postelja ne bolj mehka. Tujina te je inumila. Höfel si ddeti svet. Videl si gal Kako si se prevaral! Izkusil si tuj kruh. Ni bil dober! Hote! si domov. Toda nisi še storil dovolj pokore za svojo lahkomiSljenoet še so ti vrata v domovino «prta. Nisi še postai mož, nisi še zrel m domovino. Poslani mož. cel mož, trata v domovino ss ti bodo sama odprla in srečen boš vkorakal tedaj na svobodo. Znal boš reniti svojo ljubo domovino. Pokora fe rii popolna Nismo pisati te vrstice, da se morda pohvalimo z njimi. Pisali smo jih v svarilo vsem onim, ki ae znajo dovolj ceniti ljube domače zemlje. Pisali smo jih za one, ki žeie v tuji svet. Ljubi slovenski fantje, ne mislite na tujino, ljubite nomai» grudo, oklepajte se domače semlje, bodite veeeli, da imate dom, da vam ni treba trpeti v tujini. Morda ni vse tako kot bi moralo bili, « bo boljel To imejte pred očmi in bojte se tujine. Slabo je morda doma, a v tujini je še slabše. — Domovina je mati, tujina pa je mačeha. — Svete Pavel, I. Rag. Eirang, de Cavallerie. Esc. Hors Rang. Sousse, Tunise. V vsako hišo »Domoljuba«! MED BRATI V TUJINI Načinu prijatelju. (Brčko v Bosni.) Gosp. Franc Cer-nič. podpreffMnMc Ii*. kontrole v pokoju, roj. 10. januarja 1856 v Šmarju na Dolenjskem, sedaj bivajoč stalno v nierfu Brčko v Bosni, kjer je ugleden posestnik in trgovec, praznuje le dni 79 letnico rojstva. »Domoljub* prihaja v njegovo hišo ie 30 let. Cela družina sra rada fila. Jubilant je še vedno krepak iu adiav. Vsakega, tudi najtežjega dela ae rad lòti. V svojem življenju ni bil nikdar bolan, še sedaj iuta dober lek: nad »«e jedi obr*:ta ajdove žgane« in kranjske klobase. Kamor p, idfc, prim ae dobro voljo, smeh in veselje s sebeji zato jt ''» tudi splošno priljubljen v čelom mestu ia okolici-Bau daj slavljenou še nmpalačo<, v kateri stanujeva, nato pa se takoj podala na delo. Teži;o je to delo! Ko bi bil v starem kraju tako trdo delal kot tu, bi bil več zaslužil in manj porabil za svoje vsakdanje življenje. Sedaj je pri nas poletje, ker smo na južni polovici zemlje. Vročin., je neznosna. Se huje je pa ponoči, ko se sicer nekoliko ohladi, nas pa začno oblegati ia pikati tisoči komarjev, da .sam sploh ni mogoče spati. — Prisrčen pozdrav in srečno novo leto vsem čitateljem »Do- moljubne. — Anton Saje, doma z Itibjpga p;| \ Mokronogu. Novoletni jwwlrav i* Fmiulj«. (Frais Marais.) Srečno novo leto) Tako si ponavljamo l.-io » letom, včasih res iz srca, včasih p» le bolj iz nt. vade. Zaradi hudih dni, v katerih živimo, kat ue upamo več na boljše in lepše v pr:. hodnjem letu. Bog daj, da bi kljub ncesetenuj pričakovanju vendar letos prisvetil žarek sreč* j5 j veselja v naše proletarske domove! ii.i i !>, Vanj marsikaj napisali o razmerah, v katerih živimo, pi I vidimo, da ie večkrat opisujejo drugi ih);•:«.;'.• v] tujini tako, kakor bi ga morali tudi sii :n ki .«e ii j z eno besedo povedati. In U je: kriza. Vcseljs :i > sreče voščimo v novem letu >Domoljubu : it. v*ws njegovim čitateljem in naročnikom! - Rudo!! i Breznik s soprogo Marijo in njegove hčerke Ana,." Marija, Zinka, Julka in Betka. Pošljite naročnino! gajželnik) se navadno porablja mlada, poldrug meter plga smrekca, ki se na gornjem koncu udaja; del, ki iga po zraku, ni iz jermena, kakor pri biču, ampak iz •»i,;-! uidrug meter dolge konopljine vrvice (štrangice), na čije "vojini mec se vplete takozvani šmis, t. j. 30 em dolga vrvica J"k;,z::;'>agica) iz najfinejšega praznega prediva, ki pa ostane "•< koncu razpletena kakor dekličji lasje. Kadar hočeš itati s korobačem, upri ročnik s spodnjim koncem v f sredo života precej trdo, primi ga potem z obema rokama po sredi ter krepko z njim mahaj sem in tja. Po kratki vaji že zadobiš precejšnjo ročnost in spretnost v pokanju. Ce se dva taka korobačarja postavita vštric, primerno oddaljena drug od drugega in začneta nalik mlatičem urejeno pokati, se to pokanje sliši daleč na okoli. Nek zmisel in pomen pa je vendar moralo imeti to pokanje. Bila je to telovadna vaja za mlade ljudi, imela pa je tudi krajevni pomen. — Kakor je v navadi še dandanes nekoliko tednov pred veliko nočjo sekanje pomaranč, jabolk, jajc itd. a krajcarji ali parami, tako so pričenjali s tem pokanjem dva meseca pred žegnansko nedeljo. Žegnanje so obhajali na Rovih v mojih otroških dneh nedeljo pred sv. Marjeto, to je: nedelja pred 13. julijem, pozneje so preložili ta praznik na nedeljo po svetem Lovrencu (10. avguste), ker je na ta dan leta 1742. dozidano rovsko cerkev blagoslovil M. L. Rasp, kamniški župnik. Leta 1898. so obhajali na Bovih stoletnico, odkar 8« je ustanov i hi pri cerkvi sv. Katarine samostojna du-hovnija - ickalija. Ob tej priliki *e je cerkev, ki jo je potres dne 14. aprila 1893 močno pretresel, popolnoma prenovila in meseca oktobra znova blagoslovila. Od tega čaaa naprej se obhaja žegnanje na Rovih na splošno žegnansko nedeljo, ki pade na nedeljo po sv. Lukežu (dne 18. oktobra). Po vsoj kranjski deželi je bila navada in je še dandanes, da pri cerkvah, ki proslavljajo žegnanje, shaja velika množica ljudi. Na žegnansko slavnost v rovski lari so se domači fantje pripravljali že par mesecev prej in vabili s pokanjem ljudi sosednjih župnij ns žegnanje, ki se ie v cerkvi pobožno slavilo, v gostilni pri Pircu in" doma pa veselo zaključilo. Razume se, da za tako pokanje po dnevi ni bila časa. Po večerji pa so vzeli svoje korobače v roke. in hajdi na I-az pri Goležti pokat- Ste-genčani, posebno pa Stegnarjev oče, niso mogli spati. Mož je večkrat vstal, pritekel v spodnjih hlačah na Lai in prepodil s palico korobačarje, a kmalu potem se je slišalo pokanje s Sovdovega hriba pod Zagorico. In če so jih Sovdov oče prepodili, so se korobačarji kmalu zopet pojavili na Pehčaniji V toplih nočeh so pokali dostikrat do 12. ure ponoči; v noči pred žegnansko nedeljo pa pokanja ni bilo ne konca ne kraja; trajalo je do dveh ponoči, potem pa so šli korobačarji in drogi fantje pod okno k dekletom po bob in štruklje, končno pa še ob 4 zjutraj v zvonik dan zvonit in pritrkavat veseli dan žegnanja. Òasi se spreminjajo, žegnanske nedelje se še praznujejo v cerkvi in v gostilni, a korobačarji ginevajo, korobači pa počivajo pod streho in čakajo zaman na svoj: Pika — poka, pika — pok! Kako smo kopali «aklad ali šae. Bilo je okoli sv. Jakoba, nekega vročega dne v letu Gospodovem 1863. Oče so zgodaj zjutraj zor al i njivo v »dolini proti borštuc jn vsejali ajdo. Popoldne pa so šli od dela trudni malo počivat v čebelnjak, ki je takrat stal na robu »ulice< nasproti Cehtanove hiše. Otroci, kolikor nss je bilo za bile čudna mešanica Ko so ga odnesli, je postala mirnejša. Molila je za dragim in mirno šla za krsto. Zdaj je že nad pol stoletja od takrat. Noco-j se ga ?'pet spominja, nocoj, ko leži pred njo mladi Francelj, sin njene nečaku nje. Da! Ta Francelj ji je bil posebno pri srcu. Tako podoben j: bil njenemu Donimi. Ona ga je rada imela. Pred kratkim mu je prepisala svojo bajto. Mladenič jo je zelo spoštoval in skrbno pazil nanjo. Nevesto je imel, mlado in lepo. Bila je mila in dobra deklica. Starke se je oklenila kakor svoje matere. Pa je segla vmes smrt in vse razdrla. Nihče ne pozna smrti. Ljudje jokajo za svojimi dragimi. Ona, Mina ne joka več. Vse dni in noči, ko je preždela pri mrličih, je premišljevala smrt. Tako tiha je, skrivnostna in strašna. Mina se je navadila na njo. Spočetka se je bala mrličev. Kesneje se jih je privadila in vzljubila jih je kakor žive. Preoblačila jih je v mrtvaške obleke kakor otroke. Niti na mar ji ni bilo, da preoblači mrliče. Nihče ne pozna smrti. A ona,. Mina je mislila, da jo je spoznala. Nocoj si pa prizna, da je ni s(>oznala, čeprav jo je opazovala nad pol stoletja. Sama je zaživela z mrtvimi, kakor samotna rastlina med tihimi zapuščenimi grobovi. Nocoj, ko čuva tega mladeniča, ki je kri njene krvi, ji jn spet tesno pri srcu. Zdi se ji, da spet živi kakor je živela pred petdesetimi leti. Spet diha in čuti življenje. Ne joka se za mladeničem. Le tesno ji je. Zakaj je moral umreti tako mlad? Tisto nedolžno prehlajen je ? Potem pljučnica in nato smrt? .Smrt, smrti Ali nisem dovoij zvesto strazila tvojih mrličev? Vsaj enega bi mi bila pustila! Vsaj njemu bi bila prizanesla!« šepeta Mina. Zelo je trudna, saj straži že drugo noč in nič ni spala. Potem zad retili je in zasanja: Spet je mlada in vesela. Njen ženin je pri nji. In vidi ga, k:.ko strmoglavi v prepad. Ze leži pred njo mrtev. Mina ga straži. Zdaj se spomni, da to ni on, kaj kosov starega grad-•nega materijala presati in preiskava je dolala, da se nahaja v stalni materijah! toliko zla-da bi se njegovo pri-|bivanje ia izplačalo. Svetovni rekord pogre- tuev. Pariz je mesto, bi lahko zahtevalo sveni rekord kar se tiče viln pogrešancev. Lnn-1 leto je izginilo iz svo-stanovanj nič manj feo 27.000 oseb obojega Jla, ne da bi jih mogli (editi. Iz starih časov. Povelj-jo nekega dragonskega Tjmenta je odredilo raz-flajo starili, dosluženih plnih konjev, še moč- Njiva je bila dolga kakih 300 korakov. Solnce ie hudo pripekalo, znoj nam je tekel z obraza. Da smo ga obrisali in malo počili, sino se podali na konec njive, v senco košate bukve. Govorili smo o zakladu, ki naj bi bil po sporočilu tu nekje zakopan. Kar reče brat Pavle: »Jaz pa grem šac kopat!« Zavrti motiko, udari parkrnt po zemlji okoli debla košate bukve, nakar se prikaže rdečkasta površina, podobna strešni opeki, s katero naj bi bil po ustnem izročilu pokrit pisker s cekini. >Ga že imam,« vzklikne Pavle. V tem hipu potegne hud veter in takoj za njim nastane inočen vrtinec, ki dvigne od tal listje in ga podi kvišku tako gosto in silovito, da nismo daleč na okoli nič videli. »Hudič je tu, že z repom vije, bežimo!« krikne Pavle. (Babjeverni ljudje namreč trdijo, da ščiti zaklad sam vrag in vedno zraven čepi.) Vsi prestrašeni smo pometali motike proč in se spustili v dir proti čebelnjaku, v katerem je oče sladko počival. Med begom se seveda ni nihče ozrl nazaj, boječ se hudiča, ki je drevil, kakor se nam je zdelo, z odprtim žrelom in ognjenim jezikom za nami. Z veseljem, v katero se je meša) lmd strah pred zlodejem, smo očeta hrupno zbudili in mu vse vprek pripovedovali, da sino našli »šac«, ki pa ga nismo mogli vzdigniti, češ, da ga hudič varuje in brani s svojim močnim, dolgim repom. Oče se hitro zbrihta ter vzame brž s police blagoslovljeno vodo. To vodo ie ondi hranil, da škropi z njo čebelice, kadar rojé; le tako mu ne uidejo, temveč se mu ugodno vsedejo, da jih (Miteni laže ogrebe. Držeč torej v roki čašo blagoslovljene vode, je oče škropil na desno in levo ter podil hudiče nazaj proti košati bukvi, mi mladi junaki, pri katerih je strah že popustil, pa za njim. Ko prispemo do bukve in pokažemo, kje zaklad leži, poškropi oče prostor z blagoslovljeno vodo: veter in I vrtinec sta utihnila! Oče vzame nato motiko v roke, koplje in koplje..., naenkrat pa vzklikne: >To je korenina, ne pa opeka! Bedaki, zakaj niste naredili takoj križa iz lesa in ga položili na to mesto, s tem bi bili vzeli hudiču vso moč do zaklada in bi ga pregnali, saj bi morali vendar vedeti, da hudič beži pred križem hujše kot zajec pred psom. Pustili ste vragu moč in čas, da je spremenil opeko v korenino, šac pa prenesel na drugo mesto, kakor mačka mladiče*!« Cekinov torej nismo dobili, postali pa smo za izkušnjo bogatejši, izvedeli smo namreč, kako se ibelce-bub« pana. Od tega časa naprej pa šac ni več gorel, gotovo ga je škrat odnesel daleč proč in ga zakopal na varnem prostoru. Kako je coprnik iz Zlatega polja preganjal moro. Facijevim v Krtini, kamor se je primožila moja teta cd materine strani, Marija, so v nesnažnih in razdrtih svinjakih crkali prašiči. Tetin mož, ki je prišel k nam v Dolenje v vas, je težil mojim staršem, da mu je za-coprano. Tisti čas je hodil med Podkrajci starec, doma iz zlatopoljskih ribov, ki je bil na glasu, da zna moro odpravljati in žirino odeoprati. Prav tedaj je bil pri nas v hiši in je slišal pogovor med mojim očetom in Facijem. Mož iz hribov pristopi k Faciju,'se važno razkorači pred njim ter mu reče: Ti imaš človeka, ki se ti kaže prijatelja, v resnici je pa tvoj najhujši sovražnik in nevoščljivec. Ta ti mori tvoje prašiče; jaz pa imam črne bukve in kolomonov žegen in še drugo, s čemer ustavim vsako inoro in za-copranje, ali to stane veliko denarja!«... Govorila sta potem še nekaj po tihem, kar pa nisem razumel; zlato-poljski mož je nato odšel; čez dva dni pa se je zopet pokazal. Oče mi veli, naj ga popeljem k Faciju v Krtino, kar sem prav rad storil >Da Mina! Ti nisi živela za življenje, temveč za smrti Čuvala si uboge mrtvece in to j« bilo tvoje življenje. Zdaj pojdeš med žive! Po smrti se prične šele pravo življenje!« in videla je, kako je rasla Kristusova podoba pred njo. Mahoma je stal tik nje v beli halji. Njegove oči so čudežno sijale. Hotela je vstati in pred Njim poklekniti. Kristus se ji je nasmehnil. Mina je padla pred Njim na kolena m obležala. Zjutraj so jo našli pri mrliču. Ležala je ua tleh mrtva. Največja raiočaraoja Zelo rad sem jo imel. moram reči in moje srce je bini ve je bilo, kadar seni jo »gleda! pred se!). :. Samo nanjo sem mislil in govoril le o njej. Nekega večera sein se približal hiši njenih storiš»v, ile da bi me biia opazita. Iz sobe jc bilo slišati govorjenje in takoj som spoznal ujeu gius. Pomenkovala se je s svojo prijateljici'. Ali ga imaš zelo ruda?» je ta spraševala. „Da, nad vse, karkoli hi si poželelo njegovo srce, vse l>i storila zauj. Vem pa nidi, d« me ima on rad.i V/.liičeti nad temi besednim sein planil v sobo. obstal pred njo in — prebledel. Na klopi pri peči med njima je čepel sivkast maček. Gladila mu je hrbet »er mu govorila: »Kaj ne, da imaš rad tvojo gospodarico.« lo je bilo moje največje razočaranje v življenju. rt Brez d v olila moje največje razočaranje je bilo, ko sem se po tridesetih letih vrnil iz Amerike v kraj, kjer sem preživel svoja zlata otroška leta. Moj sin me je na potu domov spremljal. Duši še nikdar ni videl mojega rodnega kraja, si je, iz mojih neštetih pripovedovanj v duhu ..«slikal pravo podobo in pr. £ strpno čakal trenutka kdaj ^ ^ ' že na kolodvoru, kjer m« .»topila opazil spremembo. Nobenega zna noga obra z» vse iNÀtU» novo. preurejeno. Zuna.t , red > staj ni m poslopje... vse drugače kot pred Oh Tam, kjer je bila nekoč ozka ste/a. je - '»"■ Ä moder», široka o-u. ob si,,,,,eh,m s o stole vil. m. : - kraju, kjer sen, ' ! jt, hi da bom videl sture, nizke, s slamo pok,it. In-Sc,. Tako domač,, in vabljiva gostilna pred kolodvorom jo izginil., in ua njenem mestu je sta; moderen hote' 1'udi -umi kovu,'-.;-... j.- o:'»»!« <•« 1 mesto pu so postavili prodajni lokal za_bcnc.ii, t/, oken so gledali tuji. neznani obrazi, niti ''den mi m bil /naii. tudi rt«- prodajfllnicc. v kateri!, i, l iln opultu ali tolniò.in prodaja, ni bilo več. Na njenem mestu se je šopirila moderna prodajalna z visokimi izložbenimi okni m vsa v . iektrični svetlobi. I dil,o župua* crkev je "siala nespremenjena in prijazno vabljiva. Tudi v notranjščini ni kazala druge spremembe kol da so orgle no domestovnle nekdanji harmonij. Od sturili zvo-„ov pa ie tildi ostal c» s,im, drug» dva je vzela vojna. Potrt sem stopil na pokopališče m tu, da. iu sem našel polno sturili zna.ieov in prijateljev. Razočaran sem bi! iuz. in ne dosti niuiij moj sin. Vrnil sem se iz vojne, kjer sem prejel vsa odlikovanja, kur jih more dobiti navaden vojak. Seveda sem bil ponosen umije. Vaščuni so me obkolili in odgovarjati sen. inorai nu nešteta vprašanja, Kočno sem se jih vendar odkrižal, želel sem biti sam - svojo ženo, da ji povem in obrazložim vse svoje triletne doživljaje. V vznesenih besedah sem ji slikal posamezne prizore, ki so bili posebno pomembni zame in odločujoči, da sem se sploh vrnil s krvavih poljan. Pripovedoval sem ji, kako sem tudi tam v daljnih Karpatih mislil nanjo, v strelskih jarkih, v bolnišnici in še iifnogo drugega. Sedela sva pri gorici peči in večerilo se jc. Hilt» je popolnoma tiho. Njen molk taj j, ,„ ji»>l, čutil sem. da J° ie m0Je pripovedovanje gallilo, di. je bila brez. besed. V hvaležnosti ,em se nagni! k hji in jo prijel zu roko. 'tedaj se jc nenadoma /drznilo in za/.dehalo se ji je. Ves čas mojega pripovedovanja — je spni, 4. bil sem »umeščen kol ravnatelj nek. vt-čjeg tov urne motorjev in kot tak, sem se nek,k usini.S lil popolnoma zanemarjenega in samemu srbi 9 prepuščenega mladega človeka ler mu odkmali dela. kmalu je dokazal, da je izvrsten delat« jg iu nei.iato sen, bil ponosen nanj. Z veseljem sem sledil njegovemu napredku,* ki ga je kazal od lota do leta i,i po nekako 1 sedmih letih sem inu poveril tu/,uo mesto poalo.ll vodje »ašegu največjega oddelka. Za časa nje.i govega dopustu je na moje priporočilo upravni B svet sklenil, da g« postavi kol podravuuteljt S in nestrpno sem pričakoval njegovega povratk«,® du mu prvi sporočim veselo novico. 1'o.Ja pregledov alci so med tem ugotovili v njegovem II oddelku poneverjeuja in natančnejša preiskavi j je dognala, da je bil moj protežh-anec navad« i| goljuf in ponarejevalec računov, zne-ke pa j(J| spruv iju! v svoj žep. Namesto d« b» bi! zavzel ponižaj podrat-jp nutelju, je romal v -zapor ter bil obsojen ria vrtaj let ječe. .Skoraj gotovo je. tla se ne bo nikdar ß več povzpel kvišku. T,, mož je bil moji največje ru/oéariiiije ri| življenju. ŠM •i. Bilu seui učenk« v nekem zavodu iu j» nosna sem bila, ko mi je predstojnica napote. du la. da bom ob sklepu šolskega letu deklami, riila pesem, ki mi jo je pri tem izročila. Kojt nupočil usode polni dan, sem se lepo oblekla i obleko i» si navila lusc. Mendu ni bilo tedij srečnejše deklice pod soncem od mene. .Na prireditev so prišli tudi župijn i» z njim dragi veljaki s svojimi soprogami. Nekdo se je spomnil, »nj t>i kot prvi spregovoril gospod župai da nam s tem da vzpodbudo in pogum za m V Krtini si je dal hribovski coprnik pokazati svi- j njake. Nekoliko časa je hodil okoli njih, potem pa je vstopil z velikim svedrom in torbico v roki, začel vrtati v korito velike luknje, v katere je med izgovarjanjem nerazumljivih besed iz črnih bukev polagal čarodejna ! zelišča ter luknje potem s klinom zabil. Po vratih svi- j njaka pa je s kredo v eni potezi napravil šesterokotno ' zvezdo, toda tako, da so se posamezne črte križale. Nato ! je rekel: >Dobro je, jutri bo priše! človek k tebi in ta ! ti bo povedal, kdo ti je zacopral! — Faci j je z veseljem plačal coprniku iz Zlatega polja in s črno knjigo '25 goldinarjev ter težko pričakoval prihodnjega dne. Dopoldne drugega dne pa res pride čedno oblečen ülovek, sam živinozdravnik brdskega okraja, ogleda si svinjake in razodene Faciju, da mu podrtija in nesnaga mori prašiče, to da je tista möra, ki jo je dal včeraj — seveda brez uspeha — odeoprati. Facijev oče so imeli razvado izrekati, posebno ob vir in v jezi besedo: >Sakrdijski-t. Tudi na koncu tega resničnega dogodka je mož vzdihnil: : Sakrdijski, ta hribovski coprnik me je pa sakrdijski nafarbal in ogoljufal!« Pouk za prvo sv.-obhajilo. — Župnik Hudovernik nas odvadi evenkanja in bližanja. V mojih mladih letih niso puščali otrok kakor dandanes že ■/. osmim letom k sv. obhajilu, zakaj otrok je moral znati prej skoraj ves katekizem, preden so ga prvič obhajali. Ako jo bila deklica ali fantič, len in zaui-kern ali trde glave, je pristopil šele s 15. ali 16. letom prvič k obhajilu. Na Rovih, kjer tedaj še ni bilo šole, je oznanil župnik vsako spomlad pouk in izpraševanje za prvo spoved in sv. obhajilo. Hodili smr, fantje in dekleta v starosti od 8. do 16. leta skupaj k izpraševanju. Kdor ai v določnem času ni prisvojil zahtevanih resnic »vet« 5* vere, posebno kdor ni anal ua pamet moliti treh božjih čednosti, vere, upanja in ljubezni, ta ni mogel opraviti tisto leto obhajila. Jaz sem hodil k izpraševanju pod župnikom Friderikom Hudovemikom, ki je bil zelo pobožen in natančen, pa tudi precej siten duhovnik. Ko je odhajal iz Rov meseca februarja 1866 leta v Leseé na Gorenjskem, so stare ženice modrovale, da se na Rovih ne ho storilo nikdar več loliko molitve, kolikor se jo Je storilo pod odhajajočim župnikom. Maševal je zelo počasi, pozimi navadno ob 7 "zjutraj, poleti pa že ob R. Izpraševanje pa se je začelo v veliki cerkvenlkovi sobi ob 8 dopoldne. Mi poredni fantiči smo prihajali dostikrat že pred 8. uro in porabljali prosti čas za >b 1 i ž a n j e in c v e n k a n j e.« Ker krajcarjev ni bilo, smo bližali ali cvenkali za gumbe, ki smo Jih porezali od hlač, hlače pa smo nosili na lesenih klinčkih ali cvekih. Onemu, ki se nikoli ni bližal in cvenkal, naj pojasnim to bistroumno igro. Pri >bližanju« se določi cilj s tem, da se položi kamen na tla ali zasadi klinček v zemljo. Igralci določijo potem daljavo ter začnejo bližati s krajcarji ali gumbi; kdor najbliže vrže, ta dobi in pobere vse druge krajcarje all knofe. To je način bližanja , brez tresljanja. 1 Se zanimivejše, ker bolj od sreče odvisno, pa je »b 1 i ž a n j e s tresljajem«, ki se vrši takole- Vsi 1 igralci tresejo po vrsti, po kateri so se približali cilju, j Prvi pobere vse krajcarje ali gumbe, ki ležijo na tleh I okoli cilja, jih dene v perišče, malo potrese in jih potem i vrže meter visoko v zrak. Ko padejo na tla, se pogleda koliko jih kaže pravo stran - ti so njegovi; ostale vzame drugi v pe.isče, potrese in vrže kvišku, pobere prave strani kakor prvi in talco naprej od prvega do zadnjega t Dulie prihodnjič.) iiegs konja je kupil kmi gorske va«t - «tomafe delo. Čez dve leti so l v dotičnem kraju veliki vojaSke vaje in nekep dne je peljal dotični km« voz gnola na svojo nji« >Ta-a-ta-»i-tat- se je » »adorna illusila v b tizia voja&ko tromba ter klici« dragonce k zboru. V t stem hipu se je tudi k» tovemu konju /.budil y| min na nekdanje dni Ksl v galopa je zdirjnl kofl s polnim vozom P10)®?! drugimi in se postavi! KI po v vrsto med drngonti| Japonci abstinenti Jj| ponsko drušivo -Kiusl»| Kak šteje 200.000 èlanjf ki so se odrekli alkobo« in tobaku za vse življ«! Dvanajstleten mlade»! ki kadi ali pi.ie alkoholi pijače, je med Jai»s| velika redkost in ga sil trajo za izprijenega »»■ Vsak pravi kat»l'f"f tudi naročen na katoff časopis. ,. . , dolarska. Učitelj je! pouku o živalstvu gal, da večje ribe manjše. >Ali jedo v« ribe tudi sardine«] vprašal učenec. - >'■! mu je odgovoril tir|lelB »Hm,« je premišljal, jI ko pa škatlo odprejo?'! Biti reve« ni nič poj samo da jc človek pw| in iskren, pa se mM ničesar bati S tem pa ni rečouo, da nič. ne delamo. Sai imajo v Mengäu lep in prostoren Drtótvpm dom, tako, da je tudi za Ločane dovolj pro-dor« n;>«m. In z, Mengšem se dobro razumemo, tako, ' uaa prav radi med se vzamejo. Tudi lepo knjižnico ima mengeško Prosvetno društvo. Po teh knjigah tudi J.očani prav pridno segamo, zlasti sedaj v zimskih dneh. Sicer pa imamo tudi šolo v Mengšu, pošto, in t od i pod mengeško »aro spartano, šntrvh imam« vse v Mengšu, samo župana imamo doma. Že dalj Casa pa se govori, da bomo izgubili svojo občino, ker nas je premalo in da bomo pripadli — čisto naravno, v Mengeš. Niti na misel nam ni prišlo, da bi pripadli jrzinski občini. V zadnjem času p« so se pojavile čudne govorice, češ da smo Ločani za to, da p ri pademo Iranski občini in da so se v tem smislu že podpisale neke izjave.. Prosirao gospod» župana, da nam to pojasni! Saj je vendar odbor na svoji seji soglasno sklenil, naj v slučaju ukinitve mlh občine pripademo mengeški in ne trzinski občini, ...... Ce vpra&ate vaàéane, pa lahko pričnete pri otrocih od SO let vapM], pn »me prepričani, da jili ne boste debili 5 za Trzin! s V »diu« leteče pri škof ji PVòsvefa Meče uprizori ? nedelje,'13: jan. oi> treh popoldne . Prosvetnem dom« Vemh^rg&rjevc komedijo »Tedac. Ker j® Vomtfegar znan pisatelj ! zdravih in resničMh komedij oziroma kmečkih satir, kafcorSnft smo dosedaj nogregaliì upamo naprav obilno udeležbo. Kdor se hoče res prav is srca nasmejati, naj gotovo pride v nedeljo v naš dom. Zabave bo na cente. Kronika. (Sela pri Kamniku.) Nekaj podatkov iz preteklega leta. Luč sveta jih je zagledalo 27, 12 dečkov in 15 deklic, ena pa v bolnici v Ljubljani. Preselilo se jih je v večnost 10, 4 moški in 6 žensk, dva otroka izpod enega leta, drugi pa v starosti: 11, 27, 61, 70, 79, 80 in 81 let. Poročenih 5, oklicanih 6 parov, sv. obhajil je bilo 9.690. — V tem letu smo doživeli novo šolsko poslopje, ki je v ponos župnije in se je s tem v glavnem odložila dolgoletna velika skrb. Blagoslovitev je bila 2S. oktobra, na kar se je pričel pouk v svetlih in prostornih učilnicah nove šole. — Pri cerkvi je bilo tudi mnogo popravila. Pločevina na zvoniku je bila popoluoma zanič pa tudi pi> strehi na cerkvi je že rjavela. Treba je bilo od rjo mačeto prebarvati in na zvonik dati novo. Prekrival je kleparski mojster Dolinar iz Poljan. Vse smo z božjo pomočjo srečno dokončali, samo denar še ni ves zbran. — Tudi naše KatoL prosvetno društvo je delovalo. Nr praznik sv. Jožefa je bil dvuHvejii sestanek z verskim nagovciom in ponovitvijo posvetitve presvetemu Srcu Jezusovemu 17. aprila so z lepim uspehom predstavljali %ro »Lnmpacij-vagabund«. 22. maja je pi-išlo gostovat k aam Katol. prosv. društvo z Vač, ki je priredilo burko »Öevljar-baron«, za kav so želi uspelo riznanja. 20. nov. je bila pevdot prireditev, pr i ateri je večkrat pela vsa dvorana; na novo leto pa je naše društvo priredilo rimsko igro iz prvih časov krščanstva. »Večna mladost in večna lepota, ki jo nad vse pričakovanje farahov uspela. Najvažnejše pa je lo, da bomo imeli od 15. do 22. jan. sv, misijon. Pridite od idlzu in daleč poslušat božjo besedo in se prenovit oh novem letu. Razno. (Šmartno pri Litiji.) Živinski sejem se je slabo obkesel. Malo živine, malo kupcev, slaba cena in «raven še slabo vreme. Kmetje že nočejo več goniti živine na sejm, ker je po večini pot zastonj in še atrofici, navadno pa zguba. Kdor je kupil vole pred pot leta i" jih danes za par sto kg težje prodaja, ima kakih MIO do lOCO Din zgube. Potem pa kmetu j in plačuj, če moreš! — Litijsko prometno društ o je v dvorani priredilo Silvestrov večer. Dve burki, ki sta bili na sporedu ta večer, je društvo ponovilo S. januarja in dodalo Be eno leto. - V Vi-I. u -i je umrla Kajetova mamu v starosti 82 let. Ma Dobravi pa 70-letni GorSe Plane. Družinam r,so/.alje. Letos je bilo rojenih 101, umrlo jih je pa 7 i. -Opaža se, da raste zanimanje za »Karitas* zavarovanje. V prvem začetku se jih je vpisalo v Litiji pa preko 70. Oh priliki bo v ta Samen v dvorani predavanje, na kar že sedaj opozarjamo. — V, Litiji bo v nedeljo, 15. jan. govoril pri obeh službah božjih misijonar Keree iz KltafsJce, popol- Mirenskl popotnik So me vjirašali: »Ste g» poznali popotnika mirenskega? On dal v »Domoljuba« je eno stvar in drugo ... Al' se je poleni!, al' se ji» oženi)? Od njega ni čuli nie več! — P znam ga poznam, R.:j to sem jaz, sam! Mal' sem se poleni!, ž. davno k>- oženil; mi žeoa je iit-za, ki vedno me dreza na tnalo in, v fetaio, da časa je malo. Pisat v ^Domoljuba« pa prav' da je zguba. Naj reče kar hoče, klepe.če ropoče ... 7. n mizo sie vse dem, novic vam napredem. Takole ob novem letu sein se čez'dolgo zopet llofil, da malo pokoledujem po luiienski dolini, vice so bolj žalostne in v znamenju krize. Lan-» letina je bila fiaba; žita (rasten koruze) se je idelalo komaj jiolovieo toliko kakor v normalnih ih. Krompir je skoro popolnoma odpovedal; » mie «a bo treba kupili. Vina je precej iti dobre [alitele, le kujieev ni. Živina zadaje Čase zopet ma nobene cene. A kmet rabi denar: družino bo ba obuti in obleči, davkarija terja davke, ielos treba kupiti tudi hrane. Potreb ogromno, a de-irja od nikoder. O plačevanju obresti in dolgov težko govoriti — a še težje jih je plačali. Ko ii zadnjič zašel v malkovške vinograde, sem v (ki zidanici mesto običajnih zdravic slišal neko ivo iiesem, ki se takole začne: Je par volov obleka, je krava čevljev par, pet kil' soli smreka, kje bom jemal denar? ■ Smrtna kosa kesi precej pridno. V Mokronoga umrla edina hčerka trgovca Siherla, v Tržišču mati ondotnega č. g. župnika Supina. Blagi ženi itila večna luč! Na Vrhku je umrl bivši posest-' na prevžitku Janez Stušek, stara korenine; dni pred njim pa njegova žena. Večni mir ma. Krmeljski rudarji so mi tožili, da je tam ve? iznikov, kot jih jt v pratiki »namalanih«. Kriza! naročil za premog. Kar sa političnih novic tiče samo to, da triški občinski odbor letos iz-no dolgo »seje« proračun. Pa še drugič kaj. Prosvetni» del«. (Križe pri Tržiču.) še nikdar, kar obstoja Prosvetno društvu pri nismo toliko delovali kakor letos. V tej seioni lahko že videli: Glavni dobitek, Granlčarja, jarjeva sinova ; na dan Novega leta Krišpina ln oluia. ta nedeljo, J5. jun. popoldne ob 8 nam « obeta 1'inžgarjeva: -P-izvalina življenja«. Za Igro vlada j .ko veliko zanimanja. Oglejmo si jo! Smrt« i. kaša. (Nova Oh- lica.) 1 'Kotnaj j.- pretrdo mesec dni, kar so odpeli avo-1 lažno peščini ler naznanjali, da je mrlič v fari, w se zopr-t oglasili. Dne o. januarja je izdihnil dušo Jani,-/. Kocin, posestnik iz, Podjelovega-dober krščanski mož, skrbni oče ter naročnik ii katoliških časopisov. Zapušča ženo in par ne-krbljeniti otrok. Pokojnik je bi-1 član Prosvet-1 društva in velik ljubitelj cerkve. Njegovo naj. »veselje je bilo -prilrtM vanje. Skoraj ni bilo »ie, da bi se ne bilo prilrkavalo. Lahko bi bil je nastope. Res se je dal pregovoriti, stopil oder, oziroma kateder, ki je bil primerno isen ter pričel deklainirati — mojo pesem. ' olile so me solze in nobeno prigovarjanje »i moglo utešiti. Morala sein domov, kajti *atl obraz ni bil primeren za tako slavno razpoloženje. To je bilo moje največje čaranje. še živel zaradi starosti, toda prerana bolezen Je ugrabila njegovo življenje ter ga odela z zeleno odejo. Dragi Janko, kličemo Ti vsi: Na svidenje nad zveadamil žalujočim pa iskreno sožalje! (Novice.) (Gorje pri Bledu.) Naše kmetijsko društvo je z novim letom olvo-rilo dve novi prodajalni v hiši gostihi* Emavs na Dolgem brdu in na (Poljšici v hiši g. S. Hudover-nika. Prodajalni članom toplo prii>oročamo! — Vozniki lesa iz državnih gozdov imajo slab zaslužek in še tega jim trgovci ne morejo redilo plačevati. Smučarjem, kateri hodijo po naših planinah m rovlih, bi priporočali, naj nikar ne vlamljajo v zaprte pastirske koče in tam brezbrižno ne kurijo in razbijajo oprave. Zgodil se je slučaj, da je ena takih koč vsled nepazljivosti pogorela. Taka dejanja niso v korist smuškemu sporiu. Kmetje se jeae in bodo »»rimorani postaviti čuvaje, da bodo pazili na imetje po planinah. — V nedeljo, 15. jan, bo v domu j)o krSčanskem nauku skioptično predavanje 0 :i». é* !« naša mladina ostala verna, dobra in p.-»tea*. V vzgojena v duhu Marijinem. Sovo leto je ta. T'reto bo obnoviti naročnino. Naročniki! Tudi v teh Sfi-i»*-fesih krize nikar ne zapustite vašeg* do „: ."•'.:((«.' dobreea prijatelja »Domoljuba t Janka Ney. J*g«. (Ljubljana.) Pravkar smo dobili iaJosts* veta, M š t In rek kmale pa 9- ari «ani «sfai» ajw»S3»«m; föajj^i Js&ko N c p o m s k Jeglič Sicgi popotnik » del) casa bole bai a* tedi Wezni, Kar«!; Katern je bil «4 dni v kolaiimä. Kol vxeres kristtmc. & bil zadaj« dni tu]c das previäcs « k usui tepe ia miru« smrti. D»«gei ŠE tejso sUrwt 73 hn, bü is namreč rotea 19. maj» 1SS¥. SejKwnà .'eflii je bi! ena najbolj «glfdafli ostb ncAt jcvcmsti Bi! ie Soltki ravnatelj na lob m Graba, nmràrn- len član Slomjkorc aru« in več kot 38 M i'.ta občinskega sveta mesta Ljabijat«, katerega ssesia i« bil rasreSes leta 1931. Zadaja let® se j« >*b«o udejstTOval na dobsodehura poli« kat nadvse delavca in požrtvovalen član VisesKcijeT® Icnss-lerence. Velike usluge ai je priäobü ra siepe« in je kot blagajnik drultva Dom »lepih asbral toliko denarja, ds se je letos mogel kupiti pro«tor za zgradba lepega doma. Preostalim naäe najgloblje sožalje! Raiao. (Vače nad Lilijo.) Ko se potnik pelje iz Ljubljane proli Zidanem inostu, opici pred Litijo na levi strani na lepem hribu veiiča-tuo vaško cerkev obdano s precej velikimi hišami. V ozadju pa prijazen hribček z bo-žjepotno cerkvico sSIemšek«. To so kraji, ki se skoraj vsakemu izletniku dopadejo. Prosvetno društvo tamkaj deluje, pa še kako vnelo! Igralci se prav pridno udeležujejo priprav za igre, katerih sn i:]Pd letom že na odru veliko predstavljali. Na .-v. večer so prav lepo igrali igro Slari Ilijac in jo na Štefanovo ponovili. — Zapustili so nas go-.0.1 župnik in odšli na župnijo k Sv. Heleni. Ko m poslavljali od nas je bilo mar-ikako oko ru-in Za-lug ki jih je g. župnik v 10 letih naklonil -o velike. To pričajo razne slavbe. ki so se po njihovem prizadevanju kupile za posojilnico in dru-tvo iu kalera bo treba še preurediti. Zaslug uiu »i mogoče povrniti. Iz hvaležnosti pa nm društvo ob priliki podoknice ia slovo poda diplomo ča-itnega članstva. — Dobili smo novega orgauista. ki z vnemo deluje za povzdigo cerkvcnega petja in za napredek društva. — 7. veseljem smo sprejeli novega župuega upravitelja g. Aniona Po-renio. Želimo mu pri upravljanju težkih župnijskih poslov mnogo uspehov in blasoslo- Revizor. (Izlake.) V prvi štev. letošnjega »Domoljuba je s tem naslovom dopis, katerega podpisani ni pisal. V pojasnilo in resnici na ljubo, blagovolite g. urednik, objaviti ta dopis. G. banovinnki revizor ni hodil po imenovanih občinah ampak je prišel nepričakovano due 15. decembra. Blagajniške knjige sem oddal 19. avgusta 1932 in sicer zato, ker se je poprejšnji Krnjni Šolski odbor že drugič odpovedal. Na merodajneni mestu sem san osebno zah-leval oddajo blagajniških poslov. Sam bi bil zahteval revizorja, če bi mi ne bilo znano, da drugi za to dovolj delujejo. Revizija je končno ugotovila naslednje: 1. Stvarne šolske potrebščine in novi inventar od 18. februarja do 19. avgust« 1932- izdatki 147.564.24 Din; napake- 53» Din (5 dinarjev 33 para) pomote od mizarskih mojstrov nisem odtegnil 5% jamstva, t. j 248 Din. Prepis od obračunu za 1. 1931 v moje dobro 500 Dio.'2. Nova šolskai Stavba je stala brez naknadnega računa 1,011.000 Din. Številčno sem se zmotil za 100 Din Založil « m pa sam skupno 8852.—; 3. Peči in šte-dilmhi so stali 64.833.20 Din. - 4 Vrtna ograia ie stal,, 34.693.96 Din. _ Glede posojil je vse v fedu z ourom ua poprejšnji kr. šolski odbor — Kar se je govorilo in storilo, to ji- pa zadeva drugih Častna dolžnost me veže, da se javno zahvalim g. podjetniku Niko Pavliniču, da jo v najtežavnejših časih ie! tako požrtvovalno na roko, kakor tudi bivšemu 3* . odboru v Izlakah. Pošteno smo delali iiü ostali! - Izlake, dne 5. jan. 1988. • bivši blagajnik Kr. šol. odbora. Smrtna kota. [Višnia gora.) rriC, ,r. pol po nastopu Novega leta, ie anri . Z*wUiak pri Višnji gori 23 letna mladenka 2av.-sn.kMa Arne«, hči biviega župana ob-i;I,t knH. vas Petra Zavtrika. Pogreb blagopo- l „,m « .e vrèi! An«- i i«- 1933 »« [arnem P°ko" ntìiK-t Vailo» gora. Ogromna udeležba pogrebcev, fcairor tnd: rreh-oi vence» «ta pokazali veliko pri-liubliennsi uj «mpaciio do umrle in ZavrSkove hiši- visi»« nniTi bc » tramena spominu. (»dge-i« g»*p»dc »Pilijet. (Tretet je.) ■\ »d»« - Potavku neki iFiIu pritakne svo-.... mpa.iow ria posestnika Žafrana in njegovo pravd« 's PrancMoni 0pw« »» Gorenjih Ponikvah ÜK*. Hrtóiiìriiro in powjiloieo v Trebnjem, ki jo fcrn:ko «stratije >Farot«ia it fre*mje#a — Radi resa«* in ia fcödo ljudje vedeli, kako je nafta ...is, v -: lfm fttoči?.? "svacia. povemo, ia je ■. .•.. ; .vsi.:.- Francetu «para že lela ■ 'j; uh>, a 'D in Opar» ni plačeval ! edpl.i*s)u elavnirt- pa sploh ni biio go- ,vi». i. . . -4UO tis upoiu.njaii in presili, naj -- fertšt plač» Ker so FretK-eta <>-ara drogi siikB r>a d?»«!)», si ttr»:i,... <.>• c'.a pomagati kol da je k dr>žbeneiini postopanju pri- ; -•op '. Na posebno vpra.- iuje sodišča je Hrsnilni-. . 'izj-.,-;ia. da rada odstopi od nadaljevanja aadoe-;.ra potepanja, fe dobi vsaj zapadle '."brest, poravnane. Ker pa .liti na to svojo izjavo Hranilnica ni dob'la nobenega odgovora, je pač sodno postopanje teklo, ne da bi on» kakorkoli silil« na dražbo. Gospod >F;fi' je torej napačno stre'jal, ce je mislil zadeti našo posojilnico rn pokazati njuo postopanje kol neupravičeno ali in socia Ino. Naša pooo-jili.i-'a se zaveda in vselej v \sakeni slučaju upošteva, da je radi kmeta nastala in da je v zafičito krnela vse njeno poslovanje. Vsi očitki na njen naslov so gladko neupravičeni. H ."d i prevelike dobrot uaše Hranilnice bo hranilnica v »lučaju Franceta Opare isgubila celih 8t!H0 Din na zaostalih obreslili. Hranilnic« in posojilnica v Trcbnjem. -Smrt in življenje. (Metlika.) 83 iili je požela smrt v preteklem letu v metliški župniji. Umrljivost je bila torej velika. Lani je umrlo le (i2. To številko je močno povzdignil oslovski kašelj in griža. Letos rojenih otrok je pomrlo 2. večinoma za oslovskim kaäljetn. Do šestega 1 leta pa jih je bilo a Najbolj tragično je posegla i smrt h Ouštinovini na Lokvici, kjer je v dveh dneh ' požela dva brata v cvetu let. Poročenih je bilo 22 ' parov. Rojenih pa je bilo 90 otrok — dečkov 49. ! deklic 41. ' Stisijooski dan. (Metlika.) Lepo so se postavili otroci Marijinega vrtca v : Metliki Z.| mi»jonski praznik Ö. jan. z misijonsko prireditvijo. Radi bi odkupili poganskega otroka in mu pomagali h Mariji in Jezusu - Ma kje vzf-ti denar? Pa so jo pogodili: dajmo ga zaslužiti! Iu ves so ga služili in precej tudi zaslužili Prav lepa je bila njihova prireditev, ki je s svojim pestrim programom in pisanimi oblekami in črnimi obrui kar dodobra zadovoljila številno občinstvo fiiln je vsega: za jok in za smeh. Kaj bo » novimi občinami? (Metlika.) Seveda bi vsak najraje v vsem sam sebi gospodaril, toda vemo in Čutimo tudi. da se to danes ! pri nas ne godi. Nihče seveda ni vsevede» gotovo pa je, da imajo vedno nekateri boljšo misel Ji tukaj mesto, da bi se obširno o t nn razpravljalo I nit, da bi vs.- razloge naštel, ki vodijo eno ali drugo misel, gotovo ? , ie. da je občina močnejša m laže shaja če je večjr.. Posebno pa je to važno v raau «edanje kriz», ko bo po 7..konu reba "„lab občinski dom, kjer ga še ni. Vemo, da je takih stTniV;ai0- [,n n.n:,h ........ oMiiuth pa jih sploh m. Zalo je v sedan cm brezupnem časo é T bremen z ìSuI;su".o''k malih občin m zidavo občinskih domov Xa tò ie nedvomno in najbolj modr, zr.misel onih mož ki predlagajo za Metliko in vso ujeno okolico eno samo občino, katere občinska bis, že sto™ £ veda bi morda nekateri privatni In lokalni interese«i kazali nekoliko drugače, loda če kdaj, j« v sedani»! teikem stanju prav posebno važna, da v kori skupnosti vsak popusti v politiki svojega dornt® čega praga in utrpi v korist javnega blagra Kcl»i vso zadevo trezno in vsestransko premisli, ^ i tovo uvidel, da so v občo korist večje, gospodari«! močne občine in da za Metliko in vso slovenski bližnjo okolico zadostuje ena sama občina s si^J že m v Metliki. " 3 Pronveta. Gornji grad.) Po dolgem času se zopet oglasim. PovediiM moram, da tudi naše društvo ne počiva, v jest,S smo igrali »Miklovo Zalo', ki je prav dobro uspe^jl Sedaj se pripravljamo na novo, pretresljivo thmš »Preklet»' To bo nekaj izrednega za Gornji (Priredimo jo v soboto ob 8 zvečer ter v ned«l«S 15. jan. popoldne ob po! 3, Vabimo vas, da se ud»S ležite te res lepe igre. Pripomba : Opozarjamo vsa naša druShJ| v našem okraju, da se pri prodaj! vstopnic tofsa *" ' 1-1 J "e bodo imela ;«É držj; tozadevnih predpisov, da nepotrebnem sitnosti in stroškov. NaznanMa i 11 Zimski kmotijski tečaj se vrši 1 Dob« pj Domžalah od 15 do 21. januarja, vsak dju od j I do 11 in o:l 14 do po! 17. Na tečaju bedo predi- ll vali kmetijski strokovnjaki iz vseh pan g krneli, j »tva. Na predavanje so vabljeni vsi pi,,-s'-iiki j kmečki fantje, kakor torli gospodinje in dekleti : 11 Zadruga rokodelskih in sorodnih olirlo. Kranju priredi v ponedeljek dne 16. .aiiuarja I. i ob pol 2 popoldne v dvorani Ljudskega dima t Kranju dnetnn pri-d'ivnnjr. Predaval ho dai in ; referent zbornice za trgovino, obrt in industrijo! Ljubljani g. Franc Zugar. To preuavan. - e na < njeno vsem obrtnikom bi trgovcem kranj«kep! oitraja, posebno pu onim r. dežele, kilt ria. # r;, bo nudila zopet kmalu taka priložnost Ker n.orjji bili do 31. januarja I. I. vlcžpne davčne prijaven pridobnino in davek na poslovni promet, naj nkrtf niki in trgovci ne zamudijo le redke prilike n Pevsko društve Nneberjr-Zaitohrova prirej v nedeljo, 15. jan 1968 ob 15 pr.poldne in jo ponoif v nedeljo. 22, jan. ob isti uri popoldne v svoje»; domu v Sneberjih igro v H slikah: -Carski sek Predprodaja vstopnic pri g. Francu Lovšelu. 11 Zadruga rokodeUkiit in »orodnih obrtni ' ' Kranju naananja, ila se bodo vršili |.<.mernik i «piti z» vajence dne i), februarja t. I. 1'ri.mve -|B«j jema zadruga do vštevši 15. ian. n Zbororanje «inegradnikov r .Vuiiri. IHf| 15. januarja se vrfti v Semiču zborovanje 1 n ; " | iihkov v svrho ustanovitve vinarske z.idruce 'Tnomeljski okraj. Pričeltk zborovanja l$*3| ') zedrugarstvu in vinarstvu predava k» m ijski referent iz Črnomlja. Interesenti • vljaS-^ vabijo k čim številnejši udeležbi. n V»e okoličane Smlednika, ki »o v naš» Mfjj na praznik 6. januarja brez v.-Ttojmir n.uriili »Hj domov, cbvedčento, da bomo ponovili uspelo dejai .iko dramo »Žrtev »povedne molčečnosti' 'f| .»p<|(.|io 15. januarja točno cb treh popoldne. Ko««|j (»b pri 6. Zagotovite si vstopnice v predpnidaj! r' četrtka naprej. Na .«videnje! 11 Dottora. Krajevni odbor Rdeče«.', križa v II» bovi ima nedeljo 29. januarja ob 9 v pTosiori j gostiine K ram er svojo redno letno skupščino. » skupščina bo zvezana s proalavo zimskega «f Rdečo pa ki v spomin ustanovitve Srbskega H«" čega, sedaj Rdečega krlia kraljevine Jugosl«"lf4f Vljudno si» vabljeni vsi rcdaii ;n podporni Plani. P»ii|: jatelji drufttv«, zastopniki občin in zastopniki «lil člani vseh tukajšnjih dru&tev, — Odbor 11 Bohinjska Bistriea. Prosvetno drušivo v zor: v nedeljo !5. januarja ob treh popoldne »Vodar. 11 Trgovcem in obrtnikom je nemščina ,t!L no potrebna. Naučite se je lahko pismeni'.. poWjH Ugodno p«»e%«io za liste, ki ne morejo <"biskov«| tečajev in drago plačevali učiteljev. DopisotjT lečaj raja eno leto in stane mesečno samo 15 D| Prijave pcSljite na r ,rnvo üiomolluba« |: :d bo Nemščina 15'. Priložite nvko za o igovor a ■Kl>ko pa nuj vem. kdaj bo minula m»'1 vvr-njo s tem čolnom ,». j,.Zeru. ko pa »im»« ure pri sebi?-. JS Čolnar: »Brez skrbi gospod, dosti več Mg eno uro s,- čoln ne ho držal nn površju, ker fl tam ob strani precejšnjo luknjo.« Ključ dobrega zdravja! »ober tek so vedno imeli za kjjnč dobrega zdravja. Dandanes se l« bodisi vsled Blabe hrane bodisi vsled življenskii razmer prepogosto pojavljajo nerednosti prebavnih organov. To se pokaže pred- vsem v pomanjkaaju teka, dalje v pT*v'fi?ioHt; pritisku krvi v glavo, v vxdigovaajn. krtih, studu do jedi napetosti itd. 1'roti temu be priporoča redna pora*«« močne švedske Imktur« »Kisa« (Švedske kapljice) lekarnarja Fellerja. 2 steklenici Din 50'—. 4 steklemre Din 92— r. zavojtiin» in poštnino vred pri lekarnarju Eugen V. Feiler, Stubica Donja, Elsatrg 16 (Savska banovina). Odobreno od Min. t-et', pol. la ourotlaegu «dravja sp. br.Slta «il 21.111.1993^ Radio rROGBAH RADIO LJUBLJANE ul 12. do 17. januarja 1933. Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne lesti — 13-00 17.30 Salonski kvintet — 22.00 Cas, oročila. — četrtek, 12. jan.: Opoldne radio kvarni — 18.30 Italijanščina — 19 Modeliranje člo-cške postaje — 1930 Pogovor s poslušalci 20.00 •renos i ljubljanske opere »Adel in Mara. — l'c-rk, 13. januarja: 11.15 Šolska ura -- 1&30 Zcmlje->is slovenski poKrujin — 19.00 Francoščina — 19.30 Ulravstvexio vprniaaje za družino in dom — 2000 Prenos iz Eelgrada — 22.15 ' Plošče. — Sobota, I ».SO .Vngloièiua — 1£UK) (Poglavje iz sra.ro legije, |tt.30 Iz zgodovine filozofije — 20.00 Večer ruske fctesbe: Samospevi ge. Aaejeve in Popove, Salonski kvintet — 22.15 Magistrov šramel kvartet. Nedelja, 14. jan.: 7.30 Sadjarstvo — 800 Na-Sveti za kmetovalce — 8.15 Gimnastika — 8.45 Poročila -- 900 Versko predavanje — 9.90 Pre>-38 cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 10.00 Klek-rolehntka — 10.80 Vremenske napovedi — 11 Sa-mi^kl kviatet — 12.00 Cas, poročila, plošče — M«) K meti Jako predavanje. — 15.45 šrante! kvnr-Pt Piliti — 16.30 Tri hčere, igra Ljudski oder — 0.00 Leharjev večer. Sodelujejo: gdč: g. Baaov<%, rkester Triglav, — 21.80 Tambnraški sekstet — 2.00 Cas, poročila, plošče. — Ponedeljek. 16. jati tirjs : 18.30 Esperanto — 1000 Srbohrvaščina — B.30 — 40. Prenos opere iz Belgrad«. — Terek, 7. januarja: 11.1) šolska ura, popoldne r».Casti connubii« podane v enajstih STih. Napisal Franc Zabret, 'kovorski župnik. Za-t župni urad v Kovorju. Pisatelj nam v drobni tiri temeljito in nad vse jasno razlaga vse, kar rete katoličanom vedeti o svetosti zakon». Brez Knjižico bi ne smela biti nobena slovemska dru-- Opotzarjam« naše čitatelje, da bomo » tej lepi gi nekoliko obširneje spregovorili prihodnjič v noljubovi prilogi »Mati in gospodinja«:. rgrovci ■ala tzlozbena okna In Vam utopili, mto»« MjweT«», «Wo ..»KOmVTOl", kl Vara b ei Inula ni.lranl zosopl'ev ■'niti oken. Slone poitnlne pro,lo Din 15—. Pialla : „Re-flftntot". tjubljor,., poštni predal 5711. ! Veliko sreče in bJagostooa v letu 1933 teli poslovnim orlhitelicm In znancem, ter se priporočam Štebe Anton, teso/sJvo Afaifei poStu IfffT^p-eiti n Predoslje. Božična legenda »Trije kralji« Je dosegla v nedeljo 8. januarja ua jwäeta odru tak uspeh, kakor nobena igra po vojni. Ponovimo jo v nedelja 15. jaaaarji. Začetek ob pol štirih popoldne. To v vedno6t vsem, zlasti tistim mnogoštevilnim iz okolice, ki so aa praznik sv. Treli kraljev žal zastonj premerili pot v Predoslje. Na} ne zamerijo! Nismo namreč za ta dan dobili obi. dovoljenja. Maili ofjlasrallc Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat IMuS. Naročniki „Domoljube" plačajo samo polovico, ako kupujeio kmetijske po Irebščtne ali prodaiajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočntlrov nli va jencev in na rob«. Z limili pilil proda po nizki «eni Jožef Slak. Repie št. 17 p. Trebnje. Doleujsko. Saia Ir slami ter druga krmila do-bavlja Uospodarskn Zveza v Ljubljani. Din M mislila proti vknjižbi na prvo tnesio na posestvo in obrt iščem. - Naslov v upravi pod št. 95. Čebelarji ! «rebsčlne kupite po izjemnih conah vtrgi>vinl Fr. Stupica, zele'.nina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 1. Illanor PriTajnost strogo zajamčena« 331. POlliitVO ugodnih' £ nah pri Egidij in Karal I rjavec, Brod, Št. Vid riad L'ubljàno. Vernila za 30—40 tisoč ««"J« Din kupim. -Ponudbe na upravo Domoljuba pod >svet< 116. niuiftbR iabol{ne i!1 uIVjOnE hruškovepo zelo nizki ceni nudi: Gabrijel Koren, Šl. Iljj pri Velenja. Hnečfco dehlBÄ sprejmem, iiaùm na upravi pod štev. 310, Ilačka starega 15— lb USiifla jeti poštenih kuieàklh staršev sprejmem kot malega hlapca takoj Naslov v upravi Domoljuba pol št. 312. -Mula I» Najn^e«. nejše kroje, pn katerih vsak krojač, šivilja prihrani ča:. in blago, se bo učilo v tečaj'! po 'najnovejši modi. Tečej se prične 16 januarja. &a iKršivilje jiodub šivanja v lastnem salo-■u. Izdelava luajev po meri. Otenkatn se ob zaključku preskrbujejo slufbet — Krojilo učilišČe in modni salon šmartinska cesta št. 24. Ljubljana. s^b. 2 fiakerske in «W.88 | tovorne, več konjske opreme ter 20 q »»•na prodam. — haloh Jakob, Bled. ItaiBčtratrtlB, stužfee, aajrajä na deželi. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod B. 240. MODERNA SPALNICA z marmor, ploščami in brušenim zrcalom poceni naprodaj ali se easaaiìa za suha drva. Orafciova 3A. Dorodont ,-A fcrrga. «a «• —n«^" «t««. M jh fliKV wWw wwwfesM» M • 'f'®®®?'®.^?^?®''. PWÉitt •imo Din «•-• Pilile lakoj: „DORODONT", Ljubljana, nfiltnl nraüal WB. i« laavj. ||vwnvi poltal predal 570. Za smeii Dotoernik se jo rad pohvalil, češ da je najboljši lovec v vsej dolini. Ker je bil že star, st je nekega dne najel fanta, ki naj nosi puške »a ajim in mu jo baše s patroni. »Ža veak iüstrelek, ki l>o zgrešil zajca, dobiš en dinar,s je rekel fantu. Ko sta zvežer prišla domov, je sosedov Miha vprašal Jakca, kako je bilo. »O, čisto dobro, deset "dOndriev sem ' zaslužil, pa \yi. bil lahko èe vei, èe 9t imel pri -sebi več sJepih patron.« ■■■■ " - .. ..... , . Tiijec ai je j» pnnmtke ogledal »far, razpadajoč (grad ia vodnik.mu je praviä, d« eo v sveti s temi raevalicami afhnlnè sgod-be. Ce bi in ii jih •javili; Ui' se fl*11aéjé ijefili. tujec sè je naOTietnril rékoC; >Tega pa ne verjamem.« — >Kako to, mar ete tako zelo pogumni?« je rpfaäal wcdaiik. — »Ne, to ne, pač pa sem popoiaonsa ptešast« DFNTK1STA ALBINA FORSTER (ZOBNA PRAKSA V LOGATCU) ordinira vse delovn« dni, razen sredo in soboto popeldne. Telefon 6. Velikanski parnik se je počasi bližal bregu, Uo mu je v napotje priveslal majhen čoln, v katerem je sedel en sam ribič. »Hej, vi tam spodaj, zgubite se mi «potil« je dejal neki gias na parniku. — Ribič pu se j» ozrl kvišku ter dejal: >Ali ste vi poveljnik tega vozila?« — >Ke,< je odvrnil oni tatn goji. — »Potem pa molčite in se menite s sebi enakimi! Jez sem poveljnik lega čolna! ★ Odvetnik: Pravite, da vaš ntož sluii?« Priča: >Da, prav te dai &o odslužil 1 ri leta robije.« ■ »Ooapod Gantar,< j« pričel iiladenič i«e-goti mi mogli posoditi dveeto dioitrjev.« — »Nikakor ne,« je odvrnil Gantar ostro, »saj vas komaj poziiaan.« Kolesarji prihranite ai dnevne Izdatke za popravita tračnih ceat fLvifl-schlaudh) In naroille lakoj VULKAHC1T. Za ceto lete sata t*a T«rBkn, ki alanela z navodilom poitnln* jmslt' --. Pišite: „Vulkanctt", Ljubljana, poltnt predai.H». chlaiK teahfč Din 55 Novootvorjena trgovina z železnino KOVINA v Kraniu je v Majdičevi hiši poleg gimnaeije Priporoča vse potrei no za dom I kmeta obrtnika stavbenika industrij« Kraal, daa 16. januarja 193} -- Pozor! Traoda Pozor! Prvo* ist»« twrsrr" 's èfeftwsfe idwh, im pš#uišg<.\. ršmm. »moto. bwüs.-» in »-rat. .... W»-rua» Bxtävo ter «e es ni - - št-cWk* B •:•**•» ik> :* ~r>r «né Ignac ßeboli. Trzin ;rp-\i?>e i «tefots" -is» Vit? ti^eHà jat** irti&A. v wf. v» £ :*» -i«* «soia» »kit .TOS.-w>!t' atTt Arsèè-.. xt -«x n«sÈa * -rf 41 pn X «tAJk L*s*ik jwài' : »tsäön xt1-v tipw.* pwwsn» jfctt'." * kš*. tat-f-rs IW a» io- Èa,- sa m^ m fera.- » Sfr«. v tó » :$ w^fefe J£ tMn jhil yncà àsh. -r Eafr-K.* :.t 8- jjf si -Voaf Ì-* .«è mot.- ir wwr- tr «M ä rè st t axrjk. X* » «fi»,««. *t :.»• ja,a V,- «nre*.» wrt. V «f usscr.-i » ^n.1 vml Risi a im^ni jt ' asrwm «a,«!. c.i «v»ž.. j 'Bü s.*/ jtmkcm w a V«* Jwùtàii.-. ; i vai* wäjs jsJstKrjsifci xcjfT.e. tvwsrne a* * k 2&m& ms* t skk ita » -•• .v š»'.h3>š«< 3ksr*.* lv4l <-.«2. «È «• tt.aw nr VefiSSfc ijjjf. A. . »Miim^ it ufci^r- -e* justsci jL. se nor- n» se uBr:<ì. hi?* Jav ^Mr > ■■: ti.»!- - a »:»>.• -v-.-" •.•■• * x3bàt '«...io?. . wwe- S." Ji.rr Tn-^^f-" ?c*c tfewH - »■•f® f -Mb* Si i: > ih. .vskctc •.•^••iès- JMC •■«i-•V . T.5 .t»®-. H1 K»»« limarafta c*v»«ec* « iJ. Ä. JrtsSa V «»■ |t JffSKyeM SairiiiStt a m 'iBk "am s» "wt f» »»»äa -, Va» pad: aajteaeie GOSPO D ARS K A ZADRUGA MIZARSKIH MOJSTROV. L1BUANA, Vedova ulic« 6 Mi ***** wmkms^tfm •« it-iift« f»? BJj»'i.fe ofaar F. Lubas in sin IV-draMiM Hi» an* Borimlkov tra « droriife ì» m: i aa ha * monti* ». šr —' .ir' matt. rVTH»®»'1 «•sasr- fCptvTV- kirtw «KM* <»" rr«T-»- nk' titra *a (««i (itjèoljfti ài?al«i strati il kolesa «a odifcó ADUER-CRHZNER xa dom. •dasarijo m ofcn » neb opre»aà. DUBIED oak f ■ i ■ i Mpw *M lili jfSif FETELWC LJUBLJANA 'tltUm IMI r*a — Treoriu LefiMU ^ttora » Kr*»ia Očala nosile b V« T «s«» II 2» K*sojM*a Irrito. Vm »»- ms3-b5 i t ač >&. r psi.»»- p «m o 15 — Jš$* Jle «u-o!-. Lr»*.»M fri'« j,rrd i Kratf! K«Ur boste knpov»! balii, m obrnite n* domačo trrdko F. L GORIČAR »PRI IVANKI« ! Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 29, A. & E. Skaoerne LiubH^na t i* »iaai »i ■ i-»«-., satü. .itift»i< «s ' Vaino: -*»\<-V Va* e. V ^ » la it- fc u.it uro;.t! . & E. Skaberne kH€T doba« veliko izbiro bla ta a moikji s sie obleke. «ikn;e ia plaiče. od ut«Mtit do a», :ae;še m!« ttanomlno rriio. žamet pili. fcro»i »latco ca kasne ib Tinke od !S Da «ajjrei. tra4; ra pactcüe. zelo fau od 22 Dia upre«. kk>tuti\« od 12S Dm tip rei. kosten»« belo m miai»' S30 Dai aapre, aaiboiššo 10.50 Di«, pene r s Aiace od 30 Dia saprei. Pretfris»»!» za okni »carter.« na.moàirEesie, »»« ente iapk a "e""! ex Lese beìe «rajee si kiaiate za ieaiae «v>| SAe rate 3 ierpe Po« bea ocWeìek za Seae danske piaüe. obleke a perfio hfotiräi im tni: poročat obleke po U)SO*eiK sod: Ve® šaso Vas torci k aaksra Ur Vas ie aasrt u-loUTbasc- da bost» pn nas sa&e'-*« peitrefni f ker »e siedano sa »rift djbiček. s— (• -f p»s«et i Brartie- f n lige I n FRANC POGAČNIKU * Ljubljaniä Coaae&n Ljudska posojilnica v Ljubljani RgtšrMau * sr«ap|t»i» Miklftsiffva lests šiev. 6 cv pakti) obrestu ie hranüne vloge po naiugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek piačuje posojilnica sama. I Hranilne vloge znašajo aa