„Š(ajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom | prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo: za celo leto kron, za pol leta 14 krone, za četrt leta [2 kroni; na Ogrskem in v inozemstvu: Za celo leto 9 kron, za pol eta 4 krone 50 vin. Naročnino je plačati loapiej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v [Ptuji, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za V. za >/, za V. za '/. za '/.« strani K 160-strani K strani K strani K strani K 40 — 20 — 10 — 5 — 2.— za Vsi strani K za Ve« strani K Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Stev. 10. V Ptuju, v nedeljo dne 10. marca 1918. Mir z Rusijo podpisan. irovna pogodba podpisana. — Ogromni plen nemških in naših čet. — Premirje z Rumunsko podaljšano, t- Uspehi na južnem zapadu in zapadu. - Lepi uspehi podmorskih čol- oy. — Mir z Rumunijo sklenjen! — Pred važnimi novimi dogodki. Najvažnejši dogodek preteklega tedna je, so Rusi v Brest-Litovsku podpisali od ednjih sil diktirano mirovno, pogodbo. S je dosežen mir z vso nekdanjo Ru- ij o, ki je danes seveda razpadla v posa- ezne republike. Osrednje sile nimajo zdaj vzhodu nobenega sovražnika več, razven nnske, s katero je pa tudi sklenjeno pre- irje in je pričakovati kmalušnji sklop miru. o je jako lepi zmagoviti uspeh ! Ni čuda, da se ostali naši sovražniki ozovito hudujejo nad tem uspehom. Saj so eni ar pustili Rusijo izkrvaveti, da bi na ta ačin oslabeli vojaško silo osrednjih držav in zdrobili našo moč. Doseči so hoteli razsul ' vstro-Ogrske in Nemčije, dosegli so pa le azsul Rusije, iz katere umirajočega trupla si ) zdaj še azijatski maček Japonec kos izrezali. Zmaga, velika konečna zmaga se nam približuje kakor prekrasna spomlad . . . Prodiranje nemških čet na severnem vzhodu, ki se je izvršilo naravnost bliskoma in je pač v prvi vrsti prisililo „boljševike" do kapitulacije, — kakor tudi na prošnjo repu- ke vlade v Ukrajino izvršeni pohod avst»ogrskih čet nam je prinesel naravnost TOmni plen na materijam tej- živilih. Tudi mora v današnjih razmerah vpoštevati. Na italijanski, kakor tudi na angleško- ancoskih frontah so se izvršili ljuti boji, ki o povsod za nas in za naše zaveznike uspeš- o končali. Istotako so tudi neumorno delavni odmoreki čolni zopet dosegli kr-asne uspehe, ^redo sovražnikom pač do živega. Veliki spomladanski dogodki, ki bodejo ač prinesli odločitev vojne in s tem tudi resničenje splošnega trajnega miru, pa se 'e pripravljajo. Ko so bile zgorajšnje vrstice že v tisku, ■Sprejeli smo brzojavko, da so osrednje lile tudi z Rumunsko mir sklenile. Na vzhodni fronti nimamo torej nobe-jnega sovražnika več. Podrobnosti prinašamo |v zadnjih vesteh. Naši letalci nad Benetkami. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 28. februarja. Uradno se to se K.-B. Dunaj, 28. februarja. Na posameznih oddelkih P i a v e-fronte povišano ar-tiljeiijsko delovanje. —Kot odgovor na italijanski letalni napad na odprto mesto Innsbruck so naša letalna brodovja v noči na 27. februarja kolodvore in vojaške naprave vojnega pristanišča Benetke z bombami obmetala in pri temu r^aogo natančno opazovanih zadetkov s požarnim učinkom dosegla. Šef generalštaba. Nemci vjeli nad 50.000 Rusov. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 28. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Angleži so nadaljevali svoja poizvedovanja na J-aznih krajih fronte. Z močnejšimi silami napadli so ponoči v gozdu H o u t h h o u 1 s t in severno od S c a r p e po ljutemu ognjenemu učinku. V bližinskem boju in v piotisvmku bili so nazaj viženi. Armada nemškega prestolonaslednika in vojvode A1 b r e c h t4. Uspešna podjetja pri A v o c o u r t u in Les Ecarpes prinesla so ham 27 vjetih. Vzhodno bojišče. Operacije jemljejo svoj potek. V E s 11 a n d u se je 4. domači regiment za boj pj-oti po deželi se na-hajajočim tolpam našemu poveljstvu podredil. V M i n s k u smo zaplenili 2000 Strojnih pušk in vjeli 50.000 Rusov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Naše čete v Podoliji. — Nad 10.000 Rusov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. .Dunaj, 1. marca. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Zapadno od B r e n t e izjalovil se je sunek Italijanov. Od vlade in prebivalcev vedno zopet, v zadnjih dneh posebno nujno poklicane, so včeraj čete feldmaršala Boh m-E r m o 11 i k mirni intervenciji v Podolijo došle in so dosegle črto Now a-S i 8 1 i c a-C h o t i n-K a m e n i-c e-P o d o 1 s k i. Ob železnicah in važnih ce- stah prodii-ajoče čete imajo nalogo, napraviti v prekoračeni pokrajini red in mir in za uvoz potrebna trgovinska pota zasiguriti. Doslej je 10.000 Rusov orožje odložilo. Znatne množine municije, vozov in druzega materi-jala se je zaplenilo. Šef generalštaba. Veliki plen Nemcev. Nemško uradno poročilo od petka, i K.-B. Berlin, 1. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega, stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Severno od Poelcapelle izjalovili so se ponočni, po močni ognjeni pripravi zapričeti sunki angleške infanterije. Na ostalih delih fronte oživelo se je artilerijsko delo na mnogih Krajih v zvezi z manjšimi poizvedovalnimi boji. En s.ovražn.i letalni, napad na K o r t n i k povzročil je znatno škodo med belgijskim prebivalstvom. — Armada nemškega prestolonaslednika. Pri Chapignonu vdrle so na-skočne čete v sovražne jai-ke ter vjele 10 Amerikancev in nekaj Francozov. V ranem jutra oživelo se je bojevno delovanje v posameznih oddelkih C h ampagne. Vzhodno bojiSče. Ob ukrajinski severni meji v prodiranju proti vzhodu so naše čete dosegle D n j e s t e r. Pri R j e fini c i zadele so na močno izgrajeno in od sovražnika hranjeno mostičje. Mesto in kolodvor se je v naskoku vzelo in par sto vjetih napravilo. V Mosyru smo Pripjet-flotiljo, ti pancerskih čolnov, 35 motorskih čolnov in 6 lacaretnih čolnov zaplenili. Pri Pa-stawu in Kasatinu smo dosegli železniško črto Kije v-Š m e r n i k o. Južno-zapad-no od Storokonstantino v boju zoper sovražno premoč stoječi poljski legijonarji dobili so pomoč od nemških cet. .Skupno se je sovražnika pi-emagalo. — Od ukrajinske vlade in pi-ebivalstva za varstvo zoper sovi-ažne tolpe poklicane, so avstro-ogrske čete v širokem oddelku severno P r u t a v Ukrajino dospele. Italijanska fronta. Na obeh straneh fi-onte bilo je bojevno delovanje čez dan povišano. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Naše prodiranje v Podoliji. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 2. marca. Uradno se danes razglaša: Na italijanski fronti nobeni posebni dogodki. V Podoliji potekajo operacije po načrtu. Naše firte so dospele v Lachowsky, P r o s k u r o w in L i b k a n y. Pri zasedanju Cholma in Kamenic e-P o d o 1 s k e vdali so se 2 ruska kora in 3 infanterijska di- — 2 — vizijska poveljstva. Na plenu padlo je doslej nad 300 topov, 200 voznih kuhinj, več sto vozov, ena kompletna radio-postaja, velike množine na strelivu in drugemu vojnemu materi-jalu ter zaloge živil v naše roke. Šef generalštaba. Nemci zasedli Kijevv. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 2. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armade prestolonaslednika Rupprechta- Le v nekaterih oddelkih oživelo se je zvečer bojevno delovanje. Lastne poizvedbe pri Hollebeke in južno od St. Q u e n t i n a prinesle so nam vjete. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na mnogih krajih fronte izvršili smo uspešna podjetja. Vzhodno od Reimsa vdrle so naše čete v razrušeni fort P o m-p e 11 e. Druge naše čete sunile so severno-zapadno od Prosnesa globoko v sovražne črte. Iz februarskih bojev južno-vzhodno od T ah ure še v sovražni roki ostali kosi jarkov bili so od naših čet v napadu izčiščeni. Na zapadnem bregu M a a s o naskočile so naše konipanije sovražne jarke južno od H o n c o u r t a. Po izvršitvi svojih poizvedb vrnile so se naše čete z več kot 400 vjetimi in mnogoštevilnimi zaplenjenimi strojnimi puškam v svoje izhodne postojanke. Južno-vzhodno od T a h u r e zavzeti jarki bili so držani napram francoskim protinapadom. — Armada vojvode A 1 b r e c h t a. Med M a a-so in Mosel sunila je infanterija s pijo-nirji v sovražne jarke severno-vzhodno od Seiheprey. Amerikanska posadka je imela težke izgube iu pustila 14 vjetih. Vzhodno bojišče. Armada E i c h-horn. V Estlandu iu Livlandu jemljejo operacije svoj potek. — Armada L i n-s i n g e n. V zasledovanju pri R j e č i c i premaganega sovražnika smo zavzeli - G o m e 1. Kijew, glavno mesto Ukrajine, bilo je od Ukrajincev in nemških čet osvobodeno. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Premirje z Rumunsko. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 3. marca. Uradno se danes razglaša: Ob P i a v i več ognjenih napadov. V gorovju preprečuje močno sneženje od včeraj opoldne sem vsako bojevno delovanje. V Po doli j i so avstro-ogrske prednje čete po kratkem boju Z m e r i n ko zasedle. Pri zavzetju Govodola vdal se je en sibirski k Orni in en infanterijski divizijski komando. Premirje z Rumunijo bilo je včeraj odpovedano. Rumunska vlada se je izjavila potem pripravljeno, zapričeti z novimi pogajanji za premirje in njim sledečimi mirovnimi pogajanji na podlagi od osrednjih sil stavljenih pogojev. Šef generalštaba. Ogromni plen Nemcev na vjetih in materijalu. Nemško uradno poročilo od nedelje- K.-B. Berlin, 3. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Južno-zapad-no od Lombard z v de smo vjeli nekaj Belgijcev. Naše čete pripeljale so od nekega sunka pri Neuvecapelle Gt> vjetih Por-tugizov, med njimi 3 oficirje. — Armada nemškega prestolonaslednika. Francoske kompanije napadle so zvečer po večurni. ognjeni pripravi naše postojanke pri Corb'e-n y; bile so v protisunku nazaj vržene. V Champagni se je bojevno delovanje mestoma oživelo. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Po preteku pogodbe premirja zapričete operacije so vodile do velikih uspehov. Čete generalobersta grofa Eichhorn so Livland inEst-land v pomoč prizadetemu prebivalstvu prekoračile, spremljane od delov preko zamrznjenega Moorsunda prodirajoče posadke baltskih otokov in od estlandskih regimentov. Zavzeli smo Reval in Dorpot. Druge čete stojijo pred N a r w o. Armade ge-neraloberstov v. Kirchbach in Eichhorn so v nezadržljivem prodiranju preko Diinaburga in Minska po ljutih bojih Ple-s k o w ter P o 1 o s y k in B a r i s o w zavzele. V B o b e r n i s k u se je združenje poljskih divizij doseglo. Deli armadne skupine L i h s i n g e n so v sporazumu z ukrajinsko vlado železniško pot preko L j u m i n c e in Rj e č i c o ob Dnjestru do G o m e 1 a po hudem boju odprli. Druge divizije pod vodstvom generala v. K n o p e r z e r so, premagajoče sovražni odpor, na Kijew vodeče železniške proge in železniško progo Kij ew-S meri n k o od sovražnika očistile. Dne 1. marca se je Kijew skupaj z Ukrajinci zavzelo. Nemške in avstro-ogrske čete so došle v Š m e r i n k o. Sovražniku odvzeti plen se v številkah niti približno doslej ne more označiti. V kolikor so došla poročila, smo vjeli 6800 oficirjev, okroglo 57.000 mož, zaplenili pa 2400 topov, nad 5000 strojnih pušk, mnogo tisočev vozov, med njimi nad 500 avtomobilov, 11 pancerskih automobilov, nad 2 milijona strelov artiljerijske municije, 128.000 pušk, 800 lokomotiv in 8000 železniških vagonov. K temu pride 8e plen od Re vala od 13 oficirjev, 500 mož, 220 topov, 22 letal in mnogo druzega materijala. — Armada Macken-s e n. (Glej avstrijsko poročilo glede Rumu-nije ! Op. ur.) Prvi generalk vartiri no,j ster L u d e n d o r f f. Vsled miru so Nemci, $a vzhodu prodiranje vstavili. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 4. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armade prestolonaslednika Rupprechta in nemške-g a prestolonaslednika. Neki lastni naskočni oddelek vdrl je ob Y s e r i v sovražne čete in je nekaj Belgijcev vjel. Močnemu ognju sledili so na večib krajih flandrijske fronte angleški sunki. Bili so odbiti. V ostalem je bilo bojevno delovanje na ogenj arti-ljerije in minskih metalcev v posameznih oddelkih omejeno. --•• Armada vojvode A1-b r e c h t a. Na visočinah M a a s e postali so francoska artiljerija in minski metalci časovno živahni. Pri manjših podjetjih severno od kanala R h e i n - M a r n e, zapadno od B 1 a-m o n t a in južno od Meverala smo vjeli 87 nasprotnikov. Vzhodno bojišče. Vsled podpisanja mirovne pogodbe z Rusijo so bila i raj vojaška gibanja v vsej Rusiji vstavljena.I Prvi generalkvartirmojif L u d e n d o r 11. Ogromni plen Avstrijcev v Ukrajini. .] Avstrijsko uradno poročilo »orni p o n d e lj k a. Na italijanski fronti nobeni pos ni dogodki. , °;"n^ V Po dol i j i gredo operacijo uspeS naprej. Na plenu se je dobilo doslej nad! topov, nad 1100 Strojnih pušk in nadaljne g like množine vojnega materijala vseh vrst , Šef generalštabi r0(j0, > izv Novo premirje z Rumunsko. Avstrijsko uradno p o r o č i I o o a zaF torka. PraSa e mo K.-B. Dunaj, 5. marca. Uradno o z v danes razglasa: R Italijanska fronta. Nobeni sebni dogodki. Operacije za uresničenja varnosti in v Ukrajini jemljejo nameravani poi R u m u n i j a je sprejela po za premirje osrednjih sil. Šef generalštab Boji na zapadu. Nemško uradno poročilo o< torka. K.-B. Berlin, 5. marca. (W.-B.)| velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre| lonaslednika Rupprechta in nemlj g a prestolonaslednika. Živahno poizvedo no delovanje "na mnogih krajih fronte. verno od Reimsa in na vzhodnem obr Maase je bila francoska artiljerija mnoJ krat živahna. Na vzhodnih visočinah" Maasi čez dan ljuti ognjeni boj. francoski oddelki zapričeli so zvečer z dom na naše postojanke vzhodno od illy; bili so v protisunku nazaj vrženi. di ob lotrinški fronti in v sred Vagezah vladalo je včeraj povišano jevno delovanje. Vzhodno bojišče. Rumuni so: pogoje sprejeli. S tem stopi premirje z; munsko nanovo v moč. Prvi generalkvartini]oja| Lu d e n do r f f.J Cesarjevo mornariško povelje. K. B. Dunaj, 2. Cesar je izdal sle Najvišje brodovno povelje: Na Moje razpolaganje stavljeni prap častnik, ki mu bo dodeljen linijski poroijj kot osebni pobočnik, ima sprejemati od vse ukaze za vojno mornarico in tudi f ti za njih izvedbo. Izvrševal bo od slučaja do slučaja Moje ukaze nadziranja vseh brodovij in nariških delov in stavljal sporazumno z] on) i leko OleRhzde i/on Reval i Iz vojne, j Kako Naša slika nam kaže pristanišče ruskega | krasnem in zmagovitem pohodu v srce i mesta Reval, katerega so Nemci v svojem | sije zavzeli. f vlads stanj vče- ster od seb- I" {cinikom vojnega ministrstva, mornariškega oddelka in brodovnega poveljnika Meni pred-o važnejših osebnih vprašanjih vojne ■lomarice. Načelnik vojnega ministrstva (mornariški oddelek) izvršuje svoje funkcije v imislu obstoječega opravilnika in Mi bo stav-jal direktne predloge ali potom yMojega pra* pomoga častnika ali po soglasju ž njim. Njemu so podrejeni vsi uradi in poveljniki voj-mornarice, ki niso direktno podrejeni bro-^bvnemu poveljniku. Brodovni poveljnik je podrejen Meni ne-j»sredno. Njemu pripada operativno vodstvo idovja in mora skrbeti predvsem za njego-izvežbanje in dosego ter ohranitev pri-ravljenosti. Za večje operacije brodovja rao-zaprositi za Moje odobrenje. V osebnih' našanjih, ki niso pridržana Moji odločitvi, fee mora brodovni poveljnik sporazumeti ved-38Jno z vojnim ministrstvom, mornariški oddelek. Baden, 27. februarja 1918. Kari 1. r. eda Vojna na morju. -tu ster Uspehi v Srednjem morju. W.-B. Berlin, 26. februarja. V Srednjem morju se je na poti v Aleksandrijo, Port Said in Saloniki 6 parnikov in 2 jader-^ttici s skupno 22.000 brutto-register-tonami jpotopilo. šef admiralnega štaba mornarice. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 27. februarja. Eden naših podmorskih čolnov potopil je pred kratkim v Irskem morju in v Kanalu 9 parnikov I okroglo 25.000 brutto-register-tonami. Šef admiralnega štaba mornarice. Uspešni podmorski čoln. W.-B. Berlin, 2. marca. (Uradno.) Eden naših podmorskih čolnov je v zapadnem Srednjem morju 6 parnikov in 1 jadornico jod skupno najmanje 24.000 brutto-register-ton potopil. Parniki so bili večinoma iz močno zavarovanega spremstva sestreljeni. Poleg tega je ta podmorski čoln angleško transportno ladjo ^Sardinia" (6580 brutto-register-jton) s torpednimi streli težko poškodoval in neko past za podmorske čolne v artiljerijskem boju trikrat zadel. Šef admiralnega štaba mornarice. Novi uspehi. W.-B. Berlin, 3. marca. Neumornemu delovanju naših podmorskih čolnov postalo je v Kanalu^* na vzhodnem obrežju Anglije, zopet 22.000 brutto-register-ton prostora trgovinskih ladij kot žrtev. Med potopljenimi ladjami nahajali so se angleški parnik „Hu-temare11 od okroglo 5000 brutto-register-ton, en oboroženi angleški parnik od nad 6000 brutto-register-ton, dva tank-parnika od 5000 in 3000 brutto-register-ton. En angleški oboroženi parnik bil je s svojim tovorom iz močnega sovražnega varstva sestreljen. Šef admiralnega štaba mornarice. Potopljeno! W.-B. Berlin, 5. marca. Novi uspehi podmorskih čolnov na severnem bojišču: 16.500 brutto-register-ton. šef admiralnega štaba mornarice. Pogajanja za mir. Kako se vračajo naši vojni vjetniki iz Rusije. Vojni tiskovni stan poroča : Ko je ruska vlada 10. febrnarja izjavila, da so je vojno stanje končalo, je istočasno odredila, naj se izpuste na svobodo vsi vojni jvetniki, ki se v Rusiji nahajajo. V Petrogradu so se že — 3 — med mirovnimi pogajanji v Brestu-Litovskem pogajali, kako naj bi redno prcpeljavali voj-i ne vjotnike domov, a radi transportnih tež-! koč v Kusiji pogajanja niso posebno napredovala. Vojni ujetniki zato zdaj poskušajo, da se na lastno pest v Avstrijo vračajo. Vsak dan jo prvotno prihajalo nekaj sto mož čez naše črte, a njih število je zdaj poskočilo že na 4000 do 5000 vsak dan. Vjetniki prihajajo večinoma na našo vzhodno-gališko fronto. Zbira jih dotična armada; prestati morajo predvsem 14 dnevno kvaranteno, da ne zanesejo iz Rusije nalezljivih bolezni; pisani legar, legar, griža, paratyphus in kuga namreč v Rusiji, razsajajo. Kvaratenskim postajam, katere vodijo izkušeni in zanesljivi zdravniki, so prideljeni častniki in duhovniki, ki morajo sprejemati želje moštva in jim pomagati, da so njih svojci obveste. Zelo bi bilo želeti, da bi se tistim, ki se vrnejo, precej, ko poteče kvarantena, dovolil dopust, da bi po tako dolgi ločitvi zelo kmalu zopet videli svojce, a iz raznih razlogov se morajo le še štiri tedne zadržati v področju armade. Zanesljivo se mora namreč pri vsakem dognati, kdo da je; večina vojnih vjetnikov namreč nima dokumentov, če jih pa ima, so zelo dvomljive vrednosti. Uvesti se mora tudi postopanje o opravičenju, če je dotičnik kriv, da je bil vjet, ali ne. Moštvo, ki nosi večinoma ruske uniforme, mora dobiti zopet avstrijsko obleko. Ko ta doba poteče, jih pošljejo k njihovim nadomestnim poveljstvom, kjer jim podele štiri tedne dopusta. Cesar je poveril nadzorstvo kvarantenskih postaj generalu pehote Rottu. i Mir z Rusijo podpisan. .'......--.................................................... Dun a j, 3. marca. Korespondenčni urad poroča iz Bresta-Litovskega dne 3. t. m.: Mirovna pogodba z Rusijo se je danes po-; poldne ob 5. uri z dodatnimi pogodbami vred podpisala. Mirovna pogodba. Mirovna pogodba med Nemčijo, Avstro-' Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo na eni in Rusi-i jo na drugi strani pravi uvodoma, da so se : navedene države dogovorile, da vojno stanje j končajo in mirovna pogajanja kolikor mogo-j če hitro zaključijo. Nato so navedeni pooblaščenci, potem slede pogojene točke: Člen I. Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolga-' rija in Turčija na eni in Rusija na drugi I strani izjavljajo, da je vojno stanje med nji-i mi končano. Odločene so, živeti doslej med | seboj v miru in prijateljstvu. Člen II. Pogodbeniki bodo opustili vsako i agitacijo ali propagando proti vladi ali držav-; nim in vojaškim uredbam drugega dela. Ob-1 veznost velja, kolikor tiče Rusije, tudi za ! ozemlja, ki jih ima zasedena četverozveza. Člen in. Ozemlja, ki leže zapadno ined i pogodbeniki dogovorjene črte in so spadala k ; Rusiji, ne bodo več podrejena ruski državni oblasti. Dogovorjena črta je podana na zem-| ljevidu, ki je dodan tej mirovni pogodbi kot ■ bistveni njen del. (Pril. 1.) Natančno določi- tev črte bo izvedla nemško-ruska komisija Reč enim ozemljem ne nastanejo iz nekdanje pripadnosti Rusiji nikake obveznosti nasproti Rusiji. Rusija se odpove vsakemu vmešavanju y notranje razmere teh ozemelj. Nemčija in Avstro-Ogrska nameravata določiti usodo teh ozemelj v sporazumu z njih prebivalstvom. Člen IV. Nemčija je pripravljena, kakor hitro bo sklenjen splošni mir in bo ruska de-mobilizacija popolnoma izvedena, ozemlje črte, ki je označena v členu III., odst. 1.-, izprazniti, v kolikor člen VI drugače ne določa. Rusija bo storila vse, kar jo v njeni moči, da zagotovi takojšnjo izpraznitev vzhod-no-anatolskih pokrajin in njihovo pravilno izročitev Turčiji. Okraje Erdehan, Kars in Batu ni bodo ruske čete istotako brez odloga izpraznile. Rusija se v novo ureditev, držav-nopravnih in mednarodnopravnih razmer teh okrajev ne bo vmešavala, marveč prepušča prebivalstvu teh okrajev, da izvrše novo uredbo v sporazumu s sosednimi državami, posebno s Turčijo. Člen V. Rusija bo popolno demobiiizaci-jo svoje armade in novoustanovljenih armad-nih delov sedanje vlade nemudoma izvedla. Dalje bo Rusija svoje vojne ladje ali prepeljala v ruske luke in jih pustila tam do splošnega miru ali jih pa takoj razorožila. Z vojnimi ladjami držav, ki ostanejo s četvero-zvezo v vojnem stanju, v kolikor so v območju ruske oblasti, se bo postopalo ravno tako kakor z ruskimi vojnimi ladjami. Zaporno območje v Ledenem morju ostane do splošnega miru v veljavi. V Vzhodnem in Črnem morju, v kolikor daleč sega ruska oblast, se takoj začno pobirati mine. Trgovinska plovba v teh pomorskih območjih je prosta in se takoj zopet začne. Za ugotovitev podrobnih določb, posebno za objavo varnih poti za trgovinsko plovbo, se sestavijo mešane komisije. Plovbena pota morajo biti trajno prosta plavajočih min. Člen VI. Rusija se obvezuje, da bo z ukrajinsko republiko takoj sklanja mir» in priznala mirovno pogodbo mod to državo in državami četverozveze. Ruske čete in ruska rdeča garda ukrajinsko ozemlje nemudoma izpraznijo. Rusija ustavi vsako agitacijo ali propagando proti vladi ali javnim uredbam ukrajinske ljudovlade. Estonsko in Livonijo morajo rrske čete in ruska rdeča garda ravnotako brez odloga izprazniti.' Vzhodna meja Estonske teče v splošnem preko čudskega in Pskovskega jezera do njegovega jugozapadnega kota, potem čez Lubansko jezero v smeri na Lieven-hof ob Dvini. Estonsko in Livonijo zasede nemška policijska moč, dokler ondi ne za-jamčijo varnosti lastne deželne uredbe in se ne vpostavi državni red. Rusija bo vse aretirane ali odpeljane -prebivalce Estonske in Livonije takoj izpustila in jamči za varno vrnitev vsoh odpeljanih Estoncev In Livoncev. Tudi Finsko in Alandske otoka morajo ruske čete in ruska rdeča garda, finske luke pa rusko brodovje in rusko pomorsko sile takoj izprazniti. Dokler lod onemogočuje pre-peljavo vojnih ladij v ruske luke, ostanejo na vojnih ladjah le mala poveljstva. Rusija ustavi vsako agitacijo ali propagando proti vlad j Mir z Ukrajino, j "......................................i Prinašamo z ozirom na sklenjeni mir z novo uresničeno ljudsko republiko Ukrajino sliko iz te dežele. Kaže nam tedenski sejem v neki ukrajinski vasi. Zahtevajte povsod — 4 — ali javnim uredbam Finsko. Na Alandskih otokih zgrajene utrdbe se morajo kakor hitro mogoče odstraniti. O torn, da ostanejo ti oto- : ki trajno neutrjeni in o drugem postopanju ! z njimi v vojaškem oziru se sklene poseben , dogovor med Nemčijo, Rusijo, Finsko in.; Švedsko. Pogodbeniki se strinjajo tudi v tem, j da se temu na željo Nemčije pritegnejo tudi druge vzhodnomorske obrežne države. Člen VII. Držeč se dejstva, da sta Per- j zija in Afghanistan svobodni in neodvisni državi, se pogodbeniki obvezujejo, da bodo j njuno politično in gospodarsko neodvisnost in : teritorialno nedotakljivost spoštovali. člen VIII. Obojestranski vojni vjetniki se i odpuste v njihovo domovino. Ureditev 8 tem j zvezanih vprašanj se izvrši potom posameznih pogodb v zmislu Člena III. Člen IX. Pogodbeniki se vzajemno od- , povedo povračilu njihovih vojnih stroškov, to j se pravi državnih izdatkov za vojevanje kakor tudi povračilu vojnih škod, to se pravi tistih škod, ki so jih njim in njihovim državljanom v vojnih ozemljih povzročilo vojaške odrebe z vsemi v sovražni deželi izvršenimi r rekvizicijami vred. člen X. Diplomatični in konzularni od- ' nošajc med pogodbenimi deli se takoj po ra- I tifikaciji mirovne pogodbo zopet začno. Radi dopustitve obojestranskih konzulov se pridrže posebni dogovori. Člen XI. Za gospodarske odnošaje med državami četverozveze in Rusije so merodaj-ne določbe, ki jih vsebujejo priloge 2. do 5., in sicer priloga 2. za nemško ruske, priloga 3'. za avstro-ogrsko rusko, priloga 4. za bol-garsko-ruske, priloga 5. za turško-ruske odnošaje. Člen XII. Upostava javnih in zasebnih pravnih odnošajev, zamenjava vojnih vjetni-kov in civilnih internirancev, amnestijsko vprašanje in vprašanje o postopanju s trgovskimi ladjami, ki so bile zašle v nasprotnikovo oblast, se urede v posameznih pogodbah z Rusijo, ki tvorijo bistveni del sedanje pogodbe in# stopijo, v kolikor je to mogoče, z njo istočasno v veljavo. člen XIII. Za razlago te pogodbe sta merodajni za razmerje mod Nemčijo in Rusijo nemško in rusko, za razmerje med Av-stro-Ogrsko in Rusijo nemško, madžarsko, in rusko, za razmerje med Bolgarijo in Rusijo bolgarsko in rusko in za razmerje med Turčijo in Rusijo turško in rusko besedilo. člen XIV. Pričujoča mirovna pogodba se bo ratificirala. Ratifikacijske listine se kakor hitro mogočo zamenjajo v Berlinu. Ruska vlada se obveže, da bo zamenjavo ratifikacij-skih listin na željo katere izmed držav četverozveze izvršila tekom 14. dni. Mirovna pogodba stopi, v kolikor kateri izmed njenih členov, prilog ali dodatnih pogodb ne določa drugače, z njeno ratifikacijo v veljavo. Politični utrinki. i.....................•..................................... Vseslovanska kača ubita. Kdor presoja nastanek in pričetek te grozovite svetovne vojne s hladno glavo, ta mora priznati, da se nahaja med glavnimi povzročitelji panslavistična ali vseslovanska misel. Nikdar bi se požrešni Angleži in maščevanja željni Francozi ne upali uresničiti zločinski napad na miroljubne osrednje sile, ako bi ne verovali v panslavizem. Zasigurili so si pomoč Rusije z njenimi nekdanjimi milijonskimi armadami in pod tem »železnim vozom" so hoteli zmleti Avstro-Ogrsko ter Nemčijo. Panslavistična kača na Ruskem je sikala svoj strup do naših mej. Seveda je že začetek vojne dokazal napake tega računa. Kakor železna skala so stale avstro-ogrske čete in branile očetnjavo proti večkratni ruski premoči. Pozneje pa, ko so Nemci dokončali svoje zmage v Belgiji in na Francoskem, prišel je feldmaršal Hindenburg in znal vsemu svetu dokazati, da so tudi ruske milijonske armade premagljive, da se ni zanašat: na število, marveč na duh, na pravičnost boja! Danes leži Rusija na tleh in sklenili smo mir z zadnjimi njenimi ostanki. Namesto, da bi uresničila blazno panslavistično združenje, se je sama razšla in razdrobila. Rusije kot take ni več! Padla je, — in z njo je padla tudi panslavistična idej a ! „ Veliki brat" na vzhodu, h kateremu so v času miru romali tudi avstro-ogrski pan-slavisti, da, tudi slovenski politiki, — ne more nikomur več pomagati, ker niti sam sebi ni mogel pomagati. Zato so panslavisti žalostni nad tem na njih strani nepričakovanim izidom vojne. Na Rusijo se je vendar vse zanašalo ! Celo balkansko ozemlje se je nanjo zanašalo; kje bi zamogla vzrasti srbska morilska predrznost, ko bi ne stal za njo Hruški stric?" Kje bi zamogel celo črnogorski Nikita, ta kronani špekulant, kazati svoje čr-vive zobe preko Lovčena v avstrijski Cattaro, ko ne bi upal na vpliv svojih v Petersburg^ pomoženih panslavističnih hčerk ? Kje bi se upal ciganski Rumun pridružiti izdajalcem, ko bi dolgonosi kralj Ferdinand ne veroval v pomoč vseslovanske Rusije ? Kje pa bi tudi vedno tepeni Judež Italijan upal vzdigniti svoje kalabreško bodalo zoper Avstrijo, ko ne bi pil bratovščino s skritimi in očitnimi ,,Vseslovani" ? . . . Vsi ti so se zašpe-kulirali in zaračunali! Ruske milijonske armade niso prišle ne v Budimpešto, ne na Dunaj, ne v Berlin, pač pa so stali nemški bajoneti pred Petersburgom. In panslavizem je poginil . . . Kaj pravijo ve-leizdajalci Masaryk, Gregorin, Pivko in njih neštevilni tovariši k temu ? Mogoče je, da bodejo Angleži Masaryka, Lahi pa Gregorina in Pivka na prvi cestni laterni obesili. Domačim našim hujskačem pa naj bode to v svarilo. Izdajalec domovine je le kinč za vislice. In tudi tisti ga zaničuje, kateremu bi moralo njegovo izdajalstvo koristiti. , Kdor se v našili krajih še navdušuje za panslavistično ali vseslovansko misel, ta je plačani zločinec ali pa nevzdravljivi norec. Kajti vseslovanstvo je padlo s staro Rusiip v grob . . . Interpelacije. Kdor ima danes nesrečo, da čita sloven-sko-prvaško oziroma Jugoslovansko" časopisje, temu se mora prav očitno pokazati vsa zanikernost te protiavstrijske politike. Slovenski poslanci — med njimi ne samo politični duhovniki, ki zlorabljajo vbogo katoliško vero v svoje namene, marveč tudi duševni revčki, ki so pač samo zaradi svoje na spuheljskem gnojišču vzrastle modrosti dobili dobro plačani in vendar klaverni mandat — ti slovenski poslanci torej v tem resnem času nimajo ničesar druzega opraviti, nego da delajo in vlagajo „interpelacije", to je bedasta, nevtemeljena in hujskajoča vprašanja na c. k. vlado. Enkrat vprašujejo ti ^zastopniki ljudstva" — vbogo ljudstvo pač ni krivo tega imena! — zakaj ni bil ta ali oni možakar pred sodnijo ojstreje kaznovan, potem zopet kričijo v drugi »interpelaciji", zakaj se je temu ali onemu prehudo kazen naložilo. | Danes zahtevajo obzirnost na razmere, jutri ! pa zopet brezobzirno vporabo postave. In na ; ta način »delajo" slovenski poslanci vedno ; i seveda upajo pri temu, da jim bodejo gotovo : verne ovčice sledile in jih oboževale, češ, da se ti gospodje upajo v državnem zboru tako ' glasno svoje prepričanje izražati . . . Cela ; stvar pa stoji približno tako-le: V državni | zbor se zamore izvoliti vsacega norca, ako | ne stoji naravnost pod sodnijsko kuratelo. In i tak norec zamore v državnem zboru vsako j še bolj znorelo „interpelacijo" vložiti, kajti i toliko norcev ima vedno na razpolago, da I mu to pisarijo iz tega ah onega ali nobene-j ga vzroka podpišejo. Istotako je dovolj ed-nako norih uredništev, ki take „interpelacije" objavljajo in s tem nepremišljenemu ljudstvu posredujejo. Večinoma romajo take »interpelacije" itak v papirnati koš, kajti c. k. vlada pač nima časa, da bi se brigala za lepote spuheljskega gnojišča ali pa nedolžne Ide tega ali onega kaplana . . . Ljudstvo pa misli, da je vsaka interpelacija že bogve kakšno junaško dejanje! Kajti „Gospodar" in „Straža" sta vendar prava preroka in čisti evangelij ! Nam pa so zdi, da je vi takih neopravičenih „interpelacij", na niti slovanski ministri ne odgovarjajo, navadni š v i n d e 1. In ljudstvo, ki »interpelacijam" veruje ali jih uvažu' ednostavno osleparjeno ... Mi bi ior tovo tudi dovolj poslancev na razpola bi zamogli vlagati »vprašanja" na vlad prav bi ti poslanci morda ne smrdeli p heljskem gnoju. Ali mi se res ne briga tako brezvestno zapeljavanje ljudstva. ljudstvo je v svojem srcu pošteno, lju se zamore hipoma zapeljati na krivo p nečno pa bode vendar našlo zopet p stenja in resnice. In ta pot je p oš avstrijsko mišljenje, ki ga ž v »interpelacijah" slovenskih poslancev no pogrešamo! Rekviriranje žita. Ob času vojske so se vdomačile v devi neprijetne razmere. Ko so naši s niki sprevideli, da Avstrijo in Nem mogoče s silo in orožjem premagati, so, nas po dolgo trajajoči vojski izstr in s tem končno premagati. Tudi to bode doseglo, če vso ljudstvo trdno drži in zlo drug za drugega voljno dop Morala se je torej v državi velika v-na Živilih vpeljati, ko bi še to ne bilo ljalo, bila bi že danes mila Avstrija v Vlada je morala kmetske pridelke po žito in živino rekvirirati ter celo k predpisati, kolikor smejo svojih pridelk svoje potrebe porabiti, presegajoče m~ pa vladi izročiti. Ako pa bi lanska grif suša ne bi bila . tako slabo žetev povz bilo bi vse v lahkem in v dobrem šlo. je pridelal živil komaj za svojo potreb država pa je tudi morala imeti živil jaštvo in tudi mesta; ali z vojsko ker se na prosto voljo sovražnikom na mi nemilost udati. Mi bi bili zgubljeni, itak že naši zunanji pa tudi notranji niki potem hrepeneli. Največje sirote bili mi Slovenci ker bi bili slavij eni „ slavije" v naš gospodarstveni in politi" gin podjarmljeni, pa ne pod habsb žezlom kakor to danes navdušeno slo zapeljivci trobijo — ali ni to največja ščina — temveč pod žezlom srbskega Saj se spominjate Slovenci še na pr leti razstavljeni zemljevid novih evro držav : do Drave Srbska, čez Dravo n Ruska. Še danes poznamo še živečih lil8kih lumpov imena, kteri so kratko vojsko javno v gostilnah govorili, tudi Ti slovenski hinavci bili bi v tem si seveda eden deželni vladar, drugi d svetnik, tretji knezoškof, itd. in slo ljudstvo sužnji kakoršni so bili Izraelci farizejskim vodstvom. — V tej zadevi b ob priložnosti govorili. V rekviziciji dalje omenimo, da so kmetje odtirjano žito skrivati, ter se je prisilno rekviriranje vpeljati. Komisije so skrivanju na sled in bili so dotični k kaznovani kot vzgled in navodilo so s kmetom klerikalci, ti so skrivali cel svetih prostorih tako na primer v znJ črnem Laporju in Makolah v cerkvi na spovednici, za oltarjem itd. in sicer v veliki meri. Jako zanimivo pa je pri tem podjetju, da spadajo vsi dozdaj /r skrivalci žita klerikalni slovenski, jugosl ski stranki, h katerej spadajo tudi komisarja pri Ptuju. Vsi ti imajo vcep lastnosti ruskih boljševikov. Obmiljujeino go zapeljano slovensko ljudstvo, zapelji' puntarje čaka zaslužena kazen. Omenimo še danes, da ravno s tistih s katerih se zove danes »Jugoslavija" habsburškim žezlom, se je tulilo kratko vojsko: Živijo Srbija, Srbi naši bratje Možje, kateri so še danes na žup~ stolcu so to trobili in 5e danes sev tihem trobijo. Ako želi g. dr. Korošec imena, jih objavimo. (Dalje priho anje itere prav ikim . Je go-| , ki če. spu ) za ^ajti ■ttvo , ko} po. i n ved" Tedenski pregled. Štajerske vesti. tje žili na i, 3m ru, ko :m sni in-lci ne Klin lladi junak. Ob izbruhu vojne pohitel je jorožje tudi tiskarski učenec Blankejeve g. Ferdinand O s c h 1 a g v Ptuju. 1 je v vrste c. k. prostovoljnih strelcev ega 4. bataljona. Mladi mož, tek je da-maj 19 let star, bil je že trikrat odli-I, s. s srebrno hrabrostno medajlo I. z železnim zaslužnim križcem z na traku hrabrostne medajle ter s četinim križcem. Zdaj je bil g. imenovan za štabnega feldvebla. o mu prisrčno ! Ni kolodvoru v Ptuju postajajo razmere neznosnejše. Celo graški sooijalnodemo-Arbeiterwille", kateremu se gotovo e nemško ali nemškutarsko mišljenje je zadnjič prav opravičeno zoper ■vite razmere pritožil. Glavne pritožbe prsti nekemu gospodu uradniku, ki le pohlevnost na zgoraj, medtem ko iroti navadnemu delavcu tudi klofute |nje. Jako čudno obnašanje pa imajo ovi češki gospodeki, ki mislijo, da so in da smejo vsled tega na štajerske ine pljuvati. Javnost se nad počenja-leh ljudi, katerim je vse drugo bolj j nego njih služba, že jako razburja in železnica bode morala v tem oziru en-red napraviti, kajti drugače bi tudi domu prebivalstvu potrpežljivost počila. vce in uslužbence južne železnice v Ptu-jmo, da nam naj vse pritožbe dopoš-S. Potem bodemo preskrbeli, da se na-iii red na tem smetišču ! V ptujskem »Narodnem domu" se prireja v ijem easu zaporedoma veselice s plesom, pom", prepevanjem panslavističnih pesni [navadnim pijančevanjem. Dobro ! Nad ve-v ..Narodni dom" prihajajočih oseb se nobena mačka ne razburja, čeprav po m mnenju tam niti javne gostilne ni. se nam pa zdi prav čudno, da zahaja v gostilni brez koncesije cela vrsta avstrij-— vsaj po uniformi avstrijskih — oficir-ki se udeležuje petja omenjenih pansla-h, deloma celo prepovedanih pesni. Še čudno se nam pa zdi, da se gostje „Na-.ega doma" v gostilniški sobi ne nakro-dorolj, marveč morajo celo po ulicah v ponočni uri rogoviliti in razgrajati. To e prebivalstvo pač enkrat za vselej iz-!o, kajti ..jugoslovanska" država še ni licena, Okrajna šparkasa v Slov. Bistrici. Ta prods'. največjo točnostjo svoje računsko polo o letu 1917, kar daje pač dokaz o žnem vodstvu in spretni upravi. V sle-ieni hočemo poskusiti, raztolmačiti to jako fatno sestavljeno poročilo malo natančneje. inarn: promet je znašal K 9,261.820 proti 006.187 leta 1916. Stanje vlog znaša JK 3,182.859, ki se razdeli na 3241 knjižic. ^tno na/.adovala so posojila na zemljiško stvo (Grundpfand), ker so padla od 1,079.480 na K 895.549. V krogih krnela je pač razd ilženje posestev naprej ialo. Ponudbe na obremenjenje kmetijskih so popolnoma izostale. Občinska po-lila so visokost K 303.046 in okrajna pool K 367.462 dosegla. Last na vred-ostnih papirjih se je vsled podpisovanja 6. 7. vojnega posojila povišala za K 450.000 znaša danes K 1,088.600. Koncem decem-Ha 1917 imela je okrajna šparkasa v Slov. priči pri bankah K 306.662 varno nalo-eno. Rezervni sklad, ki služi v pokritje slu-izgnb, dosegel je visokost, od K 149.115. hiša stoji x K 114.700 v knjigah. Za-tanki obresti so večinoma nazadovali; le občinskih in okrajnih posojilih so se prav tenatijO povišali in dokazuje to dejstvo pre-pno8i knjigovodstva. Dobiček iz obresti znaša jletu | oročila K 33.617 in je za K 10.166 ji ne, p v prejšnjem letu. Torej znaša čili do bi ček v 1917. letu K 21.464-20 in ito m jvišja svota čistega dobička od ob- stoja šparkase sem. Poročilo konča z zahvalo na vodstvo blagajne in na uradništvo, ki se je pokazalo zmožno vsem stavljenim nalogam. Poročilo izraža tudi upanje, da bode Četrta vojna zima zadnjav tej grozoviti borbi. Roparsko življenje dezerterja. Jakob Z d o 1-šek iz Dramelj pri Celju klati se kot vojni orožnik in felvebel z nabasano puško po konjiškem okraju. Pri temu ,.rekvirira", to se pravi, da Krade, goljufa in ropa. Več kot 20 naznanil je že proti njemu vloženih. V Žicah je neki kmetici pod grožnjami z bajonetom kot „globo za zaklano telico" izvabil 80 kron. Potem se je napotil v smeri proti Ponikvi ali Šmarju pri Jelšah. Vlom. V noči na 27. p. m. so vdrli tatovi v izložbo kržnarja R o g i n a v Mariboru in pokradli kožuhovine v vrednosti nad 1800 kron. Železniški tatovi zasačeni. V zadnjem času ponovile so se tatvine na železniški progi C e lj e-Z i d a n i m o s t prav močno. Med drugim se je pri teh žepnih tatvinah svote od 100, 200, 500, 1000 in 2500 K pokradlo. Orožnikom v Sevnici se je posrečilo tatove zasačiti. Aretiralo in oddalo sodnij i seje sledeče tatove : Marko D j a n e m i n, Nikola D e 1 i č, Slavko J u r i č a n, Kata K o r č e-v i č in Aleksander Dekmanovič. Pri zadnjemu so našli 17.000 kron ukradenega denarja. Trije aretiranih tatov so pobegnili iz zapora in bržkone pohiteli čez hrvatsko mejo. Morda jih srečamo, kadar bode Jugoslovanska" država uresničena . . . „šnopsarji" na bojišču nam pišejo: Mi vojaki 87. štajerskega regimenta smo za milo našo avstrijsko domovino prelivali svojo kri. Ponosni smo, da je ostala v tej hudi vojni naša zastava čista in neomadeževana. Res je, da smo v velikem delu slovenske narodnosti in tega se tudi ne sramujemo ; kajti slovenski vojak bil je vedno hrabri vojak. Pred par meseci pa nas je hudo zabolelo, ko smo na lastne oči brali v „Slov. Gospodarju", da se nas vojake 87. regimenta psuje za „šnopsarje" . . . Slovenski rojaki bi imeli pač prvi dolžnost, da bi nas slovenske, Avstriji zveste vojake branili; in taki Usti, kakor je mariborski „Fihpos", se nas pa upajo še psovati! Med nami je gotovo še mnogo ljudi, ki se natančno spominjajo, ki so črno na belem brali, da je „Gospodar" vojake 87. regimenta psoval za „šnopsarje." Zdaj pa ta list to vse taji in se boji posledic svojega psovanja. Ali gospodje okrog „Gospodarja" naj bodejo prepričani, da nas s svojo zapeljivostjo ne bodejo omamili. Mi smo zdaj v tej vojni vso to gospodo izpoznali. Mi vemo zdaj prav dobro, da se je nas junaške vojake poslalo na bojišče, doma pa so hoteli navadni veleizdajalci ^jugoslovansko" državo uresničiti. Mi soldati od častnega 87. regimenta pa smo šli 1. 1914 kot avstrijski vojaki na boj in kot avstrijski zmagovalci, ne pa kot Jugoslovanski" zarotniki in tudi ne kot „šnopsarji" se bodemo vrnili. Pozdravljen nam bodi „Štajerc", ki braniš čast 87. regimenta ! Koroške vesti. Jugoslovanska gonja na Koroškem raste z vsakim dnevom in postaja v resnici že prava nevarnost za slogo v tej tako težko prizadeti deželi, pa tudi za razvitek poštene avstrijske misli. Ta gonja je peljana večinoma od ljudi, ki bi morali pač z vsemi svojimi sredstvi negovati krščanski in patrijotični duh. Nemški katoliški duhovniki so se že s prav ojstrimi besedami izjavili proti tej gonji, ki je naravnost strup za ljudstvo. Ali pomagalo tudi to ni. V zadnjem času pa se je pričelo koroško ljudstvo samo braniti in bati se je, da bode ljudstvo to i zanaprej prav brezobzirno storilo. Kajti ljudstvo ima te gonje dovolj f Korošci ne pustijo pod nobenim pogojem svoje prekrasne domovine raztrgati. Ne pustijo so združiti s Srbi in onimi srbo-filskimi hujskači, ki škilijo preko Karavank. Koroško ljudstvo hoče ostati sam svoj gospodar na svoji rodni grudi! Od notarijata. Gospod c. k. notar Valentin S c h w a r z 1 bil je iz Eberndorfa v Pli- berk prestavljen. Obenem pa ima upravljati tudi še c. k. notarijat v Eberndorfu, G. notar Schwarzl imel bode svoje uradne dneve vsled tega tako-le : v nedeljah, pondeljkih, torkih in sredah dopoldne v Eberndorfu; od tam bode napravil vsaki drugi pondeljek uradni dan v Železni Kaplji. Vsaki četrtek, petek in soboto pa bode uradoval v Pliberku (Blei-burg) Opozarjamo prebivalstvo na to ureditev. Požar. Dne 21. p. m. izbruhnil je pri Johani Reinisch v U. Eberndorfu ogenj, ki je vpepelil stanovalno in gospogarsko poslopje. Tudi krave, svinje, kokoši, okajeno meso, klobase, žito, zaloga krme in gospodarsko orodje postalo je rop plamen. Posest-nica ima škode za najmanje 10.000 kron. Oče vojakov. Iz B r e i t e g g a na Koroškem poročajo : Tukajšni tesar Anson G e r 1 i t z ma 7 sinov, ki nosijo cesarsko suknjo. Friderik in Urban sta bila že vsak trikrat odlikovana. Jožef je ob Soči padel junaške smrti, Albin in Rudolf sta se borila proti Rusom in se pogrešata, najmlajši Peter pa je šele pred kratkim odšel ped orožje. Ustrelil se je splošno spoštovani veletrgo-vecFranc P i r k e r iz Greubinja pri Velikovcu. Nesrečnež je služil pri vojakih v Mariboru od začetka vojne sem. Odkazano delo mu ni ugajalo in ker se mu je grozilo z zaporom, si je vzel življenje. Pokopali so ga v Grebinju. Smrt na progi. Na Moravsko pristojni vojak Štefan S t r o m e r prišel je v Beljaku pod vlak, ki mu je glavo zdrobil. Nesrečnež, ki je šel na dopust, bil je takoj mrtev. Otrok zgorel. 3-letna hčerka posestnika F r e i d i n g v Ruhlandu prišla je k peči. Obleka se ji je vneta in nesrečni otrok je na opeklinah kmalu nato umrl. Železniška nezgoda. Napostaji Paternion-F e i s t r i tz prišel je vojak Abraham G eorg pod vlak, ki je nesrečneža v dva kosa zrezal. Achtung S In der slowenischen Presse wie auch in mundlicher Agitation der siidslawischen Gruppe wird das Geriicht verbreitet, daG die Massendeputation der Biirgermeister und Ge-meindevorstande zu Sr. Majestat dem Kaiser nicht bewilligt und infolgedessen nicht statt-ftnden wild. Wir wollen unseren erhabenen Moiiarchen nicht in das politische Getriebe ziehen. Trotzdem aber miissen wir eklaren, das jenes Geriicht vollkommen erfunden ist. Die Deputation wurde von Sr. Majestat in aller Gnade bewilligt. Den Zeitpunkt werden wir den Vertretern rechtzeitig schrifttich mittteilen * * Pozor! V slovenskem časopisju, kakor tudi v ustmeni agitaciji jugoslovanske skupine se razširja govorica, da se velika deputacija županov in občinskih predstojnikov k Njeg. Vel. cesarju ni dovolila in da se ne bode vršila. Mi nočemo prevzvišenega vladarja v politično gibanje vleči. Vkljub temu pa moramo izjaviti, da je ta govorica popolnoma izmišljena. Deputacija je bila od Njeg. Veličanstva v vsej milosti dovoljena. Dan bodemo zastopnikom pravočasno pismeno sporočili. Loterijske številke. i..........................................................: Gradec, 27. februarja 1918: 27, 22, 85, 14, 18. Dunaj, 23. februarja 1918: 41, 15, 44, 66, 7. Trst, 20. februarja 1918: 68,. 48, 50, 13, 82. Line, 16. februarja 1918: 34, 42, 17, 31, 84. Znana eksportna lirma Max BShnel, Dunaj, IV. Marga-retenstrasse 27/51 uvedla je novi, jako praktični ročni Sitni mlin, s katerim se zamore žito grobo ali fino na moko zmleti. Mlin je vsaki hiši toplo priporočati. Zadnji telegrami. Mir z Rumunijo. Po podpisanju mirovne pogodbe z Rusijo je bila izdajalska Rumunija v hudih stiskah. Osrednje sile so ji odpovedale premirje, katerega je hotela Rumunska vedno še naprej zavlačiti. V tej stiski je vojaško popolnoma oslabela Rumunska morala prositi za novo premirje in je obenem sprejela vse pogoje osrednjih sil. Na tej podlagi sejo sklenil preliminarni mir. Dotično uradno poročilo se glasi takoMe: K. B. Bukarešta, 5. marca. V Buchtenu se je ob 7. uri zvečer med Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarsko in Turško na eni strani ter Rumunsko na drugi strani podpisala sledeča preliminarna mirovna pogodba: „Navdušeni od skupne želje, vojno stanje med Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo in Rumunijo na drugi strani končati in mir zopet uresničiti, so podpisani (za Nemčijo državni tajnik v. Kuhlmann, za Avstro-Ogrsko zunanji minister grof Czernin, za Bolgarsko dr. Komčilov, za Turčijo veliki vezir Talanel paša, za Rumunsko C. Argen-tojenu) po pregledu pooblastil sklenili, da, ker je v Focsani dne 3. decembra 1917 podpisana pogodba za premirje dne 2. marca odpovedana ter je dne 5. marca 1918 ob 12. uri opoldne potekla, se naj izteče od 5. marca 191S opolnoči v 1'4 dnevno počivanje miru, ki se zarnore v 3 dneh odpovedati. Med podpisanimi obstoji polno sporazum-ljenje o tem, da se tekom tega roka koneč-ni mir skleni in sicer na podlagi sledečega dogovora: 1. Rumunska odstopi zveznim silam Do-brudšo do Donave. 2. Sile četverozveze bodejo za dosego trgovinske poti za Rumunijo preko Konstan-ce na Črno morje skrbele. 3. Od Avstro-Ogrske zahteveni popravki mej ob avstro-ogrskirumunski meji se od strani Rumunske principijelno sprejmejo. 4. Istotako se položaju primerne spremembe na gospodarskam polju principijelno sprejmejo. 5. Rumunska vlada se zaveže, da takoj najmanje 8 divizij rumunske armade demo- - bilizira: Vodstvo demobiliziranja se skupno po vrhovnemu poveljstvu armadne skupine Mackensen in armadnemu vrhovnemu poveljstvu Rumunske izvrši. Kadar se bode med Rusijo in Rumunijo mir zopet uresničil, se bode tudi ostalo dele rumunske armade demobiliziralo, v kolikor se jih ne bode potrebovalo za varstveno službo ob rusko-ruaiun-ski meji. G. Rumunske čete imajo takoj od njih zasedeno ozemlje avstrp-ogrske monarhije izprazniti. ' 7. Rumunska vlada se zaveže, da transport čet zveznih sil skozi Moldavo in Bes-arabijo v Odesso žeiezniško-tehnično z vsemi silami podpira. 8. Rumunija se zaveže, da še v ruinun-ski službi stoječe oficirje s četverozvezo v vojni stoječih sil takoj odpusti. Tem oficirjem zajamči četverozveza prosto pot. 9. Ta pogodba postane takoj veljavna. (Podpisi.) Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 0. marca. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Pogajanja za premirje z Rumunsko bila so formelno podpisana. Na tej podlagi pričnejo zdaj mirovna pogajanja. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 6. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Ljute ognjene napade obračal je sovražnik proti našim po. stojankam na severnem bregu Ly se. En močni angleški sunek pri W a a s t e n u bil je v bližinskem boju zavrnjen. Na obeh straneh Scarp e in v zvezi z lastnimi uspešnimi poizvedbami severno in južno-zapadno od S t. Quentina seje bojevno delovanje oživelo. — Armada nemškega prestolonaslednika. V posameznih oddelkih artiljerijski ogenj. Naskočne čete vdrlo so v pokrajini od O mesa v francoske jarke in so pripeljalo seboj 25 vjetih. Armada vojvode Albrech-t a. Južno od kanala R h e i n-M a r n e in pri A11 k i r c h n u so bili Francozi delavni. Vzhodno bojišče. V zasledovanju od Finske vlade naprošene vojaške pomoči so se naše čete na otokih Aland izkrcale. Pogodbe za premirje z Rum unij* je bilo zdaj zopet formelno podpisano. Neposredno ji sledijo mirovna pogajanja. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 5. marca. Naši podmorski čolni so potopili v zatvornem okolišu okrog Anglije zopet 20.000 brutto-register-ton. Set admiralnega štaba mornarice. Koliko zemlje in prebivalcev zgubi Rusija. Po mirovni pogodbi z dne 3. marca 1918 zgubi Rusija naslednje pokrajine : 1. Kongresno Poljsko, 113.820 km2, 13 milijonov 500.000 prebivalcev. 2. Litvo, 121.840 km2, 5,806.000 prebivalcev. 3. Kursko, 27.28G kms, 789.300 prebivalcev. 4.Ukrajino, 620.947 km2,34,965.300 prebivalcev. 5. Finsko, 373.000 km2, 3,241.000 prebivalcev, 6. Estonsko, 20.248 kms, 507.200 prebivalcev. 7. Livonijo, 47.030 km8, i milijon 744.000 prebivalcev. 8. Okraje : Ardahan, Kars in Batum, 22.000 km2, 500.000 prebivalcev. Skupno zgubi Rusija okroglo 1,346.700 km2 zemlje in okoli 61 milijonov prebivalcev. Nemški cesar Hindenburgu. K.-B. Berlin 6. Cesar Viljem je brzo-javil včeraj maršalu Hindenburgu: Včeraj popoldne se je podpisal z Rusijo mir, skoraj' štiriletna vojska na zahodnem pozorišču se je glavno zaključila. Srce mi veleva, da se Vam, ljubi moj maršal in Vašemu sotrudniku, generalu Ludendorffn v svojem in v imenu nemškega ljudstva iznova toplo zahvaljujem. Z bitkami pri Tannenbergu, pri Mazurskih jezerih in z boji pri Lodzu ste položili temelj nadaljnim uspehom in omogočili predor pri Gorlicah, Tarnovu, ki je prisilil Ruse, da so se morali umakniti in da smo zmagovito kljubovali vsem novim sovražnim navalom. Dragocena cena zmage, pridobljene z dolgoletnim borenjem, se zdaj nahaja v naši roki. Naši baltski bratje in rojaki so osvobodeni od ruskega jarma, smejo se čutiti zopet Nemce. Bog je bil z nami in je pomagal dalje. Viljem, I. R. Dr. Korošec na Hrvatskem. Vodja jugoslovanskega gibanja, mariborski kaplan dr. Korošec je imel te dni v Zagrebu zborovanje za svojo „deklaracijo", ki pa je bilo od zagrebške policije razpršeno. Tudi pri odhodu dr. Korošca je prišlo povsod do velikih irgredov, pri katerih je morala policija nastopiti in je tudi več oseb aretirala. Korošec seje veter, ali žel bode tudi vihar. Cenjene naročnike in prijatelje prosimo najuludneje, da naj takoj naročnino za novo leto vpošljejo, kajti pri sedanjih razmerah je vsakemu časopisu nemogoče, čakati na naročnino. Mi zamoremo svojo dolžnost napram naročnikom in čitateljem le tedaj izpolniti, ako izpolnjujejo i oni svojo dolžnost napram listu. „Štajerc" je ljudski listin nima nobenih skladov, iz katerih bi mogel tiskarja in druge stroške plačevati. Zato mofl držati na svoje naročnike in odjemali tega vzroka prosimo še enkrat za vplačilo naročnin. „Štajerc" bode tudi doče nevstrašeni zagovornik ljudskih pri Irtzeratna tarifa. Z ozirom na splošno draginjo v 1 stroki smo morali svojo inzeratho ta Sati. Odslej stanejo inzerati v ,.Štaj« Cela stran.......K 160'- Pol strani K 80--B 'U strani . . .....K 40-1 Vs strani . . .....K 20-1 '/,„ strani .....K 10-1 V,t strani . ......K 5--I .....K 2-1 Vsled svoje najboljše glasilo za v tem listu vedno razširjenosti je „Štn inzeriranje in imajo oM polni uspeh. Pozor, Avstrijcu Vsacega nabiralca podpisov za Jugosli sko deklaracijo" naj se takoj naznani njemu orožniku ali pa policaju, oziroma politični oblasti njegovo ime sporoči! la prodalo portrersy ia ft- iščem pridne zastopnike. Ponudbe na: Otto Neumann, Karo-linenthal, Ko ni g str. 52. Postiijon zanesljiv, ki se razume dobro na konje, se sprejme tasoj pri c. kr. poštnemu uradu v Št. Vidu pri Ptuju. Postiijon naj se takoj predstavi.! 12 iz mehkega 169 dve krili se proda pri Flf Princi, posesti Spodnji Hajdini pri Ptuju. Malo posesj na Spodnjem S skem se Želi Naslov; Michael kan, Gloggnitz, Silberbergstras8i (Niederosterreicbl Sprejme sel hlapec k vol starejši, sme bitij oženj en, pri Franc Schosteritj Št. Vidu pri Ptu Miši - podgane - steni«; ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno jočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo! dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5'-ščurke K 450; tinktura za stenice K 2 - ; unifl moljev K 2'—; prašek proti mrčesom K 1"50 in I sem spadajoči razpraševalec K 120; tinktura pri ljudeh K 1'20; mazilo za uši pri živini K l'S šek za uši v obleki in perilu K 2"—; tinktura ; pri vseh K I "20; tinktura proti mrčesu na sadju J lenjadi (uničev. rastlin) K 3"—. — Pošilja po Zavod za pokončevanje mrčesa M. Junker, Zagfl Petrinjska ulica 3. Na prodaj: 20 arov vrta v sredini Trbovelj tik pre. kopnih ovov. Več pove posestnica v TrW Loke 19. Nadomestni oddelek štacije za retabj (Ersatz-Abteilung der Etablierungssta Celju kupuje trsne reznike in plačuje kil od kraja dobave K 8—. Tozade nudbe je vposlati omenjenemu odd> Po^ •4eS«N>- -44^ -441H> -^N^ ■ — 7 POZOR. Plačujem za sledeče predmete do preklica sledeče cene: Za rabljene, nezloraljene in neraztrgane zamaške piva ali kisle vode . . . K 32.— za kg „ iste vrste zamaškov, novih in nezlomljenih „ 60.— „ „ šampanjske zamaške, nezlomljene „ odpadke zidanih štofov, nove in stare, mešane brez fasra „ štrikane ali heklane, tudi od moljev segrizene nogavice, zokne, havbe, jakne in prte iz berlinske voljne . „ iste predmete iz bombaža „ nove odpadke od damskih oblačnih štofov, iz čiste ovčje voljne . „ nove odpadke od štofov oblek za gospode Za vse viste cot, odpadkov sifona, odpadkov in fatra ter za raztrgane nove odeje iz vate plačujem čudežno visoke cene. Moje znano visoke cene za. vreče postavijo vsako konkurenco v senco. Poskus zadostuje! Z veleepoštovanjem •90 za kos 25*— za 8-50 „ 1-50 „ 6- „ 5-50 „ Kepierstrasse 84, telefon 4102 interurban. I. nakupno mesto imenovanih predmetov ter vseh vrst cunj po najvišjih cenah. Na pismena, telefonična ali telegrafična vprašanja se brez troškov odgovarja in pošiljam za velike železniške pošiljatve tudi transportne liste.. [■■HisK^asaaKHiia pege, rdečost obraza, miteserji, mozoli, guba in ovenela koža izginejo pod Karancijo po rabi priznane Dr. A. Rix, paste pompadour. Popolnoma neškodljiva. Posku-šnja K P50, velika do/a K 4'—. Dr. A. Rix mazilo zoper ozeblino, najboljše proli ozeblinam in za preprečenja istih K p— Razpošiljatev direktno po povzetju ali naprej plačilu. ; A. Rix Kosm. Laboratorium Wien IX, Lackierergasse 6|K. J^afcSjgttE SnJ-pc- močnice in pari. Wolfram; v Ljubljani pari. A. Kauč in Adrija-drožerija. 103 'Zagotovljen us] meti. ] Gar. neškodljiva za vsako starcrt. ,.1»,« Mtrl sisfurai uapfih. Se rabi zunanje. Poizkusna dozi H|fli.1J08MH FTOlaSO. K -5-, ve: doza. zadostuje za uspeh, K 10-. RrdStld p?$a HometisOiesBLIRixPrasarateOtina]!X.,Lackier8rg.6!H. dobite pri rabi 102 Razpošiljatev strogo diskretna. p i\> l__ __. __ Ztiogt t Mariboru: iekarna pri ..angeliu varuhu'', tekstna „M»riit [ K1Y hPP.IM 7.2 HTKfl polagaj" in pariumerija Wolfram: v Ljubljani lekarna uri ,xlau« Li U»A JUUU1U IM yi .JU. jetonu" v droteriji A. Knof, in .Adria-Orogerie." svoje Zamorc se svoje življenje poda'j-ša;, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne okrepčati, tavajoče trdne in nesrečne že vesele napraviti I Kaj stoji za vsako boleznijo? ' Slabost živčno sil-, žalost izguba ljubili prijateljev ali svojcev razočaranja, strah pred boleznijo, napačni način življenja in mnogo d'ugih vzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik I Dobi se pot, ki ti pomaga do vesolja, tvoj čut oživlja, ki te z novo nado napolni, in to pot ti kaže neki spis, i dobi vsakdo, kdor po njega piše, takoj in popolnoma zastonj! V tej tnali ročni knjižici se raztolmači, kako se nadomesti, v kratkem času in brez motenja poklica moč že, cev in muskeljev, kako se zamorc odpraviti in izboljšati utrujenost, slabo razpoloženje, slabost spomina, nevoljo za delo in nešteto diugih bolezenskih pojavov. Zahtevate ra spis, prinesel Vam bode nadepolne ure. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., Markgrafenstrasse 63, Abt. 473. nadomestek 25 pake-to/ K 7-60, vojna pošta 60 vin. več. Denar je naprej vpo-slati. Josef Regner Dunaj, II. Ausstel-hmgsstrasse 41. 72 wird sot'ort aufge-nomuien. Solin eines Landwirtes oder G-rundbesitzers wird bevorzngt. — Wenn man ausgelemter Buchsenmacher ist, kann man beim Mi- litar k. k. Waffen-meister werden. — Anfragen sind zu richten an Franz Schonlieb, Gewi-ln- labrikaiit Ferlach, Karnten I. on Franz ScMniieb Gewehrfabrikant und Besitzer, Ferlach, Karnten. Direktni nr.kupf>i vit za ra> derne lovsko puSke Rnparalure preoanwlbo, strokOTnjaSko, zlasti nove cevi z nedospieuo s gurnostjo strela in nova kopita najceneje. Uiiptrov^ii! cenik br« i Gospodinja ki ima veselje s kmetijstvom, išče v okolici Ptuja ali tudi na Hrvatskem službo. Vstop do 15. aprila ali 1. maja 1918. — Naslov pove uprava ..Štajerca." 77 se sprejmejo, ki znate tudi nekaj nemško govoriti ; ena za kuhinjo (poleg kuharice) in za svinje; ta dobi mesečno 25 K. Kna za vrtno in poljsko delo, mesečno 24 K. H. Stallner, Vojnik pri Celju. 104 Gospod Franc Nerad, zidarski mojster v Gaber jih pri Celju se na kaznjivi način označuje na svojih tiskovinah kot oblastveno koncesijonirani stavbeni mojster. Ker je gospod Franc Nerad le zidarski in ne stavbeni mojster, naznanjajo podpisani v interesu svojih odjemalcev to namenoma izvršeno zapeljavanje. Tozadevno naznanilo na konipetentno oblast bode gospoda Franca Nerad pač boljšega podučilo; zato prosijo podpisani, ako bi gospod Nerad svoje postopanje nadaljeval, za vpošiljatev dotičnih posameznosti. Z velespoštovanjem Koncesijonirani stavbeni mojstri los v Celju. Žitni ročni mlin 2a okroglo 12 kg K 120—. Moj originalni žitni ročni mlin je izborilo primeren za grobo šro-tanje in ttno mletje vsake vrste žila, je ed-nostavne ali trajne izpeljave, plošče za mletje se dajo izmenjati, je iz utrjenega materijala in celo pri najmočnejši rabi skoraj nepokvarljiv. Neobhodno potreben za vsako hišo. Model 4 z ročno kurblo za mali obrat, teza 7 kR K 100. Model 5 z ročnim kolesom za večji obrat te-šiljalev iz Dunaju proti vpo- šiljatvu svote po generalncmn zaslopu 107 Max Bonne!, Wien, IV., Margaretenstr. 27 51. Mineralno Presenetljivo čistilno, popolnoma neškodljivo, brez vsake konkurence. Štev. 1 za perilo prati. Poskusni zavoj (24 kosov) K 990 iranko. Znamka „Pst" najpopolnejše nadomestilo vseh maščobnih mil. znamka „Pst" v različnih barvah, dobro dišeče, z izborno čistilno silo. Poskusni koli (24 komadov) K 14*60 iranko. Le proti vpoši-Ijatvi svote. Povzetje 1 K več. EzraKajon,Wien,2.Bez., Taborstrafie Nr. 50. Generalni zastop leilmeriške (abr. min. mil. '05 KOSE! Kdor hoče imeti KOSE! ■** KOSO s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lalikoto kosi vsake vrste travo celi dan, naj še obrne na tvrdke J. Krašovic v Žalcu katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka ,,Poljedelsko orodje" in jih je tudi več tisoč razpečala. Za dobro kakovost se jamči. ,0, Cenik na zahtevo brezplačno. K03E ! Cene najnižje ! KOSE ! 93 • • Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem biagu. Vio- %A line po K 14, 25 in višje. Dobre Jjf harmonike po K 16, 25, 35, 50 in n\ višje, dvevrstne harmonike K 70, «S£s 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200, ffjj\ 240, 280. Izmenjava dovoljena ali ^* _,. denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši Hans Konrad, c in kr. dvoriti liferent BrOx št. 1740 (Češko). 52 Srbenje kraste, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hilio in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi Jez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K6 —. Kadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na na-' v: Apolheker M. Klein's Paratol-Werke in Budapest slo VII/20., R6zsa utca 21. Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25",— 30'— ali 35'—. Z radium svetilom K 30—, 35 —, 40"—. Srebrne ure na nopestnik (Zugarmbanduhrcn) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljale > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferent BriixNr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Za kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, inacke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stbssl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 (Iohnang- and Dienstvermittlnng) za 10» službe, učence, stanovanja in posestva V Ptuja izvršuje rs« vrste posredovanja najhitreje, ~QtB& Vprašanj« it> pojasnila V mestni stražnici (rotorž). V obliki polna Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri lawitsch&He!lertrgo;inaPi prša se doseže z po zanesljivosti učinka mnogokrat preizkušenim preparatom = HYPERIN---------- s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeli še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna.Ta izredni preparat se vsem damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Poliio jamstvo, postavno varovan. Preseneči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8-90. Po pošti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 tjaftka kepelj mestief a topalilča t Maju. $ tu M kopanj*! <* UaratUk še 8 tin inntoUa* {M«)fijiw ,'* •< 11» 4* t. «■* nartab A ooWjali mi jprMBitrft ai It. M ft en *=>»•'*» j 11 kopeli i woiim trakom, »ure j JlrvitAU" t #*« t - -70 ,,Asanol"§ ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) Ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolšČo. 1 zavoj stane I krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Željar-ska ulita 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. 500 kron ra^-r Vam plahim. ako moi iz-trebntk korenin Flia-ual-sam Vaša kurja očesa, bradavice in t do koto ne udpnivi v S d n c li brez bolečin. Cena ene posodice z garanci skim pismom K 275, S posodice K 5'50. 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Kem&r.y. Kasohau (Kassa)I. postni preda! 12.614 (Ogrsko). ,1011 in sadni jesih kupi trgovina Briider Slawitsch, hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handetsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Vozniki za dovoz lesa v PoliČanah in Rogatcu se proti dobri plači sprej-mejo.Naslov: Holzindustrie Adolf Wieselmann, Graz, Jako-minigasse 72 81 Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno Silo sije štep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pteproge, vozne odeje, Stole za Šotore, file, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsako- far. Ijborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za aortne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega Sila z cvimem, štirimi različnimi Šivankami in navodilom K 4—. 2 kosa K 750, 3 kosi K ll—, 5 kosov K 18—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau 122, Olmtltzer-strasse 10. Naprej-prodajalci dobijo rabat. 32 Raztrgane nogavice in zokni se zamore. napraviti z novim prednjim delom zopet brez napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. Poštna razpošiljatev po povzetju. Postavno zavarovano. I. Marburger S^rumpf-mechanik,WalpurgaOmann, Maribor, Burggasse 15 Prevzetj e za Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Celje: Anna Staudinger, Celje, Babnhofg. 9. Šoštanj: Josefine Simmer), trgovina z mešanim blagom Šoštanj. 06 ■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■ Pridna štedilna 99 feu. .b. strica, ki pomaga tudi pri delu na vrtu, se sprejme. Naslov pove uprava „Štajerca." Čez 1,000.000 mojih 56 ročnih šil ~^| v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, Čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega Šila pri naprej-plačilu K 470 in pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 Avtomatični lovilec za podgane! K 5-50, za miši K 4-—, vlovi brez nil do 40 kom. v eni noči, ne zapustit se postavi sam. Past za SEurke ,Ra soče ščurkov in Rusov v eni noči, p Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tlntncr, Neulinggasse Nr. 26/P žensk, vsake vrste, jute, odp novega sukna, krojaški i ki, raztrgane nogavice, trgane obleke gospodo? stare posteljske odeje, kaj — kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., Trgovci inkrošnjarji dobijo posebne trdi in mehki okrogli les ter] za deske in stavbe kupuje v množini po najboljših cenah. nudbe na naslov: Holzindi Adolf Wieselmann, Jakominigasse 72. se sprejmejo za podiranje lesaj Spodnjem Štajerskem proti do šihtni plači. Vprašanja na nas1 Holzindustrie Adolf Wies mann, Graz, Jakominig. 7| •- -^- ^¥$- ■ \akn tj vsake vrste od 20 cm debeli naprej, zlasti od jelke in smri po najvišjih cenah. Ponudbe naj slov Elektro-Holzwerk Seichertl Gleisdorf, Steiermark. Udijattlj in odgov.irr.: urednik: Kari Linhart. Tisk : W. Blanka t|PS 61