LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRAZEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 22. MAJA 1969 LETO XX ST. 10 Odlikovanja zaslužnim ! prosvetnim delavcem Na dan zmage, 9. . maja, je bila na republiškem sekretaria-fu za prosveto in kulturo majh-^ slovesnost. Republiški sekre-tar za prosveto in kulturo To- Martelanc je izročil trem našim prosvetnim delavcem odlikovanja predsednika republike Josipa Broza-Tita. Predsednik republike je odlikoval za uspešno delo pri razvijanju pedagoške teorije in frakse Vladimirja Cvetka in dr. Ivo Šegulovo z redom republike s srebrnim vencem, prof. Roga Stupana pa z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki. Tovariš Vladimir Cvetko in &ogo Stupan sta mnogo let v Tepubliških ustanovah uspešno Opravljala odgovorno delo pri 0r9anizaciji šolstva in prosvet- pedagoške službe, tov. Iva Segulova pa pri organizaciji Znanstveno raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja. Odlikovanci so znani širši javnosti kot pisci pedagoških razprav in publikacij. Slovenslki šolski muzej: 1869—1969 Ob 100-letnici osemletne ob-vezne osnovne šole na Slovenskem je pripravil Slovenski šolski muzej občasno razstavo, ki temelji na dokumentarnem gradivu in prikazuje razvoj osnovne šole od leta 1869 do 1969 — t° je od sprejema tretjega avstrijskega šolskega zakona, s ka-terim je država sprejela skrb izobraževanjem ljudstva. Z ttjim je prenehala konkordatna Jfoba, v kateri je bil učitelj cerkovnik povsem odvisen od žup-hika. To stoletno obdobje je Razdeljeno na 5 period in nudi kratek vpogled v razvoj šolske Rakonodaje, organizacije pouka, stanje pismenosti prebivalstva t®r podatke o šolskem in Strokovnem tisku. ^ Slovenski šolski muzej je ob tej priložnosti oskrbel izdajo Majhnega kataloga, ki v jedrnati obliki podaja , glavne .značilnosti stoletnega obdobja. Prijavlja pa se obširnejši Zbornik, ki bo z vso potrebno doku-•hentacijo osvetlil napredek slovenske šole v sto letih. Bogata preteklost i majhnega mesta .' V študijski knjižnici v Ptu-',u je odprta zanimiva razstava P°d naslovom »Življenje in de- SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI na seji republiškega zbora in opravljanje popravnih izpitov naj- jega jezika, pa popravnega izpita “ W«v,.n.-W»U*n^ ,b„, Sne ... .pn.a „69 to S&g&ŠZtf**** izpite, je osnovna šola dolžna or- njegovo željo. v za odpravljanje strokovnih in pe ganižirati dopolnilni nouk, in to V takem primeru se v sprice- dogoških pomanjkljivosti, Spremembe in dopolnila eako- nčenei ieb rneredoo, ki niso opre- najpozneje deset dni pred rokom valu o končam osnovni soh pripi- zrsszs.r-a ‘nem •* sasinrssrssss Jasrtt’ r ---- ----—:------- v zvezi s popravnimi izpiti je šest delovnih dni in najmanj po jjtavkom ^T^^i^izboijUnje-c&Ukln Skupščina SR Slovenije je _ _ _ . ... ---- •— manj 15 dni po prijavi ucepca.. jela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni Za učence, ki imajo popravne lo šoli, ki je začel veljati 3. maja 1969. napredovanje z negativno oceno od^petega do sedmega razreda in dodan nov člen 39 a, ki določa, dve uri na dan za vsak predmet, membah in dopolnitvah^akona o II “HS2 psš ~ vir-—'—- *” - loča 3 da je uspešno konča! osnov- in petega razreda, ki so naprede- Za predmete telesne vzgoje, h- cam osnovni soli ne vpise. -r-rirmTdhZd. MlilSdKj?do?Sto “SnŠ “rv6°PS!enu'TikJn, o spremem- ni list SRS, M. S-Sl/66) MM« - - jsi-sfesarjs: š ^ssr.~ >s „^“..^^33 t CnicLn nlntptmnči* osnovnim in srednjim šolam končajo osnovno šolo, tudi če ni- im.enuje in razrešuje ustanovitelj šoli na novo ureja trajanje Pouka I. Šolska obveznost nkrnžnirn oziroma noiasnilo v zve- 'io opravili popravnega izpita iz osnovne šole, potem ko dobi mrve- med solskim letom. Zakon o osnov- Sprenaenjen je 5. člen doseda- z. z zakonom 0 spremembah in tujega jezika. S tem določilom je nje delovne skupnosti šole, peda- ni šoli (Uradni 1 SRS, št 9-51/68) :ga zakona o osnovni soli, ki je d0p0jnitvah zakona 0 osnovni goU; omogočeno učencem, ki v 8. raz- goske službe in izobraževalne je _ v drugem o d st av ku ^ 2 lj__c 1 e .-ri-. ----'--s —f—.»-..s- se redu ne opravijo popravnega iz- skupnosti.« naj nje ter za povezavo osnovne šole z okoljem; ' — spremlja in ocenjuje vzgoj-no-izobraževalno delo učiteljev; — skrbi za mentorstvo mlajšim učiteljem; — skrbi za družbeno, pedago- določal, da morajo vsi občani od pojasnjuje kdaj se redu ne opravijo popravnega iz- skupnosti.« določal, da je bilo v šolskem letu 7. do 15. leta obiskovati osnovno •! ??. JPai^ y pita iz tujega jezika,’ da končajo Nadrobna pojasnila k temu do- najmanj 210 in največ 220 dm po- šolo, z dpločilom^da -občani obi- ?Pl*uu TeP naveden^ da bodo Csnovno šo£ in se vpišejo v tiste ločilu ie dal republiški sekreta- uka. To določilo pa ni zagotavlja- _________ __ ____ _____________ je dal republiški . . skujejo osnovno šolo od 7. do 15. Ju7e‘nd od^peteaa ^"osmega Taž- srednje" šoie "(poklicne)," kjer se riat za prosveto in kulturo V okrož- lo izpolnitve s predmetnikom^do- leta starosti, če ni s tem zako.nom Pg|a opravljali popravne izpite tuji jezik ne poučuje. V druge niči št. 61-16/68 z dne 14. maja ločenega obveznega števila učnih drugače določeno«. V zvezi s tem med 24 jp 31. avgustom. Učenci srednje šole pa se lahko sprejme- 1969. menjenem besedilu glasi: lzpit *mo enkrPt, medtem ko ga V pojasnilih, ki jih je poslal loge ravnatelja kot pedagoškega dm .^uka v šolskem letu^marveč »Učenec izpolni obvezno šola- bod - j osmega razreda lah- republiški sekretariat za prosveto vodje osnovne sole, takole: . T.-. 1« let obiskoval - - _ -............... ..........■ - •------3 — — —-JI vhnr- ur za vsak razred in za vsakpred-členu zakona o osnovni šoli met. S spremembo besedila 21. nje, ko je osem osnovno šolo. ko opravljali tako kot doslej, to- in kulturo osnovnim in srednjim rej večkrat. Za učence osmega šolam, je poudarjeno, da učencu. 0Golice«. Razstava sodi v okvir Pfoslav 1900-letnice mesta Ptu-ter 100-letnice ptujske gimna-žiJe. Osnovna šola lahko omogoči razreda doIoei šola druge L.oke za ki je bil negativno ocenjen iz tu- analizira vsebino, oblike izredno marljivemu in sposobne- mu učencu, da konča razred tudi prej kot v enem šolskem letu. Če je učenec po prejšnjem odstavku končal osnovno šolo prej kot v osmih letih, se šteje,, da je izpolnil osemletno šolsko obveznost.« S temi določili je anulirana zahteva, da mora učenec, ki po osemletnem šolanju . ni uspešno zaključil osnovne šole in še ni dopolnil 15 let starosti, obiskovati osnoivno šolo do konca tistega šolskega leta, v katerem dbpolni 15 let. Po prejšnjih določilih je moral obiskovati šolo še deveto leto. Praksa je pokazala, da ni bilo smiselno prisiliti učence, ki v osmih letih niso uspešno končali npr. šestega ali sedmega razreda, da hodijo v osnovno šolo še deveto leto. Docela novo je določilo, da osnovna šoja lahko omogoči izredno marljivemu in talentiranemu učencu, da konča šolsko obveznost tudi prej, se pravi v sedmih letih, s čimer bo prav tako izpolnil osemletno, šolsko obveznost. Gre za uveljavitev načela akceleracije, preskoka razreda, ki je s tem do* bilo tudi v naši šolski praksi za- število učnih ur za vsak razred in vodi učiteljski zbor; učni predmet, kar bo uredil repu* — načrtno hospitira pri pouku, bliški sekretar za prosveto in kul- Vomembniiv mož Ptuja in konsko potrditev. Vendar pa bo potrebno pripraviti enotne smernice in navodila o izvajanju akceleracije, da bi se šole očuvatle nepremišljenih in prenaglih odločitev, ki bi lahko povzročile učencu jne- turo s šolskim koledarjem. Razen navedenih načelnih sprememb in dopolnitev je v zakonu tudi določilo o strokovnih učiteljih, ki poučujejo predmete: telesna vzgoja, glasbeni, likovni in tehnični pouk ter gospodinjstvo. Po tem določilu navedeni strokovni učitelji lahko ostanejo na delovnih mestih, če imajo na dan uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli .(Uradni list SRS, št. 14-108/69) najmanj 10 let učno-vzgojne prakse v eni izmed teh strok. Omeniti moramo tudi dopolnilo k 18. členu, ki priporoča oziroma svetuje delovnim in_ drugim organizacijam ter izobraževalnim skupnostim ter družbeno politič* nim skupnostim, da štipendirajo sposobne in marljive učence, ki so končali osnovno šolo, pa nimajo sredstev za nadaljnje šolanje. S. M. Zakon o osnovni So.!) (trraflni list SRS. št. 9-51 /38), Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoM (Uradni list SRS, št. 14-103/39). . Pojasnilo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (St. 61-16/63 z dne 14. 5. 1989). - PARTIZANSKEMU CERKNEMU SE OBETA NOVA ŠOLA Jeseni, ko bo v Cerknem veličastna proslava 50-letnice KPJ, naj bi položili temeljni kamen Razstava naj bi bila »skro- uev, rvi vi icuj.rw v JJten prerez kulturnega življe-■ nepopravljivo škodo. hJa v Ptuju v njegovih 1900 le- * JJo«; skozi prizmo razstavljenih j II. Napredovanje iz razreda "lh del lahko zasledimo rast : v razred (39. člen) /testa Ptuja že od rimskih ča- : 4, člen zakona o spremembah ,0v naprej. Številni nosilci kul- i in dopolnitvah zakona o osnovni ranega, nacionalnega in sploš- ; šoli spreminja 39. člen sedanjega ‘ ega družbenega razvoja so ■ zakona- in ga dopolnjuje z dolo-sebnosti, ki so povezane s Ptu- ! čiii> da učenci od petega do všte-• 1,1 po svojem rojstvu, šolanju : tega sedmega razreda, ki so nega - - - t ze vrsto let ugotavljajo, aa so u-mvcimuii; ^ i materialni pogoji za pedagoško ne lepšajo. « 5«^« »'S j. “Sorii tpcfo T-ovnda. od živečih ■ ih -io nmnčnralo tildi učencem od neorimerne in nikak< š^š^ustSj že^rti^SaS “ kHksSS Ldel0 v-Pisani besedi- Ob sto-; predmetov, opravljajo popravni materialni pogoji za pedagoško ne nTugastavba ie biia zgrajena znosne razmere na njihovi matič- pomenila tem ljudem slovenska tetruci gimnazije so prikazani ■ iZDit iz teh predmetov. S tem je delo v osnovni soli skrajno ne- Druga stavba je ona zgrajena znosne razmere na njiuo 11 d ^ Tovariši in tovarišice! Igorji tega zavoda, od živečih: kije omogočalo tudi učencem od neprimerne in nikakor več ne socmijo, pozneje pa so jo preue- ročilo o delovanju Cerknega Nlturnih delavcev pa tisti, ki: petega do sedmega razreda napre- prenesejo sodobnih oblik učnega lab za potrebe carinikov m oroz- okolice med itahjanskookupaci- 0 sv0j leposlovni ali znanstveni 5 dovati v višji razred z eno nega- dela.« mstva. Med zadnjo vojno je po- jo, ko v -o leuh niso zgradili niti Po 25_ najhujšega su- ?Pus v glavnem že zaključili, j tivno oc°no Tako piše sedanji ravnatelj gorela in leta 1949 so jo usposo- ene šole, o pomenu in d-lovanju -enjstva, ko je velik del naše de- I »•"*«* *,«» ‘"“j SSČ™nSSSlJiw?rk”ra JOŽk° &tor »E,£“S n°. liu£Sm?r™o‘”p“Stf"“v '«• •"•*"> <* “ *» “pouk poteteLnutho v dv,h funkcionalni, majhni in vlaini, cerkljanski okoiici .udi p. drug. Muršpc. Božidar Raič, S J„ ~-70-raHhah Prva ip bila sezidana A.9a„ -------’ .tv ^ »da, ki so negativno ocenjeni iz zgradbah. Prva je bila sezidana ugiin;ce in de- Že i.er Meško, Alojz Remec pa ; ellega an več predmetov; učenci pred več kot osemdesetimi leti za T . ’ - ^živeči pomembni pisatelji: ; drunena do všteteaa četrtega potrebe šole, z majhnimi prosto- ru hodniki in stopnišča so ozka, sa- zelo vlažnih bili vojni niso zgradili nobene šole. Upoštevajoč spremembe v organizaciji osnovnega šolstva in mi1 gracije prebivalstva, je nujna potreba po sodobni ureditvi matične šole, še s posebnim ozirom na ^živeči pomembni Petelj i: \ ^dr^dovU^č^ga potrebe šole, z majhnimi prosto- {f™ padejo valovi, ko ci! Ingolič, Tvan Potrč, Stan ; razrecia, ki so v dveh zaporednih ri, brez kabinetov in pomožnih . zaDorj K^rSrgvedll Po'S‘‘‘aS KS i„?.“U.r™?dSaSr 5»la nima svoje telovadnice "' mogla razstava mimo PO* 5 ^f ^uaeaa do všteteaa četrtega je dotrajana in je celo ogrožala zato morajo otroci hoditi v deset izenačenost pobojev šolanja v me ki6,bbnih znanstvenih delavcev, j ra-.reda9 so negativno ocenjeni življenje učencev in učiteljev. Za- minut oddaljeno telovadnico ETE. - a so tod zagledali luc sveta: ; dveh ali veg predmetov; učenci to je morala občinska skupščina ka‘mna Murka, Antona Slodnja-. od petega do vštetega sedmega Idrija na podlagi začasne prepo- Ijj’./Tatije Murka, Rudolfa Ko- : razreda ki so negativno ocenjeni vedi gradbenega inšpektorja po- ^Ura^.’x-lakoba Kelemine> ^n‘ia ; iz treh ali več predmetov, ter tisti slopje zavarovati tako, da so Jerančiča, Franceta Steleta, ; j>aUa Ozvalda in vrste drugih. * ^stavljeni so tudi različni j tisk'> gimnazijska izvest- j dr’u^°lska literarna glasila in : hoč azstava je uspela v tem, ko ; ie 1 5rikazati, kako pomembna s preteklost majhnega koliko žrtev in globoke ie D?Zn' ie bilo potrebno, da se čg^m/anila ta bogata kulturna j^Mprta je od 9. maja do 15. v magistralni dvorani na - ^ladinskih delovnih zvija v poslednjih krčih, se odpirajo po naših vaseh ljudske šole in se s tem postavljajo temelji novemu slovenskemu šolstvu na Primorskem. Naša mladina, ki so jo toliko let »vzgajali« tujci, vas čaka s hrepenečim srcem, da ji prinesete toplo besedo v domačem jezi ku: Izruvati bo treba mnogo pl e* vela; ki ga je zasejal sovražnik; ^ i.ic Sole in vzgojno-varstveni zavodi! • 13. številka PROSVETNEGA DELAVCA, v kateri bomo objavili NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST, bo izšla 3. JULIJA. Vse, ki bodo razpisali prosta delovna mesta, prosimo, da pošljejo razpise NAJKASNEJE do 22. JUNIJA na naslov: Uredništvo PROSVETNEGA DELAVCA, Ljubljana, Poljanska 6. Prosimo, da pripišete tudi oznako «-ZA NAKNADNI RAZPIS«. Mala šola gostuje trenutno v wč.' Med° okupac^o^je vrtcu brez primerne opreme in padi0 aij. pa je bilo pobitih skoraj stalo vas bo mnogo truda, predaval] velikega prostora. ggp jjudk mn0g0 jih je bilo v ta- den boste ustvarili narudne šoln Več kot 120 učencev se vozi boriščih, zaprtih in mučenih. Po- v pravem pomenu besede in vpe-iz oddaljenih vasi v centralno šo- rušemh je bilo nekaj sto hiš in Ijali našo mladino v novi red. lo,. zato bi bilo več kot nujno do- nekaj sto gospodarskih poslopij, Prva dolžnost vsakega učitelja je. biti prostore za podaljšano biva- jzropane so bile hiše in prebival- da v tesnem sodelovanju s starši nje. Učencev podaljšanega biva- ci. Cerkno in okoliške vasi so bile vzgaja ‘svoje učence v narodnem nja bi bilo še več, če bi v ta od- zatočišče našim edinicam, delav- duhu, v duhu socialne pravično-delek vključili. še tiste, ki imajo nicam, tdhhikam, šolam in drugim sti in demokratičnih načel, to je doma slabe pogoje za učenje. partizanskim institucijam. V v duhu QF slovenskega naroda. Obe šolski stavbi sta glede na Cerknem so že med okupacijo Vedel« smQ -e vnaprei in t0 število otrok močno preobreme- poučevali v slovenščini v raznih boste r{ pajboij živ0 občutili, da njeni, saj morata sprejemati dva- tečajih, partijski šoli, oficirski so- se bodo pri otvoritvi šol pojavile li in ne nazadnje v osnovni soh. mnO0e ki bi se v n0Tmai- kjer se jezacel pouk pod nena- nih časih zdele nepremaqijive a vaonim! pogoji ze 17. X. 1943. „as ne smejO ovirati Nimamo Naj bo tu. naveden ohranjeni go- slovensm u6nih knjig, niti učil var uči e ja Viktorja Jereba pr- M žofefcih; potrebščin itd.;.: na vega šolskega nadzornika na Primorskem,-ki-ga je irhel-Vokto- (Dalje na 2. strani) krat več učencev kot pred desetimi leti. Ožji šolski okoliš se je zaradi smotrnejše organizacije šolske mreže razširil na nova naselja'in se še širi. Pričakujejo, da se bo število otrok v petih letih povečalo od 430 na 550—600.« »NAGRAJEVANJE UČITELJEV PO DELU ALI PO IZOBRAZBI?« Ob branju članka z gornjim naslovom, ki je izšel v 9. štev. PD 8. maja 1969, sem sklenil, da tudi sam napišem nekaj misli. Res, da je tovarišica S. A. napisala mno- tel. Tudi v gospodarstvu, zdrav- samo, če dopušča posamezniku te- pouk prejemajo učitelji kakih 70 stvu, družbenih organizacijah itd. oretično neomejen osebni doho- N-din mesečno, kar je manj kot se postavljajo zahteve .po višji dek, sicer bi bilo bolje, da tega v izobrazbi, vendar najdejo način danih razmerah ne poizkušamo, za materialno pomoč, dajejo štu- ker bi to šlo zopet na račun nago tega, kar teži učitelje že več dijske dopuste, primerneJtipendi- ših živcev in naših že tako skrha-let kot mora, a je ostalo še mno- je itd. Mnogim pa je bila v ne- nih odnosov. S tem pa ne mislim go nenapisanega in bo ostalo tu- davni preteklosti izobrazba eno- zagovarjati nedelavnosti in nedj-di za mojim podpisom. stavno priznana in to celo aka- scipline, ki se kaže zlasti pri mlaj- V posebnem neprijetnem polo- demska, čeprav so imeli, komaj ših učnih močeh. Za večja odsto-žaju so prav učitelji, ki so si pri- osnovno šolo. V prosveti pa smo panja bi lahko bile primerne di-dobili kvalifikacijo na bivših uči- boli papeški od papeža in -ljudem sciplinske kazni, tudi odbitki od dinar na uro. In to za napornejše delo, ki med uro ne pozna oddiha, za dvojno pripravo, za dva ali celo več podrobnih učnih načrtov itd. Vprašam, kdo izmed- učiteljev centralnih šol je pripravjen za ta denar sprejeti še en razred, Pa čeprav bi mu sorazmerno znižali število otrok v razredu? Rad bi se motil, ko trdim, da teljiščih. Po tedanjih predpisih in potrebah so bili usposobljeni za poučevanje v vseh razredih osnovne šole in ne samo v nižjih razredih, kakor so sedaj avtomatično prekvalificirani. Zakonodajalec je za to generacijo praktično uveljavil zakon, ki velja retroaktivno, saj ti tovariši niso krivi, da so študirali na šoli, kjer so bili zaželeni, vrednost te šole pa je danes dejansko zmanjšana. Hvaležnosti in humanosti do ljudi, ki »so bili dobri« dve desetletji, enostavno ni. Glede na hiter tempo razvoja ne skušamo olajšati poti, po ka- OD, v skrajnem primeru pa de- sami kolektivi ne bodo objektivno teri hodimo. Da, navadni učitelj, lovna odpoved. Škoda, da so-mate- in nepristransko ovrednotili de-tudi za dijaški dom nisi- več do- rialna vprašanja potisnila v lovnih mest, zato bi bilo nujno, da ber! ozadje delo iz poklicne ljubezni, bi se kriteriji formirali enotno za Mislim, da sindikat, kf ga po- za kar pa moremo najmanj kri- vso Slovenijo, po katerih naj bi šteno plačujemo, ni storil 'ničesar, viti same prosvetne delavce. Ko razpravljamo o OD učiteljev, ne bi smeli prezreti tistih starejših tovarišev, ki so zaradi raznih učiteljev ostali na težkih bila težja delovna mesta ocenjena z višjim številom točk. Ce naj zopet spomnim na bližnjo preteklost, vemo, da so tedaj mnogi učitelji radi službovali nekaj let na delovnih mestih v hribih že deset težkih delovnih mestih, ker so in več let, (Nekoč je bil učitelj po nekaj letih dela v hribih avtomatično premeščen na lažje delovno bistveno več zaslužili in ceneje živeli. Danes pa je postalo življenje na vasi dražjg, razlike v osebnih da bi zaščitil to vrsto učiteljev, Nikakor ne bi smeli dopustiti* da mesto, danes pa so delovni kolek- dohodkih pa so tako majhne, da^ postanejo absolventi PA za faz- tivi tako zaprti vase, da namešča-na vseh področjih človekovega de- redni pouk privilegirani v odnosu jo učne moči po svoje, prednost lovanja je razumljivo, da morajo do učiteljev, ki so diplomirali na imajo štipendisti itd. — Ta prob-nastati premiki tudi pri šolanju učiteljišču. Res bi lahko postavili lematika bi zahtevala posebno prosvetnega kadra, vendar bi ta- zahtevo po izpopolnjevanju na se- analizo in razpravo.) Zaradi reor-ke prekvalifikacije morale biti minarjih, ki bi bili načrtno pri- ganizacije šolske mreže so v svo-materialno podprte od družbe, ne pravljenj ter bi po nekaj letih pri- jem kolektivu hribovski učitelji pa prevaljene na ramena posa- nesli rednemu udeležencu prizna- v manjšini in so sedaj za višino meznikov, ki so pretežno nespo- nje višje izobrazbe. Strinjam se, vseh dodatkov, ki so jih začeli do-sobni nositi materialno breme do- da je potrebno stimulirati tistega bivati že leta 1954, odvisni od čla- učujejo celodnevno (dopoldne' in polnilnega šolanja, saj ni še noben učitelja, ki je po končanem učite- nov kolektiva, ki pa živijo in de- popoldne) diskriminirani tudi gle-prosvetni delavec pri nas oboga- Ijišču diplomiral še na PA ali ka- lajo v večini v centru ter težijo ki sorodni višji šoli. Vsekakor pa za tem, da se čim niže točkuje že bi moralo biti osnovno merilo za ustaljene dodatke na vasi, ki po-nagrajevanje delovno mesto in še- sta.iajo tako že simbolični. . le dodatno formalna izobrazba ter Samo skromen primer: Pred drugi momenti. desetimi leti je družba (ne kolek- Ob tem pa ne smemo zanem.a- tiv!) priznala na neki hribovski riti . dejstva, da bodo verjetno šoli za. težje delovne pogoje 1500 kmalu zagledali beli dan razpisi, din. Če naj bi ta dodatek ohranil ki bodo dajali prednost absolven- realno , vrednost, bi moral danes tom PA kar je po mojem mišlje- znašati 15.000 S-din, v resnici pa nju nezakonito. znaša okrog 5.000 S-din. Poleg te- Kaj pa nagrajevanje po uspe- ga pa danes učitelj plačuje stand-hu dela in uvedba »gibljivega« de- rino in kurjavo, kar je takrat užila OD? Prepričan sem, da je ma- val brezplačno. Za kombiniran lo učiteljev, ki bi se upirali plačilu po delu, če bi bili prepričani Važno opozorilo Nekateri naročniki kljub trem in celo kljub petim opominom še vedno niso poravnali naročnine za »Prosvetnega delavca« za leta 1966 do 1968. Zato smo jim prene- la OD? Prepričan sem, da je ma- val brezplačno, hali pošiljati naš časopis, hkrati -- niti pripravnikov-začitnikof ni več moč prepričati, da bi šli poučevat na take šole. Če pa že. gredo, že vnaprej postavljajo pogoje, da bodo imeli prednost pri zasedbi ev. delovnega mesta v centru. Ob koncu svojih mišljenj naj dodam še to, da so učitelji, ki po- n r>i i i žil/-»/-»1 /-.-»tv-« i de pravic, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja. Čeprav so prisiljeni poučevati 35 ur tedensko, se jim nadure honorirajo, namesto da bi se vnesle v redni osebni dohodek. Tako so prikrajšani zlasti pri nadomestilih za izračunavanje osnove za pokojnino. Na te učitelje se nihče ne spomni v razpravah o beneficirani delovni dobi. Naj mi tovariši oprostijo, ker sem se spuščal tudi v nekatere malenkosti, vendar iz njih je sestavljeno vse naše dobro in slabo počutje. Branko Rot Katalog ne pomeni ^ nove sistemizacije plač Po javni razpravi o Katalogu nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih Nekako do začetka meseca junija bodo ponovno obdelana ih z rezultati javne razprave dopolnjena nekatera poglavja v Katalogu osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. Katalog je odprl »veliko slo po dogovarjanju« Jtako so ugotavljali člani predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti na seji dne 7. maja t. 1.) — in to ne le med delavci v družbenih službah, pač pa je zbudil ta dokument pozornost celo med gospodarstveniki. Gradivo, ki ga je pripravil poseben odbor pri sindikatih, sestavljen iz 77 strokovnih in znanstvenih delavcev, prinaša v smotrno urejanje naših družbenih odnosov tolikšne novosti in nove prijeme, da v resnici zasluži vso pozornost. Kot so ugotavljali na omenjeni seji, je problematika Kataloga globoko prodrla med članstvo sindikata in ga živo angažirala; njegova tematika je prisotna na sestankih in seminarjih ter v tisku. Sugestije Kataloga so že začele dejstvovati tudi v praksi; v številnih delovnih organizacijah so začeli urejati nagrajevanje po. napotkih Kataloga, v nekaterih naših najvišjih predstavniških telesih pa so začeli preračunavati in primerjati, tako kot to dela Katalog. Zlasti v delovnih organizacijah se čuti, kako občutno posegajo ugotovitve in smernice tega gradiva v »uravnilovske« težnje in postavljajo na svoje mesto posamezne elemente nagrajevanja, poudarjajoč resnično kvaliteto in prizadevnost posameznikov. Na žalost pa je treba tudi poudariti, da so v nekaterih delovnih kolektivih družbenih pa smo jim poslali odvetniški opomin. Ker naročnine kljub temu do danes še niso poravnali, bomo v prihodnji številki »Prosvetnega delavca« objavili njihova imena in šole, na katerih poučujejo. Uprava Tabor v Rovinju »Zveza pedagogov telesne kulture SR Slovenije obvešča svoje člane in- ne . . 1 ze zanemarjeni prosvetne delavce, da bo tabor v Ro- vzgojni momenti popolnoma za-vinju za taborjenje odprt že od a«, brisani? Poleg tega moramo ve-jumja 1969 dalje. deti, da se sad vzgojno-izobraže- Cena celotne oskrbe s turistično vf)inpBa apio volikokrat nokažo takso bo od din 21 N-din do 24 N-din yalne§a aeja, veilKOKrat pokaže dnevno, za otroke do 10. leta pa po- šele po poteku nekaj let, morda lovično. tedaj, ko pridejo učenci v srednjo Za letovanje se lahko prijavijo šolo. Ob nagrajevanju po delu (Nadaljevanje s 1. strani) grupe, družine in posamezniki. Za letovanje grup je naslednji razpored: od 21. — 30. VI 1. — 10. VII. 11. — 20. VII. 21. — 30. VII. 31. VII. do 9. vni. 10. VIII. do 19. VIII. 20. vin. do 29. vin. V taboru bo možno letovati tudi z da je njihovo delo izmerljivo in da imajo pred seboj enake delovne pogoje. Menim, da danes še nimamo meril, s katerimi bi objektivno izmerili učiteljevo delo. Ce pa bi našli način, da bi lahko ocenili, koliko znanja je učitelj posredoval učencem v določenem časovnem obdobju, najbrž ne bi mogli nikoli ugotoviti,- -koliko -je vas je, da z. dobro .voljo in S so-učitelj te otroke tudi vzgojil. Ali delovanjem vaščanov premagate te težave ... Poglavitno je, da se bo v naših šolah glasila slovenska beseda, učni uspehi bodo gotovo tudi v takih primitivnih prilikah boljši, kot so bili tedaj, ko so tuji učitelji v tujem, nerazumljivem jeziku hoteli raznaroditi naše otroke, Glavno snov črpajte iz velikega junaškega gibanja slovenskega naroda za osvoboditev izpod tujega jarma. Borbeni duh naj preveva vse, kar boste ded podajali.-« Misel po urejeni šoli pa tudi danes živi med cerkljanskim prebivalstvom. Ta misel pa lahko danes mnogo laže kot kdajkoli PARTIZANSKEMU CERKNEMU SE OBETA NOVA ŠOLA šolo med učitelje, učence in predstavnike krajevnih organizacij. Enodušno so nam povedali, da so vsi pripravljeni sodelovati v akciji za novo šolo, ki ne bi bila jo poleg lokalnih dejavnikov podpre tudi Izvršni svet SR Slovenije, Z akcijo so že začeli. Občinska Skupščina Idrija je priprav-samo šola, temveč tudi kulturno Ijena takoj nameniti 10 milijonov prosvetno središče za vso to oko- starih dinarjev za načrte in dru-lico. V novi šoli naj bi ne bile ge začetne akcije, podjetje ETA samo učilnice, kabineti in vse ti- iz Cerknega bi prevzelo plačeva- po delu se postavlja še drugo zanimivo vprašanje: Ali bodo za posebno pridne in vestne učitelje dana na razpolago poleg zagotovljene osnove še dodatna sredstva? Ali pa bodo kot posebno nagrado dobili gibljivi del, ki ga bodo drugi Izgubili? sto, kar je za sodoben in moderen pouk potrebno, temveč tudi prostori, namenjeni stalni razstavi Bevkovih del, dokumentaciji o šolstvu na Primorskem, dokumentaciji o delovanju partijskega nje anuitet za posojilo v višini 150 milijonov S-din, krajevni od-bor_ ZB pa bi novi šoli odstopil svoje zemljišče. Začetno dobro voljo so torej v Cerknem pokazali. Potrebna pa bo izdatna po- Kaj pa, če bomo vsi pridni? Bo- mstno taborno opremo. ^Rezervacije jim se, da bi se plačilo po učinku poprej postane materialna resnl-pošijite pravočasno na naslov zptk izvajalo le v negativnem smislu, ca. Letos, na dan 25. obletnice v^ko^redTrn^ek^od^ž^d^ure torej, da bi se od osnove predvsem tragično zaključenega VI. partij- šolstva, o delu kulturne skupine moč republiške izobraževalne IX. korpusa, razstavi tiskanih skupnosti in občanov samih. Po-partizanskih brošur in drugih skrbeli bomo še za organizacijo publikacij itd. Imeli pa naj bi še solidarnostne akcije nekdanjih prostore za klubske namene. primorskih partizanov. Prepričani Te zamisli pa so razgibale tudi smo, da bomo v septembru, ko bo odgovorne ljudi na občinski skup- v Cerknem veličastna proslava ob ščini Idrija. Ob navzočnosti pred- 50-letnici KPJ, že vzidali temelj-sednika skupščine in drugih od- ne kamne nove šolske zgradbe, ki V pisarni na Taboru, telefon' št.: odbijalo, manj pa dodajalo. Plači- skega tečaja, smo bili preživeli govornih oseb so se letos v apri- bo ponos Cerknemu 315-439. lo, po opravljenem delu jh pošteno tečajniki povabljeni-v cerkljansko lu dogovorili o tej akciji, ki naj Tone Kebe služb sprejeli gradivo ‘Kataloga zgolj kot novo sistemizacij? plač, ne pa kot orientacijo^ M naj pomaga v notranji delitvi dohodka kolikor mogoče objektivno in pravično nagrajevati opravljeno delo. Zato se bo vsekakor morala v osnovnih 'sindir kalnih organizacijah nadaljevati razprava o Katalogu;: kjer Pa s to akcijo še niso pričeli,: na) bi se je lotili čimprej. Sindikat se ne strinja z ne' katerimi spremembami zakona o osnovni šoli in zakona o fP® Kot znano je skupščina SBS pred kratkim sprejela zakon 0 osnovni šoli ter novi zakon ° prosvetno-pedagoški službi. y obeh predlogih sprememb )e imel sindikat svoje mnenje, i1} stališča o tem, ki jih je izdelal pododbor za šolstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti (ta pododbor vodi predsednik prof. Franc Galič), je tudi objavil v Prosvetnem delavcu, v št. 4 in 7 letos, Pripomb in mnenja sindikata poslanci v skupščini žal niše upoštevali. V kratkem so bile te pripombe naslednje: predlagane, parcialne spremembe n® morejo kaj bistveno vplivati n3 izboljšanje uspeha osnovnošolskih otrok. Nasprotno — uvedba popravnih izpitov od 5. do 8-raz. bo po mnenju sindikata celo poslabšala kakovost pouka h1 še povečala že tako nenormaln? veliko osipanje. Obvezna najmanj šestdnevna pomoč učencem s popravnimi izpiti se zna izroditi in ne bo imela zaželenega uspeha; tudi sredstva zanj0 niso zagotovljena in bo vse skupaj šlo le na škodo materialnega stanja šole in osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Sindikat se dalje ne more strinjati s spremembo v imenovanju ravnatelja šole: to, da bo po novem imenoval ravnatelja ust3' novitelj (čeprav tudi s soglasje01 sveta šole), je prava nezaupnic? samoupravljanju in ne vodi nikamor. Negativnih pojavov, k so bili v nekaterih šolah v zve?1 z imenovanji ravnateljev, pa nikakor ne gre posploševati n® ves sistem! Prav tako tudi zakon o PP® prinaša nekatere spremembe, k’ se z njimi sindikat ne more str1' njati. Iz dosedanje samoupravni strokovne službe bo to zda) upravna inšpekcijska služb0; kar nam pomeni samo korak nazaj in je tudi v nasprotju s težnjami te službe drugod P° svetu. Mnenje sindikata je, da bi d® sprejema sprememb (ki ne bod° prinesle koristi) v obeh zakoni? ne moglo priti, če bi naše P1’1' stojne pedagoške institucije dale o teh vprašanjih utemelje0 in dokumentirano sodbo; teg3 pa žal ni. bilo.. Tudi ravnanj® poslancev skupščine SRS, ki s? že večkrat pokazali nerazumb1' vo ignoranco do predlogov 1? mnenj sindikata, je težko opravičljivo. D. Ham Osebni dohodki šolnikov V vsaki letošnji številki Prosvetnega delavca je vsaj po en članek o učiteljskih osebnih dohodkih. Lahko je izluščiti njihovo skupno osnovo: nezadovoljstvo z obstoječim stanjem in up ali obup glede prihodnosti. V Angliji imajo učitelji vsaj dvakrat višje plače kot jih imamo mi. Kljub temu se že vse leto tolčejo za boljše in si ne pomišljajo pri tem uporabljati metod, ki so hudo podobne stavkam. V Kanadi so plače dvakrat tolikšne kot v Angliji in učitelji štrajkajo. Times Educational Sup-plement je vso zimo objavljal vabljive oglase za angleške učitelje, naj pridejo v Kanado. Po vseh večjih mestih so delovale posebne naborne komisije za sprejem angleških kandidatov. Kanadski kolegi pa so angleške učitelje opozarjali, naj ne nasedajo lepim obljubam, in jih- svarili, naj ponujanih mest ne sprejmejo, ker jih bodo sicer smatrali za stavkokaze. Nezadovoljstvo s plačami je tako univerzalna karakteristika učiteljstva, da bi se najbrž brez težav dalo empirično dokazati, da predstavlja vsaj potrebni pogoj za to, da koga imenujemo šolnika. Včasih kaže celo, da se v razgretih debatah približujemo nevar-nosli, da bo to postalo tudi zadostni pogoj. V temle zapisu se bom ukvarjal z vprašanjem, kako bi se tej nevarnosti ognili. Poskušal bom torej najti še kako drugo sredstvo za Izboljšanje šolnikovega mesta v družbi, čeprav niti-za hip nikoli ne dvomim, da je čim glas- nejše tarnanje nad bedno plačo lahko tudi uspešno. Ne verjamem pa, da bi bili uspehi lahko trajni. KAKO VEMO, DA SO NASI DOHODKI NIZKI IN ZAKAJ JE TEMU TAKO?. Vprašanje je na Izgled trivialno, pa se le kaže pomuditi ob njem. Mnogo je namreč ljudi, ki porečejo: »Zaslužim štiri, ali petkrat manj kot učitelj v Kanadi. Torej slabo zaslužim, pa čeprav upoštevam dejstvo, da. je Zaradi dražjega življenja na oni strani luže efektivni dohodek kolega tam le trikrat večji od mojega.« Rešitev je na dlani. Naučili se je treba angleško in se preseliti v Kanado. Toda po enem ali dveh letih se bo začetno -zadovoljstvo prelevilo v enako nezadovoljstvo in ne bo nam kazalo drugega, kot da si spet-zavežemo culo in se preselimo na Novo Gvinejo. Tam namreč učitelji, zaslužijo še dvakrat več kot - v Kanadi. Pa tudi tu bi kmalu spoznali, da je naša plača mizerna in da ni vredna truda, ki ga zahteva že sama pot do šole skozi močvirja med krokodili, Kam zdaj? Meni je zmanjkalo nasvetov. : Le kako učitelj na Novi Gvineji ugane, da ima prenizko plačo — tako kot mi. Primerja jo s plačo zdravnika, ki dela v isti vasi. Učitelji smo namreč navajeni primerjati svoje dohodke z dohodki drugih profesionalcev: zdravnikov, pravnikov, profesionalnih kriminalcev; nogometašev in teenagerskih pevskih idolov. Le . zakaj so naši večno - nižji od njihovih? v-. Dohodke, ki jih občanom v naši deželi prinaša opravljanje poklica, lahko razdelimo na tri glavne kategorije: 1. Dohodki od samostojnih dejavnosti, kakršne opravljajo obrtniki, advokati, umetniki... 2. Dohodki iz združenega dela v delovnih organizacijah, katerih uspešnost je definirana s tržnimi pogoji. 3. Dohodki od opravljanja takih poslov, ki jih posredno financirajo davkoplačevalci. Večina učiteljev je v tretji skupini. Toda v njej so tudi zdravniki in še mnogi drugi z enako izobrazbo kot šolniki, pa z : višjimi dohodki. Od kod torej razlike? Od večine profesionalcev družba pričakuje, da bodo opravljali svoj- poklic tako dobro, kot je mogoče. Pri tem naj bi poklicne probleme obravnavali popolnoma nepristransko. Prijateljstvo, jasa, religija, socialni položaj in imetje so za zdravnika, pravnika in učitelja nepomembne razlike -med njegovimi klienti. En od takibne-pomembnih činlteljev pri opravljanju poklica je tudi denar. Ljudje pričakujejo od profesionalcev, da ne bodo delali za plačo, temveč da bodo dobivali, plačo zato. da bodo lahko delali. Velik del ugleda teh poklicev sloni ravno na njihovem nepri-dobitniškem značaju. Seveda pa ie eden od hudih praktičnih problemov, kako vseeno zagotovit: tolikšne dohodke, da se bo vsakdo zares lahko posvetil poklicu in se 'dvignil nad raven kfuho-borstva.’ Pred nekaj dnevi sem poslušal feljhv upravičene. Razlike v druž-predavanje profesorja Skinnerja, beni popiembnosti tudi ne razlože ki - je prav gotovo eden najugled- neenakosti v materialnem položa-nejsih predstavnikov behaviori- ju učiteljev glede na zdravnike, stičnih znanosti dandanes. V pre- pravnike.in podobno. Kje so torej davanju, ki mu je dal provokati- razlogi zanj? ven naslov: »Svoboda, ugled in Eden od njih je NUJNOSTN1 ukinitev človeka«, je dejal: značaj zdravnikovega ali pravni- »Clovekov ugled je obratno kovega dela. Človek, ki zboli ali sorazmerje s spoznanjem njčgo- se znajde v zaporu, ne razmišlja vih motivov za delo, ki ga: oprav- dosti o denarju, ko dela načrte, lja,?T , N. .. . .. kako bi se izkopal iz neprijetnega Nekako podzavestno in rudi- položaja. . Zdravje in svoboda sta mentarno se te vsakdanje resnice za vsakogar neprecenljive vred-zavedamo tudi prosvetarji. Pre- nosti. den udarimo plat zvona zaradi Tudi rezultati zdravnikovega osebnih dohodkov, po pravilu ali pravnikovega dela so znani v vedno najprej, pocingljamo z kratkem času. Učiteljev trud pa navčkom našega idealizma, ki nas rodi sadove šele po dolgih letih — baje edini priklepa k človeko- če jih sploh, ljubnemu, toda čestb sizifovske- Pravnikovi in zdravnikovi kli-mu poslu, imenovanemu vzgoja- enti so ljudje vseh starosti in po-tole naše nedolžno spreneve- klicev. Oba sta v stalnem stiku z danje o idealizmu je prosojno ljudmi, ki v družbi zavzemajo Kot večina šolniške psihologije, pomembne položaje. Učitelj pa Naučili smo se gledati v dušice ima opravka s klientelo, ki raz-neckov in deklic iz otroškega vrt- polaga kljub svoji številčnosti le ca In z enakimi merili se zdaj lo- z zelo majhno družbeno močjo In tovarno prijateljskega prepričeva- katere vpliv na družbena dogajanja tistih, ki nam dele denar. Ker ,nja je neznaten, jim ga vedno zmanjka, nas na Ljudje, ki se obrnejo po pd-Koncu spomnijo, da imamo ven- moč k pravniku in zdravniku, ne dar za po vrhu še svoj idealizem, dvomijo, da bi ne bili deležni za-Njegovo resnično globino, pa zna res pomoči, Do odločitve pride na izmeriti vsak adolescent v klopeh podlagi svobodne izbire. Otroci pa pred nami . So ..pogosto prisiljeni hoditi v šolo. Nase delo je tudi »družbeno Včasih jih veže zakonsko določilo pomembno«. To je res in ni le in včasih volja staršev. Relacija parola. Zato se nikakor ne stri- med učiteljem in učencem je zato njam z metodami štrajkov med pogosto antagonistična. Neredko , G1,edano dolgoročno, pred- pa jo še zaostri razmerje med u&-stavijajo le nadaljnjo degrada- teljem in starši, ajo našega poklica. . ; Izkušnje s šolo in šolniki ima družbeno pomembno delo je vsakdo. Vendar se ie treba zave-;' UP0k0pavanje umr,ih- Toda dati. da ljudje, ki danes odločajo e taK° natančno merjenje druž- v. družbi, nosijo v spominu šoU por«embnosti tega dela in izpred dvajsetih ali tridesetih let i rrila,dmp najbrž ne bi pre- Kasnejše modifikacije slike, ki te-. nobenega šolnika, da so melji. na osebnih izkušnjah, so le med visokimi plačami po- skromno Sedanja generacija uči-grebnikov In nizkimi dohodki uči- teljev ima v njihovih očeh last- nosti njihovih šolnikov. Ce so ti grešili, prenašamo kazen mi- • Učiteljevanje je v veliki ženski poklic. Enakopravne^ žensk pa je obratno, sorazmerje ^ pogostostjo deklariranja tega n3, čela. Torej so ženske še prfiC . daleč od enakopravnosti. Dodat0 degradacija našega poklica S* vštric z miselnostjo,- da je najl3^ združljiv s funkcija matere in S spodinje in koristen le za izpoP0 nitev družinskega proračuna. Učiteljska kariera je pot n vzgor za otroke iz delavskih kmečkih družin. Ža otroke si,c> šev, ki ne opravljajo ročnih ? klicev, pa pomeni učiteljski IU klic stagnacijo ali celo padec. N smiselno je' namreč zanikati, .■ je človekov status tudi v T , družbi delno definiran s Po‘0,6-jem njegove družine. Uparrio s , veda lahko, da ga v večji P1 ,, pa določajo lastni dosežki in i'eZ ^ tati osebnega dela. Zato se *s »višjih« družbenih plasti P0®; j. učiteljevanju v glavnem 1® ske, pogosto iz nagibov, hi s jih prej omenil. i|- Absurdna je situactjHV'<3a gfli telj lahko napreduje v form-' r statusu skoro edino le tako- loti c. adfl stracije. To velja- za rflVD iiLla-inšpektorje, svetovalce in b ar' vključene v službe, ki se u"rflZ' jajo s šolskimi financami'r,H ličnih nivojih. Možnosti rfvnje obraževanje preko . druge, T01 .^1 fakultetnega študija prnk'l(''"! Take nerožnate perspektiv®' vrača.lo od našega. ..pok)1-?? .sposobnejše ljudi Se verln ga sam nisi nikoli videl. pestrile in otrokom dezelOi o ka- nekaj laboratorijev na šolah pravilno ozvočeni učilnici, z lah- pisanega jezika, ki je v srednji učilnice vsekakor potrebne, po- Na zpps smo začeli razmišlja- teri se učimo, približale. magnetofoni in ti kako bi to zamisel naših učite- Karolina KOLMANIČ dnige stopnje in že celo na eni koto pridobi čudovit akcent v šoli nujno, niso povsem ustrezni trebni so dobri __________ to, dveh osnovnih šolah. tpjem jeziku, saj so njegovi go- zgoraj omenjeni zagrebški mate- dobro ozvočenje jezikovnih učil- jjgv uresničili. Povezali smo se z Laboratorij učitelja sili k vorni organi še zelo prožni in riali, ki so izključno pogovorni, nic. Možna bi bila tudi instala- avstrijskim okrožnim šolskim sve- uPorabi avditivnih sredstev in to njegova sposobnost za posnema- V idealnih pogojih bi pouk na cija samih slušalk, brez kabin, tom in jih zaprosili za pomoč. ___. Kroga Dokiežovja in ie njegova pozitivna plat, saj si nje zelo velika. Vsekakor je k- srednji šoli moral imeti na voljo kar pa za dober sprejem repro- prosili smo, da bi nam omogočili BakSvec s- —-•* Glasilo Brstiči ^ tu —o-* - »j*—*«-« v » u j. jv. »» v.*.v.v***j* “*• ——— — ■ —~o - —■— i— — — -m. j. x — <=»----- oiniovcu so izdali p ionirs kio glasilo oobrega sodobnega jezikovnega sedanjim učnim pripomočkom za' take materiale, ki bi vzporedno duciranega govora ni nujno. ogled nekaterih šol in dovolili ho- Brsti«. To je sedaj_ že drugi zvezek tolika ne moremo zamisliti brez osnovno šolo nujno- potrebno do- obravnavali teme v pogovornem Kaj je prednost dobro ozvo- spitirati pri uri angleščine in nem- tega glasila v letu i%8/69. vanj na-^Porabe dobrih avditivnih sred- dati še avditivne, saj se bo ob in napisanem jeziku ter bi hkrati čene in z materiali dobro oprem- ščine. Po daljšem pismenem dogo- jj1^1 oprali so razne avali in obja- stev. Hkrati pa se postavlja njih izpopolnjeval tudi učni ka- vključevali postopno •ponovitev Ijene jezikovne učilnice pred je- varjanju je vse uspelo. vili ’še druge zanimive sestavke, po- pns&vsT^Si “„jeTioul,rsi srs niškem sistemu postavlja, res pripomočki bodo poleg nenehne trebnimi vajami, s katerimi mo- oz. dijake kompaktno pred seboj i-itelii %. nodročia ZPPS objavo. Glasilo je natisnjeno na si totrebna tako velika investicija, skrbi za dvig kvalitete pouka na ramo stalno utrjevati jezikovni in ne raztresene po razmeroma -. k tjnhnta ki obseda štiri no- sJraneh jn ima lepo op1-6™1!0110 na- tot je laboratorij. sploh, zmanjševali potrebo po la- mehanizem. Poleg v tem smislu veliki učilnici, kjer vsak sedi v murske 0bčine Naš “cilj je bil JSTlepši^sestavek je Pravljica o Laboratorij je res smiselna in- boratoriju tudi na srednji stop- napisane serije učbenikov bi svoji »ogradi«. Jezik je komuni- /-.ra(jec _ Knabenhauptschule vetru, ki ga je napisal iztok Fister, tosticija samo tam, kjer se pred- nji, saj v sedanji situaciji tudi morali imeti na voljo veliko sli- kacija in to'dejstvo se mora pri ■p„rri;nar,frp„rn •SnKki inšoektorii 3‘ a ,rt3iredf i? Palc?Yec',/^' ^deva individualno utrjevanje uvajanje laboratorijev na srednji kovnega, zlasti pa avditivnega pouku nujno odražati: učitelj go- jn ^čiteljtki zbor so nas resnično fr^rete “z B-akov^Njeni Predelane snovi. Tako utrjevanje stopnji sili v določene rešitve, ki gradiva, pogovore, posebne kon- vori z ucenci m ucenci z njim ter t , soreieli Prisostvovali smo pesem spomini dokazuje, da so pio-Ppravljajo dijaki lahko sami, niso najbolj smotrne. tekstualizirane gramatične vaje med seboj. Vse to pa zahteva 7a ip/ike in nirji v osnovni šoli že zelo dobri opa- ^fez učitelja, oprema pa mora Predvsem je tudi tu zahteva ter posnetke tekstov. Tudi na bližino in ne dopušča pregrad. Tcer . analešgini v g razre’du. okoti«.vsega’ kar se dosa:,a v m pvi “iti taka, da dijak, ki tekst po- po zvišanju učnih ur za tuji je- srednji stopnji si ob avditivnih Po drugi strani pa učitelj ne uči p . npn^činfoa 4e bxia obravnava Glasilo, kakršno so Brstiči, je ne- tovlja oz. rešuje gramatične zik, ki jo je zelo težko uskladiti pripomočkih učitelji sami stalno samo z besedo, ampak tudi s su- olaonl„i,;h časov ker ie to za nas dvomno vredno pohvale: v njem so Vati, ___J__________ v V,Wa+; ra giagOlSKU! časov, Kei je lo za nas „,„0^ ueencl dokazali svoje sposob- toje, beleži svoj lastni govor, ga s sedanjim predmetnikom. Po Primerja z originalom in se tako drugi strani zahteva laboratorij Slavistična ekskurzija sSršKS«w finih 'magnetofonOT.^ako opTern- predvideva ^osnovnf šolfuCenje navade. Na srednji in višji stop- onemogoča. skutirah o samem nastopu, tieni laboratoriji bi bili potreb- izključno pogovornega jezika, na nji pa so avditivni pripomočki Zavod za šolstvo se trudi, da Avstrijski kolegi so nam poa P* kadrovskim šolam, kjer se šolah druge stopnje pa se v vse potrebni tudi zato, ker se morajo bi učitelji in učenci na šolah vodstvom umetnostnega zgodovi s°lajo učitelji tujih jezikov, ki si večji meri postopno prehaja tudi dijaki privajati različno obarva- obeh stopenj postopno dobili so- narja razkazali nekatere znamem- Piorajo osvojiti ne samo fone- na napisani jezik. Ta ima svoje nemu govoru in različnim sti- dobne jezikovne učbenike, ki jih tosti Gradca. Vsakemu izmed nas lom. Posebej pa so pomembni spremljajo slikovni in avditivni pa so podarili mapo s fotogranja- pripomočki. Za srednje šole . se mi in opisom Avstrije. Jeseni nam bo s prihodnjim šolskim letom bo kolektiv obisk vrnil. .L . za angleški jezik uvedla nova - - . ' . - serija učbenikov, ki bo prav tako Pfično, ampak tudi fonetsko pra- značilnosti, zlasti pa zahteva raz-to en govor in pravilno melodijo. - ^ * toemalo izobrazili, ker pač nji-Povl učitelji niso že na prvi stop-Pji, ko je otrok za fonološko tomponento jezika najbolj do- f Jernljiv, uporabljali avditivnih i ffedstev, ker jih pač niso imeli, i Po drugi strani pa vse do zad- ‘ Pjega časa učitelji na vseh stop-PSah za pravilen izgovor in zla-to^stavčni naglas niso bili preveč ,w točutljivi in dostikrat niso v tem pogledu naredili tistega, kar bi j: “ili celo brez avditivnih sredstev itoko storili, če bi temu proble-toi posvečali več pozornosti. La-toratorij je odlično sredstvo za Popravljanje napak in izboljšanje tovora, saj je stroj bolj potrpež-div, kot je lahko katerikoli živ toitelj. Laboratorijski pouk je P&dvomno tudi zelo priporočljiv 23 odrasle začetnike, saj so go-vorni organi odraslih veliko P^nj prožni od govornih orga-tov otrok, oziroma mladih ljudi zato pridobivanje »akcenta« jtoja mnogo več posebnih vaj kot otroku oz. zelo mladem člo-toku. Seveda pa mora odrasli, ki želi osvojiti dober izgovor in plodijo jezika, biti pripravljen, if bo žrtvoval mnogo več kot tedenske petinštiridesetmi-Pbtne ure, skratka mora biti pri-Pravljen na napor in veliko ča-3ovno investicijo, ki jo terja in-, nzivni pouk po avdiovizualnem ‘toaju. Uvedba pouka z laboratorijem v. 0šnovni šoli bi zahtevala večje jlsvilo učnih ur, organizacijo jtojhnih skupin učencev, zlasti nabavo ustreznega avdiovi-toalnega tečaja, ki ga pa za ^toaj še ni na trgu. Vse to toteva ogromna dodatna sred- kot osnovnošolska serija v kratkem morala dobiti spremljajoče avditivno gradivo. Vendar pa bo zlasti na srednjih šolah pouk Seminar za zborovodje v Velenju Datum seminarja za zborovod- lahko mnogo pestrejši in boga- je v Velenju je prestavljen na čas tejši, če bodo šole lahko nabav- od 27. 6. do 2. 7. Svoje sodelova-Ijale tudi nekaj najboljših avdi- nje so že obljubili ugledni pedago-tivnih pripomočkov, ki jih ponu- gi, profesorji Vojislav Ilič iz Beo-ja trg. Tu mislim predvsem na grada, Radovan Gobec. Slavko take pripomočke za pouk angle- Mihelčič, Peter Lipar, Mirjana ščine, kot so Jerrome in Szkut- Turel, Pavel Kalan, Jurče Vreže nik, Monfries (Oral Drills) ter in Egon Kunej. Predavanja bodo OPEAC Oral Drills (Oxford Uni- na I. osnovni šoli, deloma v glas-versity Press). beni šoli v Velenju. Tečajniki bo- V take pripomočke, zlasti pa do imeli celotno oskrbo v Rudar-v stalno izpopolnjevanje učite- skem šolskem centru. Naknadne Ijev, je v tem trenutku korist- prijave sprejema Društvo glasbe-neje vlagati sredstva kot pa v nih pedagogov v Celju do 20. ma-nakup dragocene laboratorijske ja 1969. opreme, ki jo lahko v sedanji Društvo glasbenih pedagogov situaciji le zelo nepopolno izko- Celje ristimo. Milena Kos P. p. 145 Komisija za letovanje prosvetnih delavcev pri občinskem sindikalnem svetu v Mariboru bo organizirala letovanje za svoje članstvo v Portorožu. Pravico do letovanja imajo tudi družinski člani. Letovanje bo v portoroški šoli — to Je »vila Marija« z lepo lego d središču Portoroža tik ob obali in je obdana z lepim parkom. V sobah je 6 do 7 ležišč, ta pa bodo po potrebi ločena s špansko steno. Hrana bo dobra. Plaža je ob domu. Oskrbnina znaša za odrasle 20 din, za otroke nad 4 do 10 let 15 din. V dom sprejemamo otroke, stare nad 4 leta. V to ceno ni vračunana turistična taksa, katero bo vplačal vsak ob prihodu v Portorož. Z letovanjem pričnemo 1. julija 1969. Vsaka izmena traja 13 oz. 12 dni. Izmene bodo sledile: Z individualnimi magnetofoni učenci svoj tekst primerjajo z originalom in se tako popravljajo in spopolnjujejo 1. julij (začne s kosilom) do 14. julija (še zajtrk — odhod) 15. julij do 28. julija 29. julij do 10. avgusta 11. avgust do 23. avgusta Na dan prihoda prejme vsak kosilo in večerjo, na dan odhoda pa zajtrk. . . , , Prosimo, da vsak prijavljenec vplača polovico določenega prispevka, kajti le-te prijave bomo upoštevali. Pismene izjave in akontacije sprejema Lojzka Kamnik, osnovna šola »Angel Besednjak«, Maribor, Celjska ul. 11 — do 1. julija 1969. KOMISIJA ZA LETOVANJE Ljubljanska podružnica Slavističnega društva bo organizirala v dneh od 11. do 21. avgusta letos za svoje člane ekskurzijo po krajih, v katerih so delovali in živeli slovenski protestanti v Nemčiji. Program ekskurzije obsega obisk Salzburga, kjer bo krajši ogled nekaterih mestnih znamenitosti, nato mimo Chiemskega jezera (po možnosti obisk otoka in ogled samostana. v katerem so vzgajali Hotimirja) do Muncha. V Friesingu si bodo izletniki ogledali stolnico in druge znamenitosti, v Munchnu bodo med drugim obiskali državno knjižnico* kjer hranijo Brižinske spomenike, univerzo, galerijo, katedralo, nemški muzej in drugo. Izlet bodo na-? daljevali v Kempten (ogled mestnega muzeja in cerkve, kjer je deloval Trubar), nato v Ulm (ogled katedrale), Urach (ogled mesta, kjer je delovala Ungnadova tiskarna), skozi Tiibingen do Stuttgarta, kjer bo večerja in prenočišče. Mestne znamenitosti si bodo ogledali tudi v _Tii-bingenu, obiskali bodo Derendigen (Trubarjev grob) in Bebenhausen. Vrnili se bodo v Stuttgart, kjer si bodo ogledali mesto, in po možnosti tudi galerije. Preko Rothenburga ob Tauberi (ogled srednjeveških spomenikov mesta., ki so iz časov Trubarjevega bivanja) bodo odšli v Nurnberg (ogled mesta in muzeja), nato pa preko Wurzburga v Frankfurt (stolnica, Goethejeva rojstna hiša, cerkev sv. Pavla, slikarska galerija, univerza in drugo). V Darmstadtu si bodo udeleženci ekskurzije ogledali katedralo, spoznali znamenitost Wormsa, Speyerja, odšli bodo v Karlsruhe in v Strasbourg v Franciji. Preko Freiburga se bodo odpeljali v Basel (ogled katedrale in umetniške galerije) in nato v Ziirlch. Potem ko si bodo ogledali samostansko knjižnico v St. Gallenu, se bodo v poznih nočnih urah vmiH v Ljubljano. Ekskurzijo bo strokovno vodil prof. dr. Anton Slodnjak, gostinske in ostale turistične usluge pa bo tudi tokrat uredilo turistično podjetje Kompas Ljubljana. Cena potovanja je 1.350 N-din. Vsak udeleženec si mora sam pre*-skrbeti potni list z veljavnostjo za vse evropske države. Prijave sprejema do 30. maja Vin_ ko Omerzelj, Ljubljana. II. gimnazija. Šubičeva ulica 1. Prijavijo se lahko tudi slavisti, M so člani drugih podružnic SD. vendar imajo prednost člani ljubljanske podružnice. Ljubljanska podružnica si v primeru prevelikega števila prijav pridržuje pravico izbora udeležencev, ker potujemo samo z enim avtobusom. v pravu ali medicini glede tega l6 bistveno drugačna. Možnosti tod a tn ega izobraževanja in spe-'tozacije nudijo obilo možnosti p diferenciacijo po sposobnostih, to-to prinaša s seboj diferencia-fd0 dohodkov. Oboje privlači tosobne ljudi. v Zdravniki in pravniki imajo di&ko pomožnega osebja. Sestre, Vseljene v range, laboranti, stro-t.Mske, stenografi, tajnice — vsi J. Poskrbe, da zdravnik in prav-^ lahko ves čas posveti oprav-Jtoju svojega dela. Učitelji velik-31 svojega časa zapravimo za čtoindstracijo, pospravljanje ka-, betov in laboratorijev, urejanje bJižnic in podobno. V teh poslih ,too neefektni in zato je popreč-Vrednost našega časa nizka. 3ka tega stanja so naše plače. jj^a vidiku so spremembe, ki jAto bodo družbeni položaj še Mižale. Uvajanje strokovnih l3.Jzb v šole namreč pomeni re-®l3hsiranje tehtnice družbene spet v učiteljevo škodo. Te a J} so zelo daleč pripeljali v jTtoriki. odločanje o napredova-J11 učencev in njihovo usmerja-J6 v poklice prehaja v roke (Jtoialnih služb. Učitelj _ ne do-^ 3 pomočnikov, kot jih ima gj^vnik in pravnik, temveč iz-Vj.?. i3 še poslednji delež svojega ttipiVa- 'role ni sklepanje na pa-temveč dobro utemeljene jbtovitve ameriških sociologov, to ukvarjajo s šolo. (ti^tofesionalni status učitelja v V?dtoi je zelo difuzno definiran. (jjtojo mnogi učitelji smatrajo za pti^Uost. Dar zanjo je človeku Ujjtojen. Učitelj se od drugih Sp tonikov razlikuje le po tem, da s»r.................-.... jtou ni treba mučiti niti z usva-]p IJem raznih tehnik — vse mu iMjT® podarila narava. Tragiko-tom je, da je tako mnenje raz- širjeno prav tja do naših prosvetnih »vrhov«. Potem ni prav nič čudno, če se v učiteljeve čisto poklicne zadeve lahko vtakne vsakdo, ki ga narava ni prikrajšala za sposobnost razmnoževanja človekove vrste. Pogosto ima za to tudi vso pravico, ker se učitelj lahko pohvali samo s kvantitivno drugačnimi izkušnjami, kot jih imajo starši. Imamo pač to smolo, da imamo opravka z več otroki kot pa večina mater. Pri šolski psihologiji pa smo hudo natančno obdelali prenatalno dobo, malo manj natančno psihologijo paglavčkov, za adolescenco pa je učitelju zmanjkalo semestra. O vzgojni filozofiji in sociologiji pa še slišali nismo. Naše poznavanje predmeta navadno v nekaj letih zvodeni na stopnjo, ki je predpisana s šolskim učbenikom. Zato se kot hudič križa bojimo vsake spremembe učnega načrta ali novih učbenikov, zlasti če jih je napisal kdo z univerze. Starši nas podpro vsaj v naši konservativnosti, čeprav iz drugih nagibov. Boje se namreč povečanja stroškov šolanja za svoje otroke. Spomnim se nekega srednješolskega učitelja, ki je na konferenci s ponosom izjavil: »Darvinizem sem učil pred tridesetimi leti prav tako kot danes.« S tem je hotel povedati, da mu je bila tedaj znanstvena resnica več vredna kot pa njegova služba. Blagor tistim otrokom, ki jih je tedaj učil — bil je pogumen in dober učitelj. Toda gorje tistim, ki jih uči zdaj — kaj vse se je že pripetilo darvinizmu v poslednjih tridesetih letih! Pred letom dni smo si na šoli razbijali glave, kako naj najbolj pravično razdelimo tistih nekaj dinarjev za izobraževanje učiteljev. Natanko smo preračunali, na aa,u teljskega zbora privošči enotedenski seminar. No, zdaj smo te Skrbi rešeni.. Republiški sekretar 4iam je določil mero — pozabil sem že, čez koliko let bom spet sedel za teden dni v šolsko klop. Vem le, da je v neki sivi prihodnosti. Republiška izobraževalna skupnost pa bo to izobraževanje financirala iz prihrankov pri nadurah. Rešitev je kar ganljivo duhovita. Pri vsem te moramo le iskreno občudovati zdrav realizem obeh teh upravnih organov, ki sta ohranila hladno presojo tudi še po primejduševskih obljubah naših oblastnih organov, za katere pa se je izkazalo, da so temeljile na napačnih ocenah položaja, kot smo imeli priliko izvedeti iz intervjuja, objavljenega v Delu pred kratkim. Nedefiniranost poklicnega statusa učitelja se odraža tudi v organizaciji šolstva. Izbira šolskega ravnatelja je že »moderirana« od zunaj, če ni že kar postavljena. V nadaljnji hierarhiji pa učiteljev skoraj ni več. PREDLOG ZA REŠITEV SITUACIJE Učitelji si materialnega položaja ne moremo urediti tako kot poklicni nogometaši ali popevkarji zato, ker njihov status sloni na naravnih darovih, ki so ie redko posejani med ljudmi. Zgledovati se moremo le po ■kolegih v poklicih, ki svoje prejemke, prav tako kot mi. dobivajo iz davčne blagajne. Ker naš poklic ni »nujnosten« kot zdravnikov in ker si klientov ne bomo mogli nikoli sami izbirati, si od tega ne moremo obetati nobenih prestižev tudi v prihodnje. Ker opravljamo družbah pomembno dejavnost med mladino, katere politični vpliv je neznaten, je logično nesprejemljivo, da bi se za uveljavljanje svojih zahtev posluževali štrajkov. S tem bi namreč »kaznovali« nedolžne. Poleg tega logičnega zadržka, ki velja v vseh družbenih sistemih, je nekoliko težko štrajk uskladiti s socialističnim družbenim sistemom pri nas. Samo njegova lingvistična preobleka v »prekinitev dela« namreč situacije ne pojasni docela. Ostane nam le ena rešitev: izostritev kriterijev za vstop v poklic. Popolnoma napačne so torej težnje tistih kolegov, ki jim ni pri srcu upoštevanje formalne izobrazbe. Prav gotovo je res, da le-ta ni zadostni pogoj za dobrega šolnika. Je pa POTREBNI pogoj. Z. vso odločnostjo zavračam silogizme, ki gredo po temle napevu: »Poglej tegale tovariša. Ima filozofsko fakulteto, pa je zanič učitelj. Pa tale tovarišica! Samo tečaj je napravila, pa je čudovita elementarka.« Iz tega sledi sklep: »Boljši so tisti učitelji, ki niso nikoli videli fakultete.« Le kdo danes še verjame, da je lahko dober zdravnik ali pravnik brez izobrazbe! Pa vendar tudi za te velja, da se morajo »narediti« šele po formalni diplomi, če se sploh kdaj »narede«. Oba ta dva poklica imata že dolgo ostro postavljene pogoje za vstop v poklic. Celo v tako izjemnih primerih, kot so vojne, še le redko pripeti, da zdravnikovo delo 'opravljajo ljudje, ki nimajo ustreznih formalnih kvalifikacij. Pri učiteljskem poklicu smo seveda še daleč od tega. Za bolničarja, ki je med vojno opravljal na fronti kirurške posle, bi bilo absolutno nesprejemljivo, da bi v miru na osnovi teh izkušenj zahteval sprejem v poklic brez do- datnega študija. Med učitelji je ta zahteva nekaj čisto naravnega. Res je, da so se kvalifikacijski kriteriji v prosveti v zadnjih letih zaostril. Na ta način je precejšnje število starejših kolegov prizadetih. Prav imajo, da zato zahtevajo posebno obravnavo. Mnogi imajo vso pravico do nje, vendar ne vsi. Zanje je treba najti posebno rešitev, ki pa ne sme vplivati na graditev bodočega sistema. Predaleč bi šli s »hvaležnostjo«, če bi standarde za bodoče generacije priredili njihovim. (Mimogrede naj še pripomnim, da mene osebno mine vsa hvaležnost v trenutku, ko me kdo spomni nanjo.) Če se prav spominjam, se je tako dogajalo tudi Cankarju, ki je vsak podarjen groš videl privezan na koncu biča, ki se mu je reklo hvaležnost.) Zato sem daleč od tega, da bi predlagal odpravo strokovnih izpitov. Njihov poklicno-pedagoški del bi bilo treba napraviti resnejši, kot je zdaj. V prosveti bi bilo treba sistematizirati gradu-irana delovna mesta in učiteljem omogočiti dodatni študij na univerzi — predvsem tretjo stopnjo. Več pozornosti bi bilo' treba posvetiti tudi stalnemu izpopolnjevanju v predmetu in v vzgojnih vprašanjih. K organizaciji tega bi moral pristopiti naš sindikat, ker so strokovna društva za to prešibka zaradi maloštevilčnosti. Samo z izostrevanjem kriterijev ki jih bomo postavili znotraj poklica, se bomo mogli zares uvrstiti med profesionalce. Dvig kvalitete dela bo trdnejši temelj za naše finančne zahteve. Ko bo naše delo bolj strokovno, si tudi nihče ne bb pomišljal dati nam v pomoč laboranta in knjižničarja, in ob pisalnem stroju bo prava strojepiska, ne pa učitelj matematike z enoprstnim sistemom. Tedaj nam bodo tudi šolske specialistične službe bolj dobrodošle. Enakovredno bomo' lahko razpravljali ■s šolskim psihologom in zdravnikom. POVZETEK Učiteljski materialni položaj je v primerjavi z ostalimi poklici, z enakovredno izobrazbo, neustrezen. Do tega je prišlo zaradi mnogih pomembnih razlik med poklicem učitelja na eni strani in zdravnikov in pravnikov, s katerimi se običajno primerjamo, na drugi strani. Te razlike družba sporadično nekoliko izravnava zaradi naraščajočega nezadovoljstva učiteljstva. Rešitve so vedno le začasne. Trajnejšo rešitev je moč najti le z udeležbo učiteljev. Ker na nekatere faktorje, ki definirajo šolnikov položaj, ni mogoče vplivati, je treba vso pozornost usmeriti v tiste, ki jih lahko predrugačimo. Najvažnejši pri tem je po mojem - mnenju profesionalni status učitelja, ki je v veliki meri definiran z njegovo formalno izobrazbo. Zaostriti je treba kriterije za vstop v poklic in poskrbeti za dobro organizacijo periodičnega izobraževanja. To naj bi bila osrednja naloga našega sindikata, ker v daljši perspektivi pomeni tudi rešitev materialnega položaja šolnikov. Sindikat ima potrebni ugled med prosvetarji in tudi zadosten politični vpliv, kot smo imeli priliko videti zlasti ob sedanjem razpletanju finančne situacije v šolah. Za stdrejše kolege, ki bi jih uvajanje novih kriterijev prizadelo, je treba poiskati posebno rešitev, ki pa ne sme vplivati na graditev novega sistema. V Londonu, 11. maja 1969. JANEZ FERBAR STRAN 4 Javno ocenjevanje v srednjih šolah Vsakdo, ki pozna šolsko delo, ve, da je ocenjevanje eno izmed n-j bolj dedkatnih in odgovornih dolžnosti. O samem preverjanju in vrednotenju znanja učencev je bilo mnogo napisanega ter študijsko obdelanega, malo pa realiziranega v praksi. 2e sama določila^ y pravnih predpisih, so preveč splošna. Tako je v zakpnu o srednjem šolstvu zapisano, da se v šoli ocenjuje znanje iz učnih predmetov in vedenja učencev, podrobnejša navodila pa predpiše sekretar za prosveto in kulturo. Ta predpis do sedaj še ni bil izdan. Nikjer v veljavnih aktih pa ni omenjeno niti definirano javno ocenjevanje. Zaradi takih pomanjkljivosti prihaja redno do nesporazumov med učitelji in učenci. Vsak pojmuje javno ocenjevanje po svoje. Ni šolske skupnosti učencev ter mladinske organizacije, ki se ne bi stalno spotikala ob problematiko ocenjevav nja. Posledice tega neurejenega vprašanja se običajno odražajo v poglabljanju prepada med učitelji in. učenci. Tega pa prav gotovo ne želimo, ker nikamor ne vodi. Če bi. resnično hoteli uspešnejše dn konstruktivne j še sode*-lovanje na šolah, potem bi morali najprej opredeliti in definirati pojem »javno ocenjevanje«. Določila ža delo učitelja pa zahtevajo, da je ocenjevanje znanja učiteljeva službena dolžnost. Ocena v. njegovih rokah je pedagoško sredstvo in merilni instrument. Za danim redom stoji učitelj in tudi zanj odgovarja. Gre torej za suverenost učiteljevega odločanja, ki pa je res lahko bolj ali manj objektivno. Vprašljivo' je, v kakšni meri ter obliki sme učitelj prenesti del te odgovornosti na učence. Ali ga lahko v to prisilimo ali pa je le odvisno od dobre volje pesa' meznika? Učitelji sicer ugotavljajo, da so učenci običajno zelo kritični in objektivni, a v alternativnih situacijah je odločilna solidarnost z razredom. Kako je to v dosedanji praksi? Javnost ocenjevanja je sicer omenjena v pravilnikih šol, vendar so formulacije prav tako pre-splošne in neprecizno definirane. Določila v internih aktih lahko strnem v naslednje formulacije: — ocene se javno zapisujejo v redovalnico, v razredu; — učenci imajo pravico zvedeti za oceno; — učence takoj seznanimo z In mnenja posameznih profesorjev: — oceno povem in jo tudi po potrebi utemeljim; — če učenec ne zna, nimam kaj utemeljevati; — z dijaki ne diskutiram o oceni; — dijak ima pravico reklamirati, če meni, da je bil krivično ocenjen; — razred ne more biti »borza« za višino ocene; — ocenjujem javno s tem, da povem oceno; — vcepljajmo učencem prepričanje, da se učijo zaradi znanja in ne zaradi ocen; — za javno ocenjevanje sma-tram ocenjevanje, pri katerem določi oceno samo profesor, ki za njo tudi odgovarja; — javno je dijak ocenjen s tem. da takoj izve za oceno; — javno ocenjevanje je že v tem, da se ocene vpišejo v redovalnico pred učenci, da razrednik sproti obvešča razred o uspehu; na razrednih in govorilnih urah ter roditeljskih sestankih so. ocene na vpogled staršem in učencem; — najbolj objektivno je pismeno preverjanje znanja; — ocenjevanje je stvar učitelja. Kako na vprašanje javnega ocenjevanja odgovarjajo učenci: — učitelji naj ne skrivajo ocen Šolske mladinske organizacije in jih naj zapišejo v redovalnico postavljajo zahtevo, da mora uči-pred učenci; telj vsako oceno utemeljiti, v — ocena, s katero si takoj se- kolikšni meri je dijak zadostil znanjen, vpliva spodbudno; znanju iz določenega predmeta. — učitelji so pri ocenjevanju* To bi bilo idealno, toda v sedanji večkrat nestrpni, neprizadeti. praksi neizvedljivo iz naslednjih včasih krivični; . rvzrokov: — součenci bolje vemo, kakš- — učitelj lahko analizira le, no je dejansko znanje posamez- v kolikšni meri je dijak zado-nikov; ^ voljil postavljenim vprašanjem. — učenci ne moremo ocenje-r Ti odgovori pa ne povedo, ka- vati součencev; ko obvlada predmet! — načini preverjanja znanja Še težje mu je na osnovi obi- nas silijo v kampanjski in špe- čajnih treh vprašanj povedati, kulacijski način učenja; kje so vrzeli v njegovem znanju. — mnogi učitelji bolj vredno- — Ce bi bilo v oddelku po tijo mehansko reproduciranje 20 učencev, bi lahko analitično snovi kot pa logično odgovarja- motrili znanje posameznika. Tako nje, pa čeprav ni to tako pre- pa pi’i številčno močnih razredih cizno izraženo in gladko pove- moramo biti zadovoljni, da je <^ano> , bil vsak učenec v konferenčnem — spoštujemo učitelje, ki so obdobju vsaj enkrat vprašan in pravični in do vseh dijakov ter da so negativno ocenjeni imeli dijakinj enaki; možnost ponovno odgovarjati; — pismeno preverjanje znanja — nimamo sestavljenih pisme- je najbolj objektivno; nih preizkusov znanja, v katerih — učenci protestiramo le, ka- bi zajeli vse učivo. Preverjanje dar pride do nepravilnosti; z njimi bi bilo temeljitejše, sub- — dijak težko dobi prav do^ jektivni faktor bi bil skoraj po- bro ali odlično oceno; vsem izključen in učencu bi bilo — prav ravna tisti učitelj, ki takoj prezentno, v čem ni zado- nam takoj ob pričetku šolskega voljil, ko dobijo vrnjene naloge' leta obrazloži svoje zahteve in — najrazličnejši preizkusi v pove kriterije ocenjevanja. pedagoški praksi so pokazali, da V navedemn izjavah je na- je in ostane učitelj ocenjevalec, kazana vsa problematika ocenje- le metode ocenjevanja so faz-vanja. aene_ ■llll!ll|ll[IIIII[l!IIIIIIIIIIIIIIIIII!I|]|l!llllili!ll!IIIIIIIIIIIIIlllll|]|lllllllllIIIIIIIIIIIIIIIil|]|||l1iliilllllllll!llllllllllilll!IIIIIilllllllIlllllllllllllll!llllllIIIIIIIII!illllllllli[llll!llllllllllllllllllllIlil!l® 0 Videti tuje kraje je prijetno doživetje, če greste na pot v hitrih in udobnih avtobusih. 0 S podatki vam bodo vedno na voljo v TURIST BIROJU v LJUBLJANI, TRDINOVA 3 (tel.: 314-687) ^ PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE !»»IIIIIIII!IIII!IIIIIIIII!IIIIIIII!!I|I[||||||||!I|||||||1||||1|1|]|| „ Zelo bi koristilo učiteljem in stveno proučila problem javnega ucencem na šolah, posebno pa ocenjevanja in izsledke čimpred boljšemu, konstruktivnemu so- posredovala javnosti, delovanju z mladino, da bi strokovna, pedagoška institucija znan- BRANIMIR, LORENClO Smučanje seje uveljavilo kot obvezna oblika šolskega dela ... -Zav?d. ^ prosvetno pedagoško N-din, kar ni veliko, zlasti če ste otroke, ki te ne oremoreioV v ,w„ «„ «,u _. .. .... .. rom Slovenije. Tako so osnovne šole Idrije, Črnega vrha nad. Idrijo, Cerknega, Hrastnika, Zg. in Sp. Logatca, Kočevja, Sodražice^ Loškega potoka, Ribnice itd. organizirale smučarske tečaje v rednem šolskem delu tako, da so učenci 5. razredov imeli prvi dve uri reden pouk, nato pa 3 do 4 — učitelji po potrebi ali zahtevi pojasnijo in utemeljijo oceno; —: polletne ocene se zaključujejo pred razredorn; — javno ocenjevanje je že v tem, da ocene niso tajne. Kaj menijo učiteljski zbori in posamezni profesorji o sodelovanju učencev pri ocenjevanju: učenci: — ne poznajo celotnega gradiva predmeta, da bi lahko presojali, koliko ustreza znanje postavljenim ciljem; — nimajo pregleda o potrebnem znanju za nadaljnje razumevanje snovi predmeta samega ali drugih predmetov; — he poznajo ravni znanja v paralelkah, čeprav razmere v razredu vplivajo na stopnjo zahtevnosti; — pri preverjanju znanja niso dovolj koncentrirani na odgovore učenceVjTif. Običajno odloča vtis zadnjega odgovora; — ne morejo suvereno ocenjevati svojih sošolcev. službo Ljubljana je kot pobudnik upoštevamo, da so starši otrok VaditSf in Učitelji smučanTa °o pr^ noveli za ot^k SpodbHda tudl d!ruš1Tn ši- m strokovni usmerjevalec ter or- prispevali nič manj kot 279.477,10 predela o" n^no šol^smučan a nane se ie garuzator smučarskih tečajev za N-din ali 66,5 »/o vseh stroškov, z vsemi učenci tudi z zSetnSf It T l k°T- ucence osnovnih sol na svojem da so šole prispevale 54.851,85 ali katerih je bilo’ več kot 70 »/o ž nimaio področju pravočasno in dovolj 13,1 »/o ter družbene organizacije nadarjenimi učenci pa tudi na hm ^ PTuike’ da bl SIS-S—S psrs- .taatišnsjssg ^. telesno kulturo okrožnico, v ka- ugotovili naslednja spodbudna nju in neb smučarske onrerre n no*+ tttvV ^ m. .,razglbf' ure P01^3 smučanja. Vmes teri je zaprosil vse prizadete, da dejstva; vrstah snega in n mažah 1 k’ ^ 80 Jim ,blle Pnce lmeli otroci toplo malico ali pa prispevajo svoj delež za uspešno Organizacija smuča,rakih teča- zgodovini smučanja s posetaim vrael^^trima^n?^^3 tlSK -t*0 t05?10’ ki ga je organizirala organizacijo smučarskih tečajev jev za učence 5. razredov so, ka- poudarkom na bloško smTtmb? rttn ™- kl ga ?b sola- Nekatere sole pa so organi- in uresničitev učnega načrta, kor za večino staršev tako tudi bl0Sk° Smucanje' "“dneTn solskem delu m v razredu zirale vsakodnevne prevoze z av- Učni načrt za telesno vzgojo učence in učitelje telesne vzgoje, .... . . Pogrešamo. tobusi, npr. Kamnik na Veliko omovnlh šol namreč obvezuje postali pomembna in zelo popu- Tudl Ze,° poz,tlvni vzgojni Iz poročil vodstevšol je nad a- planino, prav tako šole iz Dom- šole, da za učence 5. razredov or- lama oblika obveznega šolskega uspehi I;|e razvidno, da so bili pogoji bi- žal in nekaj šol iz Šiške. Osnovne ganizirajo sedemdnevne smučar- dela. Te trditve nam najbolj zgo- Na vseh smučarskih tečaiih še J *n?'u<-?rsklh PO^to- šole občine Ljubljana Center so ske tečaje- vorno dokazujejo sami prispevki posebe^a tistih ki so bili rt! S? ^lo dobri. Hrana je bila imele smučarske tečaje v Gorjah Smučarski tečaji v vseh 18 obel- StvljenSti^tarTe^zforgani! do^ s^a‘Itežta^prTf1^^' Vse osnovne šole in nekatere vljati, pa čeprav je slišati s te zen vseh vrednot ki ^iih ’ nudi deimm!'™! ^ se^draivS;tvenega (na Šišenskem hribu, ki je slabo družbenopolitične organizacije, ati^e strani take ali drugačne smučanje, je omem^ vreden SSkTn SafeS^p^^ Sj/n^Mrzlld Ud ZaPlalA Nadalje je iz poročil vodstev je Srti 5^’ SarakfJ?13 P°trebna- Da 50 Torei ni važna oblika organi- šol razvidno še nekaj pomembnih selila v drugačno3 okolje iit ie naiholi r!LIfPeSm’ na'm zac.l;i.e s™ucarskih tečajev, mar- ugotovifpv t_-i_ i ^ 3j Dolj zgovorno dokazuje nune- vec je vazen usneh ki smo ga do*" _________________________£gp7s .» oMto. » zajema », Waj. za „{„c= od 5. d„ 8. S**, SSfv""'ra™,do““a skrite. Posebno pozornost so zbu- —*-_________ - . _ _ • razredov za plavaim dili _ v _ razredu problematični otroci, fei v novem okolju sploh rdso„ bili problematični. Lepo so se vživeli in Vključili v delo svojih skupin ter so bili celo vzor s svojim delom vsem drugim. Nadalje je. iz poročil šol razvidno, da so si vse šole enotne v tem, je in niti najmanj škodovala učnemu uspehu učencev na šoli. kot so: TIS, DPM, obč. zveze za telesno kulturo pa tudi planinsko društvo Trbovlje, so se zavzeli za čim boljšo in učinkovitejšo organizacijo smučarskih tečajev v svoji šoli oziroma ob-iltati skupnih prizi bil zaman, saj je v --------. kolikor jih zajema zavod, organiziralo smučarske tečaje. Od 92 osnovnih šol, kolikor jih je na področju zavoda, je kar 84 osnovnih šol organiziralo smučarske tečaje. Torej le 8 šol ni organiziralo smučarskih tečajev. Smučarskih tečajev se je udele- razredniki so pravočasno organi- žilo nič manj kot 4.680 otrok, ki zirali sestanke z vsemi učenci in so preživeli 617 delovnih dni na s starši otrok ter jih seznanili z smučiščih v Gorjah pri Bledu, na vrednotami in koristmi smuča- ua so smučarski tečaii izredno tudi na noHpžbaHh Soi v, •" Travni Gori, na Mrzlici, Ulovki, nja, jih poučili o disciplini na te- dobra in zelo u^ešna obliki šob dostopi ! m-S2 Španovem vrhu, v Kranjski gori, čaju, o dnevnem redu, čuvanju skega dela, predam zaradi na- staršev Ib^dab n revnejših Črnem vrhu nad Idrijo, v Sodra- skupne imovine itd. (Veliko je vajanja (Arok na dlločeTrod in 1 telo če b hbbi ^ žici. Gor. in Dol. Logatcu, Goro- otrok, ki nimajo svoje smučarske disciplino ter vkltetevlnte in oblike orlanblbte im r3tl IT pekah pri Zireh, Javomiškem opreme, to pa dobijo od šole ali uvajanje otrok v kolektivno ži- tečailv Rovtu itd. Skupni stroški smu- družbenih organizacij, ki imajo vljenje mladbl Tak ^cajev*,ki so jih izvedle osnovne i»r,a Majev s, biH 422.278.8, na vpilo ™5g„slo oji.™ ko' J.lf Sj Si- razreda; — na smučarskih tečajih sodelovalo kar 368 i' teljev vaditeljev smučanja. Ravnatelji osnovnih šol in učitelji telesne vzgoje kakor tudi Smučanje ni več privilegij Smučarski tečaji tako niso več privilegij učencev, ki živijo v industrijskih in večjih mestih, ter privilegij otrok premožnejših staršev, marveč so se uveljavili tečaji. Zaradi tega že sedaj naprošamo vse učitelje telesne vzgoje, razrednike 4. razredov, uprave osnovnih šol, kakor tud* vse družbeno politične organizacije, kot so TIS, obč. DPK-ZTK in druge, da se še z večjo vnemo in prizadevnostjo lotijo organizacije plavalnih tečajev za učence 4. razredov v svoji občini in na svoji šoli. Prepričan sen1' da nam bodo učenci in njih starši zelo. hvaležni za trud, ki narh ga nalaga to delo, ki ni tako lahko in majhno. prof. Jože BESLIČ, ped. svetovalec Vilko Kolar — Domen: Minilo je 25let... Nekaj spominov na organizacijo in prve začetke novega šolstva med NOB (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Tudi na Štajerskem, kjer so-Nemci popolnoma uničili in onemogočili slovensko šolo, so pričeli leta 1944, ko je bila osvobojena Gornja Savinjska dolina, ustanavljati slovenske šole. Pobudnik za to ustanavljanje je bil sekretar pokrajinskega komiteja KP za Štajersko Jože Jurančič. Nemci sami so se bali slovenske šole, zato so v glavnem izgnali slovenske šolnike in v svoji brošuri, izdani leta 1942. pod naslovom »Das Schuhvesen in der Unter-steiermark«, tožijo, kake težave imajo pri ustanavljanju nemških šol, češ »ta narod, ki je po srcu nemški«, so. Srbi tako potujčili, da njihovi otroci sploh ne razumejo nemško, nemški učitelji pa ne njihovega windisch jezika. Tako nekako tožijo. In ker so bile uničene tudi vse knjige, so bile pri gradnji nove šole na Štajerskem skoraj iste težave kot na Primorskem, zato so bili sestanki z učitelji »amaterji« zelo nujni in potrebni. So pa ti mladi ljudje, ki so še prostovoljno javili v šolo, opravili herojsko delo bodisi na Primorskem, bodisi na Štajerskem. Vsi ti učitelji, starejša in mlajša generacija, ki so bili neustrašni v boju in v najtežjih časih, niso klonili, ohranili so svojo ljubezen do slovenske mladine in slovenskega jezika in svojo zavest, poštenost in požrtvovalnost svojemu narodu, vztrajali so v razredu ali v borbi, kljub pomanjkanju, kljub lakoti, in ki so ohranili v sebi vero v dokončno zmago pravičnega boja in revolucije, so kladivarji slovenskega šolstva in slovenske narodne zavesti in zaslužijo vse priznanje. * * * Vzporedno s skrbjo nove ljudske oblasti za idejno politično in strokovno rast učno vzgojnega kadra na osvobojenem ozemlju je bilo storjeno vse, kolikor je bilo pač v danih okoliščinah možno, da se nudi prosvetnemu kadru pri njegovemu težkemu delu vsestranska pomoč in podpora. V ta namen je bil za vodstveni okrožni kader za okrožne šolske nadzornike in prosvetne referente poseben seminar v juliju 1944 v Starem trgu ob Kolpi. Ta seminar je bil na izredno visokem idejnem in pedagoškem nivoju, saj ga je vodil vodja odseka za prosveto pri predsedstvu SNOS Boris Ziherl. Predavali so znani politični in pedagoški delavci kot dr. Vlado Schmidt, Martin Mencej, Boris Ziherl in drugi. Prav na tem seminarju so se izoblikovali obrisi bodočega šolskega sistema, s posebnim ozirom na potrebe našega družbenega razvoja, kakor tudi težave, s katerimi se bomo neobhodno srečevali na poti pri uresničevanju izgradnje tega šolskega sistema. Glavno vprašanje, kateremu je bilo posvečeno največ pozornosti, je bilo kadrovsko. Zavedali smo se mnogih dejstev, ki bodo vplivala na pomanjkanje kadra, predvsem: mnogi prosvetni delavci bodo morali na razna druga vodilna mesta v ljudski oblasti, mnogi ne bodo mogli več nadaljevati dela v prosvetni službi zaradi diskriminacijskega zadržanja, mnogi so padli ali pomrli itd. Prav zaradi tega je bilo nujno najti izhod iz te zagate. Izhod je bil viden le s pritegovanjem napredne mladine, jo usposobiti za delo v razredu in ji kasneje nuditi možnost nadaljnjega izobraževanja. Naslednji je bil problem učnih knjig, ki jih bomo morali pripraviti za naše šole. Knjig zlasti ni bilo na Štajerskem in v Prekmurju in jasno tudi drugod ne. Zato smo že tu nekako prevzeli zadolžitve za pripravo novih učnih knjig. In prav, ko smo .zapuščali ta seminar, smo se sestali Mencej, Winkler in jaz pri tovarišu Strbenku v vinogradu — v zidanici in smo pregledali prvi osnutek za elementarno čitanko, ki je bila že pripravljena. Od tega je minilo že 25 let, ostali so le še spomini, ki jih pa ne smemo pozabiti. * * * Zgodovinski dokument: prvi začasni učni načrt Sole so redno delale, opomogle so se po jesenski ofenzivi, Otroci so redno hodili v šolo. Treba je bilo misliti na to, da se v glavnem doseže neka enot-n,°st učno vzgojnega dela v danih okoliščinah. To vprašanje je rešil tov. Jože Dolgan, ki je izdelal začasni učni načrt, ki se je uvedel v vse šole v novem šolskem letu 1944-45. To je važen dokument v zgodovini našega šolstva in ob 2o-letnici izida tega začasnega učnega načrta naj podam kratko analizo. Učni načrt je bil ciklostiran or J®, obseSai 34 strani formata 2b x 18 cm. Naslovna stran nosi naslednje besedilo: Predsedstvo SNOS Odsek za prosveto — oddelek za šolstvo. Predpisujemo začasni učni načrt za t*. 2., 3. in 4. razred nižje osnovne šole in za 4'. 2., 3. in 4. razred 'višje . _ osnovne šole, ki je veljaven in obvezen za vse osnovne šole na osvobojenem n Po NOV in POS kontroliranem 1944-451 °d začetka šolskega deta Na položaju, septembra 1944 Na drugi strani so posebna navodila v petih točkah za učitelje, nato pa sledi predmetnik za nižjo in višjo osnovno šolo ter razpored šolskih nalog za obe stopnji. Zanimive so naslednje ugotovitve: 1. Izhodišče: Učni načrt je posledica sprememb, ki so nastopile v teku 3-letne narodnoosvobodilne borbe, in postavlja zahtevo, da mora pouk odgovarjati objektivnim vzgojnim in izobraževalnim ciljem, ki so se prav pod vplivom te borbe in revolucije bistveno spremenili. 2. Predmetnik: je še naslonjen na stari predvojni predmetnik in je deljen na štiri razrede nižje osnovne šole, ki imajo v 1. razredu 20 ur, v 2. razredu 21 ur in v 3. razredu 26 ur ter v 4. razredu 27 ur tedensko pouka, in v višjo osnovno šolo, kjer imajo od 1- do 4. razreda po 30 ur tedenskega pouka. Učni načrt, ki vsebuje še predmete: verouk, lepopis, domoznanstvo in zdravstvo, ni ni-kak. ukaz> da moraš otroke naučiti vso snov, ampak je le smer in navodilo za izbor snovi, ki jo je treba obdelati v posameznem -šolskem letu. Postavlja zahtevo da morajo učitelji v celoti poznati učni načrt — etapni in končni smoter — in da ga v podrobnosti prilagodijo situaciji in znanju otrok. Torej ne učni načrt togo in enostransko prenašati v prakso. 3. Učni načrt je razdeljen po predmetih za posamezne razrede. Upošteva zlasti načelo koncentracije — stvarna, oziroma učna enota je osnova vzgojni enoti. P1"* vsakem razredu nakaže te enote, pri čemer še posebej podčrtuje irl označuje vsakokratno življenjsko situacijo, v katero je otrok Pc' stavljen vsako leto. Ta situacij8 se razširja vzporedno z rastjo otrokovega duševnega razvoja 111 z rastjo širine vsebine posameznih učnih predmetov. 4. Postavljena je zahteva P° spoznanju otrokovega okolja >o opazovanju njegove duševnosti-To je v nekem smislu nadaljevanje predvojnega gibanja za spoznanje in upoštevanje otroka, k1 so jih postavili naši predvojni na” predni in vodilni pedagogi: rančič: »Iz šole je narod«; Dober-šek: »Vpliv socialnih razmer 118 razvoj otroka na Prevaljah«; dl'' Zgeč: »Haloze« in Moderndorfer: »Slovenska vas« in »Sodobna Š°' la« ter na osnovi dela učiteljskeg8 gibanja, ki je pod vodstvom Ke’ renčiča zbiral material za nedovršeno študijo o duševnem iu ^ lesnem razvoju otroka na Štajerskem. V začasnem učnem načrtu J® postavljena jasna zahteva, učitelj gradi svoje delo na sp° znanjih na otroku (humanistu*11 in socialistično načelo). Nadalje so pokazani tudi u8 čini — kaj in kako — in metoo opazovanja oziroma spoznavanj otrokove duševnosti in telesne« razvoja. 5. In končno priporoča Ijem, da zvesto in dosledno črt8* liste in brošure, ki periodično ‘ri bajajo, da bodo s tem obog8tl in usmerjili svoje mišljenje Osnutek zakona o poklicnem izobraževanju in o sklepanju učnih pogodb Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je tudi za tako imenovani »del po-v sodelovanju z nekaterimi zainteresiranimi repub- klica«. K tej alternativi so pred-liškimi organizacijami izdelal osnutek zakona o po-klicnem izobraževanju in o sklepanju učnih pogodb. kjer je to potrebno. Ker predlagani zakon izpopolnjuje sedanji vzgojni in 6. Temelji za realizacijo in izobraževalni sistem z novimi načini poklicnega izo- uspešno izpeljavo izobraževanja, braževanja in s tem v zvezi ureja tudi sklepanje S lome^Sra S^ev^zo3-’ učnega razmerja, je potrebno omogočiti vsem zain- braževalni programi, teresiranim dejavnikom, da s svojimi pripombami in a) Vsi poklici, za katere naj predlogi pripomorejo k ustreznim vsebinskim in ob- li se osebe izobraževale po pred-likovnim rešitvam zakonskega besedila. REPUBLI- ^enih določbah osnutka morajo ŠKISEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO glcevlrain)2 Nomenklaturo poli A JE ZATO OSNUTEK ZAKONA V JAVNO RAZ- klicev s področja gospodarstva PRAVO IN POZIVA ZLASTI ŠOLE IN PROSVETNE DELAVCE, DA MU DO 15. JUNIJA SPOROCE SVOJE PRIPOMBE IN PREDLOGE. OBRAZLOŽITEV OSNUTKA ZAKONA O POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU IN O SKLEPANJU UČNIH POGODB naj bi določila gospodarska zbornica SR Slovenije, za področje družbenih služb pa pristojni republiški upravni organi v soglasju z republiškim sekretariatom za je torej predvi- Prosveto in kulturo. b) Izobraževalni programi (8. in 9. člen) naj bi se določali na V osnutku dena možnost poklicnega izobraževanja oseb, ki niso končale os novne šole, in sklepanja učnih Podlagi temeljite analize posa-pogodb. zato je republiški sekre- rneznih poklicev v skladu z notariat za prosveto in kulturo menklaturo poklicev. „ Republiški sekretariat za pro- mnenja, da predlagani naslov: . Izobraževalni programi naj bi 5veto in kulturo ie dne 25 VII "Zakon o poklicnem izobraževa- imeIi glede na vrsto poklica: ,0°'' ■ --- *- - .... .. — alj samo strokovni del, — ali strokovni in splošnoizobraževalni del. Vsak izobraževalni program iQ - je vuie ao. vn. . w 1-------- af)8 pod št. 61—69/68 predložil nju m o ^klepanju učnih pogodb« j^hpščini SR Slovenije predlog za ^ “ajo zakona o strokovnem izo- ustreza. Res je, da se izraz po-O siioK.uvnein izo- kIicno izobraževanje« pojavlja v “raževanju po končani šolski ob- zakonu o srednjem šolstvu, zato - ^nosti. Predlog so obravnavali ie v L členu predvidena omejitev Pa naJ bl vseboval tudi del pro-^konodajno-pravna komisija z nomenklaturo poklicev, ki toč- g1,3™.3 0 varstvu pri delu, ki naj no določa, katero poklicno izo- bl> bl1 Prilagojen poklicu, naj ureja zakon. Ni ?uPšeine SR Slovenije na seji , v Qe 4. IX. 1968, odbor prosvetno- brazeyanje .^Iturnega zbora za šolstvo na se-1 dne 9. IX. 1968, in odbor za hižbenoekonomske odnose go-jEodarskega zbora na seji dne 20. Strokovni del izobraževalnega pa izključeno, da se bo v nadalj- programa.naj bi določala za po-nji obravnavi osnutka zakona klice s. področja gospodarstva go- lahko našel ustreznejši naslov. Značilnosti osnutka spodarska zbornica SRS, za poklice s področja družbenih služb , -• 1968. Vsi ti organi se s pred- slednje: Pa pristojni republiški upravni ^orn za izdajo zakona načelno 1. S predvidenimi določbami organ v soglasju z republiškim se-!V,ajo. Po teh obravnavah je o novih oblikah izobraževania se ^etanatom za prosveto in kulturo. Splošno izobraževalni del programa naj bi določala zbornica oziroma pristojni republiški upravni organ na predlog repub- ^Publiški teh obravnavah je o novih oblikah izobraževanja se Sl' zb°r skupščine SR izpopolnjuje vzgojnoizobraževai- 64. seji dne 27. IX. ni sistem predvsem na področju sprejel sklep, da se predlog poklicnega izobraževanja za ne-izdajo zakona sprejme, da se posredne proizvajalce. , ... PPravi osnutek zakona na pod- 2. Razširja se možnost izobra- sekretariata za prosveto načel, ki jih navaja predla- zevanja m# podlagi učne pogodbe ln , p™' Uni ' S tem se uP0števajo do- in možnost zaposlitve tudi za tisto . 7’ 'PI.^a' fil v!ltVe’ ki s0 jih v sv°iih P°ro' mladino, ki ni uspešno končala “n predlagali zakonodajno- osnovne šole. favna komisija skupščine SRS, — ----3. Odpira se možnost, da se ta ,°r ^.rosvetnokulturnega zbo- zadovolji zahtevam po izobraže- čemer je zagotovljeno najmanj 21 dni počitnic vsako leto. 8. V osnutku so predvidene tudi določbe glede učnih pogodb, po zahtevnosti učne pogodbe pravno niso urejene, zato je nujno potrebno, da se zapolni pravna praznina na Predvidene so določbe glede omejitve pouka, in sicer največ 8 ur dnevno, od tega največ 5 ur teoretičnega pouka, s tem da se ne preseže 42 ur tedensko, če za šolstvo in odbor za družbe- vaniu o^eb za poklice ki so se z pa ie strr!ien samo teoretični po-/»■ekonomske odnose gospodar- razvojem gospodarstva pojavili Vk pa n.aiveč 32 uy. tedensko, pri S^ega zbora skupščine SRS. kot novi poklici. ------ ----------------- Republiški sekretariat za pro- 4. Gospodarski zbornici SRS Mo in kulturo je v sodelovanju se omogoča, da izpopolni nomen-^ gospodarsko zbornico SR Slo- klaturo poklicev po profilih po-Mje, s predsedstvom Zveze klicev in uredi Radine Slovenije, z republiškim izobraževanja. sekretariatom za delo in zavodom 5. Omogoča se veliko večjemu - a šolstvo SRS pripravil osnutek številu mladine, da si poleg zako- tem področju. V osnutku je gle-3kona o poklicnem izobraževa- na o srednjem šolstvu pridobi do- be tega predvideno: in o učnih pogodbah. ločeno strokovno izobrazbo in se — da morajo skleniti učne po- i Naslov osnutka je dopolnjen uspešno vključi v proizvodno de- godbe vse tiste osebe, ki se teo-11 Prilagojen njegovi vsebini. V lo. Zato se predvideva sklepanje retično izobražujejo v strokovnih Mitku je namreč predvidena pogodb za izobraževanje tudi za ali poklicnih šolah, praktično pa (trditev izobraževanja oseb za take dejavnosti, ki v celoti ne po- se izobražujejo na delovnih me-Me poklice, ki po svoji vsebini krivajo poklicnega izobraževanja, stih v delovnih organizacijah ali ^»braževanja niso toliko zahtev- V praksi imamo namreč veliko pri samostojnih obrtnikih oziro-A da bi bilo zanje potrebno izo- število gospodarskih organizacij ma samostojnih gostincih (24. /aževanje po predmetnikih in in obrtnih delavnic, ki po svoji člen); tr|ih načrtih srednjih šol. V os- organizaciji dela, delavniški opre- — da mora delovna organiza-sl,tku je predvidena možnost, da mi in asortimentu proizvoda ne cija ali samostojni obrtnik oziro-Z.6 vključujejo v izobraževalni more zagotoviti programske iz- ma samostojni gostinec izpolnje-,rt>ces in hkrati v poklicno delo vedbe praktičnega dela za dolo- vati predvidene pogoje, če izo-i.M tiste osebe, ki niso uspešno čen zahtevnejši poklic, npr. raz- bražuje osebe na delovnem me- tle] fčale osnovne šole. V drugem ne popravljalnice za osebne uslu- stu (26. člen); u osnutka je predvidena prav- ge, ključavničarske, mehanične in da morajo biti vse učne po- „ rešitev sklepanja učnih po- elektromehanične delavnice itd. godbe registrirane pri občinski ??t,b zn mladino, ki se odloči za Lahko pa z ozirom na svojo de- skupščini (28. člen); lr> razmerje v delovni organi- javnost usposobi učenca samo za da morajo učne pogodbe 1 < I /. I 1 IC1 J C V i H i 1 » JLA Y LALIfJvjLJ L* L-1J \_-CA L7 CA l L l - vA CA A 1 1VZA tAJ p V ZEVAVA ^Cii' oziroma pri samostojnem določene faze dela oziroma za vsebovati predvidene določbe (29. j.Mniku ali samostojnemu gostin- del poklica, ki pa je našemu go- člen), zlasti obveznosti delovne fe glede na to. ali se izobra- spodarstvu tudi potreben. Da se organizacije oziroma samostojne- ■ |,,e v poklicni šoli ali pa se bo omogoči mladini vključevanje tu» ga obrtnika ali gostinca (20. člen). j - v poKHcru .son a 5^.'-rojevalo v. skladu določba- di v tako gospodarsko dejavnost^ dolžnosti učenca (31. člen) in ob- t '■ ki so predvidene v osnutku je v osnutku kot alternativa k 1/ veznosti, če stranka pogodbo sa-zakona. členu predvideno izobraževanje movoljno razdere (30. člen). 9. Glede nagrad učencev predvideva osnutek, da se izplačujejo vso dobo praktičnega in teoretičnega izobraževanja, v alternativi, ki jo predlaga gospodarska zbornica SRS, pa predvideva, da se te nagrade izplačujejo samo v dobi praktičnega izobraževanja,: šolskih počitnic in bolezenskega dopusta (tretji odstavek 29. člena). 10. :Ob koncu izobraževanja je predviden zaključni izpit za poklic v obliki praktičnega izdelka ali storitve iz dejavnosti poklica (21 člen). Zaključni izpit naj bi osebe, ki se izobražujejo, opravile pred komisijo (22. člen). Vsebina zaključnega izpita naj bi se določila z nomenklaturo poklicev. 11. V 43. členu so predvidene sankcije za delovno organizacijo oziroma za samostojnega obrtnika ali gostinca v primeru, če kršijo predvidene določbe. 12. V prehodnih in končnih določbah je predvideno: — da se uvaja izobraževanje po tem zakonu postopoma v skladu z danimi možnostmi (44. člen); — da določbe tega zakona glede učnih pogodb veljajo tudi za učence poklicnih šol (prvi odstavek 45. člena); — da ostanejo še naprej v veljavi učne pogodbe, ki bodo sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona (drugi odstavek 45. člena); — da gospodarska zbornica SR Slovenije določi začasno nomenklaturo poklicev do določenega roka (prvi odstavek 46. člena); — da se določi začetek izobraževanja za posamezne poklice, za katere se izobražuje v skladu z določbami tega zakona (drugi odstavek 46. člena) in — da preneha z uveljavitvijo tega zakona zakon o nagrajevanju vajencev (Uradni list SFRJ, št. 303-29/65). Določbe tega zakona so v celoti vsebovane v tem osnutku (47. člen). OSNUTEK ZAKONA O POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU IN O SKLEPANJU UČNIH POGODB I. Temeljne določbe l.člen S tem zakonom se ureja izobraževanje za tiste poklice, za katfere je v nomenklaturi poklicev določeno, da ni potrebno izobraževanje v srednjih šolah in v visokošolskih zavodih. S tem zakonom se urejajo tudi razmerja, ki nastajajo na podlagi učnih pogodb o izobraževanju, med delovnimi organizacijami oziroma samostojnimi obrtniki in samostojnimi gostinci (v nadaljnjem besedilu: obrtniki) in osebami oziroma učenci, ki se izobražujejo po določbah tega zakona ali v poklicnih šolah po določbah zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67). Alternativa za 1. člen; S tem zakonom se ureja izobraževanje za tifete pokliče, za ka-ter je v nomenklaturi poklicev določeno, da ni potrebno izobraževanje v srednjih šolah in visokošolskih zavodih. Ce organizacija dela in proizvodna sredstva delovnih organizacij oziroma samostojnih obrtni- ki 0 z zahtevami časa in da bodo informirani o vseh važnih °godkih. Po učitelju naj tudi ;.„rok v svoji mladosti doživlja jgf^ovino trpljenja in borbe svo-s naroda, po učitelju naj se t, nani z vsemi pozitivnimi vred-lJe 'lrni ter se tako vključi v bor-člana naše narodne skup-stk ' v vseh njegovih težnjah in Mljenjih. načrt je bil za naše tgjMje nov kažipot za delo v teh It-Mh okoliščinah in jim ni po-vj-®1 samo snovno, ampak pred s M ' ____ _ IjjNho delo. Zlasti mladi učite-Hg.So dobili v roke prvi učni gjfk ki jim je nedvomno bil tiJMji prijatelj in pomočnik pri aSovanju številnih začetnih itl'av Pri težkem, a vseeno lepem bo^ealnem delu na pragu svo- idejno politično vsebino ter t,.'Moško metodične napotke za uNšnc a0Ja Prav v tem je velika vred-kj? Na danes že zgodovinskega te^/henta naše borbe in pričetka kr . n° n°ve, v duhu socializma bQ]?Jit.ioče se šole. Zato je tern-tid Pomembno, da se ob 25-let-učnega načrta spomnimo "stoletnega jubileja, spomnimo k Se tudi njenega tvorca, sedaj tVjidkpinega pedagoga Jožeta * * * Romoč pionirjev vojski, šoli in domu Ni v,Uk' ki ie fekel v glavnem v l.jgn.n nb glavni magistrali Ljub-Čg^ -"Novo mesto, so od časa do vds motili nenadni vpadi so-o 4. členu tega z3' kona najpozneje do........ Gospodarska zbornica SR Sl°' dejavnost tega zakona, poleg počitnic iz tre- [z praktičnih predmetov ne opra- 01'Sanu 0 tem. da se ie u£na P°' venije določi tudi začetek izobra-v poklica, za katerega se učenec iz- tjega odstavka 12. člena tega za- vi zaključnega izpita do izteka g°dba razdrla in o razlogih, zakaj ževanja za posamezne poklice, za Obrazu J e * ^ - n-. . 1_; __ ' ® /d 1 1 J n n T T 01^-1 orlll z kona oziroma učencu, ki se iZo- pogodbeno določene učne dobe, se J^e razdrla (41. člen) . _ nosilec obrtnega dovoljenja bražuje v poklicni šoli, poleg po- se učna pogodba nodališa do nr- Z denarno kaznijo do 500 dl niso dolžni opravljati strokovnega ah pri njem zaposlena oseba mora čitnic iz petega odstavka 15. čle- vesa nnnaviiania w narjev se'kaznuje za prekršek iz imet; mnvnlno i=c+r,noti __ponavljanja zaKijucnega iz- +„rU or™™-. izpita in pridobiti pedagoško iz- imeti moralne lastnosti in ustrez- na zakona o srednjem šolstvu še pita obrazbo v skladu s petim odstav- no izobrazbo za poklic, za katere- najmanj šest dni počitnic za pri- iP i,kn„rW, kom 37. člena in 38. členom za- ga se učenec izobražuje, in naj- pravo na zaključni izpit; oziroma noklicne šole se učna kona o srednjem šolstvu. manj tri leta ustrezne prakse. — da redno izplačuje učencu pogodba razdere Učna obveznost učiteljev se Pogoje iz prejšnjega odstavka dogovorjeno nagrado; Qe učenec oboli za dalj časa, določi s splošnim aktom šole. ugotovi pristojni organ občinske — tako da je izpolnjen izobraže- elen gospodarske zbornice SR Slove- ca; valni program. Ravnatelja šole imenuje in raz- nije. — da seznani učenca s predpisi Učencu, ki ' iz kakršnegakoli rešuje ustanovitelj šole na podla- Prisotni upravni organ občin- o varnosti pri delu; razloga prekine izobraževanje, se gi razpisa. ske skupščine določi največje šte- — da skrbi za pravilne med- šteje v učno dobo ves čas izob''a- Ravnatelj šole mora izpolnje- vdo učencev, ki jih lahko obrtnik sebojne odnose med delavci in ževanja, če najpozneje v štirih vati pogoje za učitelja strokovne hkrati izobražuje. učenci, . _ mesecih nadaljuje izobraževanje acde- Delovna organizacija oziroma da izpolnjuje druge s po- v jstem poklicu oziroma v istem 20. člen obrtnik, ki ne izpolnjuje pogojev ^pdbo dogovorjene obveznosti. delu poklica. Šola ima svoj pečat z grbom iz prvega odstavka tega člena, :,!'r _lva Ka Prvo alineo 30. socialistične republike Slovenije, lahko sklene učno pogodbo, če , ”a’ ce se sprejme alternativa ‘ . .. se pogodbeno dogovori z drugo ' td<'nu: . Delovna organizacija oziroma prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba delovne organizacije. V. Prehodne in končne določbe 44. člen Izobraževanje po tem zakonu se uvaja postopoma v danimi možnostmi. skladu z katere se izobražuje v skladu 2 določbami tega zakona. 48. člen Ko začne veljati ta zakon,.preneha veljati zakon o nagrajevanju vajencev (Uradni list SRS* S1" 303-29/65). 49. člen , Ta zakon začne veljati osnu dan po objavi v »Uradnem US*® SRS«. t 4. zaključni izpit in spričevala delovno organizacijo oziroma z da učencu omogoči prak- obrtnik lahko razdere učno po- drugim obrtnikom, ki izpolnjuje hčno izučitev za poklic oziroma godbo: z1- cie'n pogoje o izobraževanju učenca. za de’ Poklica po predpisanem 1. če je bila sklenjena na ped- Osebe, ki se izobražujejo, Alternativa za nov drugi in tretji izobraževalnem programu in moz- lagi lažnih listin, opravljajo ob koncu izobraževanja odstavek 26. člena v primeru, če nost- da si v dogovorjenem roku 2. če se učenec brez upraviče-zaključni izpit. ’ ’ ...... . ..- Vsebino zaključnega izpita se določi z izobraževalnim progra- obrtnik"drug^ga^odstavka‘ mom 22. člen se sprejme alternativa k 1. členu: pridobi potrebno praktično zna- nih razlogov neha učiti in se v nje za ooravljanje poklica oziro- osmih dneh ne vrne na delovno ma za del poklica, za katerega mesto oziroma v šolo; se izobražuje.« 3. če postane učenec duševno - _ ali telesno nesposoben za izobra- di. člen ževanje za poklic oziroma za del V učni pogodbi morajo biti poklica; 71 katerega ustrezata nreaniza- P?udari®ne zlasti tele dolžnosti 4. če bi po zdravnikovem mne- „ ucenca. kl sklene pogodbo: nju strokovno izobraževanje ogro- da se bo vestno in marljivo žalo učenčevo življenje in zdrav-27 člen ueil in si prizadeval, da se iz- je; osebami, ki se izobražujejo ^,razi za poklic v določenem r°- 5. če učenec trajno oboli za področja gospodarstva, gospodar- v poklicnih šolah, se sklepajo uč- K ^ u j r. . .. boleznijo, ki utegne biti nevarna ska zbornica SR Slovenije; za za- ne pogodbe vsako leto praviloma k ~ da ,bo. redno obiskoval po- drugim delavcem; ključne izpite oseb, ki se izobra- od 1. junija do 30 septembra. /., Cno s°l0 vln druge obvezne ob- g. Ce učenec oboli za tako bo- žujejo za poklice iz področja Učna pogodba iz prejšnjega lke IZ0brazevanja; leznijo, da v skladu s posebnimi družbenih služb, pa pristojni re- odstavka se lahko sklene tudi , se bo prl ^obrazevanju predpisi ne bi smel opravljati po- publiški upravni organ, predsed- ob drugem času, če s tem soglaša po, c ozlroma za del Pokl>ca klica, za katerega se izobražuje, nika in druge člane imenuje šola. poklicna šola. ’'a'rn ™ 23. člen Osebe, ki se izobražujejo po Po uspešno opravljenem za- določbah tega zakona, niso veza- »Delovna organizacija oziroma 1. člena tega zakona, ki izpolnjuje .. pogoje iz prejšnjega odstavka, Zaključni izpit se opravlja pred sme skleniti učno pogodbo za iz-komisijo. Komisija^ ima predsed- obraževanje za tisti del poklica, nika in ustrezno število članov. za katerega ustrezata organiza-. Predsednika in člane komisije cija dela in proizvodna sredstva.* imenuje: enega člana komisije imenuje za zaključne izpite' oseb, ki se izobražujejo za poklice iz ne ža sklepanje učnih pogodb na rok, določen v prvem tega člena. 28. člen Delovna organizacija oziroma obrtnik, ki sklene učno ppgodbo, ravnal po navodilih pogodbene stranke in učiteljev; 39, člen — da se bo dostojno vedel; Učenec lahko razdere učno po- — da bo varoval poslovno taj- godbo: odstavku nost P0§odbene stranke/ 1. če je moralno ogrožen; — da se bo ravnal po varnost- 2. če postane po zdravnikovi nih predpisih. ugotovitvi duševno ali telesno ne- 32 člen sposoben za izobraževanje; ^ , 3. če bi po zdravnikovem mne- Učenec sme skleniti učno po- bec. 4. naziv poklica, za katerega rosstila neposredno y gotovini, se bo učenec izobraževal; lahko te izdatke všteje v nagra- 5. pričetek in trajanje izobra- do lz točke 29. člena tega za-ževanja učenca na delovnem me- kona. stu; Občinska skupščina določi raz- 6. dolžnosti pogodbenih strank; med zneskom, ki se iz- v 37., 38. in 39. členu tega zako- 7. nagrada, ki jo prejme uče- Plačuje učencu neposredno v go- na, lahko pogodbeni stranki vsak 10. če niso izpolnjeni pogoji iz 26. člena tega zakona. 40.člen Razen razlogov, ki so določeni R re godbo, če je dopolnil šolsko obveznost in ni starejši od 18 let ter je duševno in telesno sposoben, da se lahko izobražuje. tovini po prejšnjem odstavku i.n čas razdereta učno pogodbo, če 8. finančne obveznosti strank, izdatke delovne organizacije ozi- sta tako določili v učni pogodbi, če samovoljno razdereta učno po- ra™ obrtnika za prehrano, de- V takem primeru morajo biti v godbo; lovno obleko in stanovanje učen- učni pogodbi določene tudi ob- 9. morebitne materialne pogo- ca ter nadzoruje izvrševanje uč- veznosti, ki jih mora izpolniti Za učence sopodpiše učno po- j6j kj jih nudi učencu delovna nih pogodb glede teh določb. godbo njegov zakoniti zastopnik. Zastopnik odgovarja za morebitne finančne obveznosti, ki iz pogodbe. 26. člen. Delovna organizacija oziroma obrtnik lahko sklene učno pogodbo, če izpolnjuje naslednje pogoje: a) delovna organizacija: organizacija oziroma samostojen obrtnik, pri katerem se učenec stranka, če razdere učno pogodbo. 41. člen 35. člen Učenci, ki sklepajo učne, po- izhajajo iZobražuje7 ^ godbe) moraj0 biti pred nastopom Delovna organizacija oziroma 10. morebitne druge obveznosti izobraževanja in vsako leto med obrtnik, ki razdere učno pogodbo, Doaodibenih strank & tem izobraževanjem zdravstveno mora v roku osmih dni pismeno Učna pogodba ne sme vsebova- pregledani. Pristojnemu občinskemu ti določb, ki bi bile v nasprotju 36. člen P .emu organu, za ucenca s tem zakonom in z drugimi pred- ^ učno pogodbo se lahko do- . v iroma poklicne sole pa tudi piši loči tudi poskusna doba, ki sme tej soh, datum prenehanja učne Nagrada iz 7 točke prvega od- trajati največ 30 dni. V poskusni pogodbe in razloge, zaradi katerih - imeti mora delovne prosto- stavka t čl'ena se izpiažuie ves dobi se ugotavlja, ali ima učenec to prenehala, re m opremo da lahko izobražuje žas tl.ajania i7,obraževanja učenca, nagnjenosti in spretnosti, ki so 42. člen za pokhc, določen z nomenklatu- Alternativa za tretji odstavek 29. Potrebne za opravljanje poklica, Spore, ki izvirajo iz učne po-~ ^ena: za katerega se izobražuje. . godbe, rešuje pristojno občinsko ■Nagrada iz 7. točke prvega v ca-su poskusne dobe lahko sodišče. I i ro poklicev; — obseg poslovanja mora ob- segati . po asortimentu proizvod- odstavka tega člena se izp.iaeuie stranki odpovesta pogodbeno raž- nje oziroma storitev pretežno celotno dejavnost poklica, za katerega se učenec izobražuje; — v poklicu, za katerega se učenec izobražuje, mora zaposlovati vsaj enega delavca z moral- le v času trajanja praktičnega iz- merie brez roka. obraževanja, šolskih počitnic in C® učenec po poskusni dobi bolezenskega dopusta.« nadaljuje izobraževanje za isti poklic oziroma isti del poklica, se IV. Kazenske določbe 43. člen Z' denarno kaznijo do 5000 di- n R M n n n Državna založba Slovenije ima v svojem bogatem knjižnem programu tudi velik izbor H BI n m n Vi R H a H 01 H R za šolarje Vzgojitelje in starše posebej opozarjamo na naslednja dela: 30- clcn mu poskusna doba šteje v učno narjev se kaznuje za prekrške pogodbi morajo biti dobo, določeno z učno pogodbo, delovna organizacija oziroma V učni nimi lastnostmi in z ustrezno poudarjene zlasti tele dolžnosti Med poskusno dobo pripadajo obrtnik: družbeno priznano izobrazbo, ki delovne organizacije oziroma obr- učencu nagrada in druge, z užno 1. če sprejme na izobraževanje pogodbo določene pravice. osebo brez učne pogodbe (24. člen). ima vsaj tri leta ustrezne prakse; tnika, ki sklene pogodbo: RRRRRIBHRRaRHHaRRRRaRRaHRRRRHRRRRRRRBIBHH**! »S I I I * i » s S * 0 9 0 * 9 0 1 0 ® Bevk: KAPLAN MARTIN CEDRMAC br. 6,60 ® Cankar: MARTIN KAČUR br. 6,00 • Cankar: NA KLANCU br. 6,00 © Cankar: PODOBE IZ SANJ br. 8,00 9 Curvvood: BARKE, KAZANOV SIN pl. 7,80 ® Čopič: BITKA V ZLATI DOLINI br. 4,00 ® Čopič: DOŽIVLJAJI NIKOLETINE BURSACA pl. 24,00 # Čopič: PRIPOVEDKE IZPOD ZMAJEVIH KRIL pi- 18,00 @ Jenko: OBRAZI pi- 10,00 © Jurčič: DESETI BRAT br. 8,20 © Jurčič: DESETI BRAT br. 8,20 & Jurčič: ROKOVNJAČI br. 6,00 9 Kersnik: AGITATOR br. 3,00 9 Kersnik: CIKLAMEN br. 3,60 ® Kranjc: ZGODBE O ČEBELAH br. 11,00 ® Krečič: PTICE SLOVENIJE br. 11.20 © Kuščar: SPREHODI POD MORJEM pl. 16.00 ® Levstik: TUGOMER br. 10.00 © Mandič: S TITOM V MAJU br. 11,00 © Milojkovič: KRI ,NA LISTJU pi- 8,00 © Njegoš: GORSKI VENEC pi- 24,00 9 Pavlovič: BIL SEM V ZAŠČITNI ČETI br. 2.20 © Peroci: ZATO, KER JE NA NEBU OBLAK ppl. 8,00 9 DELO FRANCETA PREŠERNA br. 6,50 9 Prežih: SAMORASTNIKI br. 11,0* 9 Puškin: JEVGENIJ ONJEGIN br. 8,00 9 Rankovič: GORSKI CAR pl. 8,50 © Saje: PISMA NA SMRT OBSOJENIH ppl. 12,50 • Starič: LETEČI KRANJEC br. 10,00 © Šibi: V ILEGALNEM ZAGREBU 1941 pl. 8,00 • Sibl: VOJNI DNEVNIK br. 6,00 • Tavčar: MED GORAMI br. 4,60 © Tavčar: 4000 br. 5,00 © Tavčar: VISOŠKA KRONIKA br. 7,00 © Tavčar: V ZALI br. 5,00 © Zimmermann: s NASI PRIJATELJI NA VRTU IN V GOZDU ppl. 38,00 O Župančič: DUMA , pl. 8,00 Knjige dobite v vseh knjigarnah. Založba vam jih pošlje tudi na šolo ali na dom, če ji pišete na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJA LJUBLJANA, MESTNI TRG 27 ^Pomini ob 40-letnici smrti Djure Djakoviča in H. Ha-cimoviča Šola pri Duhu na Ostrem vrhu je bila med »posebno strogimi primeri« h Pred 85. leti je bil učitelj Vauda imenovan za vršil-^ dolžnosti šolskega nadzornika r® okraj Maribo«: levi breg, h remu je sodil tudi Lenart v »Venskih goricah z vsemi oblami. Takratno okrajno načel-Vo mu je ukazalo, katere uči-|t Je in učiteljice mora izredno nadzorovati in jih slabo ^hiti. Med »posebno stroge pripre« so prišteli tudi šolo pri uhu na Ostrem vrhu, kjer je Uzbovala učiteljica Pavla Ko-sestra padlega narodnega ^roja Draga Kobala. Šolski pozami k naj bi učiteljico, ki so ha okrajnem poveljstvu opi-kot »silno propadlo žensko«, •hbolj diskvalificiral, j ~~ Uprl sem se temu naroči-. —■ se spominja danes 78-let-' Mirko Vauda — saj sem po-Kobalovo kot disciplinira-ul. ^ pošteno članico našega j^ieljskega društva. Našim taktnim oblastnikom se je nam-zamerila zaradi svojega ne-^trašnega naprednega mišljenja nastopanja. j . Zagrozili so mi, da bom Vbil je pjsmeno naročilo in za JfSovo izvršitev tudi odgovar-. Tako pismeno naročilo so mi . »i poslali, jaz pa sem ga mir-0 vtaknil v žep. » Ob nadzorovanju je šolski .“vzornik ugotovil, kako dobro javlja Kobalova svoj poklic. V repnem pogovoru pa mu je ^Heljica povedala, za kaj prav-aPrav gre: skupaj z nekaterimi .aPrednimi prebivalci tega kra-a 3e skrbela, da sta bila grobo--a herojev Djure Djakoviča in • Hacimoviča, ki so ju ubili ob-, eini stražarji, vedno lepo okra-j ba. Zato so tudi učiteljico ozna-l, kot »protidržavni element, b ne sodi v učiteljsko službo«. , bebivalci pa so imeli Pavlo Kosovo radi, spoštovali so jo. . Ugodna ocena, ki jo je zapi-•al nadzornik o njenem delu, pa s Povzročila, da Mirko Vauda ni .•bel več opravljati nadzomiške ^bkcije. Oblastnikom je ostala p. spominu tudi njegova pot iz j^frega vrha do šole v Gradišču. j:0 je moral pešačiti čez državno ^bjo, so se mu pridružili učenji avstrijske šole (Slovenci) in va meji zapeli slovensko himno. ,’a ta dogodek so ga opozorili ta-j i ob nemškem vdoru, leta 1941 Jr mu je zaradi tega grozil tudi arajni komisar Toscher. Ob teh spominih, ki jih je »Javil Mirko Vauda že pred .yema letoma v Večeru, je pri-lsala svoje tudi Pavla Kobalo-3 sedaj učiteljica na manjšin-šoli v Trstu. Med drugim je ^pisala Mirku Vaudi naslednje »rpbanje; «Vsa čast, tovariš ki .mik Vauda, da tedaj niste kobili, da ste delali po vesti, če-,»av vas je doletela krivica. Za-u®’ kolikor vem, tudi za druge »'»ge, ste bili eden najboljših j .vzornikov, saj ste prihajali na Va ■- k°t prijatelj, kot pravi to-*riš, ki smo mu vse zaupali.« V letu, ko pripravlja ZMS 1 arib°r svečano počastitev 40-Vjbice ubitih herojev D. Djako-tera in N. Hacimoviča — bi znal mladini o vsem povedati še {»bogo več — pravi ob koncu lrko Vauda, lepo pa bi ta čas ‘bsala tudi učiteljica Kobalova. KAKO JE PISAL UČITELJSKI TISK PRED STO LETI KEDAJ BODE BOLJI? Kedar prideta dva učitelja vkup in si tožita eden drugemu svoje nadloge, navadno se potem tudi resno pogledata in vprašata: Kedaj bode boljii? S tim vprašanjem se ukvarja sedanji čas mnogo deržavnih in šolskih mož, toda ne morejo ga stalno rešiti in učiteljem zagotoviti: Sedaj bode bolji! Po naših mislih bode bolji: 1. Kedar bode učitelj ne le Kaj vse se je doRajaJo e Solo In uCltelji po padcu BachoveRa absolutizma, kaj vse je mu Čilo učitelje ob uveljavitvi nove Šolske postave iz leta 1869, nam povedo objavljeni zapiski v raznih učiteljskih glasilih. »Znamenito je za učiteljstvo Šolsko leto 1871. Prevstvarile so nam postave, nadzorstvo, stanje in plače. Ker pa je plača povsod najimenitnejša beseda, torej tudi pri nas učiteljih, po kierej se naj poprej popra-ša, naj tedaj o njej nekoliko spregovorim. Vsi učitelji so tožili, koliko težav jim prizadeva bemja. Vsakemu je bil bernjski čas neljub, v kterem je učitelj mogel svojo plačo iskati, hoditi od hiše do hiše in se šaljivega in zgovornega delati. Tedaj je bil kmet gospod, učitelj berač. Se več: če pa mu ni vsako nedeljo ali praznik kako novo zapel ali ne okrogle zaiorglal, ali če sd je mu nevedoma kdaj zameril, kazal je pri tej priložnosti svojo jezo v neotesanih besedah in učitelj je mogel s povešenimi ušesmd oditi. Tudi marsikteri dajalec ni mislil, da daje zemje ali mošt za zaslužek, ampak kakor dar, zastonj. Ce je prišel učitelj v hišo, je sedel kakor lesen z jeznim licem; treba ga je. še bilo omehčavati. da si je prijazno besedo in lice od njega dobil, Ali niso bile take ure grenke? Res je, kedar je bilo vse.skupaj, se je grenkost pozabila, če je bilo dovolj žita in vina. Naletele so se plače na dobrih farah z učnino in štolo blizo’ 7 do 800 gl. Vse to se je sedaj predrugačilo. Viša šolska oblast je že občinam napovedala, da bodo v prihodnjem letu učitelji svoje plače dobivali samo v denarjih kakor uradniki, da je vsaka bernja za učitelje prepovedana, kakor vsa druga opravila razun orglarije, pa še tista v učnem času; da učitelj dobi 400 ali 500 gl. in da učnina vsaki teden desetko znese, kar je res za uboge starše in z otroci blagoslovljene nemogoče. Gledali so in glave vkup tiščali ljudje in ne. vodni občinski predniki so rekli: »Kaj pa je to, kaj takega še ni bilo, svet se meša, pa toliko bode učitelj’ dobil!« Neki drugi učitelj pa opisuje v svojem glasilu druge težave kot posledice prejšnjih časov. Poročilo je iz Notranjskega. »Naj veče britkosti mi prizadeva zanikerno šolsko obiskovanje. Odkar sem pri tej šoli — dve leti je že — prizadevam si, da bi se temu pomagalo. Ali kar so v desetih aii več le- po notranjem, temuč tudi po vnanjem samostojen mož. Učitelj na deželi je skoro povsod s svojimi dohodki navezan na srenjo in celo na posamezne srenjčane in prednike, ter se mora varovati, da se sedaj temu, sedaj onemu ne zameri, če hoče, da se mu ne kratijo ali saj^ ne grene njegovi terdoza-služeni pičli dohodki; in ker ni na svetu človeka, kteri bi vsem tih moji predniki zakrivili, tega ne morem v kratkem času pri najboljši volji odpraviti. Ti so ljudem to svojo nevednost in nemarnost mnogo preveč pregledovali. Po svoji lastni vo» Iji so učence šole oproščevali, ako so jih starši le količkaj prosili, in . .. Tudi je med tukajšnjim ljudstvom navadna misel, da naj otrok le toliko časa v šolo hodi, da opravi sv. obhajilo in menijo tedaj, da prijemši ta zakrament smejo šolo zapustiti. Ako jim učitelj dopoveduje, da nove šolske postave, pa tudi stare drugače velevajo, ne verjamejo mu ter vse te nove naredbe in ukaze učiteljevi samovolji pripisujejo in se zarad tega nad njim groze in hudujejo. Iz tedanjega pravnega vidika je zanimiv primer, kako je sodišče obravnavalo nekega učitelja, ki je v šoli vpričo součencev žalil nekega učenca ter ga Imenoval za »tepca«. Poročevalec piše o tem primeru to le; »Učenec s tem razžaljen poda zoper svojega učitelja pri c. k, sodniji Goriški za tožbo zarad razžalitve na poštenja. Ta sodnija je z razsodbo dne 10. 2. 1871 90 učitelja spoznala krivega prestopka po g 496 kaz. zakona. Vsled obsojenčeve pritožbe je pa primorska nadsodnija z razsodbo dne 2. 3. 1871 št. 961 učitelja v krivico štetega prestopka nekrivega spoznala za tožnika na povračilo tož-benih stroškov obsodila, ker je izu-stena beseda »tepec ali lump« v tesni zvezi z grajanjem, merjenim le na poboljšanje zanikrnega učenca, torej nikakor ne obernjena na razžalitev učenca kot državljana. Ker se tedaj v pričujočem primerljeji ne razvidi prestopek § 496 kaz. zak. to tem manj, ko ima zatoženec ko4 redni profesor pravico, zanikeme učence tudi hujše in ostrejše kregati in ko je učencu, po kaki neprimerni besedi razžaljenemu, odprta pot pritožbe na pristojno akademijsko vodstvo, nikakor pa ne na kaznovalno sodnijo. C. k. naj višja sodnija je tudi nad-sodnijsko razsodbo potrdila in sicer opiraje se na razloge drugega sodnika, k tari m je še pristavila, da odločba §§ 413 in 420 kaz. zak. učiteljem daje nekako pravico, učence krotiti, vendar le do tod, dokler se to krotenje ne spremeni v telesno poškodbo. (Najvišja razsodba od 12. aprila 1871 št. 4167).« j Marsikdo poreče: Bistveno nič posebno novega, drugačne so le oblike in načini pod šolskim nebom 1 Zbrano iz »Učit. tov.« 1871. -až- * vstregel, je učitelj vedno podložen vsem tistem, ki mu skladajo zemja ali denarja za njegov živež. Dokler tedaj učitelj ne bode dobival svoje plače iz javne stanovitne blagajnice, kakor jo dobivajo cesarski vrad-niki, tako dolgo ne bode samostojen in tudi ne bode imel tiste veljave, ktere mu je treba v njegovem težavnem stanu. 2. Bolji bode, kedar bode učitelj brez skerbi za svoj živež in;za živež svoje deržine opravljal svojo službo. Kaj pomaga mlademu učitelju, ki je pri začetku ves vnet in navdušen za svoj imenitni stan in, bi rekel, poln idijalov, ko pa kmali vidi, da mu ta stan še toliko ne daje, česar potrebuje vsak delavec, da ne opeša?Se huji pa si skušajo učitelji, kterim Bog da kaj več deržine. Tu se večkrat prigodi, da oče učitelj, aikoravno dobro razume številjenje, vendar ne more svojih dohodkov tako razdeliti, da bi svoje ljube otročiče nasitil in spodobno oblekel ... Ne more se tedaj nihče čuditi, ako učitelj, namesto, da bi ves živel za svoj stan, pa svoje najboljše moči obrača na druge strani — tje, od koder mu prihaja več pomoči, ter se ravna po pregovoru: »Komaraj, kakor moreš — s trebuhom za kruhom!« Na deželi imamo učitelje, ki zraven učiteljske službe opravljajo razna rokodelstva in marsikatere druge službe, ki se pečajo s mnogimi beranti-jami itd. Ljudski učitelji v mestu, dokler so mladi, se ubijajo ves božji dan z učenjem po hišah, in imajo komaj dovolj časa za svoje obligatne šolske ure... Kedaj bode bolji? — takrat, kedar bode pri učiteljskem stanu tako, kakor je pri vseh drugih stanovih, da delo, ki ga človek opravlja, človeka živi. (Učiteljski tovariš 1869) Vedrilka Šolski inšpektor pride k staremu učitelju šolo gledat, in pravi: »Gospod učitelj, pokažite mi šolo, jaz sem vaš inšpektor«! Učitelj: »No kaj pa, če ste inšpektor, t. j. blezu toliko, kakor ogleduh; jaz sem pa gospodar vse naše vasi«. Inšpektor: »Kako je to?« Učitelj: »To je takole: V naši vasi so žene pravi gospodarji svojih mož, otroci pravi gospodarji svojih mater, in jaz sem pravi gospodar vseh otrok, tedaj sem gospodar vse naše vasi«. (Učiteljski tovariš 1869) Izbrala: Tatjana Hojan O plačah, šolskem obisku in učiteljevih odnosih v preteklosti 150-LETNI JUBILEJI OSNOVNIH ŠOL Osnovna šola v Šentilju pri Velenju je bila ustanovljena leta 1819. Ustanovil jo je graščak Sebastijan Kiižan v Gradiču (grad Schwarzenstein). Poučeval pa je njegov uradnik Vončina. Naslednje leto pa je poučeval učitelj Stemčnik. Leta 1822 pa je postal pouk bolj reden v novem šolskem poslopju. Ker je tudi ta šolski prostor postal premajhen, so zgradili še prizidek. Novo stavbo je kraj dobil leta 1900 in naslednje leto »o šolo razširili v dvo-razrednieo, 1927 v trirazrednico in 1938 v štirirazrednico. Sedaj deluje v Šentilju podružnična šola osrednje osemletne šole Gustava Šiliha v Ve-X’ lenju. Sola v Šempetru v Savinjski dolini je bila ustanovljena leta 1819. Leta 1816 je župnija kupila od neke- ga mizarja leseno kočico. Na tem mestu sta postavila poštar Avguštin Hansenbichler in posestnik Anton Wolf na lastne stroške šolsko poslopje, ki je bilo dograjeno leta 1818. Odprta pa je bila šol,a in pričela s poukom leta 1819. Prvi učitelj je bil Lukež Vraz, ki je služboval na tej šoli samo eno leto. Sledil mu je Ivan Flajs. Število otrok ie naraščalo iz leta v leto in je postalo poslopje premajhno, zato so leta 1837 p*-1 z gradnjo nove šole s tremi učilnicami. Leta 1941 je imela šola pet razredov, 193 učencev in pet učnih moči. Med nemško okupaaijo je bil v eni učilnici nemški pouk, dve pa je imelo zasedeno nemško vojaštvo. Sedaj je v Šempetru samou stojna osemrazredna osnovna šola. (Viri: Izvlečki iz šolske kronike, Rajko Vrečar, Savinjska dolina. Žalec 1930. str. 174.) Sola v Hrušici (občina Ilirska Bistrica) je delovala že leta 1806, ker od takrat izvifajo okrožnice o pouku. Redna šola pa je bila ustanovljena 1819. leta. Leta 1824 je poučeval učitelj Jan Knobl. V letu 1874 je bil na šoli učitej Franjo Waišel, ki je poučeval 35 let. Pouk je bil od ustanovitve šole do leta 1927 slovenski, nato do kapitulacije Italije leta 1943 italijanski. Leta 1953 je imela šola 58 učencev in v šolskem letu 1961/62 pa le en oddelek in 30 učencev. Sola je prenehala delati s šolskim letom 1963/64 zaradi premajhnega števila šolskih otrok, ki so jih prešolali na centralno osemletno osnovno šolo v Podgrad. SLAVICA PAVLIC Prve učiteljske knjižnice na Slovenskem b|vH?itehske knjižnice so bile v kon- avstrijskih deželah uza-ttW6ne šele pred sto leti, po-Po njih pa je postala peresu 26 mnogo prej, kmalu potem, ®.e je začelo šolstvo močneje žj^iati tudi zunaj samostanskih ii*.v in je naraslo število tako ^41c Vanih posvetnih učiteljev. Vjl rat se je prosvetno delo ži-C° razmahnilo, na šolah so vstavljali nove in izpopolnjevali s*-are učne metode ter uva-kj ^»»ve učne predmete. Učitelji, ^tri 0 marali zaostati za sploš-tt a razvojem, bi se morali spro-t^ij^Panjati z novimi učnimi in tačin ^kimi knjigami ter s po-tVj in razpravami v revijah. ^i literaturo. sit^ ® tata 1817 je dvoma študij-fejt« a°misija na Dunaju predla-ustanovitev pedagoških knjižnic pri šolah, na katerih so prirejali pedagoške tečaje, ki so bili takrat za učitelje edina oblika izobraževanja. Te knjižnice naj bi ustanovili s pomočjo prostovoljnih prispevkov učiteljev in prijateljev šolstva, dvorna študijska komisija pa bi pregledovala in odobravala spiske naročil ter s tem skrbela za smotrno in koristno nabavo knjig. Prva pedagoška knjižnica na Slovenskem je bila ustanovljena leta 1822 pri glavni šoli v Celju, na kateri so prirejali tečaje za učitelje na področju lavantinske škofije. Potrebna sredstva za ustanovitev in poslovanje te knjižnice so zbrali učitelji s prostovoljnimi prispevki. Na koncu vsakega leta je morala knjižnica poslati seznam med letom na novo pridobljenih knjig v pregled in odobritev visokemu gu-berniju v Gradcu. Odobreni seznam je potem razposlala na vse šole v okrožju, da bi bili učitelji obveščeni, katere knjige si lahko v njej izposodijo. Leta 1828 je graški visoki gubernij s svojim odlokom ukazal čiščenje knjižnic pri šolah, ker so se baje v njih nabrale tudi škodljive knjige. V celjski pedagoški knjižnici pri čiščenju niso našli knjig, ki bi bile spoznane za škodljive. V tem času je tudi v goriški škofiji že delovala pedagoška knjižnica za izpopolnjevanje učiteljev, za knjižnico v Kopru pa so tekle priprave. Edina šolska knjižnica v tržaški škofiji je bila takrat pri realni navtični akademiji. Pri trivialki v Ptuju so imeli zbirko knjig za učitelje, nabavljeno s pomočjo prostovoljnih prispevkov, leta 1824 pa je bila ustanovljena tudi pedagoška knjižnica pri škofijskem šolskem nadzorstvu v Št. Andražu. V Ljubljani je bila ustanovljena prva pedagoška knjižnica šele leta 1855 na pobudo učiteljev Praprotnika, Belarja in Fajfarja. Ti trije so se dogovorili, da si bodo med seboj posojali knjige, ki jih že imajo, za nabavo novih knjig in revij pa bodo prispevali vsak mesec po 20 krajcarjev. Sčasoma so se jim pridružili še drugi učitelji in tako je nastalo »Učiteljsko bralno društvo-«, ki je bilo prvo učiteljsko društvo na Slovenskem. Zanimivo je, da so pri tem društvu sodelovale tudi tri učitelji- ce, in sicer lastnica privatne dekliške šole Leopoldina Petričeva, Antonija Chertek in Irma Ruth, ki je kasneje odprla lastno dekliško šolo. Leta 1869 je ljubljansko knjižnico prevzelo »Učiteljsko društvo za Kranjsko«, leta 1898 pa takrat ustanovljeni šolski muzej. Leta 1861 je začelo izhajati glasilo učiteljev »Učiteljski to-varš«, ki je pogosto objavljalo prispevke o nujni potrebi pedagoških knjižnic za nadaljnje izobraževanje učiteljev. Prinašalo je tudi poročila o redkih učiteljskih knjižnicah na Slovenskem. Po enem izmed takšnih poročil je leta 1861 učitelj Raktelj iz Ribnice razkazal učiteljem, ki so se udeležili okrožnega zborovanja, bogato pedagoško knjižnico pri ribniški šoli ter jim pri tej priložnosti tudi posodil nekaj knjig. Večidel pa se takratne pedagoške knjižnice niso mogle uspešneje razviti, ker so bile povsem odvisne od zbranih daril in od prostovoljnih prispevkov slabo situiranega učiteljstva. Bile so tudi knjižnice, od katerih ni bilo nobenega haska, kot na primer šolska knjižnica v Konjicah, ki je imela leta 1864 skoro same nemške knjige iz 17. stoletja. Najbolje organizirane pedagoške knjižnice so imeli na Koroškem. Učitelji beljaške dekanije so leta 1862 ustanovili bralno društvo, ki se je v dveh letih tako razvilo, da je imelo 3 podružnice. .Vsak član društva je Učitelji in komisije za zeleno mizo pred sto leti Ob bližajoči se stoletnici naše osnovne šole ne bo odveč, če pobrskamo po starih letnikih UČITELJSKEGA TOVARIŠA in se pozanimamo, kako se je tedaj godilo šoli in učiteljem, kako so se izobraževali in recimo opravljali usposob-Ijenostne izpite. Iz daljših in krajših poročil, komentarjev in glos k dogodkom izvemo dejstva, ki jim zob časa ni uničil bistvenih oznak, bodisi radostnih ali trpkih doživetij v učiteljskem poklicu, ki je šele pred sto leti prišel do začetne družbene veljave med drugimi že utrjenimi in gosposkimi poklici. V Uč. tov. iz leta 1871 za prvi maj že najdemo vprašanja, na katera so morali odgovarjati učitelji, ki so se priglasili k usposobil enost-nemu izpitu po novem ministr. ukazu z dne 15. nov. 1369. Izpiti so bili v Ljubljani od 26. do 28. anrila 1871, prijavili pa so se en učitelj za meščanske šole, trije pa za ljudske šole. Kandidatov je bilo torej v tem roku malo, izpraševalcev pa je bilo najbrž več. Pri usposobljenostnem izpitu za ljudske šole je komisija razpečatila kuverte in dala kandidatom naslednja vprašanja v rešitev: 1. Iz pedagogike: Kaj škoduje neredno šolsko obiskovanje in kako naj učitelj dela, da bodo otroci radi v šolo hodili? 2. Iz nemškega spisja: Popiše naj se tisti kraj in tista okolica, kjer izpraševalec služi! 3. Iz slovenščine: Česa opominjajo slovensko mladež Slomškove besede: »Kar se mlade dni zamudi, ne popravi se vse žive dni!« 4. Iz številjenja: Povedo naj se splošna vodila o razdeljivosti števil in to naj se z zgledi pojasnjuje! — Za koliko je naklad (produkt) drobov y2t */*. % in 4/s manjši od njihovega zneska? — Nekdo kupi za 14 Vs gold. sladkorja in kave, in sicer vsakega za pol tega denarja. Ce tedaj en funt sladkorja velja •/m gold. in kave pa 1 funt ,8/m gold., koliko dobi sladkorja in koliko kave? — Pisar piše na dan 7 ur in prepiše neko knjigo v 48 dneh; koliko dni bi potreboval, ko bi na dan 12 ur pisal? Pri usposobljenostnem izpitu za meščanske šole pa so bila tale vprašanja: 1. Iz dušoslovja: Razloži naj se, po katerih pravilih se enakost in podobnost zopet ponavlja (reproducira), in naj se z zgledi pojasnuje. 2. Iz splošne pedagogike: Ali je tudi otrokovo telo zelo vredno? Kako se to dokaže? Kako daleč naj seča telesna odgoja? 3. Iz nemškega slovstva: Kratka biografija o K.opstoku in o njegovih boliših slovstvenih delih. 4. Iz spisja: Učitelj svojega prijatelja opominja, da naj svojega poklica ne zanemarja (v pismu). 5. Iz slovenščine: Kteri važni dogodki ločijo srednji vek od novega in kak vpliv so imeli za človeštvo? 6. Iz zemljepis ja: Kako velik je najmanjši, srednji in največji zemeljski premernik in kako se potem izštevili najmanjše in največje okrožje površine in kubična mera naše zemlje? — Kakošni so Koralni otoki, kako so se naredili in kje jih je največ? — Naj se popiše tek reke Elbe z vsemi njenimi postranskimi rekami in vsa znamenitejša mesta, ktera so pri tej reki. 7. Iz zgodovine: Kako je Peri-klej mesto Atene povzdignil na naj-višjo stopnjo. — Kaj je bila tako imenovana Zlata bula cesarja Karola IV. in kako »o se ž njo vre-dile deržavne razmere? — Naj se pove štirjaška mera in število stanovalcev vseh v deržavnem zboru namestovanih avstrijskih dežel in čas, kdaj so se združile v deržavo! Poučno anekdoto o opravljanju usposobi j enostnega izpita za ljudsko šolo v Gradcu opisuje nekdanji učitelj Josip Šinko (1851—1922), ki je prvo leto 1870 služboval v Miklavžu pri Ormožu, pozneje pa v svojem rojstnem kraju Središču ob Dravi. V knjižici Moji spomini (izšla po smrti v Mariboru 1937) opisuje, kake težave je imel kot zaveden Slovenec r>ri opravljanju izpita s člani nemške izpraševalne komisije v glavnem mestu Štajerske: »Jeseni 1. 1873 nas je učitelje ormoškega okraja sklical nadzornik Končnik v Ormož k ustanovitvi okrajnega učiteljskega društva. plačal po 2 goldinarja na leto za nabavo knjig in časopisov. Vsaka podružnica je bila naročena najmanj na 2 časopisa. Koroški učitelj Vigele je leta 1864 objavil v »Učiteljskem tovaršu« navodila za ustanavljanje učiteljskih knjižnic, ki so med drugim priporočala: »Učitelji posameznih dekanij naj se združijo, ustanove v središču knjižnico in jo izroče varuhu. Potem izvolijo odbor, ki naj odloča o 'izberi in nakupu knjig. Odboru predsedujejo dekani. Kupujejo naj se pedagoška, didaktična dela in časopisi, zgodovinske, naravoslovne, potopisne in poučne knjige o ljudeh in njih življenju in navadah.« Stanje glede učiteljskih knjižnic se je začelo popravljati po izidu avstrijskega šolskega zakona spomladi leta 1869, ki je med drugim določal: »Nadaljnje izobraževanje učiteljev v pedagoškem in znanstvenem oziru je pospeševati s šolskimi časopisi, učiteljskimi knjižnicami, periodičnimi konferencami in na-daljevalnjimi učnimi tečaji. V vsakem okraju naj se uredi učiteljska knjižnica. Upravljanje te knjižnice se izroči komisiji, ki jo izbere okrajna učiteljska konferenca.« Hkrati s šolskim zakonom je izdalo dunajsko ministrstvo za uk in bogočastje odlok, ki nalaga vsem okrajnim šolskim nadzornikom skrb, da bo pri vsaki šoli učiteljska in šolska knjižnica. Tatjana Hojan Predsedoval je sestanku sam in nas pozival, naj si po pravilih ptujskega ali mariborskega društva osnujemo svoje. Dogovorili smo se, da osnujemo društvo s slovenskimi pravili (po ljutomerskih). Jaz sem mu pravila ljutomerskega učiteljskega društva predložil in predlagal sprejetje teh pravil. Končnik je ves jezen dal moj predlog na glasovanje: vstalo nas je devet, samo trije so obsedeli. Ko je Končnik videl, da je moj predlog v večini* je pograbil klobuk in palico, rekoč: »Hier kann ich nicht mehr prasidieren!« (Tukaj ne morem več predsedovati!) ter odšel. Moj nastop pa je kmalu rodil zle posledice. Javil sem se v Gradec k izpitu in tam so me dvakrat iz slovenščine upognili. Drugikrat vržen sem rekel vodji komisije Wretschku, da izstopim, in sem prosil za svoja izpričevala. Wret-scho pa je odprl predal svoje mize in vzel iz njega pismo, rekoč: »Ihr Herr Inšpektor schreibt hier, dass Sie ein verbissener Slowene sind. Lassen Sie das, und ich versiehere Sie, Sie machen die Prufung.« (Vaš g. nadzornik piše tu, da ste zagrizen Slovenec. Pustite to in zagotovim vam, da boste izkušnjo prestali.) Leta 1877 sem z dvema Slovencema, ki ju je zadela enaka usoda, izkušnjo prestal.« Tako je bilo pred skoro 100 leti: z današnjimi očmi gledano sorazmerno skromna splošna in strokovna izobrazba tedanjih učiteljev, razen tega pa tudi pogostega nagajanja predstojnikov zaradi narodnostnega in' političnega prepričanja, če to drugim ni bilo všeč. Toda k napredku stremečega razvoja ni bilo več mogoče docela zavreti. Preko križev in težav nas je vendar popeljal do današnjih dni. -er- ......................""j Osnovna šola Izlake razpisuje prosto delovno mesto učitelja matematike I Pogoji: PRU ali P. Razpis velja 15 dni po objavi. : Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Izlake. ; Prispevki ! za zgodovino j delavskega j gibanja Inštitut za zgodovino delav-i skega gibanja je izdal od 1960. ■ leta dalje poleg drugega tudi 8 ■ letnikov svojega znanstvenega ■ glasila Prispevki za zgodovino : delavskega gibanja (v 9 obsež-j nih zbornikih). »Prispevki ...« objavljajo raz- ■ prave, študije, bibliografijo, kro- ■ nike, poročila, komentirano ar-! hivsko gradivo in kritike zgodo-: vinopisnih del o delavskem giba-; nju in o narodnoosvobodilnem ■ boju na našem narodnem ozem- ■ lju — ne glede na državne meje. Se posebno zanimanje zgodo-: vinarjev in tudi širšega kroga : bralcev zaslužita zadnja letnika j »Prispevkov...« (1966, 1967). ■ Letnik 1966 prinaša referate, ko- • referate in razpravo znanstvene-! ga posvetovanja, ki ga je IZDG : priredil ob 25-letnici ustanovit-! ve OF (aprila 1966), letnik 1967 • pa prispevke s simpozija ob 50- ■ letnici Oktobra in ob 30-letnici ! ustanovnega kongresa KPS. Se : pra\«i: prispevke, ki obravnava-: jo delo OF v letih narodnoosvo-5 bodilnega boja ter predvojno ■ ljudskofrontno gibanje, in pri-! spevke o vplivu Oktobra na po-: litične razmere pri nas ter o ; zgodovini zadnjih predvojnih ■ let, zlasti o odnosu KP do na- ■ rodnega vprašanja, do boja Slo- ■ vencev za pravice suverenega : naroda. Na .omenjenih znanstvenih j posvetovanjih so nastopili doma- ■ la vsi slovenski politični, lite- • rarni in gospodarski zgodovinar- • ji, ki preučujejo delavsko giba-; nje ter narodnoosvobodilni boj • nekatere vidne osebnosti tega ■ zgodovinskega obdobja pa tudi • nekateri zgodovinarji iz drugih ■ republik. j »Prispevki...« niso potrebni j le profesorjem in učiteljem zgo-; dovine, koristni bodo tudi dija-jj kom in študentom pri sestavlja-j nju raznih nalog in predavanj ■ ter novinarjem. Pa tudi bralci : zgodovinopisnih del o naši no : vejši zgodovini in udeleženci ; zgodovinskega dogajanja, ki jih ; omenjajo spisi, objavljeni v j »Prispevkih ...«, imensko ali ! anonimno, bodo radi segli po : njih. Partizanska knjiga nudi od-! jemalcem še vrsto drugih kvali- ■ tetnih knjig razne vsebine. Še ! prav posebej priporoča šolam j in vzgojnim zavodom dela : Knjižnice NOV in POS. Od pred« ; videnih približno 80 del je izšle ■ v dveh letih že 12 knjig. : J. L.’ | :............................. «Si Želim več sreče svojim otrokom kot sebi... Ob izidu knjige »Sonce ne išče samotne poti« nam je na nekaj vprašanj odgovorila njena avtorica prof. Karolina Kolmaničeva Ob izidu knjige »Sonce ne išče samotne poti" nam je na nekaj vprašanj odgovorila njena avtorica prof. Karolina Kolmaničeva. V rokah imamo vašo knjigo — povest Sonce ne išče samotne poti in prebiramo zgodbo o mladem dekletu, ki se prebija skozi bridkosti tega našega življenja — enemu bolj, drugemu manj naklonjenega; ali bi nam povedali, kako je nastala povest in kako Sploh ustvarjate? Povest je živela v moji pod-' zavesti že nekaj let, ko sem v grobih obrisih izvedela za to snov. Kakor so bralci lahko ugotovili, je tudi mnogo osebno izpovednega v povesti. Sili: Napisala sem jo v razmeroma kratkem času, ker je bil rok za Kurirčkov festival zelo blizu. Tako boste lažje razumeli, zakaj je včasih kaj površno povedano, nekaj pa mi je zagodel tudi tiskarski škrat. Ali ste pred to knjigo napisali že kaj drugega? Pred tem še nisem napisala knjige, pač pa novele, črtice, kar sta mi že nekoč objavila Naša žena ter Otrok in družina. Že kot srednješolka sem sodelovala v literarnem krožku in pred dvajsetimi leti sem prvič javno prebrala svojo črtico. Stanko Šimenc: Pot v filmski svet Poljski kulturni teoretik Kazimir Zigulski ugotavlja, da sodi med bistvene karakteristike sodobne kulture »-prava inflacija slik in besed«. Na slikah in besedah temeljijo zlasti strip (tako imenovani kino za reveže), film in televizija. Pri vseh treh dominira vloga slike nad vlogo besede. Bogastvo naglo si sledečih in spreminjajočih se (zdaj že večinoma barvnih) filmskih podob, ki jih spremljajo poleg dialoga nastopajočih tudi skrbno izbrani optični in akustični efekti ter ustrezna glasba, od publike ne terja večjega umskega napora. To je eden izmed razlogov, zakaj film doraščajoča mladini tako ugaja, zlasti še mladini med 10. in 19. letom, ki je po vsem svetu enako željna številnih doživetij, močnih vtisov in novih spoznanj in za katero sta enako značilna hitro navdiiševanje ter pomanjkljiva kritičnost. Ta del populacije pokupi — po podatkih UNESC-a — večino vseh razpoložljivih vstppnic. Glavni namen njenega obiskovanja kinematografov pa je — zabava! Ta že večkrat preverjena ugotovitev je za pedagoge nadvse pomembna in terja, da v učnovzgojni pnoces aktivneje vključijo tudi smotrno in sistematično izvajanje filmske vzgoje. Le-ta naj pomaga razvijajočim se mladim osebkom postopoma priti do kriterijev za objektivnejše vrednotenje posameznih filmskih stvaritev. Prav zaradi teh pedagoško še kako utemeljenih razlogov pozdravljamo vsako.delo, ki pomaga objektivno odkrivati svet filmske umetnosti, približajoč jo s tem ne samo mladini, ampak tudi najširšim ljudskim množicam. Tako delo je tudi delo Stanka Šimenca »-POT V FILMSKI SVET«, Id. ga je v obliki broširane knjižice (94 strani) pravkar izdala založba Mladinske knjige v Ljubija-ni. Avtor je svoje delo razdelil v sedem večjih poglavij; v prvem je podal kratko zgodovino filma od njegovega nastanka do današnjih dni, v drugem pojasnjuje, kako nastane film,, v tretjem obdela 24 filmskih zvrsti (dokumentarni film, film, animirani film, kratkometraž- Kako je bilo Sonce sprejeto v našem kulturnem svetu? Dosle.i sem zasledila;.recenzije v Delu, Večeru, TV 15 in Vestniku. Iz navedenega je razvidno, da je bila knjiga dobro sprejeta. V naših pomurskih knjigarnah je bilo-, takoj eb izidu veliko povpraševanje in je veliko knjig že prodanih. Ne ustvarjam si nobenih iluzij, zato sem prepričana,, da se bo gotovo še kdo oglasil s svojim negativnim mnenjerp. Kot povsod v življenju se ob dobrem pojavlja tudi kaj slabega. Na to sem pripravljena in zato tudi najhujšega razočaranja ne bo. Zanima nas, če ste se že lotili novega pisanja? Ze pred dobrim letom sem začela z obsežnim delom, kdaj bo končano, tega pa še danes ne vem. Upam pa, da ga bom uspela v letošnjem letu zaključiti in ne bi rada razočarala vseh tistih, ki so mojo prvo knjigo z iskrenim navdušenjem sprejeli. Kako združujete poklic prosvetne delavke in pisateljice? Veste, sem predvsem prosvetna delavka, zaradi te drobne knjižice in novel se pač ne morem prištevati med pisatelje in tudi", če mi bo uspela moja začrtana pot, bom pač vedno ostala to, kar sem. Vaši literarni vzori? Moji literarni vzori, bilo jih je mnogo, so se sedaj zmanjšali na ožji krog. Od domačih zelo cenim Cankarja, Miška Kranjca, od tujih pa so zame nepozabni Cronin, Tolstoj, Goethe in Schiller. Se tole, na kratko: nekaj rojstnih podatkov bi si želeli; ali ste zadovoljni, da vas je usoda postavila v ta prostor in ta čas oziroma, kaj si želite od življenja? Rojena sem pred 38 leti v manjši vasi pri Gornji Radgoni. Po končanem učiteljišču sem nastopila službo v Prekmurju, kjer sem še danes. Pozneje sem se kljub družini in vsem drugim obveznostim izredno vpisala na VPŠ v Ljubljani in tudi diplomirala na skupini nemščina—slovenščina. Sedaj poučujem na osnovni šoli II v Murski Soboti, honorarno pa že sedmo leto delam na ZPPS. Ne vem, ali je usoda vzrok ali so ljudje: skoraj vse v življenju, kar sem želela, sem več ali manj dosegla, a nikdar pravočasno. Vse, vse pride, a prepozno-in zato se nobene reči ne morem prav razveseliti. Od življenja želim več sreče svoj invotrokom kot sebi. Jezikovni tečaji lahko koristijo začetnemu učenju v 5. razredu Seminar za učitelje angleškega in nemškega jezika pri Pionirskem domu misli Oddelek za pouk tujih jezikov mam glavne pri Pionirskem domu v Ljub- predavanj, ijani je v začetku aprila pripravil dvodnevni seminar o pouku tujih jezikov za otroke od 5. do 11. leta. Seminar je obsegal predavanja o metodiki pouka, vlogi dialoga, pesmi in iger pri jezikovnem kar je nedvomno osnovni namen posameznih V predavanju o metodiki pou- ka na oralni stopnji je Vida o ctaros0 »avanj. aa na uranu suupuji je viua v svojlh tečajih že od 9. leta staro^ Zavedamo se pomembne vloge Gruden-Sulič poudarila, da mo- dalje navajajo učence na samost« »t srsss&rsfe «3«?» pogovorov usposobimo učence za nji in v skladu z njegovimi spo- Beba Kogovšek je v predavani" sporazumevanje v tujem jeziku, sobnostmi ter potrebami. Razlogi v vlogi rim. pesmi in iger pri ig*, za zgodnji začetek jezikovnega kovnem pouku poudarila, da morfe-a J ° biti ie-te prav tako kot vsebina pouku, potrebnosti nazornih; učil pouka tujega jezika. Irena Jurak pouka s 5. letom starosti so pred- nja primerne interesom in sposo&j ter praktični prikaz učenja v'raz- je v predavanju o tej temi iz- vsem izrazita sposobnost intuitiv- nostim otrok na posamezni starost^ redu. i: razila misel, da mora biti pe- nega dojemanja otrok in priprav- J" izrazi' Udeležili so se ga učitelji an- dagog pri izbiti dialoga pred- ijenost posnemati normalno hi- tega’ jn enakomernega ritma otr^ gleškega in nemškega jezika iz vsem pozoren na to, da obrav- trost govora, pravilen ritem in spontano pridobijo občutek za PL, vse Slovenije, ki uče pri delav- nava pogovor življenjsko sitna- intonacijo. Tuji jezik učimo v raz- vilen naglas in ritem, ki je tako Pj, skib univerzah ali poučujejo fa- cijo, ki je primerna razvojni ličnih vsakodnevnih situacijah, memben v angleškem jezi . ... kultativno na osemletkah pred stopnji otroka in v skladu z otro- ki so v mejah otrokovega iz-5. razredom. kovim izražanjem. Predavateljica kustva. Praksa^ je pokazala, da Večkrat je slišati ugovor pe- je nadalje prikazala svoje izkuš- je dril možen že od prvega leta dagogov, ki uče tuje jezike' od nje v posredovanju, učenju in učenja naprej, to je že na pred-5. razreda osemletke dalje, da je- dramatiziranju dialogov. Pri tem šolski stopnji. Z dobro organizi- več škode je poudarila, da mora biti po- ranim dri lom se otroci naučijo Jf/b^več imeli6 sredovanje dialoga v tujem jeziku tudi težje strukture, zato se nam v preclavanju 0 ueilih je Ana Vf in zanimivo in da mo- pri začetnem učenju ni treba r0všek poudarila nujnost konkretnP|i že od omejiti na najenostavnejše stavč- zaznavanja v predšolski in S01’. dobi. Naštela je učila, ki jih uP°. -\ra» zikovni tečaji narede kot koristi začetnemu učenju v 5. razredu. S seminarjem smo hoteli dokazati, da je vsako jezikovno učenje koristno, če je pravilno organizirano, če ima pedagog jasen koncept o metodi, ki je primerna na posamezni sta- kovne igre so po eni strani sprosL, vena dejavnost, z njimi pa tudi “ jujemo naučeno snov na pnjet _s nešolski način. Učenje pesmi pri«:j. v pouk mnogo sproščenosti in tanega doživetja, otrokom pa ajL možnost, da spoznavajo poezijo lega jezika, ki je pozneje venet nazorno ramo pri učenju dialoga vsega začetka zahtevati normal- ne vzorce. __ no hiter govor*. Pri obravnavanju Metodiko na stopnji branja in tičnih primerih pa prikazala delo dramatizacije dialogov je opom- pisanja je obravnavalo predavanje njimi. Slušatelji so si Ačila in u nila na priljubljenost te dejav- Marjane Kordaš. Poudarila je glavna nike tudi ogledali. ° TtoAolo Iri -i i Vi m/iy*o m/i 11 nr*c+e>l7a ti nn fiVi torvnrMl cr* iinf»iF*tz.F»nr’i iz-r gg rahljamo v naših tečajih, na Pra , Ob koncu so udeleženci izfP željo, da bi se takšni seminarji -ponavljali in da bi smeli še °bča5^ hospitirati pri našem pouku na V.0 sameznih stopnjah učenja od 5. 11. leta. - MARJANA KORDAS rostni stopnji in če uči tuji jezik nosti pri otrocih. To mora peda- pouku’od s.^o^lf^eta starosti?!1, p" kot sredstvo za sporazumevanje, gog izkoristiti tako za priložnost- stopnost v uvajanju branja m pisa-Tak pouk daje nedvomno dobro no kot za občasno načrtno po- nja, 2. primerna izbira učbenikov, 3. osnovo kasnejšemu učenju tujega navijanje, kar je pogoj , za uspeš- poudarek^na “orainem” učenju, 4. jezika. Tečaji pred 5. razredom no učenje tujega jezika. pestrost pouka, ki jo dosežemo z naj zato ne pripravljajo učencev na učenje tujega jezika v šoli in učitelj pri pouku ne sme upo- Ad memoriam Hermanu Pečniku rahljati učbenikov, ki so predpisani za redni pouk v osemletki. Učni načrt naj obsega poleg osnovnih struktur čimveč dialogov, pesmi in iger — to je dejavnosti, za katere v redni šoli pri- po koncertu ob tisoč devetsto- vrnil v rodno Zasavje, kjer je boko sočustvujočih na tej pogr6'5' manj uje časa. letnici mesta je vse prezgodaj služboval do leta 1955 kot učitelj ni žalni svečanosti. pre^vSfTn liZSa^se! v 62' ^5 in ”P^elj+v Radečah pri Zida- znanili z organizirano dzvenšolsko srebrni tenor podpredsednika Uci- nem mostu ter v Lokah pn Za- nega tovrstnega kulturnega 1 ,, znanih organizirano izvensolsko pevskega ^ gorju ^ je pQstal šolski nad_ . «stva do je »Emil Adamič«. —tvk™- nJeSa aina Je German ^ Veličastno slovo od pevca Hermana obliko jezikovnih tečajev na našem zavodu. Za vse, ki se semi- narja niso udeležili, pa se zanimajo za to obliko učenja, povze- Najboljši nagrajeni V osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah tekmujejo med šolskim letom za najboljši razred in najboljšega učenca. Tako tekmovanje so imeli tudi v polletju, zadnje pa je bilo ob tretji konferenci, ko so izbrali najboljši razred. Takrat se je najbolje izkazal 8. b razred, ki je prejel prehodno zastavico, čenči pa so odšli z ravnateljem na planinski izlet na Zasavsko goro. S. S. Koncert v Brežicah Brežiški gimnazijski pevski zbor je priredil pred nedavnim v veliki dvorani brežiškega prosvet- zornik nekdanjega okraja Trbov- korpeve^Tn^o^anlzaTor Ije. Leta 1961 se je preselil v raS£ siOVenske pevske kulture* Ljubljano, kjer je prevzel delo pesmijo V plavem temaci je L upravitelja osnovne šole Valenti- vedno utihnil. Širom po domovi na Vodnika v Zgornji Šiški. Žal je jn Evropi je s srebrnim prelestnih bilo to tudi njegovo poslednje tenorjem tolmačil lepoto pesmi. , službeno mesto. druži ljudstva. Ves čas je bil PVj, Zadnje slovo od njega je bilo predsednik družine, ki v svoJ\. ičastno. Vzorniku izvrstnega vrstah goji petje najvišjih urt* veličastno. šolnika, pevca, organizatorja in niških zmogljivosti. Nesebično d« srafs sssr aviiSSo mi prvi imperativ, predstavniki ^ fo^^vlta^lo^nstah osnovne šole Cukarica v Beogra- ^°|a„za to zammia slovensKin m du. osnovne šole Save Kovačeviča dagogov. Njegov glas je odm ^ v Zagrebu, osemletke v Turzovki v dvoranah doma m po_sve > na slovaško poljski meji, učitelj- skega pevskega zbora Slovaške iz Ivrat niOT v«^H We’ je^ Ziline, UPZS »Emil Adamič«, ak- dostikrat mso vedeli, kje je i tiva šolskih ravnateljev v Šiški, šole Valentina Vodnika, ki ji je b™i cptm mak m s tem do^, bil ravnatelj, in stanovskih tova- f?’kSJ, ^ - - Njegova pedagoško vzgojitelj- ris^Vz ^^»fj^nic^LitostlS skega petinštiridesetega jubiI5 nega doma samostojni koncert. To ska pot ga je vodila skozi številne 3‘ ]endho deld^icita sTovTškm nega koncerta, ko bi bil odlikd< je eden najboljših pevskih zborov kraje Hrvatskega Zagorja in Za- i„ L? s srebrno Gallusovo častno zn Za vse to ga bomo ohranil* ^ je eden najboljših pevskih zborov kraje Hrvatskega Zagorja m za- ga pi“nirja' ki je z delegacijo pri- s v Posavju. Že vrsto let ga vodi savja: leta 1935 je poučeval v Vi- hitej 900 idiometrov daleč na po- ko- prof. Josip Klepač, ravnatelj glas- sokem (okraj Novi Marof), leta greb, ter žalostinke Učiteljskega . . , bene šole v Krškem 1940 Pa 5e bil upravitelj šole v pevskega zbora in pionirskega trajnem sporni S. S. Donji Konjščici. Leta 1945 se je zbora šole, vse to je bil odraz glo- Marička Žbogar ■■■■■■■•■■■■■■■■■BB«BBBBBBBBBBBBBBBB™,raBI Hela Novak: Osnovne šole s podaljšanim in celodnevnim bivanjem na Madžarskem V novembru 1968. leta sem organiziranje šolskega varstva v talni oisnovni šoli v Gyoru, ki ima pouk 1 do največ 2 uri dnevno, razvedrilo. Naloga učiteljev je .. v višjih razredih pa 1 uro in pol di, da smotrno usmerjajo , 'mč do 2 uri in pol dnevno. Delo nosti v prostem času. Razveor .n (pouk, priprave na pouk) in od- dejavnosti v prostem času do 2 uri in pol dnevno. Delo nosti v prostem času. nazvt^-(pouk, priprave na pouk) in od- dejavnosti v prostem času i dih (prosti čas) učencev se v šo- zato močan vzgojni poudare • lah z dnevnim varstvom izmenja- Na eksperimentalni osn^ vata v določenem zaporedju. šolf v Budimpešti sem obisK ^ Šolski dan v šolah s podaljša- nekatere razrede v času, nim bivanjem poteka takole: če imeli prosti čas. Bilo je po tt ^ je pouk popoldne, se zjutraj prič- urj pouka. V nekaterih raZf i' ne šolski dan s samostojnim uče- s0 učenci ostali v učilnicah- cj kot "sodelavka Pedagoškega inšti- samem šolskem poslopju, so po- na nižji stopnji organizirano celo- njem učencev, potem sledi prosti učilnici 2. razreda so bili tuta v Ljubljani obiskala Cen- iskale ustrezne rešitve v bližini dnevno bivanje, na višji stopnji čas (sprehodi, igre, šport itd.) Po razdeljeni v več manjših sKUj^j, tralni pedagoški inštitut v Bu- šole. Takšep primer je Centralno pa podaljšano bivanje. Tudi na oddihu imajo učenci kosilo in ki so sedele vsaka pri svoji h ^ dimpešti. Namen mojega obiska dnevno bivališče v Damjaničevi tej šoli nameravajo v prihodnjih nato osebno higieno. Potem se Na vseh mizah so bile konst- ^ je bil seznaniti se z raziskava- ulici v Budimpešti. V enonad- letih postopno uvesti v vseh raz- prične popoldanski pouk. Ce je cijske igre (Der kleine Kons^r ( mi in’ dosežki na področju šol- stropnem poslopju preživijo del redih celodnevno bivanje. pouk dopoldne, je po pouku ko- tor, ipd.) Naloga učencev ie skega varstva otrok v madžar- dneva učenci dveh sosednjih šol. Vse šole, ki sem jih obiskala, silo in osebna higiena učencev, (ja jz elementov teh iger sesta skih osnovnih šolah. Posebno Tukaj se pod nadzorom in, ob po- so dajale vtis domačnosti. Cvetli- potem imajo učenci prosti čas, določene predmete. Učiteljih .^3 me je zanimalo vprašanje vsebi- moči učiteljev, ki ;so obenem’vod- ce lončnice na oknih, izdelki učen- kateremu sledi učenje in izdelova- jgro opazovala in spodbuJ^, ne in vodenja dejavnosti v prp- je oddelkov,, učijo, se v okviru cev na stenah in v vitrinah so ve- nje domačih nalog. učence, kaj naj sestavljajo:^ P^, stem času med »dnevnim var- prostega časa igrajo in hranijo. K hko prispevali k tej domačnosti. Šolski dan v šolah s celodnev- štvo, vozila, gradbeno O-Codi® eK stvom« učencev v šoli, kakor rednemu pouku hodijo v šolo. V Mnogi otroški izdelki, ki so jih nim bivanjem poteka nekoliko V tem razredu je bil POUgkll' ga sami imenujejo. Med šest- Centralnem dnevnem bivališču ucenci izdelali v prostem času, so drugače: učenci 4. razreda v budi- na pobudi k ustvarjalnosti. ^ dnevnim bivanjem v tej deželi delajo drugi učitelji kot v šoli. bili narejeni lično in izvirno, če- peštanski eksperimentalni osnov- pine so med seboj tekmovale. ^ sem obiskala nekatere osnovne Učitelji obeh šol prihajajo v. to prav so bili iz zelo skromnega. nj jok s celodnevnim bivanjem tera bo lepše in bolj doro* ^ šole z dnevnim varstvom v Bu- bivališče le občasno, da preverja- pretežno odpadnega materiala: jmaj0 prvo šolsko uro redni pouk opravila svojo nalogo. V safe -ge# dimpešti, Gydru in Debrecihu. jo znanje tistih učencev, ki so v plastike, krp, kovine ipd. (pričetek šolskega dneva je ob 8. prostoru so učenci 3. razreda Vse šole, ki sem jih obiskala, šoli pokazali slabše znanje. Dnevno varstvo učencev v uri). Po prvi uri je dopoldanska li lutkovne igre (z ročnimi so uvedle dnevno varstvo kot-po- Na podoben način je reševala osnovnih šolah na Madžarskem malica (25 minut), po malici pouk mi) in druge krajše igrice-igrani daljšano bivanje učencev v šoli, problem dnevnega varstva učen- predstavlja organski del teh šol. (ena do dve šolski uri) in po po- ijica je najprej povedal Jigral1’ nillnfiij^do?g?me^nrflta,‘1 TOtni razen dveh šol (ena je v Budim- cev tudi ena izmed osnovnih šol Cilj dnevnega varstva učencev v uku daljši oddih (ena do tri šol- zgodbo, ki so jo P°temJz.ek t. m film, dolgometražm film, vojni _ .,------p)y6ru), ki postop- v Debrecinu, druge šole pa so or- šolah pa ni samo v tem, da nudijo ske ure). Neposredno pred kosi- V tem razredu je tal poudaro^ film itd.), v četrtem nas seznani s pešti, druga V Gy6l*U), —v —,---------------— - . filmskimi stili (ekspresionizem, so- no prehajata na organizacijsko ganizirale oddelke z dnevnim var- ucencem varstvo, temveč da jih rnolrvi carici ali »stični rPifllirPm. . ... . , . ^ • • -r^ •________a- cialni realizem, socialistični realizem, i i.* poetični realizem itd.), v petem po- ooiiko da pregled filmske ustvarjalnosti v učenčev v celodnevnim bivanjem stvom učencev v šolskih prosto- tudi vzgajajo. Dejavnosti v dnev- nega učenja. Opoldne je kosilo nosti učenčev. Ucenci • šoli. Obe ti šoli imata rih. nem varstvu se najtesneje pove- (45 minut). Po kosilu imajo pouk so bili na telovadišču, z* P . . . w ; ' . . . , , . __• — ____________1____ _ 1 • _________________i. • ..x f „ /________ r* n -r-l 5 č n n rvtrorlnP VcU L, • J-zv" lom je še ura pouka ah samostoj- razvijanju reproduktivne - - nosti učencev. Učenci 5. «>ZI — so bili na telovadišču, kje ali samostojno učenje (ena do vajali različne telovadne Obe eksperimentalni osnovni zujejo z rednim poukom. .... „—..— — ..v.- , , . ’ - ---- --------— -— Šolski dan v šolah z dnevnim dve šolski uri). Potem je popoi- lih je prav tako usmerjala “ .tf' ijica. V tem razredu je bu.*, darek na razvijanju raz lesnih sposobnostih pri Jugoslaviji ter še posebej pri nas v eksperimentalni značaj; varstvom ueencev""sestoji .s red- dao.k, m,,,.,: „0 mmoi,. Po po- Uica; V tem r«rsd„ Je ma v zadnjem, sedmem, t. j. v do- žarskem razloček med Obema or- ta enoizmenski pouk, le-ta pa je vaisivom učenčev sestoji iz rea- danska malica (zu minut), uo po- rocd v tem iazieuu .m ~ ;h v* datiru, pa obravnava filmske festiva. ganizacijskima oblikama v tem, eden izmed osnovnih pogojev*-za nega pouka, samostojnega učenja poldanski malici imajo učenci še darek na razvijanju razlit -jp. 1Ino>sebno da se ure pouka v šoli s celodnev- organiziranje celodnevnega jSiJta- učencev (priprave na pouk) in uro pouka ali prosti čas. lesnih sposobnostih pri u ^ dragoceni oa so Ule prispevki, fu- nim bivanjem ves dan prepletajo nja učencev v šoli. Eksperimen* prostega časa. Prične se ob 8. uri Ure pouka so v tednu tako raz- Usmerjanje učencev Pr| ^ Č3 mografija slovenskih doigometražnih z drugimi oblikami dela (učenje, talna šola v Budimpešti ima osem zjutraj in sklene popoldne med porejene, da imajo učenci vsak drilnih dejavnostih v proste' SSEiSarjS*. “»Ul pl^l.do.yahn,l«,ii»W dd_8. SP- V » 18. uro. Ob »bo« gred, d,„r „„ »pomeJKh pred- „ sej, opejUaMi v fr-Lj} nire o mrnu, seznImVsiOTenske filmi v šoli s podaljšanim bivanjem pa la je v večji nekdanji stanovanj- učenci domov že nekoliko prej. metov (računstvo, materin jezik lah. V 1. razredu v eni - _ i —* i.— j. ____i i • ___________j 11 1^1 4 ^ r, ^ v. i ori T VSPK:a srvlo i m *-> voH ■? nrl ^ in nn imi mani nianrvrniR nonn^rniVi ur ntl S ske periodike ter seznam diafiJmov je pOUk strnjen samo v dopoldan- ski vili, ki je z vseh strani obdana Vsaka šola ima svoj dnevni red. ipd.) in po dve uri manj napornih osnovnih šol v Debrecinu so ^ za pouk o filmu. skem a]i popoldanskem’času, osta- z vrtom in igrišči. Učenci od 1. Pri oblikovanju tega dnevnega re- predmetov (petje, risanje itd.). učenci po kosilu prosti čas- pe)i - - - . * ------ -v-------------------Ho c« .—«--------------------1 -—n--------a—- ivr~j.--.il..,--g—a--------x.-u So v učilnici. Sedeli so v » predmetov (petje, risanje itd.). . ; . ... . .e ueiavnusLi na uoi.cK.aiu ncuu- uu -t-—..____ umik rednega Med izdelovanjem domačih na- v ucucn z ustreznimi fotografijami, ki s i.i —j_-.--j-----,---m oc+aio h,.- raz- pouka, delovni čas staršev in opti- log navajajo učitelji učence k sa- in počivali teko, da so za pouk o filmu. Knjižica je tudi bogato ilustrirana le dejavnosti pa potekajo nepo- do vključno 6. razreda imajo celo- da so upoštevani k zgodoZi fUma ali Pa' zadelajo sredno pred poukom ali po njem. dnevno bivanje, ostala.dva raz- pouka, filmsko tehniko. Kot_ prirofinik pri Nekatere šole, ki. sefn-jih obi- reda pa imata podaljšano bivanje, mame VIATOR _______________________ ___ p-_________ . . ____ dne zmogljivosti učencev. Čas mostojnosti in k čimbolj intenziv- ve naslonjene na blazinice- bk0[ii filmski vzgoji je knjižico mrtporocii skala go^mele nrecej težke pogo- Po dveh letih bosta tudi ta dva za učenje in izdelavo domačih na- nemu učenju, ker ostane le ob ta- ležale na klopeh. Med ie za’organiziranje šolskega var- razreda prešla na celodnevno fei- lo" je normiran. Učenci nižjih ko smotrno izrabljenem času učen- je učiteljica brala učencern P stva. Ker niso imele prostorov za vanje. Podobno je v ekspečfšfh- razredov se v šoli pripnavljajo za cem dovolj časa tudi za oddih in Ijico — uspavanko. Ta del Svet moderne umetnosti (35) Če prištevamo Gropiusa z Bauhausom, Le Corbusiera in F. L. Wrighta med vrhove moderne arhitekture, tako glede teoretičnih dognanj kot glede praktičnih uresničitev, potem bi bilo llaPak> če ne bi upoštevali tudi fc | tistih mojstrov arhitekture so-^ i J iobnosti, ki morda niso toliko spSj*« i pobudno vplivali na razvoj so-» dobnega stavbnega oblikovanja kpt omenjeni, a so v praksi potrdili izvirnost modernega obli-»; ~ kovanja. Omeniti velja vsaj Fin-~ 5 ca Alvara H. H. Aalta in Brazi-- S ;;; Ijanca Oscarja Niemeyerja. Tudi Š S Aalto je bil sprva sodelavec Le 2 ^ Corbusiera in se je osvobodil t J 5 2 strogo stereometrijske sheme ob-I" iS ^ likovanja, kot jo naglaša Bau-•j 'A v haus. Ohranil je funkcionalnost 1 2 3 in težnjo po zračnosti in svetlo- 2 « S bi, hkrati soupošteval socialni SSg moment arhitekture. Aalto je » £ „ poudaril, da arhitektura ne sme E 3 S biti samo suha demonstracija ' j* £ £ konstrukcijskih sposobnosti, mar-veg tudi estetsko učinkoviti ob-likovnje, ki ima temelje v funk-~XZ^*'** cionalnem namenu stavbe. Nave-" '' zujoč se na staro finsko arhitekturo, je znal spojiti izrazito mo-% % * derno z preoblikovanimi elemen-^ — ti starega, praktično prikazal ' >1 v učinkovito uporabo lesa pri grad-iji, izredno skrb je posvetil notranji ureditvi. Tudi za Oscarja Niemeyerja je velikega pomena sodelovanje s Corbusierom, čeprav je tudi on krenil po svojih poteh. Če je 1937 še oblikoval v duhu Corbusiero-vega funkcionalizma, je dve leti kasneje že odstopal od tega in se usmeril k svobodni plastiki arhi- t*ablo Picasso — kip iz litega železa v Chicagu; umetnik mu ni dal tektonskega prostora, pri čemer posebnega naslova, razberemo pa ženski obraz pride do izraza tudi njegov tem- OSEM PUBLIKACIJ S PODROČJA DEFEKTOLOGIJE Srečno naključje je hotelo, da l;arri je prišel pod roko vijoličasti Prospekt Visoke defektološke šole v jpgrebu, v katerem nudi le-ta v na-?UP posamezna oiklostilizirana skrip-a« ki so jih za svoje slušatelje pri-Pfaviii predavatelji te šole. Ker gre £ar za osem del s področja socialne Patologije, Uflopedagogike, specialne Psihologije, avdiologije in defektološke statistike, menimo, da ne bo odveč, Ce nanje opozorimo tudi naše pedagoge. S področja socialne patologije ob-stajajo tri monografije.: — »Mladoletniška delinkvenca« iz-Pod peresa dr. T. Markoviča. Avtor J® razdelil obširno snov na 10 večjih Poglavij. V uvodu je razložil pojme Področja mladoletniške delinkvence. nadaljnjih poglavjih je obdelal Pravni aspekt problemov mladoletni-k.e delinkvence in družbeni ter kriminološki vidik te kriminalitete, ra-en in fenomenologijo mladoletniške delinkvence v SR Hrvatski, pojave ntidružbenega vedenja pri delu mla-hie, raven mladoletniške delinkvence svetu itd. Zadnje poglavje se v srobalu zadrži pri problemih preven-A’nega ukrepanja kot sredstva za '»*ePrečevanj e nastajanja mladoletnike delinkvence. Skripta »Mladoletniška delinkven-** (255 strani) stanejo 20 N-din. — »Prostitucija« je po vrsti druga monografija iz socialne patologije. Tudi to delo je napisal dr. T. Markovič. Delo v celoti obdela problem prostitucije od antičnih časov do najmodernejših oblik prostitucije današnjega časa. Cena skript (158 strani), kjer je citirano tudi nad 30 tujih in domačih strokovnih del s področja prostitucije, je 12 N-din. — »Alkoholizem« je v tej zbirki zadnje delo iz socialne patologije. Pisec teh skript, prav tako dr. T. Markovič, temeljito, obdela fenomen alkoholizma kot najbolj razširjenega socialnega zla, ki povzroča neizmerno telesno in duševno ter socialno gorje. Skripta (231 strani), ki vsebujejo obsežno 34 enot obsegajočo bibliografijo domačih in tujih del s področja alkoholizma, stanejo 25 N-din. — »Pedagoški aspekt slabovidnosti« je delo s področja tiflopedago-gike. Njegov avtor je Gojko Zovko. Pisec podaja zgodovinski pregled obravnavanja slabovidnih oseb od antičnih dni do danes. Prostor nam žal ne dopušča, da bi v celoti prikazali obsežno vsebino tega (v jugoslovanskem merilu pionirskega) dela s področja tiflopeda-gogike. Ker pa je število slabovidnih otrok, tj. tistih, ki so že dosegli korekturo svojega vida s pomočjo ustreznih optičnih pomagal in tistih, ki jim to še ni bilo dano, pa jih marsikje imajo po krivici za raztresene, lene ipd., po naših šolah časa je bil namenjen pasiv- Ijenje učencev v dnevnem var-ernu počitku učencev. Polurne- stvu, seznanijo se z metodami vo-mirovanju so sledile igre z denja ure samostojnega učenja *ogo. V igri je sodelovala tudi učencev, zvedo, kakšna- jd, vloga ^riteljica, ki je obenem usmerja- prostega čas5 v šoli in dčbijotne-a iflro. Potem so prišli učenci szreda in prvošolcem odigr ritkovno igro. Igro so potem sku- ' Ponoviti tudi učenci 1. razre- nih tečajih se učitelji bolj poglob-~° •i®.. bila ena izmed oblik jjeno seznanijo z različnimi de- 5. kaj teoretičnega znanja ovotfoški odigrali igri. Na usmerjenih izpopolnjeval’ ^elovanja starejših učencev v prostem času. V javnostmi prostega časa (igre, športne igre, literatura, glasba, li- v V oddelkih s podaljšanim bi- kovna umetnost, fizično delo itd.) . an:em vodijo učence učitelji-vod- 'n z metodami vodenja teh dejav-oddelkov. Ti tesno sodelujejo »osti v prostem času. učitelji, ki poučujejo. Razredni Za strokovno rast osnovnih šol jutelji na nižji stopnji in pred- z organiziranim varstvom učencev ^stnj učitelji na višji stopnji po- je na Centralnem pedagoškem in-' -dujejo vodjem varstvenih od- štitutu zadodžen poseben oddelek, ^-kov navodila, kako naj vodijo Strokovni delavci tega oddelka ^ s samostojnim učenjem učen- spremljajo delo na šolah, uvajajo ev- in raziskujejo nove oblike dnev- nega varstva učencev (eksperi-meatalni osnovni šoli v Budimpe- V šolah s celodnevnim biva- ujem ^dolženi Stud1ezaevodenje0urUsei°’ šti in G-v6ru> in skrbijo’za stro-^stojnim učenjem učencev in'za koVno izpopolnjevanje učiteljev, >erjanje razvedrilnih dejavno- ne samo s prirejanjem strokovnih g* v prostem času. Na osnovni te.caJev’ tudl s pripravlja- li v Gvoru poučujejo v 1. raz- ™ Priročnikov m druge stroju trii« ii Eden noučuie kr,vne literature.za učitelje (Otro-, materinem TS f? za šolo z dnev^ vmv računstvo, tretji tuj jezik. stvPm' -Kulturna vzgoja v šolah ^'telja za predmete v materi- z dnevnim varstvom« itdj Seve-> jeziku in računstvo imata ^ieCentram Pedagoškrmštitut Sak po 25 obveznih tedenskih ur, 7. Budimpešti velika inštitunja, teaa 11 ur pouka, (5 ur vodenja kl nf oprsja samo znanstveno-•ntpncev pri samostojnem učenju ^zi-skovalnega dela, temveč ima n,,'* ur pri usmerjanju razvedril- i!6 v^to drugib nalog kot so. pn-rA dejavnosti v prostem času. pravljanje učbenikov, strokovno Cdelj za tuj jezik ima le dva- izpopolnjevanje kadrov, inšpekcij-tuf1 ter,ensko P° 30-minutno uro sKa sluzba ldr- jezika. ^ Enotedensko bivanje na Mad“ v Pa bi učitelji, ki vodijo delo žarskem mi je dalo le nekatere str varstvu sVoje naloge'1 vtise o razvoju in delu osnovnih hh ■ ?Vn° v recJu opravljali, izpel- šol s podaljšanim in celodnevnim oSn^et° svoje strokovno znanje na bivanjem. Te vtise sem skušala Ul nvoih in usmerjenih izpopol- ^posredovati našim prosvetnim de-ysinih tečajih. lavcem, zlasti tistim, ki delajo v .a osnovnih izpopolnjevalnih 'oddelkih s podaljšanim in celč-jvj se seznanijo z nalogami dnevnim bivanjem in podčbfto ^ učno-vzgojnega dela v šol-* kot na Madžarskem premagujejo ko 01 yarstvu- dobijo napotke, ka- mnoge težave pri svojem še pio-riaJ oblikujejo kolektivno živ- nirskem delu kar precej, menimo, da bi nam takšno delo utegnilo še kako koristiti in ga zato toplo priporočamo. Cena skript (219 strani), z obsežno bibliografijo del v angleškem, nemškem in ruskem jeziku ter domače strokovne literature, je 25 N-din. — »Specialna psihologija — Splošni del« je delo Vladimirja Stanišiča. Avtor je razdelil obsežno snov v štiri velike dele: v prvem je obrazložil pomen specialne psihologije ter orisal pojem somatopsihične prizadetosti. V drugem nas seznanja z metodami specialne psihologije. Tretji del je namenjen osvetlitvi osebnosti ljudi s somatopsihično prizadetostjo. V zadnjem delu obravnava psihosocialno situacijo oseb s somatopši-hično prizadetostjo in razglablja o psiholoških posledicah stališč do somatopsihično prizadetih oseb in o adaptaciji teh oseb, nadalje o psiholoških problemih odnosov do oseb s somatopsihično prizadetostjo ter o psiholoških problemih rehabilitacije. Zahtevnemu in vedoželjnemu bralcu so na voljo obsežni bibiliografski seznami strokovne literature za posamezna problemska področja socialne psihologije. Cena skript (256 strani) je 20 N-din. Ob tej priložnosti naj opozorimo tudi na sorodno delo v slovenščini, ki ga je napisal klinični psiholog prof. Zdravko Neuman »Psihologija fizično defektnih«, Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze, 1962. — »Psihologija oseb z okvarami govora in glasu« je še eno delo s področja specialne psihologije. V njem obravnava avtor celotno psihološko problematiko govorno motenih oseb (logopatov), zadržujoč se najprej pri definiciji in klasifikaciji okvarjenosti govora, v nadaljevanju pa nam oriše psihične lastnosti oseb z okvarami govora in glasu, adaptacijo teh oseb glede na govorne okvare in psiho-diagnostiko logopatov. Posamezna poglavja so opremljena z ustrezno strokovno bibliografijo. Cena skript (126 strani) je 15 N-din. XXX Avtor skript z naslovom »Avdio-logija« je dr. M. Pražič, ki je svoje delo zasnoval izhajajoč iz socialno-medicinskega vidika. V tem delu najde znanja željan bralec tako rekoč vse, kar zadeva pojem, zgodovinski razvoj in metode dela avdiologije. Cena skript (145 strani) je 20 N-din. (Opozorimo naj še na sorodno delo z naslovom »Psihologija gluhosti« ameriške avtorice E. S. Lewin, ki ga je v prevodu izdal Zvezni odbor zveze gluhih Jugoslavije v Beogradu L 1964.) — »Osnove statistike za defektologe« je napisal V. Stanišič. V svojem delu je obdelal glavne statistične pojme, katere mora obvladati vsak resnejši delavec na področju uporabnih znanosti — torej tudi defektolog, če hoče, da bo s kvantitativnim proučevanjem množičnih pojavov na področju defektologije s specifičnimi metodami odkrival zakonitosti teh pojavov ter se tako izognil praznemu in nedognanemu verbalizmu. Cena skript (215 strani) z ustreznimi statističnimi tabelami ter navedbo strokovne literature je 25 N-din, V tem kratkem pregledu vsebin? osmih skript Visoke defektološke šole v Zagrebu smo zapolnili dosedanjo vrzel v naši strokovni dokumentaciji, ki nikakor ne bi smela prezreti tako eminentne znanstvene institucije, kot je to pravkar navedena šola. Kdorkoli bi se zanimal za katerokoli od njenih del (skript), ki smo jih tu navedli, naj uporabi naslov: Visoka defektološka škola, Zagreb, Kušlano-va 59 a. Naj nam bo ob koncu tega članka še dovoljeno izkoristiti ugodno priložnost za navedbo še enega dela, ki ga je v obliki skript izdalo Društvo za pomoč mentalno nezadostno razvitim osebam v Zagrebu 1. 1960; naslov dela je »Nezadostna mentalna razvitost« (Mentalna nedovoljna raz-vtjenost), njegova avtorica pa je A Borič. To je prvo, toda temeljito delo te vrste, kl kompleksno obravnava problematiko duševne nerazvitosti ter tretman duševno nerazvitih oseb. Dragocenost tega dela je obsežen bibliografski seznam, ki obsega nad 200 enot ustrezne tuje in domače strokovne literature; priložen je tudi 40 strani obsegajoč slovar strokovnih terminov. VIATO R perament, ritmika in domiselnost izrednega kova. Med največjimi uresničitvami je treba navesti palačo bienala v Sao Paulu, zlasti pa načrtovanje (s skupino sodelavcev) mesta Brasilia (od 1957 dalje). Čeprav Brasilia še danes lima svoje dokončne podobe, pa je treba dosedanje rešitve celotnega urbanističnega kompleksa kot tudi posamične rešitve uvrstiti k izjemno pomembnim in estetsko vrhunskim stvaritvam moderne arhitekture. Odseve vrhun-tke arhitekture sodobnosti in nje-ilh principov je dandanes možno zaznati povsod v civiliziranem ivetu. XVIII. ZAKLJUČEK »Objektivne umetnosti ni In je ne more biti, dokler je umetnost delo in dih človeka.« Ivan Cankar »Mi vemo, da se svet preoblikuje in da človek preoblikuje svet, a svet človeka.« Jean Paul Sartre Ponovno je treba izreči že znana jnisel: umetnost ne obstaja izven prostora in časa, izven družbe, kakršna je, in je ena izmed mnogoštevilnih sestavin naše eksistence. Umetnost je tudi odraz družbe in časa, rezultanta konkretnih vplivov in odmevov v umetniku. Predvsem velja pomisliti na dvoje: na sila raznoobraz-no družbeno strukturo z vsemi pridobitvami civilizacije današnjega sveta in na izredno napredovanje znanosti, ki ima rezul-tantno vse večjo veljavo v razvojnem procesu. Vpliv obojega — če upoštevamo samo to dvoje — je vsakodnevno prisoten v gospodarskih in političnih krizah ali vzponih, v državnih ali družbenih soodnosnih metamorfozah, v kontrastih gospodarskega ali ureditvenega stanja; očitno lahko prepadno ločimo visokociviliziranega človeka od plemenskega, dasi imata oba skupni imenovalec — homo sapiens — oba živita na isti Zemlji in v isti — atomski dobi s svojo dvovalentno vsebino. Tempo življenja je postal v Industrializiranih državah izredno nagel; spremembe miselne, družbene, materialne, tehnološke vsebine so vse očitnejše. Ce si izberemo leto 1900 za nekako ločnico po naši volji, potem ni težko ugotoviti že na področju znanosti, da je znanstveni razvoj v vse bolj strmem vzponu, čim bolj se približamo zdajšnjemu času; podobno pa velja, da je taisti razvoj vse bolj počasen, čim bolj se odmikamo od letnice 1900 v preteklost. Spremembe v umetnosti so bile potemtakem glede na splošen razvoj v preteklosti dosti počasnejše kot v novejši dobi. Ako do skrajnosti poenostavimo kontraste sedanje dobe, lahko zožimo na eni strani svet atomisti-ke in vesoljskih raziskav ter presaditev človeških organov, na drugi strani pa svet arhaične ne* gibnosti z lokom in puščico. Ali če vzporejamo z umetnostjo; tu kiparske in slikarske stvaritve, ki odsevajo vsebino znanstvenih dognanj, na drugi strani anonimne stvaritve v zvezi s plemenskimi rituali. V naši, dokaj komunikativni dobi, so vezi med obojim v umetnosti bolj očitne, kot so in bi lahko bile socialno-družbene. Ob ta poenostavljeni prikaz velja pridjati tudi ugotovitev, da je postala umetnost resnično mednarodna, kar ne pomeni nujno, da bi morala izgubiti narodno barvitost, če je le-ta dejansko prisotna. Elie Faure pravi: »Omejiti napor na zgodovinski ideal neke rase ali nekega naroda — bodisi preobražen ali presajen ideal — ne hoteti videti enoten obraz človeka pod maskami, ki ga zakrivajo — to ni več znak moči, vsaj ne v tem času, marveč znak starčevske nemoči.« Današnja umetnost je mnogo-obrazna; renesančni človek je lahko videl samo renesančno umetnost in kvečjemu ostaline srednjeveškega oblikovanja. Današnji Človek je'soočen z mnogimi pojavi, strujami, ki so si sledile v naglem zaporedju in ni možno izreči, da je ie ena od teh struj ali pojavov progresivna. Vsekakor pa je treba umetnost spoznavati in dojemati z gledišča današnjega Časa, ugotavljati, kaj in koliko pove umetnina s svojo specifično govorico sama po sebi — brez hi-storiata, ta je lahko včasih dopolnjujoče pomagalo, vsekakor pa mora biti umetnina sama izvir doživetja in spoznavanja. Že Dostojevski je spoznal: »Umetnost je vedno sodobna in stvarna, drugačna nikoli ni bila, in kar je poglavitno — drugačna niti ne more biti.« Če k temu dodamo, da umetnik nujno izhaja iz svojega časa, svojega sprejemanja sveta ipd., potem stvarnost neposredno ali posredno učinkuje na njegovo umetniško oblikovanje, pa naj bo sprotju ž dotedanjo umetnostjo; potem to Še ne pomeni, da taki pojavi pretrgajo vsakršno zvezo, bolje soodnos do umetnosti, vzrokov za to ne smemo iskati zgolj v ožini umetniških nazorov, pač pa v širini' družbenopojavnega sveta. Pri začetniku, ki se šele seznanja s tokovi moderne umetnosti,, je prav pojem lepega ponavadi v opreki s' tistim, kar spoznava, ker nosi V sebi Več ali manj ustaljen kalup lepotnega pojmovanja. Zgolj nakazane misli naj ly spodbudile k razmišljanju ob konkretnih umetniških delih, oziroma rer produkcijah. (Konec prihodnjič) POPRAVEK V članku »M.-V. Skalar: Prote- : stiram«, objavljenem v letošnji 9. številki Prosvetnega delavca, so nastale med drugim naslednje hujše napake: — v 24. vrsti v drugi koloni članka stoji »umetnosti od politike«, namesto pravilnega uesedila »od umetnosti do politike«; — v predzadnji vrsti drugega odstavka druge kolone članka stoji napisano »In humoristični čredo«, namesto pravilnega »in humanistični čredo«; — v 15. vrsti tretjega odstavka druge kolone stoji zapisano »smisel za lepoto« namesto pravilnega »smisel in lepoto«. Avtorj a in bralce prosimo, da nam to neprijetnost oproste. - ^ ^ Max Ernst (r. 1891) — »Angel močvirja« privatna zbirka — olje — 1940 r-« Rimj j Svet OSNOVNE SOLE : FRAN KOCBEK S GORNJI GRAD razpisuje prosto delovne mesto — učitelja za tehnični in likovni pouk, PRU Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. Samsko stanovanje. slednje še tako transponirano. NI težko ugotoviti, da prerisovanje prirode že dolga desetletja in desetletja ne more več biti predmet resnične umetnosti; stopnja trans-poniranja ne govori le o. slogovnih različicah, ampak tudi o nuji umetnikovega raztapljanja fotografsko določljivega sveta v stapljanje njemu lastnega transponi-ranega izbora, ki hoče govoriti s svojo poudarjeno vsebino in slogom; umetniku je v svojem celokupnem umetniškem izrazu nezadostna zgolj zunanja faktografija, ki ne more razbistriti odnosov v pojavnem svetu, izkristalizirati nek miselni, podzavestni ipd. izraz. Umetniško preoblikovanje hote ubira pota v nasprotju z naturalistično faktografijo, kjer je fotografski videz nezadosten in tudi nerazviden v svoji resnični biti. Relativizem neke resnice pa ima korenine v individualni psihologiji, ki se nujno odrazi tudi v umetnosti. Tudi v tem najdemo Oporo za mnogoobrazno umetniško govorico, ki je ne zasledimo le v upodabljajoči umetnosti, pač pa nekako sočasno tudi v besedni umetnosti, glasbi, baletu XX. stoletja. Ko govorimo o umetnosti XX. stoletja, si moramo biti na jasnem, da pojem lepote — in lepega — nikakor ne more biti utesnjen v nek kdnon, nasprotno, pojmovanje lepote in lepega ima sila različna izhodišča in hotenja; še več, pogosto umetnik hote izraža nelepo, hoteč doseči s tem določene učinke; z vznemiritvijo gledalca ga hoče na svoj način angažirati, mu asociirati neko misel ipd. Bolj kot kaj drugega je današnjemu času tuja privzdignjena idealizacija, spričo tega tudi pojmovanje lepega ne more vsebovati idealizirane sestavine v Izražanju, če pa v umetnosti XX. stoletja naletimo tudi na pojaye, kj hočejo biti neumetniški, ali v hotenem na- Dr. J. Berčič: S čim se moj otrok ne sme igrati »V Ameriki dobi vsaka mati 2e v porodnišnici knjižico z 999 fotografijami predmetov, kl jih naj ne daje otroku za igračo, ker bi ga sicer spravljala v smrtno nevarnost. Tu ne gre samo za strelno orožje, ostre predmete (Igle!) ali vžigalice, ampak tudi za navidezno nedolžne »igrače«, kot so fižol, grah, koruza, gumbi itd., ki pa so ugonobile prenekaterega otroka že v njegovih prvih letih življenja. Ko pa nam zlasti zadnje desetletje raste telesno In duševno tako zdrav naraščaj, bi pač bil prehud udarec ne le za starše, marveč tudi za nas vse, če bi izgubilil le enega izmed teh lepim, pametnih otrok! Se hujši pa bi bil, če bi katerega izgubili zaradi nepoučenosti ali celo malomarnosti.« Tako Je v uvodu — poleg drugega — zapisal mariborski- otola-rinolog dr. Janko Berčič, avtor 40 knjižice s področja zdravstva z naslovom »S čim se moj otrok ne sme igrati«. Vrednost te publikacije je v tem, da poleg kratkega poglavlja o hripavosti nudi staršem številne informacije o nevarnostih, ki pretijo nekaterim čutilom njihovih otrok, tj. zlasti nosu ušesom in grlu, bodisi zaradi raznih tujkov ali pa zaradi strupenih In jedkih tekočin. Kratka in jasna navodila, kako moramo ravnati, če se slučajno pripeti takšna nesreča, dajejo knjižici Izrazito preventivno informativen značaj. Velja namreč pravilo, da ravnamo bolj pametno, če ponesrečencu ne posredujemo nobene odvečne pomoči, kot pa če mu nudimo nestrokovno pomoč, 1-’ stanje lahko samo še poslabša. Prizadetemu otroku lahko hitro ter učinkovito pomaga le ustrezna zdravstvena ustanova, kjer delajo poklicni strokovnjaki, opremljeni s potrebnim priborom, aparaturami in zdravili I Knjižico dr. Berčiča »S čim se moj otrok ne sme ivrati«, ki jo je napisal avtor, prežet z globoko željo, da. bi otroke obvaroval pred nepotrebnimi nesrečami ter posledičnimi okvarami zdravja, priporočamo zlasti vzgojnovarstvenim ustanovam, kjer se ukvarjajo s predšolskimi otroki, učiteljem nižjih razredov osnovnih šol In — seveda — vsem mladim staršem. Cena 'preprosto napisane in s številnimi ilustracijami opremljene knjižice, ki jo je založila mariborska založba »Obzorja«, je 8 N-din. VIATOR Frank Lloyd Wri*ht (1867—1961) — Vila Robie, Chicago, 1909. leta RAZPIS UČBENIKOV Po 6. in 7. členu pravilnika o postopku za potrjevanje učbenikov in priročnikov za osnovne in srednje šole (Ur. list SRS, st. 12-96/68) objavlja komisija Za učbenike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo po sklepu seje z dne 28. februarja 1969 RAZPIS NATEČAJA za pisce učbenikov in priročnikov A. UČBENIKI: 1 1. Zemljepis za tehniške srednje šole r : 2. Spoznavajmo slovenski jezik — učbenik za VII. razred osnovne šole 3. Spoznavajmo slovenski jezik — učbenik za VIII. razred osnovne šole 4. Nemška stavnica — učbenik za gimnazije — Ponovni razpis 5. Zgodovina — učbenik za IV. razred gimnazije 6. Astronomija — učbenik za IV. razred gimnazije — Ponovni razpis B. PRIROČNIKI: ; . 1. Temelji socialistične morale — priročnik za učitelje_ Ponovni razpis 2. Telesna vzgoja v osnovni šoli — priročnik za učitelje od I.—IV. razreda osnovne šole 3. Gibalno ritmična vzgoja predšolskih otrok — priročnik za učitelje 4. Delovni zvezek za pouk zgodovine v I. r. gimnazije 5. Delovni zvezek za pouk zgodovine v II. r. gimnazije 6. Delovni zvezek za pouk zgodovine v III. r. gimnazije 7. Delovni zvezek za pouk zgodovine v IV. r. gimnazije ' . . '■ ■: ■ : : i~ JI. :.-:v Pisci, ki se hočejo udeležiti natečaja, naj se pismeno prijavijo najkasneje do 15. junija 1969 komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3/IV, kjer bodo prejeli tudi vsa potrebna pojasnila. Rokopise razpisanih učbenikov in priročnikov pod A in B je treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu . za prosveto, in kulturo do 30. januarja 1970. ’ kušenj — pedagoški delavec s srednjo izobrazbo, strokovnim izpitom in najmanj, 10 let delovnih izkušenj Kandidati morajo predložiti dokazila o strokovni izobrazbi in kratek opis dosedanjega dela. Razpis velja 15 dni po objavi. Delovna skupnost . — ■ OTROŠKEGA VRTCA V MURSKI SOBOTI razpisuje naslednja prosta delovna mesta: Otroški vrtec v Murski Soboti: ; — 7 VZGOJITELJIC, VZG v -/ prednost imajo kandidatke z opravljenim strokovnim izpitom Področni oddelek v Krogu: — 1 VZGOJITELJICA, VZG prednost imajo 'kandidatke z opravljenim strokovnim izpitom Področni oddelek v Pušči: — 1 VZGOJITELJICA, VZG .... . . <€'*« .V. Dsbnp;':'/'' ■ ... ' ■ “> IR- prednost dmajo kandidatke z opravljenim.'št'rekov-nim izpitom Nastop službe je I. septembra 1969. Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi razpisa. Vprašanja in odgovori IV. Komisija za učbenike in priročnike razpisuje za učbenike pod A št. 1 nagrado 3500—4000 N-din, pod št. 2, 3 nagrado 2000 do 3000 N-din, pod št. 4, 5 in 6 pa 3500—5000 N-din. Za priročnike pod B št. 1, 2 in 3: riagi-ado 2000—3000 N-din, pod št. 4, 5, 6, 7 pa nagrado od 1000—2000 N-din. V. Na predlog komisije za učbenike in priročnike bo republiški sekretariat za prosveto in kulturo odločil, kateri izmed rokopisov se nagrade in s katero od razpisanih nagrad. Nagrade za razpisani učbenik ali priročnik lahko podeli republiški sekretariat za prosveto in kulturo na predlog komisije tudi za učbenik .ali priročnik, ki sicer ne bo odobren za natis. Številka: 610-1/65 Ljubljana, dne 15. maja 1969 Komisija za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo Razpisna komisija pri osnovni šoli Videm ob Ščavnici razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, — da ima najmanj 5 let pedagoške prakse in druge pogoje, ki jih določa ZOŠ. .Vlogo z ustreznimi dokazili pošljite na naslov komisije za razpis mesta ravnatelja pri osnovnk šoli Videm ob Ščavnici v 15 dneh po objavi razpisa. Razpisna komisija DIJAŠKEGA DOMA IDRIJA razpisuje delovno mesto ~. , RAVNATELJA Pogoji: - ■ - ■ .— y ‘ ‘ ' : . ■ ' — pedagoški delavec z visoko ali višjo izobrazbo, strokovnim izpitom in najmanj 5 let delovnih iz- Vprašanje: S. K. iz Maribora navaja, d& je 13. 2. 1969 uspešno opravila strokovni izpit. Po pravilniku in sklepu delovne skupnosti se poveča osebni dohodek učiteljem s strokovnim izpitom za 100 N-din. S 17. marcem pa je tovarišica nastopila porodniški dopust, zato ji je bil izplačan ta dodatek za strokovni izpit le za polovico meseca marca 1969. Ker sedaj prejema nadomestilo osebnega dohodka od zavoda za socialno zavarovanje in ga bo prejemala še tri mesece, smatra, da je prikrajšana za ta dodatek tudi za te^ -tri mesece poleg tega pa še za drugo polovico marca 1969. Odgovor: T - TZDR določa le temeljna hače- ' la -o delitvi osebnih dohodkov;* po katerih ima delavec pravico do udeležbe na sredstvih za osebne dohodke na podlagi svojega delovnega prispevka glede * na delovrte' tispehe enote, v kateri dela in delovne organizacije kot celote. Osnove7- in merila pa postavlja delovna organizacija samostojno s svojim/splošnim, aktom. Ker ste torej po uspešno opravljenem strokovnem izpitu, tj. 13. 2. 1969 delali še vse do 17. 3.1969, bi vam za ta čas pripadal tudi-, ta. dodatek 100 N-din za strokovni izpit, kolikor ni v splošnem aktu posebej navedeno, da gre ta dodatek delavcem od 1. dne naslednjega meseca po uspešno opravljenem strokovnem izpitu. Vsekakor pa vam ta dodatek ne gre za čas, ko ste na porodniškem dopustu, - saj> prejemate nadomestilo osebnega dohodka od zavoda za socialno- zavarovanje, ki je izračunano na osnovi poprečja osebnih dohodkov iz leta 1968, ko tega dodatka v nobenem primeru niste bili upravičeni prejemati in torej za čas porodniškega dopusta niste, glede nadomestila osebnega d.ohodka v ničemer- prikrajšani. Vprašanje: A. S. iz Mosta na Soči pravi, da se je pred enim letom zaposlila kot absolventka PA za določen čas, Diplome v tem času ni mogla opraviti. Zanima jo, če je upravičena do letnega dopusta in s tem db nadomestila osebnega dohodka za ta čas, saj nekatere šole plačujejo počitnice takim delavcem, druge pa ne? Odgovor: Po določilih- 64.. člena TŽDh imajo delavci, ki stopijo na delo za določen čas, da opravljajo sezonska' dela,’ po samem zakonu pravico do letnega dopusta, če tako delo traja naimanj 6 mesecev nepretrgano, in sicer najmanj en dan letnega doousta za vsak mesec nepretrganega dela. Toda z ozirom na to, da je zakon izrecno določil, da gre dopust le delavcem, ki opravljajo sezonska dela, je jasno, da 'delavcem, ki stopijo na delo za določen čas za opravljanje drugih (glej 26. člen TZDR) in ne sezonskih del, nimajo pravice do lednega doousta po samem zakonu, če nimajo najmanj 11 mesecev neprekinjenega dela. Delavci, ki so stopili v delovno razmerje za določen čas, ker se na redni in naknadni razpis ni prijavil noben drug kandidat 2 zahtevanimi pogoji, ter so spreleti le za 10 .mesecev dela. nimajo pravice do letnega doousta in seveda tildi ni mogoče izolačati takim delavcem nadomestilo osebnega dohodka za ta čas ali kakorkoli drugače plačati letni dopust. Vprašanje: Na šolah je vedno več predmetnih učiteljev brez predhodne peda- sto goske izobrazbe. To so predvsem predmetni učitelji gospodinjstva, tehničnega pouka, telesne vzgoje. Ali ti predmetni učitelji res lahko poučujejo na višji stopnji prav vse predmete kot predmetni učitelji, npr. učitelj tehničnega pouka poučuje fiziko, matematiko, zgodovino, zemljepis itd., in ali jim pripada osebni dohodek predmetnega učitelja, čeprav poučujejo morda le 10 ur svoj kvalificirani predmet? Odgovor: Po določilih 61. člena zakona o osnovni šoli je lahko učitelj za predmetni pouk, kdor je končal višjo pedagoško šolo, pedagoško akademijo, višjo . gospodinjsko šo^o, ustrezno fakulteto, visoko šolo oziroma umetniško akademijo. ‘Po 2. odstavku 97. člena cit. zakona pa predmetni učitelji in profesorji, ki so bili po službeni dolžnosti do konca leta 1959 dodeljeni na delovna mesta učnega predmeta, za katerega . nimajo izobrazbe ustrezne stroke, lahko ostanejo na teh delovnih mestih, če imajo več kot 20 let delovne dobe. Vsi drugi pa si morajo v petih letih pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo, sicer ne smejo opravljati dela na teh delovnih mestih.'Se posebej pa je določeno v 14. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, da strokovni učitelji, ki poučujejo predmete telesna vzgoja, glasbeni, likovni in tehničjii pouk ter gospodinjstvo, lahko ostanejo ma. delovnih mestih,, če'.imajo na dan uveljavitve tega zakona, tj. 3. 5. 1969.najmanj 10 let učno-vzgoj-ne prakse v tej stroki. Glede na povedano sem .-mnenja, da v vprašanju navedeni predmetni učitelji dodeljeni na ta delovna mesta v letu 1959 lahko učijo... tudi druge predmete, vendar si -mbrajo pridobiti izobrazbo ustrezne stroke, razen če imajo že več kot 20 let delovne dobe. Vsi drugi predmetni učitelji 'tehničnega pouka itd...pa ne morejo učiti drugih predmetov razen tistih, za katere so usposob-Ijeni. ' ' . Osebni dohodek pa pripada takim predmetnim učiteljem. ,*/, taki višini, kot je to določeno-s pravilnikom p delitvi osebnih dohodkov, upoštevajo^ pri tem delo oziroma delovno mesto, kjer delajo. Možno pa je, da se jim, če je .to...določeno s pravilnikom, odbije del osebnih dohodkov za pomanjkljivo izobrazbo. Vprašanje: '• T. Z. iz Maribora pravi, da dela na delovnem mestu za določen čas, ki ga je zasedala učna moč, ki ni imela potrebne pedagoške izobrazbe Občni zbor Samopomoči Občni zbor Samopomoči PZp^ nem razmerju za določen čas, je še vedno v delovnem razmerju za nedoločen čas, saj je delovna organizacija dovolila po določilih svojih splošnih aktov skladno z 75. členom ——-— -------------r--------- . 2 TZDR imenovati odsotnost z dela: je bil 20. aprila 1969 V osnovni a Prežihovega Voranca;v Prežijo; porediti na njeno dotedanje delov- VI Ulici V LjUDljam. no mesto, saj v času take odsotnosti z dela delavcu njegove pravice in dolžnosti po delu le mirujejo (glej Melhior Rismal je ob tej pnlo^ Predsednik upravnega odbora u le mirujejo . (glej ivielhior Rismal je ob tej p 77. člen TZDR), ostanejo pa še na- gjj poročal O-dogodkih V preti /Z?!0™® rMsta lem letu. Ugotovil je, daje posta- ljo, temveč za siarnovsK.0 numami razpisuje delovno mesto ŠOLSKEGA PEDAGOGA — PSIHOLOGA Nastop službe 1. septembra 1969. Kandidat mora imeti končano fakulteto in stanovanje. Osebni dohodki po pravilniku. Prošnje vložite do 1. junija 1969 na navedeni naslov. ■ -' • .. -s' ’:i- r ' -■ . • .. - h > / . . / •- . . •- r-**- . ‘ ■ ■ • ' ' - : ; •• . 0 'rp';' ^ ... ,/ . Z' .' •' ' Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE »JOŽE MOŠKRIC« LJUBLJANA-JARŠE, Jarška c. 34 razpisuje naslednja delovna mesta: • ...n?. ?r • . . . ' - — 1 učitelja za uiafematiko in fiziko, PRU ali P — 1 učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P (samo moški > — 1 učitelja za tehnično vzgojo, PRu (samo moški) VZGOJNI VARSTVENI ZAVOD OTROŠKI VRTEC BOROVNICA razpisuje delovno/mesto — VZGOJITELJICE Pogoj: opravljena Srednja vzgojiteljska šola 2 diplomo. Poskusni rok 3 mesece. Ponudbe z dokazili sprejema upravni odbor do 15. 7, 1969. Nastop službe 1. avgusta 1969 ali po dogovoru. - Stanovanje je na razpolago, vezano na delovno mesto.., ? Otroški vrtec Borovnica ? za nedoločen čas Razpis velja 15 dni po objavi. Osnovna šola Vojka Šmuc v Izoli razpisuje: i, -- ., ///' :. 1. ponovno razpisujemo .Eve (2) delovni mesti UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA pogoji: PRU ali P 2. prvič razpisujemo eno (1) prosto delovno mesto UČITELJA SLOVENSKEGA IN IT ALIJ ANSKEGA V JEZIKA (% za slovenski jezik in 'A učne obveznosti za italijanski jezik) . : ‘ pogoji: PRU ali P 3. prvič razpisujemo eno (1) delovno mesto UČITELJA ZA TEHNIČNO VZGOJO pogoji: PRU Prijave pošljite na osnovno šolo Vojka Šmuc v Izoli v roku 15 dni po objavi.