Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	
Let. 4. Št. 151.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, FEBRUARY 27TH, 1946.	Price Sc.		Vol. 4. No. 151.
An Appeal to Prime Minister King to Support the Return of Trieste to Yugoslavia
Antisovjetska gonja stare metode črne reakcije
Reakcija želi napraviti Trst vojnim pozoriščem
The annual meeting of the Council of Canadian South Slavs held on February 16th and 17th has sent an appeal to the Rt. Honorable W. L. Mackenzie King, Prime Minister of Canada, to support the return of the Julian March, including Trieste, to Yugoslavia. The appeal in full reads:
At the end of the war a great injustice was done to the Yugoslav people when Istria and the Slovene Littoral, including the cities of Trieste and Fiume, the islands of (^res, Lasingo and La-stovo, and also the city of Zara in Dalmatia, totalling approximately 600,000 South Slavs, were given to Italy.
Another great injustice was done when Carynthia was handed over to Austria.
Yugoslavia has sacrificed more than 1,700,000 lives in the struggle for the freedom of all mankind. The peace which would prevent the uniting of the Slavs under Italy with their brethren in Yugoslavia would not be a just peace.
Yugoslavia officially requested the return of these territories at the first meeting of the Council of the Foreign Ministers of Great Britain, United States and the U.S.S.R. held in London last September. Yugoslavia's claim is based upon the following fact as stated in her memorandum:
"The Julian March (or Vene-zia Julia) is a country of geographically, ethnographically, economically and by the will of its population a constituent part of Yugoslavia, or more precisely of her federal states of Slovenia and Croatia.
Geographically its southern parts constitute the extreme end of the Dinaric Moutain System. Its northern parts run into the Julian Alps; none of its parts belongs to the northern Italian plain. Ethnographically it has been inhabited for the last thirteen centuries mainly by Slovenes and Croats i. e. Yugoslavs. The Italian minority which was infiltrated in the more recent times, chiefly through Italianization and immigration, lives exclusively in a number of towns where it represents isolated "islands" on the basic Yugoslav national soil.
These towns have no connection whatever with the Italian ethnographic territory. Besides the Italians, they have a considerable number of Yugoslav inhabitants which in most cases is as high as 40 to 50 per cent of the total population.
Economically Trieste, the rest of the Julian March and Yugoslavia are indissolubly linked together. Trieste, for Yugoslavia represents the most important port for its incoming and outgoing trade; for Italy it has no such economic importance, nor has it for her any commercial and communication value at all. Trieste is one of the rare great ports in Europe which do not lie at the mouth of a river; it has no possibility for cheap river transport into the interior. An industry which is closely linked with the industry of Trieste has therefore developed in the hinterland of the port on the territory of the Julian March and of northern Yugoslavia and it also needs Yugoslavia
for the consumption of its local production.
This whole problem has been created by Italy's greed and her aggressive policy toward neighbors — the Yugoslavs. Italy even when she had Trieste, Istria and the Slovene Littoral, used all these enslaved Yugoslav lands as a means for undermining the Yugoslav state and as a military and political bridgehead for her further forcible penetration for the realization of which Italy finally resorted to unprovoked aggression and to war against Yugoslavia. She never needed nor used these territories for any other end.
The return of the Julian March to Yugoslavia would correspond with the needs and wishes of its population, including the majority of the Italians. Yugoslavia is ready to give to Trieste full autonomy and equality with the six federal republics of Yugoslavia. Such a solution will also benefit the other countries of Central Europe, and will create conditions of lasting peace in the Adriatic, which is the sincere desire of al! the people of Yugoslavia."
The Council of Canadian South Slavs expresses the thoughts and desires of all Canadians of Yugoslav descent when stating that these demands, are justified.
As Canada is one of the nations which has been asked to give her opinion on this question, and because as a member of the United Nations she will take part in the comming deliberation concerning peace terms with Italy, we appeal to you and your government t.o support these demands.
Moskva, 22 feb. — Sovjetska vlada je na drzno antisovjetsko kampanjo, katera ogroža ne samo prijateljske in diplomatične odno-šaje med Sovjetsko Unijo in Kanado, ampak istočasno ekonomsko kooperacijo, odgovorila zadnji petek. Odgovor sovjetske vlade navaja, da so neki sovjetski uradniki dobili v Kanadi neke tehnične informacije medtem tudi nekaj podatkov o atomski energiji, da so pa vse te informacije brez pomena, ker med njimi ni bilo ničesar, kar bi se^ne moglo dobiti v znanstvenih publikacijah, katere so dostopne splošni javnosti.
Izvestija, glasilo sovjetske vlade v uvodniku odgovarja v zvezi z tem vprašanjem naslednje: "Stališče, ki ga je zavzel angleški vnanji minister na zasedanju Sveta Zedinjenih Narodov, je neizog-bno v nasprotju z demokratičnimi principi in principi z ozirom na neodvisnost in pravice manjših narodov.
Odločna obramba sovjetske delegacije principov demokracije in neodvisnosti manjših držav, ter dalekosežna priporočila v zvezi z temi principi, je naletela na ogorčeno opozicijo z strani Bevina. Tako stališče Bevina in njegovih somišljenikov na tem zborovanju, ne more rezultirati v ničemer drugem kakor porazu napram splošnemu mišljenju širokih demokratičnih krogov v raznih državah.
Pomoč Bevinu je bila toraj nujna. Izjava premiera Kinga i namero da razprši zelo zbito neurje in istočasno zmanjša pozornost na poraz Bevina na zasedanju Organizacije Mednarodne Varnosti, je prišla v dobrem času
da vse to izgladi. Toda težko je mogoče izgladiti zapostavljene interese manjših narodov s izjavo o nekakšnem ogleduštvu, katero da je bilo v prid Sovjetske Unije. Mr. King in njegovi prijatelji po zabijajo na pereči pouk zgodovine, katera jim podaja nekoliko lekcij kako sramotno so propadle antisovjetske avanturistične kampanje kljub močnemu prizadeva nju reakcionarnih načelnikov v takih kampanjah da bi rodile plodu."
Reakcionarno časopisje, ki je na podlagi izjave premiera Kinga v parlamentu dne 15 tg. m., da je neka zunanja država v zvezi z dobljenimi informacijami o atomski anergiji, je razvozlalo do neverjetno nelogične stopnje antisovjetsko kampanjo. Težko si je
Nujni apel iz Jugoslavije
New York — Ameriški odbor za rekonstrukcijo Jugoslavije je prejel nujen apel za hitno pomoč poučnim in znanstvenim ustanovam v rekonstrukciji nove Jugoslavije. Apel, ki ga je prejel ta odbor vsebuje 150 strani pisalnega papirja, ki so ga poslale iz Beograda šolske in znanstvene u-stanove.
Apel našteva razne potrebščine, ki so poleg vsega drugega najpotrebnejše, kakor razno orodje za graditev poslopij, orodje v tovarnah, pisalni stroji itd. itd.
aradi samega prostora se moramo za sedaj omejiti na celotni preved apela. Priobčimo pa najvažnejše v prihodnjem izvodu lista.
mogoče sploh zamisliti kaj vse ni rečeno z strani posameznih dopisnikov, komentatorjev in tudi drugače v uvodnikih zoper Sovjetsko Unijo in posebno "sovjetsko ogleduštvo" v posameznih državah spričo dejstva, da po drugi strani velik del tako časopisja kakor tudi posamezni dopisniki trdijo, da vse narodnosti se poslužujejo potom svojih agentov dobiti gotove informacije. Logično je torej da anti-sovjetska kampanja ima povsem drugi cilj, kakor pa podžiganju "nevarnosti' pred sovjetskimi "agenti."
Na prvem mestu državni tajnik Byrnes, je podal izjavo, da edino Amerika ima tajnosti o atomski bombi. Kakšna toraj nevarnost glede atomske bombe obstoja recimo v Kanadi, ako so vse tajnosti v rokah ameriške oblasti ?
Kljub temu ta kampanja je posegla še bolj drzno z ozirom na to, da so posamezne korporacije zaustavile obrat za sovjetska naročila. Kakšen odgovor naj bo kanadskih delavcev in delavk ter naroda v splošnem, če posamezni krogi zaidejo tako daleč, da z svojim stališčem in odločitvijo ogrožajo ne sam^ normalni gospodarski razvoj in gospodarski napredek v splošnem, ampak isto-čano kooperacijo in diplomatičr.e odnošaje z državo, kateri gredo zasluge za zmago nad fašizmom in obenem katera more biti najboljši odjemalec proizvodnih sredstev v Kanadi. Seveda da ne more biti drugačen odgovor, kakor še bolj krepko utrditi prijateljski: in ekonomske odnošaje med obema državama in z tem obenem kooperacijo in sporazum med narodi v svetu.
FRANCIJA PREKINILA ODNOŠAJE Z ŠPANIJO
Pariz, 26 feb. — Francoska vlada je sklenila prekiniti odnošaje z fašistično vlado generala Franka v Španiji. Prekinitev stopi v veljavo ob polnoči prihodnji petek, ter istočasno naproša Vel. Britanijo in Ameriko, da podvza-meta slične korake ter se pridružite Franciji.
Prekinitev diplomatičnih odno-šajev z fašistično špansko vlado diktatorja Franka, je sledila po poročilu v kabinetu vnanjega ministra francoske vlade, kateri je poročal o mednarodni situaciji. Komunistična in socijalistična stranka sta urgirali za takojšno prekinitev odnošajev, medtem ko je Ljudska republikanska stranka vztrajala na starem stališču.
Stara Jugoslavija je bila temna ječa za njene narode -Nova Jugoslavija je njihova sreča in zlata svoboda
Odločna in trdna volja naroda je mogla zmagati nad silami fašizma in domačimi izdajalci
Šime Balen, svetnik pri jugoslovanski veleposlaništvu v Wa-shingtonu, je ob priliki seje Glavnega Odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov podal naslednji v počast članom in gostom Njegov govor smo priobčili v celito, ker v-sebuje zelo važne stvari v zvezi Z buje zelo važne stvari v zvezi z bivšo in novo Jugoslavijo.
Gospoda: Bratje in sestre, a dovolite mi obenem nazvati vas tovariši in tovarišice!
Radosten sem, ker mi je dana dolžnost in čast, da vas pozdravim v imenu jugoslovanske ambasade. Izročajoč vam pozdrave naše ambasade, jaz vas istočasno pozdravljam vse Srbe, Hrvate, Slovence, Črnogorce in Macedon-ce, zedinjeni v Svetu Kanadskih Južnih Slovanov — v imenu naše domovine Ljudske Federativne Republike Jugoslavije (odobravanje in klici). Pozdravljam vas in se vam zahvaljujem za vse kar ste storili v prid svojih bratov in sester v stari domovini. Preko Vas pozdravljam vašo novo domovino, veliko in lepo Kanado, katera je v teku minule vojne bila naša mila zaveznica.
Vi ste včeraj in danes videli nekoliko filmov o borbi in življenju naših narodov v Jugoslaviji. Za gotovo da ste zapazili one izstradane, ali zato veder in ponosen obraz partizanskih borcev, lica malih otrok, katera so često-krat sličila okostnjakom. Vse to je naredilo na vas globok vtis. Kljub temu ti filmi so samo bledi izraz one strašne, grozovite in krvave stvarnosti skozi katero so šli naši narodi. Vse to je samo bledi odraz neopisljivega trpljenja toda sijajne borbe partizanov, kateri so prvi v okupirani Evropi dvignili oboroženo vstajo proti fašističnih hord, ne samo da branijo svoj narodni obstanek, ampak najsvetejše ideale človečanstva.
Zatem tov. Balen podaja obširnejši pregled osvobodilne borbe Jugoslavije kakor tudi o temeljiti podlagi obče-narodne fronte pod
ŠIME BALEN
vodstvom tov. maršala Tita, še v dobi stari Jugoslaviji in pravi:
"Stara Jugoslavija je bila temna ječa za njene narode. V njej ni obstojala nacionalna svoboda. Nacionalno so bili zapostavljanji Hrvati, Slovenci, Črnogorci in Macedonci. Napačno bi bilo misliti, da so bili Srbi svobodni. N j, tudi oni so bili tlačeni z strani belgrajske protiljudske klike z dinastijo Karadjordževiča na čelu. Razen nacionalnega tlačenja, Jugoslavija je bila zemlja socijalne-ga izkoriščanja. Položaj kmetov je bil obupno težak. Dokler so o-grpmne mase kmetov živeli revno hribovsko in kajžarsko življenje na omejenem in majhnem koščku zemlje, pod pritiskom velikih davkov, dočim so ogromna posestva zemlja bila v rokah veleposestnikov, med katere je spadala tudi cerkev. Položaj delavcev ni bil nič boljši. Delavske plače so bile take, da delavev ni mogel živeti niti umreti. Delavci so delali dnino za borih 14-16 in 20 dinarjev, medtem ko je kilo kruha stala od 4 do 5 dinarjev. Povrhu tega je vladal politični teror vladajoče klike, katera se je držala na oblasti z pomočjo orožniških in po-
licijskih pendrekov.
Zunanja politika stare Jugoslavije, je bila politika izdajalska. Vladajoča klika z dinastijo Kara-džordževiča na čelu, ni hotela slišati želje svojih narodov, nego je svojim čaršijskim interesom na ljubo bila naklonjena najčrnejši reakciji. Stara Jugoslavija spada v vrste zelo redkih evropskih držav, katere niso nikoli priznale Sovjetsko Zvezo, še več, vladajoča klika stare Jugoslavije se je z pojavom fašizma družila z fašističnimi silami Nemčije in Italije. Tako je predsednik jugoslovanske vlade Stojadinovič odhajal na "obisk" v Rim in Berlin, kjer je naredil z njima podgod-bo in zvezo. Ko so narodne mase nezadovoljne z tako politiko spodile Stojadinoviča, na oblast je prišel Cvetkovič, kateri je nadaljeval isto staro izdajalsko politiko.
V	letu 1939 je prišlo do tkzv. "sporazuma" Cvetkovič - Maček vlade. Naši narodi so mislili, da je nastopila zaokrenitev terorističnih vlad v pogledu notranje ir, zunanje politike, da se bo odslej politika usmerjevala v smeri k demokratičnim državam Amerike^ Anglije in Sovjetske Zveze. Medtem ne samo da se niso želje naših narodov ustvarile, ampak je nova Cvetkovič - Maček vlada poostrila in nadaljevala Stojadino-vičevo politiko tako v notranjem kakor zunanjem pogledu, še več
| kot to, baš za časa Cvetkovič-Maček vlade, napravljena so prva kon-cetracijska taborišča in to v šu-bašičevi banovini — Hrvatski.
V	notrajni politiki "nova" vlada je poostrila teror in začela zapirati vse resnične demokratične elemente. V nekoliko slučajev po ukazu te vlade se je streljalo na narod. Tako 14 decembra 1939 leta, ko so belgrajski delavci in študenti organizirali velike demonstracije, zahtevali demokratizacijo države, Maček-Cvetkovičeva vlada je poslala policijo na lice mesta, katera je streljala na zbrano množico ljudstva in ubila štirinajst oseb. Nekoliko dni pozneje mladinska delegacija je po-setila Mač * a i namenom da vlo-
ži protest proti taki brutalnosti. In kaj je Maček odgovoril: "Pu-cali smo i bumu pucali". Ta slučaj najbolj razkriva lice samozvanega demokrata Mačeka.
Cvetkovič-Maček vlada je seveda na široko odprla vrata nemškim agentom in špijonom, kateri so takrat skoraj poplavili zemljo. Z dovoljenjem novih vladarjev, nemški agenti so uspeli priti na vse položaje gospodarskega, političnega in kulturnega življenja in zlasti na višja mesta vojnega in državnega aparata.
Skozi ta leta široki narodni sloji so se odločno borili proti take protinarodne in kapitulacijske politike. Potom naporne borbe ljudstvo je zahtevalo vpeljevanje demokratiščine, rešitev nacionalnih vprašanj, popolno narodno svobodo; izboljšanje socijalnega položaja kmetov in delavcev in naposled reorijentacijo zunanje politike k demokratičnim državam Amerike, Anglije in Sovjetske Zveze. Na podlagi teh upra-šanj že tedaj je osnovan temelj široki obče-narodni fronti, katera je prepregla pristaše raznih strank, raznih nacionalnosti in verskih prepričanj.
Široke ljudske mase so zahtevale prekinitev odnošajev z fašistično Nemčijo in Italijo, ter odločne določbe za obnovo zemlje. Medtem izdajalska Cvetkovič-Maček vlade, ni hotela sploh slišati o tem. In kot rezultat vsega tega demokratični elementi so v. stanovili podtalno Vojno Komisijo z nalogo, da pripravlja rodoljubne jugoslovanske častnike za borbo proti sovražnika v slučaju napada. Na čelu te vojne misije, je bil tovariš Tito.
Izdajalska politika Cvetkovič-Maček vlada je dosegla višek svoje sramote dne 25 marca 1941 leta, ko je podpisala Trojni Pakt, z katerem je hotela Jugoslavijo vezati z Nemčijo, Italijo in Japonsko. Ta akt je bil že več kot preveč za naše narode, kateri so izrazili svoje proteste v znanih demonstracijah 27 marca, dva dni pozneje, strmoglavili izdajalsko (Nadaljevanje na 4 str.)
V zvezi z Trstom in najnovejšimi razmerami po zaveznikih okupirani Julijski Krajini, "Borba", časopis ki izhaja v Belgradu prinaša zelo zanimiv in pozornosti vreden članek. V tem članku navaja primer kako se zadnje čase sicer v obupnem položaju da bi se naredilo Trst kot "vojno po-zorišče", reakcija poslužuje raznih kriminalcev, sohunov, mednarodnih avanturistov, provokator-jev, roparjev in vojnih kriminalcev.
"Oboji — italijanski in jugoslovanski vojni kriminalci in re-negati prihajajo tja iz Italije", pravi Borba. Medtem jugoslovan sko ministerstvo za informacija istočasno naznanja, da je britska ambasada v Belgradu odklonila potrebno dovoljenje jugoslovanskim časnikarjem da obiščejo Trst in Julijsko Krajino. Izgovarja se, češ da te pokrajine ni še obiskala mednarodna komisija, katera ima proučiti etnograf.šk) mejo med Jugoslavijo in Italijo, poudarjajoč da je v tem oziru postopila enako napram jugoslovanskim kakor tudi italijanskim časnikarskim poročevalcem.
Zelo mizeren in bled izgovor, če eden pomisli, da je Jugoslavija vendar zaveznica in ne ena država katera se je družila in sodelovala z fašističnem osičem, kakor je v tem oziru Italija. Očividno je to, da so notranje razmere kjer razvozlani profašistični in fašistični elementi podžigajo anti-ju-goslovansko propagando in povzročajo nemir med ljudstvom, o-snovni vzrok za odklonitev dovoljenja jugoslovanskim poročevalcem.
Borba nadalje opozarja, da je namen raznih kriminalnih elementov vprizoriti anti-jugoslovanske demonstracije za časa prisotnosti mednarodne komisije. Med temi se nahajajo elementi, kateri so zbežali iz Trsta pred nastopanjem 4 jugoslovanske osvobodilne armade, katerim načeljuje Michael Risolo, član fašistične stranke od 1921 leta in direktor fašističnega časopisa "Popolo D'ltalia", ter o-sebni prijatelj Musolinija. Poleg teh se nahajajo tudi vojni kriminalci četniki, vstaši, slovenski belogardisti, kateri se zbirajo o-krog elegantne restaruracije Pe-pi Granco, Piazza Venezia, Cafe Tomasone, Cafe Stella Polare v bližini trga Ponteroso. Njihov) središče se nahaja v kavarni Square Guido Neri, katere lastnik je četnik. Elita jugoslovanskih kriminalcev se zbira v gostilni Chimetta na trgu Goldonia, Jovo Marcetič, pravoslavni duhoven iz Trsta, zbira svoje agente in jih pošilja v Jugoslavijo. Za svoj obstanek ti elementi ropajo, kradejo in morijo. Dne 18 januarja je bil smrtno ranjen trgovec Salva-tore Quacone iz Občine pri Trstu. Pred smrtjo je izpovedal, da so ga napadli četniški banditi. Aca Ibiča. Dne 12 februarja dva
Volitve v Argentini se vršijo pod bajoneti
Buenos Aires, 24 feb. — Po zatrdilu dnevnih poročil okrog 250.-000 vojaštva nadzoruje splošne volitve, katere se vršijo v Argentini. To so prve splošne olitve od leta 1937, katerih volilna tekma se je vršila z večjimi izgredi med pristaši vladne stranke, katera je povzela vzorec nemškega fašizma z ozirom na notranje ekonomske in politične razmere, ter laboristi • čno stranko.
Okrog 3 milijona in pol volilcev je bilo registiranih od 14 milijonov prebivalcev. Volitev so se mogli udeležiti samo moški od 18 let starosti. Ženske nimajo volilne pravice v Argentini.
Popolni rezultat volitev se pričakuje v nekaj naslednjih dneh.
Medtem značilno je pripomniti to, da vsa zbrana črna reakcija če tudi je dokazano, da so skoraj vse ekonomske institucije v rokah ali pa pod nadzorstvom nemških agentov, ni sprožila protesta proti načinu volitev, katere se vršijo pod nadzorstvom vojaških bajonetov. Toda, ko so se vršile splošne volitve v Jugoslaviji, se-
bandita sta napadla Katarino Babic in jo izropala 30.000 lir. Zatem so oropali Giuseppe Ivančič-a in odnesli 20.000 lir.
Mestno prebivalstvo opazujoč svobodno razsajanje vojnih kriminalcev se opravičeno vpraša, ka.i se bo zgodilo z njim in tudi mestom samim, ako bi bilo postavljeno pod tkzv. "mednarodno kontrolo". Jasno je že sedaj, da se bodo tja zbirali razni kriminalci, vohuni in mednarodni avanturisti, provokatorji in roparji. In z kakšnim namenom, ni težko doumeti.
Nad 288 ubitih in nad tisoč ranjenih v Indiji
Bombay, 25 feb. — Po zatrdilu dnevnih vesti je dosedaj 288 oseb ubitih in nad 1,047 ranjenih v izgredih, ki so nastali na podlagi stavke mornarjev, kateri so zahtevali enako plačo kakor je imajo britski mornarji kakor tudi vse druge vojaške regulacije. Mornarjem na britskih vojnih ladjah v tem mestu, so se pridružili indijski mornarji še na drugih ladjah in medtem iz simpatij tudi civilno prebivalstvo.
Zadnji teden je britski premier Atllee poslal ultimatum stavkojo-čim mornarjem. Na lice mesta je poslano britsko vojaško proti velikih antibritskih demonstracij, ki so se vršile v raznih mestih v znaku solidarnosti z mornarji in tudi s zahtevo narodne neodvisnosti. Britsko vojaštvo je izvedlo napad na demonstracije ljudstva in tudi zabarikadiranih stav-kojočih mornarjev. Kot rezultat tega je 288 oseb ubitih in nad an tisoč ranjenih, dočim je na strani britskih čet, 3 vojaka, ubita in 19 ranjenih.
Medtem vlada v Egiptu, kjer se enako med ljudstvom širi zahteva za odpoklic britskega vojaštva je naslovila protestno noto britski vladi, s katero jo dolži odgovorno za izgrade in nemire v Egiptu.
Nastala situacija v Indiji in E-giptu, je samo izraz narodne zavesti, da je do grla že sito vladanja tujcev.
DAVIES OPRAVIČUJE SOVJETSKO UNIJO
Havana — Joseph E. Davies bivši ameriški ambasador v Moskvi, je podal povodom dolžitve kanadske vlade, da so bile izročene neke tajnosti o produkciji a-tomske bombe uradnikom sovjetske ambasade v Ottawi, izjavo v kateri pravi, da je v interesu samoobrambe Sovjetske Unije in da ima vsako moralno pravico izslediti tajnost o atomski bombi v-sled dejstva, da je po zaveznikih izključena od takih informacij.
"Na dveh stolčkih je nemogoče sedeti", pravi Davies. Amerika in Anglija sta dolžni sodelovati z svojo veliko zaveznico Sovjetsko Unijo, ali pa slediti staro politiko katera jih ne more nikamor pripeljati. Postopali sta z svojo zaveznico kakor z detetom, kateremu želita prikriti tajnost, med tem ko bodo sovjetski znanstveniki v teku dveh letih v svojih laboratorijih lahko prav sami razvili sredstva za proizvodnjo atomske bombe. Ako bi bila Amerika na istem položaju kakor Sovjetska Unija, verjetno je, da bi si prizadevala dobiti na kakršen koli način take informacije zlasti če bi se nahajala v sovražnem svetu.
Rusija nima vero v mednarodno politično silo dokler veliki tri ne vskladijo svoje razlike nad individualno varnostjo. Davies prav vsled tega poudarja, da se naredi konec nezaupnaju med Združenimi državmi, Vel Britanijo in Sovjetsko Unijo, ker vsak drugi korak v tem pogledu vodi k oboroževanju in še štrašnejši vojni.
veda ni zamolčala, da dvigne hrup čez drn in strn, češ da se niso vršile po "demokratičnih prepisih". Odgovor je sevela več kot jasen zakaj! Zato ker vrana vrani oči ne izkljuje.
"EDINOST

Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City ef Toronto on the 25th day of June, 1942. as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Nekoliko o tkzv. ogleduštvu
Joseph E. Davies, bivši ameriški ambasador v Moskvi, kateri se sedaj nahaja na Havani, si je ne malo nakopal mržnjo črne in skrajne reakcije z tem, ko je na drzno antisovjetsko kampanjo, ki je nastala v zvezi z ogleduštvom o atomski energiji in nekaterih podatkih o atomski bombi nobene večje vrednosti česar bi ne vedela istočasno javnost, odgovoril v zaščito Sovjetske Unije.
Nekatero časopisje si je takoj že po znani reakcionarni metodi privoščilo imenovati Davies-a, ~ češ da je "komunist". Namreč skrajna in črna reakcija se ires ne sramuje poslužiti sramotne Goebelsove krilatice "strah pred komunizmom", kadar se gre za resnične narodne ali delavske interese. Z "rudečim strašilom" se je služila pred vojno — pomagala ga je širiti za časa vojne in kakor razvidno, če tudi je ta po nemškem fašizmu izmišljena krilatica doživela obsodbo svega svobodoljubnega sveta — čma reakcija se je poslužuje tudi sedaj po skon-čani vojni.
Kdor zasleduje dnevno časopisje nedvomno pride do zaključka, da dirzna anti-sovjetska kampanja ne škoduje samo diplomatičnim in prijateljskim odnošajem v dobi. ko je vendar prijateljska kooperacija med narodi najbolj potrebna tako za ozdravljenje težkih ran prizadetih z strani fašističnega osišča, kakor tudi za splošen napredek in progres v svetu,, ampak škoduje normalnemu ekonomskemu napredku in razvoju med državami in v tem oziru med Kanado in Sovjetsko Unijo.
"Ogleduštvo", katero se smatra kot vzrok za nastalo kampanjo z strani posameznega časopisja, ne more nuditi podlago, da bi se zaustavila po posameznih podjetjih velika naročila za Sovjetsko Unijo, ako že sama kampanja nima povsem drugačen pomen. Tako pravijo zelo dobro poučeni krogi, kateri smatrajo anti-sovjetsko kampanjo istočasno kot naval črne reakcije proti progresivnemu delavskemu gibanju. Kakor prvotni tako tudi slednji namen, nikakor ne prinaša vzgledno še manj koristne namere za narod v splošnem. Interesi Kanade in kanadskega nairoda so edino v dobrih in prijateljskih odnošajih z drugimi narodi in posebno narodi Sovjetske Unije. Taki odnošaji predstavljajo ne samo normalne prijateljske odnošaje, ampak napredek in progres obeh narodov.
Kanadski narod ne more dovoliti povrnitev razmei* brezdelja iz predvojne dobe. Ne more dovoliti naval reakcija proti osnovnim pravicam delavcev in delavk, kateri so skozi vojno dajali vse za zmago nad kriminalnim fašističnim osiščem. Ne sme dovoliti, da bi žrtve naše armade bile zastonj.
Zato je samo pravilno odgovoriti na drzno antisovjetsko propagando z še bolj trdnim narodnim edin-stvom, za utrditev dobrih in prijateljskih odnošajev z Sovjetsko Unijo, ter vsemi drugimi svobodoljubnimi narodi.
V času borbe v Belikrajini
Zahvala izseljencem v Kanadi
Delegacija Rdečega Križa, F. L. R. Jugoslavije, katera je prednedavnim prispela v Ameriko iz stare domovine, kjer sedaj vrši turnejo v svrho pomoči tisočev pod-hranjenih otročičev, vojnih invalidov in drugače potrebnemu ljudstvu v splošnem, je prinesla s seboj večje število zahvalnih pisem izseljencem v Kanadi od društva in podružnic Rdečega Križa Slovenije za sprejeto pomoč.
Pismo od Otroškega Vrtca v Ormožu, datirano 31 avgusta lanskega leta, se glasi:
"Vodstvo Otroškega vrtca v Ormožu, je potom Okrožnega odbora Rdečega Križa v Mariboru prejelo 10 odej ter pet zabojev raznih konzerv in dobrot za otroke, kot dar Kanadskega Rdečega Križa.
S tem velikodušnem darom je na eni strani izdatno rešeno vprašanje prehrane za otroke, ki obiskujejo naš vrtec, ker bodo v najkrajšem času pričela poslovati kuhinja tako, da bodo otroci, predvsem siromašnih starišev kateri so preko celega dne zaposleni pri svojem delu, dobili ne le zavetišče, temveč tudi kosilo in malico, na. drugi strani pa bodemo lahko z darovanimi dobrotami nadoknadili pri naših najmlajših to, kar jim ni bilo možno nuditi vso dobo našega štiriletnega suženjstva. Ti malčki bodo znali ceniti svobodo naše domovine in vzgajali jih bodemo v duhu, da stoje na naši strani močni zavezniki, ki so skrbeli za usodo našega naroda ves čas težkih osvobodilnih borb in nam pomagajo še sed&j, ko nam sije sonce svobode, da s svojimi pirispevki lajšajo naše težko življenje, ki nam ga je povzročil okupator.
Za poslane darove se vodstvo Otroškega vrtca v Ormožu v imenu otrok tem potom najiskreneje in najtopleje zahvaljuje kanadskemu Rdečemu Križu, kanadskemu narodu in vsem našim rojakom preko morja, ki so pripomogli k izvedbi te akcije z zagotovilom, da bode naša mladina v svoji notranjosti čutila spoštovanje ter dolžnost do onih, ki nas niso pozabili v naših najtežih dnevih in skrbe za nas še danes; predvsem pa bodo otroci našega vrtca čutili globoko hvaležnost.
Pošiljamo goreče pozdrave nežnih otroških src in duš iz vznožja Slovenskih goric — iz lepe Prlekije — Kanadskemu Rdečemu Križu, vsemu kanadskemu narodu in vsem našim tamošnjim rojakom ter ponovno prosimo, da sprejmete našo srčno zahvalo."
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Voditeljica, Marta Zlakar.
Piše; ŠTEFAN Z. HRAST
Enainštiridesetega so prišli k nam Nemci. Naši ljudje takrat pred njimi niso bežali. Nemci so takrat na vsa usta trobili, da prinašajo kulturo in da se borijo proti boljševikom, ki si pečejo o-troke za zajutrk, kakor so se lagali. Da, to je trobila našim ljudem nemška propaganda — kaj pa so delali Nemci z našimi otroci ? Oni si niso pekli naših otrok za zajtrk, kakor so se lagali Nemci, da bi jih oklevetali. Pač — pa poslušajte kaj mi je pripovedovala neka druga ženska iz Dra-gatuša.
To se je zgodilo pozimi enoin-štiridesetega. Takrat je bila zima, ki je davila Nemce na vzhodni fronti. Iz štajerske pa so Nemci izseljevali vse, kar ni hotelo po nemško misliti, cele naselbine in družine z otroci vred. Ko je prišla ženska na postajo v Ljubljano, niso nikogar pustili iz čekalnice. Ženska se je pomešala s železničarji, pa je prišla na peron na postajo. Takrat je prihitel preko tirov neki železničar, rekoč: "Jezus, ženska!" je jadikoval. Tam sta bila na tirih dva tovorna vagona, okrog njih je hodilo italijansko uradništvo, bila je nekaki komisija. Železničarji so odprli najprej en vagon, potem še drugi. Človek je zakričal, srce mu je moralo zastati. Pod v vagonu je bi' prikrit z otroci, z mrtvimi otroškimi trupelci. Nemci so nekje v Celju iztrgali materam deco iz rok, jih slekli do srajčk — bili so to sami od enega do osem, do šest let stari otroci — ter jih polili /. vodo. Vlak je drvel, da se ni slišalo kričanje, lil mraz in otroci so do Ljubljane zmrznili. Otroška trupelca so ležala drug preko drugega. Tako je bilo v prvem vagonu, tako je bilo v drugem vagonu. Komisija je prijemala otroke za zmrzle ročice, a ročice so se lomile od telesc, nekaj trupelc je bilo brez glav: vlak je drvel, vagoni so treskali med sabo, pa so se glave lomile od trupelc. . . Tako so odpeljali vagone v ozadje, da bi zakrili zločin. Pravili so, da so prikopčili k vagonom lokomotivi od spredaj in zdaj, da so vagona segreli, da so se zmrzla trupelca otajala. Potem so trupelca naložili na črne avtomobile ter jih nekje zakopali.
Tako so Nemci vozili enoinšti-ridesetga naše otroke skozi Ljubljano in preko Gorenjske v nemška vzgojevališča.
Poznam avstrijskega gestapov-ca. Ta gestapovec je pripovedoval doma svoji družini: ženi in otrokom, da je nervozen, da je pri kraju s svojemi živci. Tega kar je delal pozimi enoinštiridesetega in poleti dvainštiridesetega v Celju, pravi, da ne bi nikoli več doživel: takrat je trgal v Celju o-troke našim materam iz rok. Poznam tega gestapovca, njegove oči so sive, nemiren, ali hladan ko led. Tudi žena in otroci vedo, za kaj je nervozen, zakaj je n-i kraju s svojim živci: žena in otroci vedo, kaj je delal oče.
Zato mi vemo, zakaj je Nemce strah, zakaj bežijo, zakaj bežijo njihove žene in otroci. Ženske vedo, kaj so delali njihovi možje, o-troci vedo, kaj so delali njihovi očetje. Ženske so takrat mislile, da je tako prav in še ljubile te svoje može, nemški otroci so mislili, da je tako prav ter so pljuvali po slovenskih sužnjih po Nemčiji.
Da, bliža se ura plačila, dolgo smo čakali namjo. Ta ura je težka, tako težka kot so še samo poslednja sodba — bog že ve, zakaj bo imel takrat kamen v prsih, ko bo sodil. Greh bi bil, ako bi bil kdo usmiljen z Nemci. Tudi mi bomo še imeli kamen v prsih, tudi naše matere ga bodo imele. Prav bi bilo, da bi ga imele nekatere naše ženske v Dragatušu, tudi vse one matere. . ."
Ta članek je napisal Janez Potrč. Ta članek tako temeljito odgovarja tako sodobnim kakor tudi bodočim pokolenjem. Da, res je — na vse to se ne sme nikdar pozabiti.
SOVRAŽNI ZRAKOPLOVI NAD DRAGATUŠEM
Koncem meseca maja so začeli nekega dne krožiti nad Dragatu-šem sovražni zrakoplovi. Ni mi znano, so bili naši opozorjeni da jim preti nevarnost. Ob koncu maja se je ves štab in vojaške misije izselile drugam. Pet dni potem, dne 5 maja 1943, so se pojavile nemške črne pošasti, šest po številu. Bilo je okrog 3.30 popoldne. Začeli so metat bombe na Draga-tuš. Ko je bil prvi napad končan ki je trajal okrog 20 minut, smo šli iz mrzle radovednosti pogledat kakšna je škoda povzročena. Nismo ostali tam kakih 10 minut, ko se je pojavil drugi val črnih pošasti. Razkropili smo se na vse strani. Jaz sem utegnil le toliko, da sem ostal ob steblu hruške, ka-
kih 20 m. stran, kjer ste padli dve bombi na Baričevo hiša. Potem se je spustilo še tretje krdelo z dokončnim zločinskim poslom. Vs-j te boljše stavbe so bile porušene in to: Cerkev, šola, štefaničeva gostilna in trgovina, občinska hiša in pošta. Ves napad je trajal dve uri. Skupno število bomb, ki so jih vrgli je bilo 113, štiri smo pa "našli neeksplodirane. Metali so bombe tudi izven Dragatuša po njivah, škoda je bila strašno velika. Smrtnih žrtev je bila samo ena starejša g. mati učiteljice Hauftman iz Ljubljane, in dve lahko ranjeni.
Drugi dan je poročal vstaški radio iz Zagreba naslednje: "V-čeraj je bombardiran Dragatuš. . . 300 mrtvih. . . partizanski glavni stan uničen".
Za to izdajalstvo se sumi eno osebo iz Dragatuša, a dokazati se ji ne more. Izdajalec je mislil, da bodo partizanske "bandite" obkolili in žive ujeli, pa se je uraču-nal. Radi tega pa ves Dragatuš trpi, krivi in nekrivi. Ako hočemo reči po pravici, Dragatušci niso bili naklonjeni in ne prijatelji partizanov. Zato tudi niso imeli dosti simpatij od ljudi ob svoji nesreči (Bog že zna kaj dela!).
NAPAD NA BELO KRAJINO
Leta 1944 so Nemci in švabo-branci skušali iz Ozlja in Karlov-ca vpad v Belokrajino, kar se jim pa ni posrečilo. Naša hrabra partizanska vojska, je to preprečila.
Po hudih in težkih bojih se jim
je posrečilo prodreti do Metlike in to samo dve uri. Tam so zažgali 31 hiš in 62 gospodarskih poslopij. Ob času borb pri Metliki, so podivjani Hitlerjevci počenjali grozdejstva, ki jih ljudje ne-pomnijo. Klali, morili, posiljevali in požgali so vsevprek. Napadali so stare in mlade žene, če se je branila, je lahko svojo zoperstav-nost plačala s smrtjo, kot n. pr. učiteljica Hozjan v Metliki, ki so jo ubili z otrokom vred v njenem naročju. V Drašičih so ubili posestnika Bajuka, ki je reševal gorečo zidanico in to kljub temu, da se je pri njemu zadrževal nemški štab. V Svržakih so ubili starega moža, ki so ga prisilili da jim je kazal pot. V Krmačini so ubili posestnika Žuglja. V Božja-kovem so ubili 70 let starega Kocjana. Kradli in ropali so vse, kaj jim je prišlo pod roke, zlasti hrano, obleko in denar.
Toda to so samo najbolj kričeči primeri, kako so se podivjane fašistične druhali znašale nad vsem ljudstvom. Od kraja nikogar niso vprašali kakšnega prepričanja je, ali sodeluje z O. F., ali ne. Pri teh grozodejstvih so se odlikovali tudi nemški hlapci, bratje naših švabobrancev, donski kozaki belogardisti. Nemci so jih namenoma uporabljali za teroriziranje civilnega prebivalstva, ker so računali na lahkovernost našega ljudstva, da bi v njegovih očeh ruski narod spravili v slabo luč. To se jim ni posrečilo, ker naše ljudstvo zna, da so ti ljudje, ki so bili pri nas le skrajni zagrizenci švabo-
branci in izdajalci.
Italijani so imeli postojanko tudi v Starem trgu ob Kolpi. Tudi tam so nadaljevali svoje gnusno delo. Požigali so kjer so znali da je kdo pri partizanih ali jih pa podpira. Zažgali so 1942 leta v Predgradu 7 hiš in kasarno; Ja-lenjevi vasi 3 hiše; Zagozdacu 5 hiš; v čeplju šolo in dve hiši. Ko so Italijani požigali hiše in gospodarska poslopja, so ljudje živeli stalno v strahu in pričakovali, da pridejo tudi v njihovo vas poži-gat. Tako so kmetje, v Predgradu 17 maja 1942 leta videli Italijane kako gredo proti vasi. Iz strahu so si zbrali obleko in druge najpotrebnejše stvari, povezali v cule in kovčeke. Italijani so res prišli. Začeli so odpirati kovčeke in razvezovati cule. Tu na licu mesta so ustrelili pet oseb in to:Peter Rauh, str. in njegovega sina, Marko Kralj-a in njegovega sina in Alojzija Fortuna. Vsi iz vasi Predgrada.
Dne 9 aprila 1945 leta, so vdrli vstaši in Nemci iz Ozlja v Adleši-čko župnijo, vedoč da ni naše vojske tam. Kakor drugod so tudi tu začeli požigat in ropat, a vendar ne za dolgo časa. Zadržali so se en popoldan ter pobrali vozove, živino in hrano, pač vse do česar so prišli. Požgali so v Velikih selih 17 hiš, med tem požgali vso vsa Mala sela. Pretepali so žene in otroke, ko so se te borile z ognjem, da bi si kaj rešili. V Grib-ljah je zgorelo 22 poslopij. Ostalo ni ničesar kakor le golo življenje. Živina, obleka in hrana, vse
Zapisnik seje glavnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
Po plenarni seji Glavnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, katera se je vršila dne 16 in 17 februarja t. 1. v Torontu, so sprejeti sledeči sklepi:
1.	— Svet prevzame odgovor nost za zgraditev otročje bolnišnice v Liki. Dosedaj je za to bolnišnico bilo zbrano v skupni vsoti $81.000 od katere vsote je že poslano $51.000 za orodje in druge potrebščine. Osnovan je posebni fond bolnišnice, kateremu spada zgornji prebitek in razni tekoči dohodki iz raznih zabav in prireditev v ta namen.
2.	— Soglasno je sprejeto sporočilo glede sporazuma glede priključitve Sveta organizaciji Canadian Frends of Yugoslavia, ki je bil dosežen na pred nadavnem sestanku predstavnikov Sveta ter omenjene organizacije in Department of National War Services. Po tem sporazumu Svet bo podpiral splošne kampanje, — za obleko, denar in druge potrebščine. Ima pa pravico izraziti svoje mišljenje v kolikor se tiče odpošilja-nja pomoči kot deleža splošnih kampanj namenjenega za Jugoslavijo. Svet je v organizacijskem smislu neodvisna ustanova in ima pravico na samostalno delo.
3.	— Svet je pripravljen nudit: pomoč izseljencem, kateri žele poslati pomoč za svoje kraje. Smatra se pa za potrebno da se vse take akcije vodi v sporazumu z Svetom in tako odvrne ovire v slučaju njegovih splošnih kampanj. Vso zbrano pomoč za lokalne pokrajine, je poslati preko Sveta, kateri bo to pomoč poslal na določeno mesto, dasi pa pridržuje pravico za zadržati gotov odstotek za fond splošne pomoči. Med tem zbiranje obleke, obutve in drugih potrebščin se bo vodilo kakor do sedaj preko Sveta Kanadskih Južnih Slovanov.
4.	— Glede izseljencev za v staro domovino se sklene, da se priporoči organiziranjem delovnih in zadružnih grup, katere bi se že tukaj po mogočnosti oskrbele z potrebnimi stroji in orodjem. Na ta način bodo povrnjenci doprinesli svoj delež rekonstrukcijo zemlje in obenem si osebno omogočili povrnitev v skupinah ter večjimi pogodnostmi. Svet hoče takim izseljencem organiziranim v takih grupah nuditi pomoč v Jiolikor več :mogoče.
5.	— Svet pošlje svojo delegacijo v Jugoslavijo. Sestav take delegacije in druga vprašanja v zvezi z njo, se prepusti Izvršnemu Odboru da uredi vse potrebno.
6.	— Soglasno se sprejme resolucijo o sodelovanju z Macedon-sko-Kanadskim odborom za vojno pomoč. Po plenarni seji so izvoljeni, tajnik omenjenega odbora Vasilef, kot član Izvršnega odbora Sveta, še dva druga člana sta izvoljena v Glavni Odbor Sveta.
7.	— Finančno poročilo katero je podano po Gl. blagajniku, se sprejme enoglasno, kakor tudi z strani Nadzornega odbora, kateri potrjuje točnost poslovnih blagajniških knjig.
8.	— Izdajanje "Buletina" v angleškem jeziku se smatra zelo važno zadevo, za katerega izdatki naj bi se krili iz splošnega fonda.
9.	— Organizacijska vprašanja: Sklene se, da se ponovi pla-čanje članarine en dolar na leto, katerega plača vsak član Sveta.
Priporoča se ustanovitev ženskih in tehničnih odborov. Sklene se tudi izdajati članske znamke kot potrdilo za plačano članarino.
10.	— Izvršni Odbor Sveta so poveča z tri člani in to, Mirko Šimac, glavni tajnik Federacije kanadsko-jugoslovanske Mladine, Jože Smrke, glavni tajnik Zvez i Kanadskih Slovencev in predstavnik Macedonskega odbora, kakor se glasi pod 6 točko.
11.	— Konvencija Sveta naj bi vršila v tem letu. To'vprašanje se prepusti Izvršnemu Odboru, da določi dan in mesto.
12.	— V slučaju da se ukaže potreba za pomožno osebo v uradu Sveta, se isto namesti po sklepu Izvršnega Odbora.
13.	— Sklene se tudi, da se oda počast tovarišem, ki so pohiteli iz
Kanade v pomoč narodom v Jugoslavijo in tam položili svoja življenja za svobodo.
14.	— Z veliko navdušenja in odobravanjem se sprejme pozdrav maršalu Titu in Rudečemu Križu Jugoslavije.
15.	— Pošlje se apel premieru Kingu, da bi Kanada podpirala zahtevo Jugoslavije za priključitev Trsta, Slovenskega Primorja in Istre — Jugoslaviji.
16.	— Pošlje se pismo ministru za trgovino v katerem se urgira kanadsko vlado za določitev večjega kredita Jugoslaviji za rekonstrukcijo in nabave potrebnega c-rodja v Kanadi.
17.	— Urgira se kanadsko vlado za vzpostavitev diplomatične-ga predstavništva v Jugoslaviji, kakor ga ima Jugoslavija v Kanadi.
18.	— V zahvalnem pismu Canadian Allied Relief Fund in R-dečemu Križu Kanade, se naproša za še večjo pomoč za narode Jugoslavije.
19.	— Naslovjena sta poziva članstvu H. S. S. in S. N. O., za pomaganje narodom Jugoslavije.
Pozdrav Maršalu Tito
Seja glavnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov je poleg resolucij in pozdravov z navdušenim odobravanjem sprejela pozdrav, ki je bil poslan maršalu Titu in vladi. Pozdrav se glasi:
Dragi tovariš Tito!
Glavni Odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov z svoje plenarna seje vršeče se 17 februarja 1946, pošilja Vam in Vaši vladi tople pozdrave in preko Vas vsem narodom v stari domovini.
Naši narodi so pod Vašim preizkušenim vodstvom vodili štiriletno borbo proti fašističnih osvajalcev in domačih izdajalcev, zaslužili častno poveličevanje z strani svobodoljubnega človečan-stva.
Pod Vašim vodstvom v borbi za narodno osvobojenje je rojeno njihovo bratstvo in edinstvo kakor nikdar prej v njihovi povesti.
Pod Vašim vodstvom oni so u-stvarili državo, katera se temelji na narodni enakopravnosti.
Pod Vašim vodstvom naši narodi so postavili na dnevni red rešitve vprašanja historijske krivice narejene po prvi svetovni vojni, ko je rapalska pogodba 600. 000 Slovencev in Hrvatov v Slovenskem Primorju in Istri odrezala od svojih bratov v Jugoslaviji in jih stavila pod tujo oblast. Mi izražamo nado, da bodo pravice naših narodov v tem pogledu kmalu priznane.
Za ta velika dela v korist naših narodov, mi smo Vam iz vsega srca hvaležni. Večina naše delovne imigracije v Kanadi, je na strani svojega naroda — na Vaši strani. Laži in klevete katere širijo sovražniki proti nove Jugoslavije in Vas lično, se razbijajo od naših stenah kakor morski va-
lovi ob mogočnih strminah. Mi prav dobro poznano incijatore teh napadov. To so oni isti, kateri so krivi da smo morali oditi v tu.ii svet za koščkom kruha. Mi poznano prav dobro tudi njihove svetnike v Kanadi, — to so tisti, kateri nas dan za dnevom in na vsakem koraku izkoriščajo. Toda reakcija z svojo namero ne bo uspela. Naš narod ne bo nihče več spravil z jasno začrtne poti. Večina demokratičnega sveta, je na njegovi strani.
Naši narodi pod Vašim vodstvom gredo v srečno in cvetočo bodočnost. Močni temelji za to so že postavljeni. Mi smo uverjeni, da ne bo treba nobenemu več oditi v tuji svet za koščkom kruha, kakor smo bili prisiljeni mi. Danes so razmere vsled vojne zelo težke in naporne. Toda kljub temu mi smo uverjeni, da prihajajo boljši in srečnejši dnevi.
Mi smo z svoje strani do sedaj prožili pomoč v kolikor nam je bilo bolj mogoče. Hočemo jo prožiti tudi v bodoče. Veliko število naših izseljencev se želi povrniti v svojo staro domovino. Mi se nada-mo, da bo nova svobodna demokratična skupnost Južnih Slovanov odprla vrata tem izseljencem kakor hitro bodo prilike za to odgovarjale.
Mi Vas, dragi tovariš Tito, še enkrat srčno pozdravljamo in Vam želimo mnogo uspeha v delu pri ostvaritvi velikih narodnih idealov, katerim se ste posvetili.
Sprejmite izraz našega globokega spoštovanja.
~ Glavni Odbor Sveta K. J. Slovanov
Simon Travica, pred. Stjepan Miošič, taj.
to je zgorelo, ker si vaščani niso mogli rešiti vsled velikega streljanja. Tako da je v Gribljah zgorelo skupaj 34 hiš. Ubili so tri moške in dva ranili. V Adleši-čih, Gorencih, Dolencih, Vel. sela, Mala sela, je zgorelo 80 hiš. Ob času ko so bili švabobranci še v Črnomlju, so dobili v doblički gori polit-komisarja Bregarja, Pe-zdirca iz Ješevnika, Cimermana iz Črnomlja in občinskega tajnika Alojzija štetina iz Črnomlja. Vse štiri so v Vojni vasi ustrelili kot podpornike partizanov.
Že v začetku leta 1943 je bila Belokrajina mesto, kjer se je u-stanovila slovenska oblast kljub temu, da smo bili od vseh strani obkoljeni od sovražnika. Kulturno življenje je teklo glado naprej, kako da ni vojne. Vršile so se igre, predavanja in politični govori. Za našo vojsko so se vzgajali novi kadri kot oficirski in drugi tečaji, šola za vzgojo novih učiteljev in učiteljic, šola za nove sodnike, šola za godbo in splošno kulturno-politična izobrazba. Posebno nas je nešteto krat razveselila godba našega gl. štaba. Ta godba je nam prirejala vsako nedeljo dopoldne na mestnem trgu koncert. Imeli smo tudi invalidsko pevsko društvo katero je sodelovalo in izvajalo operne nastope.
V Kanižarici smo imeli splošno (Public) bolnico za vso Belokrajino, kakor tudi bližnje hrvatske vasi ob Kolpi Ta bolnica je bila za lažje in težje bolezni, kakor tudi operacije. Najbolj občutno pomanjkanje je bilo sanitetni mate-rijal. Manjkalo je povojev za obveze. Zato so naši ljudje dajali kar domače platno, da so z njim zdravniki bolnikom obvezovali rane.
Večkrat smo imeli v Črnomlju velika zborovanja. Ta zborovanja na katerih so govorili naši narodni predstavniki, so se vršila radi varnosti le ponoči in to na mestnemu trgu. Na zborovanja smo prišli v paradah skozi od Vinice in bližnje okolice. Povsod in vsepovsod med ljudstvom so se slišali klici ob takih zborovanjih: "Živel maršal Tito! živel maršal Stalin! Živela Rdeča Armada! živela naša hrabra partizanska vojska!" Na zborovanja so prišli ljudje iz vse Belokrajine, včasih od 5 do 6000. Vsaka skupina iz raznih vasi je imela harmonikarja. Bilo je res vse veselo in razpoloženo. Posebno Mladina je vedno prepevala borbene partizanske pesmi. Navdušenost vseh, je stop-njema rastla v prepričanju da bomo zmagali. Od bolj starejših ljudi, so se malo udeleževali zborovanj. Največje število je vedno predstavljala Mladina, šolski otroci, možje in žene.
MLADINA JE NAŠA BODOČNOST
Naša prva in glavna naloga je, da se mladina vzgoji v demokratičnem duhu in šele potem nam je zagotovljena srečna in cvetoča bodočnost.
Imeli smo dosti nasprotnikov v času osvobodilne borbe. Dosti jih je bilo ki so nasprotovali samo iz nevednosti. Večina teh so učenci stare šole, in teh ljudi ni mogoče strezniti na. nekaj boljšega, nekaj bolj koristnega za naše bodoče življenje, boljše in srečnejše kakor je bilo v stari Jugoslaviji.
Prišli so večkrat dobri govorniki, kateri so nam prikazovali v tako popularni razlagi staro in novo Jugoslavijo. To je bilo vse zastonj. Zato nič čudnega ni, da učenci stare šole niso mogli zavzeti svoje mesto v vrstah nove narodne vzgoje in družbe. Leta in leta so jim v stari Jugoslaviji razni duhovni pastirji s prižnice in tudi spovedovalci pretili s strahom in kaznijo, če bi začeli z lastnim umom misliti. Jakob Omahne in dekan Bitner iz Črnomlja, so vsako nedeljo pri vsaki pridigi govorili samo o komunistih, sramotili Rusijo in vse tiste, kateri njihovega nauka ne odobravajo. Vse to so zabijali ljudem v glavo, nekaj kar sploh ne drii resnice — nekaj kar je sploh v nasprotju s resničnim življenjem ljudstva v splošnem.
Sedaj pri volitvah 11 novembra, so skoro vsi prišli na volišče in mnogi glasovali narobe. Samo v enem okrožju NOO (Narodno o-svobodilni odbor) Dragovanja vas, je glasovalo 70 volilcev v skrinjico brez liste odnosno za reakcijo. In vse to jim ni nič pomagalo.
Tukaj v Belokrajini smo imeli volitve za naše krajevne, okrajne in okrožne odbore že junija 1944 leta in smo vzpostavili novi red. Sicer tak red, za katerega smo se borili, krvaveli in trpeli štiri leta. Izven mesta so samo krajevni odbori, to je najnižja in prva oblast (bivše občine), katera je odgovorna Okrajnemu Izvršnemu Odboru (Okraj Črnom-
(Nadaijevanje na 4 st.)
Kampanja za pomoč otrokom v stari domovini
"Le rajaj, oj deca, le bodi vesela,
pomlad ti zdaj cvete, čemu bi ne pela.
Naužij se radosti, napij se prostosti,
ne misli na tugo, pozabi gren-kosti"!
Da, še preden se bomo prav zavedli bo tu pomlad, in kdo na v-sem božjem svetu se pomladi bolj veseli kot čista svetla duša mla-deži?
Slednji izmed nas, ki mu je ali ji je tekla zibelka v stari domovini, se z otožno sladkostjo spominov pogosto vrača nazaj na cvetoče livade in travnike, gozdove in pašnike, loge in brajde, v mič-ne vasi, trge, mesta in naselja posejana po vsej tisti lepi rojstni domovini, ki jo nosimo v svojih spominih.
Tam smo rajali, se veselili pomladi in zgodnjih let življenja, kot to more le deca. O da, tudi mlade-ži je pogosto kanila grenka kaplja v kupo življenja, pa ni bilo tako hudo, da bi se ne dalo preživeti, da bi odvzelo mladosti veselja do rajanja, do solnca, do pisanih livad in travnikov, do življenja samega.
Mnogo nas je, ki nosimo bridke spomine na mladost, ker nam-jo je zgrenila ter uničila prva svetovna vojna. Ali kaj pa mladost dece, ki je ostala še živa v naši stari domovini po tej zadnji vojni? Kakšna je šele grenkoba, ki se je zajedla v dušo te dece? Kaj bo tej izstradani, goli in bosonogi deci prinesla pomlad v požga-ni in opustošeni domovini? Slišali smo iz ust onih, ki so prišli med nas pred nedavnim, da ima skoro do smrti zbičana Jugoslavija milijon in dvesto tisoč otrok, ki jim je treba pomoči. . . pomoči v hrani, v obleki, obutvi.
Milijon dvesto tisoč! To je strahotna številka za deželo kot je Jugoslavija. Tem strahotnejša, ker ima dežela poleg tega še tisoče in tisoče bolnih, bolehnih in podhranjenih ljudi, ki jim je treba pomagati nazaj k zdravju. V tisoče gredo tudi številke onih, ki so se vrnili iz groznih taborišč suženjstva in smrti. Tudi za te morajo skrbeti.
Skrbeti morajo za preko 300,-000 sirot, ki nimajo več očeta ne matere. Pa kako skrbeti, kot bi bilo potrebno, za vse, ko je dežela razdejana, ko so cele pokrajine uničene, ko leže neštete vasi in kmetje v pepelu, ko je sovražnik od severa in juga odnesel iz dežele vse, kar se je odnesti dalo, ko je delal na vse kri-plje na tem, da izvede svoj načrt za uničenje celega naroda?
Težko, težko je graditi in obnavljati v izropani deželi, ako ni pomoči od zunaj, pa tudi prosjačiti je težko, moledovati in tožiti ter kazati na revščino.
Ko je udaril sovražnik v deželo, ko je izdajalec pomagal prelivati bratovo kri, tedaj narod ni prosil, ni moledoval. Dvignil se je prosil, v neprimerljivem ponosu in zanosu in je branil svojo zemljo in svoj obstoj — bosonog, lačen, raztergan, preganjan kot zver. Zdaj pa je zmaga dobljena, sovražnik pregnan — ostala pa je beda, izčrpanost, pomanjkanje. Proti tem je treba voditi drugačno borbo, borbo, v kateri lahko sodelujemo tudi mi.
Se spominjate, kako so se nam krčila srca, ko so se borili v tako težkih okolščinah in jim nismo mogli pomagati dejansko nič? Kaj bi bili dali takrat, da smo jim mogli pomagati s hrano, obleko, obutvijo, medikalijami ? Vsak grižljaj bi bili pripravljeni deliti z njimi, odstopili bi jim bili lasten par čevljev, z lastno obleko bi jih odeli, deco bi jim nasitili. Skratka, storili bi bili vse, da bi preprečili peklenski načrt sovra-ga, da uniči naš narod.
Mar mislite, da je tega načrta zdaj konec? Niti zdaleč ne.
Milijon dvesto tisoč bolenih in resno podhranjenih otrok v Jugoslaviji nam priča, da se načrt še izvaja sam ob sebi, medtem ko se posebno v gotovih krogih v tej deželi deluje na tem, da se zviša količino hranilnih vrednosti (kalorij) nemškemu ljudstvu, ki je bilo skozi vso vojno dobro hranjeno, ker so Nemci sproti ropali in vozili domov pridelke in vse drugo, kar so mogli zaseči v podjar-mljenih deželah.
Čitali smo tudi izjavo ameriškega zdravnika, ki je bil v Jugoslaviji in v Italiji, ter je izjavil, da je videl več resnih posledic podhranjenosti pri otrocih v Jugoslaviji v enem dopoldnevu nego v Italiji v pol leta!
Tudi Italija je ropala po Jugoslaviji, pomagala k izvajanju načrta iztrebljevanja, morila naše ljudstvo, požigala vasi, uničevala kmetije, puščala za seboj strahotno gorje — na tisoče sirot, ki danes potrebujejo naše pomoči.
Kampanja za zbiranje otroške hrane nudi vsakemu priliko, da reši življenje otroka v starem kraju, da pomaga nazaj k zdravju in k radosti zlate mladosti zapuščenim sirotam v naši rojstni domovini.
Sodelujte v tej kampanji in pošljite zavoje z otroške hrano, obleko in obutvijo naravnost na: ACYR Warehouse, 161 Perry st., New York, N. Y.
Našim ženam in dekletom 3e priporoča, da se zavzamejo za krojenje takozvanih "layettes" ali perila in potrebščin za dojenčke. Našim mladim materam v stari domovini bo zelo prav prišlo, ako dobe kaj teh prepotrebnih reči iz Amerike. Tu so navedeni predmeti, ki naj tvorijo "layette":
24 plenic (diapers)
nepremočljiva rjuha (rubber sheet) 36x45
3 omote (flannel wrappers)
3 strajčke (baby shirts)
3 posteljne odejice (cotton receiving blankets)
2	rjuhi — za posteljico (sheets — crib size)
3	steklenice za mleko (baby bottles and nipples)
Varnostne zaponke (safety pins) milo (častile soap)
Prašek za dojenčke (baby powder), vazelin (vaseline).
Ako želi katera posameznica ali ženska skupina več podrobnosti o tem, naj piše na: American Committee for Jugoslav Relief, 235 East 11th st., New York 3, N. Y.
Odziv na apel za pomoč pohra-njenim otrokom Jugoslavije je do sedaj lep in upati je, da bo tudi med nami zbrane mnogo otroške hrane, obleke in obutve, ki bo pomagala nazaj k zdravju in otroškemu veselju tisočerim ubogim sirotam v izropani stari domovini.
(A. K. P., za Amer. odbor).
Dobro si zapomnimo številke* ki so jih Slovenci nosili v Nemčiji
Windsor: — Prosim uredništvo Edinosti za malo prostora, da priobčite to pismo katerega sem dobil od svojega brata Mihaela iz starega kraja.
Ko sem odprl pismo in zagledal sliko od njega in od njegove žene, so me polile solze, ker so bolj podobni mrtvim kot živim. Dragi rojaki poglejte ti dve sliki in
Iz Mountain Park za Edinost
Ker je kampanja za Edinost v teku in gre k zaključku, smo se tukaj zdramili in bili na delo, da vsaj nekaj naredimo za naš tako priljubljen list.
Kakor je že večini bralcev tega lista znano, tukaj nas je malo Slovencev, ali zato delamo vedno skupaj v najlepši slogi z našimi sobrati Hrvati in Srbi. To je razvidno tudi iz našega dosedanjega delovanja v drugih kampanjah kot posebno za pomoč narodom nove Jugoslavije. Nismo pa zaostajali v niti eni kampanji za Edinost. V vsaki dosedanji kampanji se je vrstilo ime Mountain Parka. Včasih celo pred drugimi daleč večjimi neselbinami, kjer žive in delajo naši izseljeni rojaki.
Tukaj živimo v majhni rudarski vasici mehkega premoga, nekako približno onemu, kakor jo pisal Louis Vesel iz So. Porcupi-ne. On je namreč pisal, da malo kdo ve za vasico So. Porucipne. Mislim pa da se zanjo ve, če ne drugače, pa vsaj po tem, da nihče ne more priti v' Timmins od zunaj, da se ne bi zavstavil naprej v So. Porcupine. Toraj to prednost ima So. Porcupine. Ima pa še druge prednosti in to je v delu za dobre in napredne stvari. Sodeč po njegovem dopisu, je ta vasica enako vzgledna kakor marsikatera druga v širni Kanadi, kjer naši rojaki zbirajo in da-jajo pomoč svojim bratom in sestram v stari domovini. Dajajo pa tudi pomoč pri organizacijah in našemu tisku. Približno tako smo tudi tukaj v Mountain Parku. Zdi se mi pa, da bi bilo treba da se večkrat oglasimo, opišemo naše delo in povemo svoje misli v javnosti. Navadno iz bližnjih večjih naselbin pozabijo omeniti manjše vasice in tako ostanejo nezapažene med večjimi družinami. V tem oziru lahko sami prispevamo mnogo, da se bo vedelo kje smo, kaj delamo in kako delamo. Ako se ne motim, mislim da je L. Vesel-u poznana vasica Mountain Park.
Naj se povrnem k samemu predmetu o kampanji Edinosti. Nam je bila določena kvota $30.00, naredili smo $67.00. Toraj preko 200 odstotkov, za kar se najlepše zahvaljujemo vsem darovalcem kateri so kaj prispevali in nam z tem pomagali izpolniti določeno kvoto. Hvala vsem!
John Likevič
Ana Japelj — interniranka v zloglasnem Dachau
premislite kaj je moral narod prestati, da je tako telesno uničen. Tretja slika je pa njihov sin. On se je boril pri partizanih od i začetka do svobode.
Ob enem se tudi najtoplejše zahvaljujem vsem prijateljem, kateri so me obiskovali v bolnici. Bil sem na operaciji, katero sem srečno prestal. Sedaj se zdravim doma. Torej vsem prav prisrčna hvala.
Frank Japelj
Pismo iz starega kraja se glasi: Ljubi moj brat!
Tvoje težko pričakovano pismo, smo z veseljem sprejeli. Datirano je 21. maja 1945. Dolgo je hodilo, ali prišlo je. Pisal sem Ti že eno pismo, ne vem če si ga že dobil?
V tem pismu ti hočem opisati
gorje in grozote v tej strašni vojni. Ko so nemški rabelni in italijanski hinavci vdrli in zaplenili našo Jugoslavijo, so se naši sinovi in hčere odpravili v gozd in začeli borbo proti okupatorju. Lahko bi bili izgnali nemške in italijanske fašiste, da ni bilo od farjev zapeljanih domačih "krivo-brancev. Oni so bili izdajalci. Za judeževe groše so pobili na tisoče in tisoče naših ljudi. Moj sin je bil pri partizanih kot je še danes. Zato sva z mojo ženo pretrpela gorje, da ga ni za popisati. Prvič so naju domači izdajalci izdali Italijanu, 23. junija 1942. V-zrok je bil, da dajemo živež partizanom. Odgnali so nas v Italijo. Tam nas je bilo na tisoče, do italijanske kapitulacije. Na tisoče jih je pa ostalo za vedno v Italiji. Pomrli so od lakote in raznovrstnih bolezni.
Ostali smo šli domov z veselim srcem, ker smo se rešili gorja in tudi da bomo zopet doma. Ali dragi brat, strašno smo se motili. Prišli smo domov. Doma nas je čakal krvoločni "švaba" in do zob oboroženi domobranci. Dom še ni bil preveč izropan. Takoj smo se lotili dela na kmetiji. Seveda, konji, prašiči, in živina toje bilo pokradeno. Vozovi mašine in
staji. Tam so nas nabili tesno v vagone. Vozili smo se tri dni in tri noči. Ko so odprli vagone, bili smo v Dachau. V Dachau je pa bilo trpljenje in mučenje, da ga ni človeka na svetu ki bi mogel to popisati.
Zdaj ti pa popišem koliko je pobitih v partizanih. Hocin Jakop je umrl v Dachau. šerglov Ivan ubit, Župčov Slavko ubit, Požar-
Pismo iz Dobrega Polja
Miha Japelj, sin pri N. O. V.
raznega orodja je pa še nekaj o-stalo. . . Prišli so in nas naložili na auto, 18 iz naše vasi in nas odposlali ne vedoč kam. ..? IJ-sta vili smo se v Ljubljani na po-
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Na Golem so vsi prijeli za delo
TUDI MLADINA IN ŽENE POMAGAJO PRI KOPANJU TEMELJEV ZA ŽAGO
Južno od Ljubljane pod Kureš-čkom je pet vasi, ki so dobro znane ljubljanskim izletnikom iz predvojnih let. To so vasi: Golo, Škri-lje, Zapotok, Suša in Rogatec. To so pa tudi vasi, ki se jih naši prvi partizani spominjajo kot najnaprednejših. Njihovi prebivalci so takoj ob začetku upora nudili vso podporo in požrtvovalno pomoč borcem v krimskih gozdovih. Italijanski fašisti so se prestrašili teh prvih borcev, groza jih je bilo tudi pred tem, da je vse naše kmečko ljudstvo v teh zapuščenih gorskih vasicah neoma-jano podpiralo svojo ljudsko fronto. Uničiti te vasi se jim je zdela edina rešitev. Zgodaj spomladi 1942 so z dinamitom in benzinom porušili te gorske vasice, moške so odpeljali v internacijo, žene pa v dolino kjer so si morale pri Ižanjcih iskati zavetje. Toda žene in dekleta niso hotele pustiti svojih polj. Zahtevale so, da jih puste obdelovati njive. Iz bojazni da ne bi zopet prišel v stik s partizani, so jim fašisti dovolili samo nekaj ur pozno dopoldne in zgodaj popoldne, v katerih so smele iz doline v hrib. Tako bi polja po večini ostala neobdelana, če bi jim pri delu na skrivaj ne pomagali naši partizani. Žene so jim
HAMILTON, ONT.
Odsek "Planina" št. 13 V.P.Z. Bled priredi večerno zabavo dne 9 marca pri dobro znanem rojaku john Bartol-u.
Vabimo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in ostale Slovane, da se zagotovo vdeležijo te zabave.. Na zabavi bomo imeli dosti za namakati suha grla in tudi za pod zob bs dobra postrežba.
Zabavni odbor.
HAMILTON, ONT.
Naznanjamo članstvu odseka Zveze Kanadskih Hrvatov, da se bode vršila redna seja odseka dne 3 marca ob 2 uri popoldne v od-sekovi dvorani na Beach Road.
Naproša se člane in članice, da se zagotovo udeleže seje, ker bodo podana važna poročila iz seje Gl. odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, kakor tudi druga lokalna poročila.
Tajnik
prinašale hrano, ki so jo pustile z orodjem na polju in ko so one odšle, so začeli delati na poljih naši borci. Žene so tako držale tesne zvezo s partizani in jih stalno obveščale o vsakem premiku fašistov. Po kapitulaciji so se goljan-ske žene vračale na svoje domove in pod zasilnimi strehami, med porušenimi zidovi je še vedno našla toplo zavetje brigada ali bataljon, gi so mu pri odhodu žene mahale v pozdrav in govorile; Kmalu se vrnite! Goljani, ki so prišli iz internacije, so šli v vojsko, borili so se, padali so, a tisti, ki so se danes vrnili v svoje porušene vasi, jih sedaj z vso vero v novo življenje obnavljajo. Junaki borbe so postali junaki dela.
Še stoji na Golem hrast, kjer so v letih vojne stali partizanski stražarji in čuvali tovariše, ki so spali v porušenih bajtah. Par korakov od tam kopljejo danes Goljani temelje za žago. Iz vasi, od koder se je nekoč često razlegalo mitraljezov, bo kmalu zazvenela miroljubna pesem žage, ki bo rezala les za obnovo porušenih domačij.
V Golem je vse živo. Možje, žene dekleta, otroci delajo in tekmujejo med Seboj, kdo bo več napravil. Vsa vas se je združila ^ obnovitveno zadrugo. Prvo kai bodo napravili, bo žaga. In ta žaga bo last vse vasi. Za temelje žage in za prostor ob njej so izkopali že nad 150 m skale. Takoj so domači vozniki zdrobljeno kamenje odvažali na cesto, ki ie prav slaba, saj ni bila popravljena že nad deset let. Na isti maii torej opravljajo dvojo delo: gradijo temelje za žago, obenem pa bo posuta cesta, da bodo prihodnje leto lažje dovažali gradivo za obnovo porušenih domov. Vse, kar je potrebno za gradnjo, bodo ljudje napravili že pozimi. Dolga kolona kmečkih voz je pripeljala izpod Peči apno. Pri vsaki hiši ga že gasijo. Toda vode v teh hribih manjka in žene jo od daleč prinašajo v škafih na glavi. Tudi stavbni les bodo še to zimo posekali in pripravili. Dobili so ga brezplačno od države.
Kdor gleda te ljudi pri delu, zatrdno ve, da bomo pri obnovi zmagali prav tako, kot smo zmagali v borbi.
Lunder, tehnična baza Ig.
(Po "Ljudski Pravici". Izrezek poslal brat Jožeta Mavec, stanujoč v Timminsu, Ont. Janez Mavec iz starega kra i, ured).
Miha Japelj — interniran v Dachau
jev Tone, Kunšov Janez, Hacinov France, Matevžev Tone, Kunšov Jože, in še tudi veliko pogrešanih. Kar je pa belegarde, so pa večinoma vsi v Italiji. Pustili so domove in zbežali, še prej kot so partizani prišli do njih.
Midva sva prišla domov 20. maja 1945. Dom nisva našla ravno požgan, ali oropano je bilo pa vse kar se je dalo odtrgati. Ali hvala bogu da smo ostali še živi in, da imamo poštenega človeka Tita za vladarja, še imamo težke čase, ker se ne more še dobiti ma-terijala, ne obleke, ne obutve. Za jesti imamo hvala bogu še dosti.
Dragi brat, prosim te če ti je mogoče, pošlji nam nekaj obleke in čevljev za kar ti bomo jako hvaležni. Tukaj ti prilagam slike od mene in moje žene. Slikala sva se v Dachau. Ko sem se tehtal leta 1940 sem imel jaz 75 kg. žena pa 62 kg. Ko sva pa prišla domov iz internacije, sem imel pa jaz 38 kg. žena pa 28 kg. Tako, da samo nit življenja je ostala. Tukaj je tudi slika od sina. On ima sedaj dobro službo v Postojni. Saj je zaslužil, ker se je boril od prvega dne do zadnjega. Kar so naši slavni partizani prestali v borbah, v mrazu pod milim nebom 4 leta, da njihova slava ne bo nikdar zadosti visoko opisana.
Ali hvala bogu živi smo ali ne zdravi. Vse smo prestali. Sedaj imamo mir *in našo slavno Jugoslovansko Republiko in našega zavednega vodja maršala Tita.
Končno sprejmi pozdrav od nas vseh in prosim, da se kmalu o-glasiš.
Tvoj brat Mihael
Cenjeni urednik prosim če bi priobčili dva pisma, katere sem prejel is stare domovine. Prvo je od mojega brata Ignacija Vidrih iz Dobrega polja, Zdenska vas. Drugo je pa od moje sestre sina Staneta Meglen iz Struške fare.
Vinko Vidrih, Chaput Hughes Pisma se glase:
Dragi "brat!
Sporočam ti, da sem ravno danes dobil tvoje pismo, katerega sem bil zelo vesel. Vprašaš me, zakaj se ti tako dolgo nisem nič oglasil? Sporočam ti, da je bil vzrok v tem, ker nisem imel ni-kakšnega naslova od tebe. Sedaj ti pa v kratkih besedah pojasnim moje stališče in vse kar bi tebe zanimalo.
Jaz sem se takoj v začetku 1. 1942., odločil za oborožen odpor proti okupatorju. Na žalost sem bil 8. 8. 1942. zajet ter odpeljan v internacijo na Rab, kjer se je začelo moje nečloveško življenje. Kmalu za mano so prignali še Lojzeta in Stankota od Struške France, kateri so mi objasnili, da je cela Dobrepoljska kakor tudi Struška dolina se organizirala proti partizanskemu pokretu. I-menovala se je bela garda. Po i-talijanski kapitulaciji sem prišel domov, kjer sem dobil moje premoženje vse izropano po domačih izdajalcih. Najhujši udarec za mene je pa bil, ko sem v tem času izgubil svojo ženo po krivdi domačih izdajalcev. Jaz sem se samo pozdravil z otrokoma in se ponovno vključil v partizanske edinice, v borbo proti vsem izdajalcem in fašistom. Ne bom ti opisoval naše trpljenje v času dveletne neprestane borbe, ker bi bilo predolgo. Rečem ti samo to, da sem bil odločen borec, radi česar sem dobil red hrabrosti. Napredoval sem tudi v činu. Bil se dvakrat ranjen. Ob enem primeru na Zgornjem štajerskem sem imel prestreljeno nogo, nad členkom. Bila je največja ofenziva. Snega je bilo do dva metra visoko. Meni so samo nogo povezali, ter sem z boso nogo v snegu in velikanskem mrazu še tri tedne nepretrgoma se boril za življenje ali smrt.
Sedaj po osvoboditvi sem izstopil iz vojske. Nisem pa šel domov, ker tega lahko rečem, več nimam, kakor ne drugih sorodnikov, katerih ne morem več priznati, razen tebe in svoje mame, katera je še živa.
Jaz se sedaj nahajam v Ljubljani pri komisiji za preiskavo kriminalcev. Iz razloga, ker se zavedam, da je naša dolžnost, da ne gledamo samo za sebe, temveč, da delamo za korist celokupnega naroda.
Da ti omenjam domače, skoraj ni vredno, ker so bili vsi simpati-zerji domačih izdajalcev, razen Stankota ter mame. Ona me je razumela. V celih Dobrepoljah in Strugah nas je bilo 15 partizanov. Vse drugo pa pri domobrancih, belogardistih. No, sedaj po
Pismo iz Krke
Naslednje pismo je prejel John Šeme iz Toronte, od svojega brata Toneta šeme. Pismo se glasi:
Draga nam družina!
Tvoje pismo sem danes sprejel z veseljem. Pričakoval sem ga z dneva v dan.
Naznanjam ti žalostno vest o naši mami, ki je odšla v večnost 6-5-1942, ravno mesec pozneje so vdrli italijanski fašisti na Krko. Prišli so od Kočevja in so napadali na Videm z zažigalnimi bombami. Pri nas je pogorelo vse, nismo rešili nič. Pogorelo je tudi Žingerjevo, hiša, skedenj in polovico hleva, Kožarjev kozolec in Lokovškovo vse.
Pri nas smo še živi vsi in zdravi. Ivanka se je poročila v Ljubljano, dobila je dobrega moža. Delala sta oba za partizane. Lojze je bil ta čas v službi, ostal sem sam doma pri mami. Poročil sem se tudi jaz (16.6.1940 Imam že tri otroke, dve deklici Anico in Majdo in enega dečka, Tončka. Zdaj se nahajam v Znojilih v Jurkatovi hiši.
Lojze je bil prvi v Jugoslovanski vojski. Bil je ujet od nemcev na štajerskem pri Ptuju. Bil je vso vojno v Nemčiji, blizu Hamburga, domov je prišel 9.9.1945. Sedaj stanuje pri meni in pri I-vanki. Pišeš da bi prav rad slišal glas, če smo bili v partizanih? Že leta 1941 sem organiziral krške fante, tajno, za partizane. Dogajali so se vsaki dan italijanski vdori po Dolenjskem. Danes v enem kraju, jutri v drugemu. Tako je šlo naprej z dneva v dan do leta 1942. Avgusta meseca 1942, so imeli Italijani ofenzivo po Sloveniji. Italijani so me ujeli na partizanskem položaju. Zaprli so me pri Magovcu na gi ir.; in
še dva druga partizana. Drugi dan smo vsi trije ušli in smo šli zopet v partizane. Italijani so imeli postojanko na Krki, bilo jih je 1000. Zaprli so mi tudi ženo, ker meni niso mogli več do živega.
Po italijanski kapitulaciji sem bil na komandi mesta v Stični, Eno leto pozneje aktivist na Krki. Po šestih tednih po italijanski kapitulaciji je bila huda nemška ofenziva. Tudi je bila huda borba med partizani in krvoločnimi ru-pnikovci. Leta 1944.14. decembra, so me ujeli rupnikovci, ravno na krškem mostu in odgnali v Ljubljano. Oni so me dobro pretepali. To je bil zadnji transport ki je šel 1.3.1945. iz Ljubljane v nem-čijo v taborišče Dachav. Tam nas je osvobodila amerikanska vojska 28.4.1945. Na tisoče jih je ostalo v Dachav in če bi še kaj časa trajalo, bi se tudi jaz ne vrnil nikdar več.
Hiše katere so bile za partizane so: škupnik, Kožar, Bregar, Ja-kopov, Grmov, in Birtov. Ostali pa kamor je veter pihal.
Na Vidmu so partizanske žrtve: škupnikov Tone, Grmov Hendrik in Stanko, Birtov France in Tone in Jakopov Ivan.
Nečakinja, Roza šeme je bila sojena na dosmrtno ječo in odpeljana v Italijo v Trevizo. Sedaj je v Ljubljani.
Dragi brat, nemorem ti popisati koliko sem jaz pretrpel. Dostikrat sem ušel okupatorski in izdajalski kroglji, ki so frčale okoli mene. Po vsej nesreči in k sreči sem ostal živ in zdrav.
Marija je tudi prišla nas obiskat. Bila je prav žalostna, ker je dom v razvalinah in mame ni več.
končani vojni imajo plačilo za gorje, katerega so napravili Večina od njih je zbežalo pred nami in se jih je malo vrnilo.
Dragi Vinko, omenil Si mi, da ko dobiš moje pismo, da si mi pripravljen priskočiti na pomoč. Je proti mojemu ponosu, da te nadlegujem, ali vseeno me boš razumel, ako te bom prosil za par dobrih oblek. Potreben bi bil tudi letnega plašča, perila in čevljev. še bolj kakor za sebe te pa prosim za svoja dva otroka, katere so domači izdajalci popolnoma izropali. Jaz pa za enkrat tudi nimam sredstev, da bi mogei skrbeti zanje.
Da bi si ustvaril novo življenje, nimam potrebnih sredstev. Radi tega se tudi v tem oziru o bračam na tebe, da bi bilo dobro če bi se nas tri spomnil z kakim tolarjem. Pa mame se tudi kaj spomni. Goršič sploh zanje ne skrbi, dasi je to njegova dolžnost. Njega imamo sedaj priprtega v zaporih, ker je bil proti našemu pokretu.
Zaenkrat naj zadostuje.. Najlepše pozdravljam tebe, tvoja dva otroka in tvojo ženo katero v pismu sploh nisi omenil in ti kličem
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Vidrih Ignac
Dragi stric!
Tudi jaz sem se odločil, da ti napišem par vrstic. Ne vem če se me kaj spominjaš, kako si me v-časih nosil v naročju. Jaz se te prav malo spominjam.
Vem da si kaj čul o domačem kraju, kako je bilo v tem času tukaj. Imeli smo težke dneve, ali v zavesti kar smo dočakali smo prestali vse in če bi bilo še več, bi še vztrajali do konca.
Pisal si Nacetu, da si čital ne vem kje o popol bratu Lojzetu, da je umrl na Rabu. Tudi jaz sem bi! z njim in Nace je bil tam. Midva sva prestala, kar on ni mogel. Ne bom ti pisal kako je bilo tam, ker mi ne moreš verjeti, kaj se je vse z nami dogajalo. V zavesti za boljšo bodočnost in v upanju na konec smo vse prenašali. Ni to vse, da, em bil v Italiji. Na po-vratku J ?omov sem bil zopet zajet od nemcev. Odvedli so me v zloglasni logar in vem, da si čul o njem in grozodejstvih ki so se tam dogajala. To je Dakar. Bi! sem v Dakaru osemnajst mesecev. Potlej že veš, kaj se v tem času dobrega vžije. Vsega skupaj z italijansko internacijo sem bil v logarji tri leta. Ali vse sem prestal. Malo jih je, da so po tolikem času in trpljenju ostali še živi.
Sedaj ko sem prišel domov — v veliko razočaranje sem našel še vse žive, ali poslopje razbito, da še kamen na kamenu ni ostal. Nič zato, samo, da smo ostali vsi živi in zdravi. Si bomo že postavili streho.
Tudi sedaj nisem doma. Po dveh dneh ko sem prišel domov, sem stopil v našo vojsko, ne v armado, pač pa v Narodno Milico, kjer mislim ostati še za naprej.
Kako je kaj s teboj in s tvojo družino? Ali ste vsi zdravi in živi? Mislim, da ste in vam želim vse najboljše. Naša stara mama je še tudi živa, kakor tudi vsi drugi. Stara mama je skoraj zapuščena. Dokler sem bil jaz pri njej, je še kar šlo. Ali sedaj sem štiri leta od nje in v tem času si sama muči in sameva.
Stric Jože je pa sedaj po svoji krivdi v zaporu, ker ni hotel držati z nami.
Omeniti ti moram še to, da ce v naši novi domovini počutimo najboljše. Saj po štirih letih borbe, mislim, da smo si zaslužili boljšo bodočnost. Vem, da čujete o naši novi Jugoslaviji, ki ni taka kot je bila stara, sedaj se v njej počuti vsak državljan dobro in vsaki dan bolje.
Zato naj živi naša nova Jugoslavija in njen voditelj v borbi in miru — Maršal Tito.
Smrt fašizmu du!
svoboda naro-
Zdravo
Stane Meglen Postaja Narodne Milice Grosuplje, Jugoslavija
Družina od Marije je tudi srečno ostala. Nam vsem skupaj je to ena velika rana, ker smo tako kakor ptiči brez gnezda. Težka je bila borba in dosegli smo zmago in svobodo. Prav težko mi je ker ti ne morem kaj veselaga pisati, ker to so grde posledice fašizma. Tvoj naslov bom pa odposlal tudi sestram, da ti tudi one pišejo. Ker to pismo je prvo katerega jim bo naključje prineslo.
Sprejmite prav lepe pozdrave in poljube od
družine in Toneta Seme
ČETRTA TABLICA K A M P A NJE EDINOSTI
Mesto:	Kvota:	Nove nai
Vancouver	$300.000	4
Sudbury	300.00	7
Timmins	300.00	13
Port Arthur	300.00	4
St. Catharines	300.00	9
Toronto	300.00	2
Mnt. Park	30.00	1
Montreal	30.00	6
Geraldton	30.00	—
Calgary	30.00	2
Nanaimo	30.00	2
Noranda	20.00	1
Oshawa	20.00	—
Val D'Or	20.00	2
Windsor	300.00	9
Kirkland Lake	300.00	3
Hamilton	20.00	_
Ponovne
4 9
41
5 19 14
Zd. države Razno: Skupaj :
50.00 2,650.00
100 1 166
7
14
7 6
3 6
25
4
15 10 193
Skupaj.
$437.00 392.81 256.00 237.35 222.00 214.02 67.00 60.00 50.00 45.00 38.00 28.00 20.00 . 1.00
Govor Šime Balena
32.00
2,100.18
Kakor razvidno četrta tablica kampanje Edinosti nam kaže, koliko smo naredili v teku enega in pol meseca. Pomikamo se precej hitro k zaključni tablici in z tem seveda nedvomno k sto odstotnemu uspehu.
Od zadnje tablice naši vrli rojaki v Sudbury, so naredili velik korak. Primaknili so se sedaj zelo blizu Vancouverja in tako odgovorili svojim tekmovalcem v Timminsu. Dočim sam Timmins pravi: "Le počakajte — na zadnje se bodo šteli rezultati!" Pomaknila sta se Port Arthur in St. Catharines. Kaj po naši rojaki iz Calgary in Mountain Parka? Oni so kar z enim samim skokom prekoračili svojo kvoto skoraj za 100 odstotkov. Tako so naredili približno rojaki ir. rojakinje v Nanaimo, Oshawi, Geraldtonu in Montrealu. Iz Val D'Orja poročajo, tudi mi bodemo izpolnili kvoto. Morda prekoračili.
Medtem naš "starček" Windsor v letošnji kampanji zvrača ne malo zanimanje vseh. Lansko leto se je postavil na prvo mesto in ga tako zadržal. V tej kampanji deluje bolj molčeče in najbrž pre-»seneti vse druge. Nekaj takega se kuha tudi v Kirkland Lake.
Kakor omenjeno dosedanji rezultati so za dobo enega in pol meseca. Zbrali smo v tem, času $2,100.18 za fond in 166 novih ter 393 ponovnih naročnin. V i novih naročninah gredo zasluge vsem in vsakemu, posebej pa br. Jožetu Šerjaku in Johnu Smuku, ki sta skupno dobila 100 novih naročnin. Z tem gre enako hvala vsem novim naročnikom kakor tudi onim rojakom in rojakinjam, ki so denarno prispevali za tiskovni sklad.
Zaključna tablica toraj izide z dne 13 marca. Upravništvo Edinosti naproša tajnike kampanje in vse druge aktiviste, da bi do tega časa poslali vse kar je v zvezi z kampanjo, da nam bo mogoče priobčiti celotni rezultat. Časa je še več kot dva tedna. Zato pohitimo in pospešimo z delom, da bomo res dosegli sto odstotni uspeh!
Upravništvo.
(Iz prve strani)
Cvetkovič-Maček vlado pod znano parolo: "bolje rat nego pakt".
Žal temu niti v teh slavnih dnevih se niso izpolnile nade naših narodov. Na celo državo zvrnila se je težka in črna usoda. Na oblast je prišla Simovičeva vlada, v kateri je zopet nadalje ostal Maček. Dne 6 aprila 1941 leta, ko je Nemčija izvedla z svojim o-gromnimi silami napad na Jugo-jeni eksplotaciji delodajalcev. Določene so minimalne plače, vpeljana na socijalna zaščita in druge tekovine. Eno od največjih te-kovin narodno-osvobodilne borbe predstavlja demokratična ljudska oblast, katero izbere narod sam na volitvah. V Jugoslaviji popolna svoboda vere in vesti. Tako Jugoslavija predstavlja novo narodno-demokratično državo, v kateri vladajo široki ljudski sloji, slavijo, šele tedaj je bil razkrit izdajalski karakter te vlade. Ne meneč se kaj bo z narodom, kralj Peter z večjim delom ministrov in generalov zbežali so na izdajalski način z letali v inozemstvo ter odnesli s seboj zlato narodne banko. Tisti ministri in generali, kateri niso utegnili pobrati šila in kopita vred z svojimi kolegami, eden del se jih predalo sovražniku in drugi del takoj se postavil v službo fašizmu. Eno od najbolj sramotne vloge v teh usodnih dnevih je odigral samoimenovani demokrat Maček. Namreč šele tedaj se je pokazal v pravi luči. Dne 10 aprila, ko so nemške motorizirane horde, vstaški morilci proglasili vstanovitev neodvisno Hrvatsko državo, dr. Maček ne samo ni dvignil glasu protesta proti, nego je preko radia in časopisov naslovil poziv svojim pristašem. V tem pozivu posebno poudarja, da poživlja vse svoje pristaše, da se pokorijo novi vladi in da ji pomagajo. Z tem aktom dr. Maček je končno in do cela izdal program Stjepana Radiča, Hrvatsko Kmetsko Stranko in cel Hrvatski narod.
Vstaši so takoj nato začeli 7 nezaslišanim progronom in terorjem nad nedolžnim srbskim narodom. Tako so v velikem Gudovcu pri Belovaru 27 aprila zaklali 144 srbskih kmetov. Nekoliko dni pozneje 6 maja so zaklali pod vodstvom zloglasnega župnika Blaža Tomljenoviča, 250 Srbov v Blaga-ju pri Slunji. Zatem je sledilo masovno klanje po celi Hrvatski in Bosni. Razen umorstev srbskega naroda, vstaši so z pomočjo okupatorjev množično morili napredne Hrvate, Žide in druge. Tako je med ostalimi streljana grupa naprednih Hrvatov in Srbov, med katerimi so se nahajali znani narodni borci Božo Adjija, Otokar Kersovani in Ognjen Priča. Ti ljudi skupaj z 120 drugih, so are-
V času borbe v Belokrajini
(Iz 2 strani)
lje), med tem ko je Okrajni odbor odgovoren Okrožnemu odboru v Novem Mestu. Skupno Okrožje sestavlja: Črnomelj, Trebnje in Novo mesto. Okrožni odbori so odgovorni Vrhovni oblasti Slovenije, to je Slovenski Narodni O-svobodilni Svet (SNOS) v Ljubljani.
Sodnike voli okrajna skupščina, kateri so njej odgovorni za svoje delo. In glavno je to, da v novi Jugoslaviji je zabranjeno izkoriščanje človeka po človeku, kakor raznovrstni mešetarji, prekupčevalci, črna borza itd- Vse to je zabranjeno. Advokati in notraji, kateri so prej odirali ljudi in živeli na stroške kmeta in delavca, kakor paraziti, jih ni več. Izgubili so v službe in take posle prevzame sodnija, ki jih bo vršila po zelo nizki in mininalni ceni.
Ko prideš na sodnijo ali kateri drugi urad, človek je povsod ulju-dno in prijazno postrežen. Nikjer ni opaziti stare nadute ošabnosti, kakor se je moglo jo opaziti pri starih uradnikih bivših režimov. Vsak človek mora delati. Naše gleslo je: "Kdor ne dela naj tudi ne je"!
V sodniji sodimo v senateh po tri, en sodnik (strokovnjak) in dva prisednika sodnika laika, brez advokata. Noben ne bo obsojen ako ni kriv, kakor so bili slučaju v preteklosti, da so vedno bili sojeni tisti, ki so bili najmanj krivi. Kakor gospodarsko ekonomski in politični sistem se je temeljil na izkoriščanju in zapostavljanju, je enako vžival neomejeno podporo na sodiščih. Kdor je bolj "mazal" kolesje korupcije, seveda tak se je vedno bolj zmazaval pri vsaki tožbi, če tudi ne bi zaenkrat omenjali reda in zakona pri političnem procesu, kjer je vladala trhla korupcija bivših protiljudskih režimov. Vse to je naša nova narodna in prava ljudska oblast očistila iz bivših uradov
in namestila zakone — pravične zakone, kateri branijo posameznika in narod skupno.
Hitler in Musolini sta nam hotela vsiliti svoj "novi red" — namreč red, kjer bi bili mi Slovenci, Hrvati, Srbi in vsi Slovani z Rusi vred, nemški sužnji. Hlap-čevati bi morali nemškim "izvoljencem", kakor nam zgodovina pove, ko se je trgovalo s sužnji na trgu. Tak "novi red" sta hotela postaviti Hitler in Musolini. Toda mi smo se dobro zavedali kaj pomeni fašistični "novi red". Zato smo ga z vso srditostjo zavrgli, prijeli za orožje in si z orožjem vzpostavili ljudski red, kateri edino more jamčiti narodu srečno in cevtočo bodočnost brez raznih in različnih ljudskih izrodkov. Mi smo se zavedali, da bi morali trdo garati, prav tako kot smo nekdaj v bakrenih rudnikih v Calu-met, Mich. od 1918 leta, ko je tam-kajšna reakcija v cerkvi sv. Jožefa, skoraj hotela linčati tedanjega urednika "Glasnika", Ivana Moleka (Tisti čas je bil Molek, še dober fant).
Mi v skupni borbi Slovenci, Hrvati, Srbi, Macedonci, narodi Bosne in Hercegovine in Črne gore z našem tov. maršalom Titom, smo si postavili boljši in pravičnejši novi red, kakor nam ga je hotel dati Hitler in vsa zbrana reakcionarna družba. Naš novi red, za katerega so se narodi borili in krvaveli zadnjih štirih letih, se imenuje Federativne Ljudska Republika Jugoslavija. Že samo ime glasno kakor nikdar prej pove, da tu ni mesta tako za izkoriščanje kakor tudi zapostavljanje. Jasno izločuje preteklost in napoveduje novo srečno in cvetočo dobo za vse narode nove Jugoslavije, ter z tem obenem močno oporo za trajen in pravičen mir v svetu posebno na Balkanu.
Dosti smo trpeli — dovolj ie bilo poniževanja, ekonomske in socijalne krivice. Na svoji zemlji
hočemo biti gospodarji in vladarji. Na to pa imamo popolno pravico, kakor vsak drugi narod.
Tovariši in tovarišice ter ostali čitatelji! Opisal sem dogodke iz časa osvobodilne borbe v Belikra-jini. Opisal sem jih kolikor so mi ostali v spominu z namenom, da ustrežem po moji skromni moči vašemu interesiranju za tukajšne stvari. Dogodke sem opisal tako kot so se dogajali in nisem pretiraval v nobenem oziru. Vse kar sem pisal je resnica, za kar sem pripraven odgovarjati kjerkoli. Ako bi hotel vse še bolj obširno pisati o dogodkih, bi moral napisati velike knjige. Ker divjanja in grozodejstva, ki so jih počenjale fašistične zveri in njihovi hlapci, ni mogoče v marsikaterem oziru opisati z enostavnimi besedami. Naš nov besednik bo zbral vse to v eno zbirko kalvarije našega naroda, kateri si je golorok izbojeval svobodo in enakopravnost vred z vsemi drugimi narodi nove Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, katere na čelu stoji naš priljubljen voditelj in rešitelj — maršal Tito!
Smrt — fašizmu — svoboda narodu!
Štefan Z. Hrast.
SUDBURY, ONT.
Tem potom se naznanja članstvu odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Sudbury, da se bode redna mesečna seja vršila v nedeljo dne 3 marca ob 10 uri dopoldne v društvenih prostorih, na 322 Bessie St.
Naproša se člane in članice, da obenem prinesejo članske knjižice, kjer se bode na tej seji zamenjalo za nove članske knjižice, katere smo dobili iz Gl. Urada Zveze.
J. Nemanič, tajnik
tirani z strani Mačekove in šu-bašičeve oblasti še v stari Jugoslaviji v Hrvatski Banovini, ter izročeni vstašem, kateri so jih brez usmiljenja umorili.
Dokler so tako po Hrvatski in Bosni besnela vstaška umorstva, po Srbiji Nedičeve bande, vsi bivši samoimenovani demokrati so se spravili v mišje luknje ali pa odkrito podpirali okupatore. Edino najprogresivnejši naši ljudje na čelu s tovarišem Titom, se niso u-strašili. Pripravljali so se za velike in odločne bitke. V nepreglednih valovih fašizma, kateri so se raztezali od Atlantika do črne gore, planinah Srbije, Bosne in Hercegovine, Dalmacije,' Like, Korduna in Slovenije, na poziv tovariša Tita, začela je v zgodovini neprimerna borba. Naši narodi so se dvignili na ta častni poziv golih rok v sveto borbo proti najtemnejših sil, proti do zob oborožene fašistične vojne mašine, proti domačih izdajalcev, vstašev, četnikov, švabobrancev in belogardistov. Ta vstaja je za kratek čas dosegla velike uspehe. Osvobojen je bil velik del Srbije, Bosne in Hrvatske. Fašistični okupator, kateri je medtem izvedel kriminalni napad na Sovjetsko Unijo, na vzhodno fronto proti R-deče Armade je poslal svoje najboljše čete iz Jugoslavije, vedoč da ne more uničiti narodno osvobodilno vstajo. Zato si j,e poiskal pomoč pri novem zavezniku v borbi proti partizanov. In res. Našel ga je v osebi Draže Mihajlo-viča. V jeseni 1941 leta, ko 30 Nemci in vstaši začeli veliko o-fenzivo na osvobojeni teritorij v Srbiji in Bosni, četniki so v dogovoru z Nemci izvedli napad na partizane z hrbta. Na ta način je začelo odkrito sodelovanje četnikov z Nemci, ter preko njih z v-staši, Rupnikovci in vsemi ostalimi izdajalci.
Tovariš Balen opisujoč razvoj narodno-osvobodilne borbe, razne ofenzive, ki so jih vodili Nemci, Italijani, vstaši, četniki, Rupnikovci proti partizanom poudarja. Vse te ofenzive niso mogle zdrobiti in zadušiti narodno osvobodilni pokret, kateri je stopnjema pre-pregal vse sloje ne glede na politična mišljenja, vero ali pa nacionalnost. Pod svoje okrilje je zbral vse poštene in resnične patriote Srbe, Hrvate, Slovence, Črnogorce in Macedonce. Zaeno z Komunisti so se borili pošteni Radičevci, Srbski demokrati, kmeti in delavci, krščanski socijalisti in vsa ostala poštena integenca.
V veliki ofenzivi, katero so izvedli fašisti tkzv. peti ofenzivi, je prišla k partizanom ena zavezniška misija. Ona se je čudila in na svoje oči videla, da se v Jugoslaviji proti okupatorja borijo sa-
Stalin postal vrhovni poveljnik
Moskva, 26 feb. — Generalisimo Stalin je imenovan po vrhovnem prezidiumu Sovjetske Unije, vrhovnim poveljnikom vseh oddelkov Rdeče Armade, to je zračne, kop-nene in morske vojaške sile.
To naznanilo je podano preko moskovskega radia, kakor tudi časopisja kateremu se posveča velika važnost glede vojaške moči Sovjetske Unije.
Stalin je vršil to vlogo vse skozi vojno in si je z tem pridobil še večje zaupanje narodov Sovjetske Unije, ker je vodil Rdečo Armado k konačnemu porazu nazifašizma v Evropi in japonskega impirializma na daljnem vzhodu.
SUDBURY, ONT.
Mladinski krožek V.P.Z. Bled je preložil čajanko s plesom za nedoločen čas zaradi društvenega razporeda v prostorih. Namreč prostori so tako preobloženi z prireditvami raznih organizacij, da smo bili prisiljeni preložiti omenjeno zabavo. Kdaj se bo vršila bo naznanjeno posebej in pravočasno.
Prosimo da se zgornje upošteva.
Odbor:
mo partizani, videla je, da se četniki borijo skupaj z Nemci proti partizanom. Tako je končno uspela resnica priti skozi težko omrežje fašistične propagande na dan v javnost. Vloga četnikov je bila popolnoma razkrinkana v svetu sodelovanja z okupatorji.
Kakšno pa je bilo stališče dr. Mačeka? V več slučaj on je poživljal svoje pristaše, da se prijavijo v Paveličevo domobransko vojsko. Videč, da bo Nemčija izgubila vojno, a vendar mu ni šla v tek zamisel zmaga partizanov. Zato je pozival Hrvate, da vstopijo v domobransko vojsko in se vred z vstaši, Nemci in četniki skupno borijo in pomagajo uničiti narod-no-osvobodilni pokret. Njegova zamisel se je temeljila tudi ha dejstvu, da bodo zavezniške sile okupirale ako ne Jugoslavijo, vsaj Hrvatsko, kar se pa ni moglo zgoditi, ker partizani so bili vedno močnejši in obenem zavezniki demokratičnih sil. Prav zato je njegova vloga v razdobju naše zgodovine ena od najbolj zamazanih in izdajalska, podpirajoč Pa-veliča samo zato, da oslabi moč partizanov.
Kljub temu pristaši H.S.S. se niso odzvali njegovemu pozivu. Nasprotno njegovi želji borili ao se v vrstah partizanov z prepričanjem, da je to edina rešitev za hrvatski narod.
Tako so partizani ne glede na nadmoč Nemcev in Italijanov, ne glede na izdajstvo četnikov, ne glede na krvoločne vstaše in Mačc-kovih sramotnih načrtov, izšli iz težke in naporne borbe kot zmagovalci. Po štirih letih neopisive herojske borbe naša domovina je svobodna in ustvarjena nova Jugoslavija. V razliki od stare Jugoslavije, Nova Jugoslavija je Federativna Ljudska Republika, v kateri žive v bratski slogi in ljubezni Srbi, Hrvati, Slovenci, Macedonci in Črnogorci, kot svobodni in enakopravni narodi. V novi Jugoslaviji ni mesta za nacionalno zapostavljanje, kakor ne za so-cijalno izkoriščanje.
Položaj kmetov in delavcev se zboljšuje, izvedena je agrarna reforma, odvzeta je zemlja veleposestnikom in je dana kmetom. Delavci niso več prepuščeni neome
Tudi v Vol D'Orju napredujemo
Val D'Or: — Tukaj pošiljam polo z podpisi za Kanadsko-Sov-jetsko prijateljstvo. Prispevali smo 25 podpisov in $23.00. Ustanovili smo tudi odsek Zveze Kanadskih Slovencev, o čemur vam bo naš tajnik poročal natančnejše. Za sedaj le toliko da objavite v Edinosti svoto prispevkov, katera je bila nabrana na pole, ter število podpisov.
Zdravstvujte
A. Kovach.
Tako poročajo naši prijatelji iz Val D'Or-a. Oni so se že tudi prej vedno dobri pokazali posebno pri nabiranju pomoči našemu narodu v starem kraju. Sedaj pa so so odločili, da povečajo naše organizirane vrste, kar mi z veseljem pozdravljamo. Po poročilu brata A. Kovač-a je odsek ustanovljen z 24 člani. To je prav lep začetek. Rojaki po drugih naselbinah, kjer še ni našega odseka posnemajte naš Val D'Or. Samo 6 Slovencev ali Slovenk zadostuje za ustanovitev odseka Z. K. S.
Vam vrli Slovenci in Slovenke v Val D'Or pa pošilja nas izvršni odbor iskrene častitke.
J. Smrke, gl. taj.
RADA BI ZVEDELA
Kje se nahaja Loui Polans, doma iz Dolenjskega, vas Vertača, I fara Semič. Pred petimi leti se je nahajal nekje v Raunds, B. C., Canada. Prosim ga da se oglasi na moj naslov zaradi važnih zadev. Naprošam pa tudi druge či-tatelje kateri ve za njegov naslov, da mi sporoči za kar vam bom zelo hvaležna.
Mary Muniza, 6603 Edna St., Cleveland 3, Ohio. USA.
TORONTO, ONT.
Tem se naznanja članstvu odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Torontu, da se vrši redna seja odseka v nedeljo dne 3 marca ob 2 uri popoldne v društvenih prostorih na 386 Ontario St.
Važno je ,da vsak član in članica prinese s seboj staro člansko knjižico, ker se bodo na tej seji zamenjale članske knjižice z novimi. Poleg tega bodejo podane poročila iz seje Gl. Odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov.
Tudi nečlani dobro došli!
Tajnik.
WINDSOR, ONT.
Redna mesečna seja Zveze Kanadskih Slovencev v Windsorju se vrši v nedeljo dne 3 marca v prostorih na vogalu Richmond in Cadillac St.
Gl. upraa naše Zveze je nam poslala nove knjižice in pravila za vse člane in članice, potrebno je da se vsi vdeležimo prihodne seje.
Važna poročila gl. uradov bojo na dnevnem redu, poročilo z našega Koncerta in Kampanja /a list Edinost bo objavljena članstvu. Novi člani in članice dobrodošli.	«
Začetek seje ob 2 uri popoldne.
Tajnik.
Iz francoščine prevedla K. N.
Orana je bila prepoštena,, da ne bi na zadana vprašanja odkrito odgovorjala. Razen tega se je namenila, da se nebo, kakor nekatere ženske, ogrinjala v skrivnostno tenčico spletk in skrivnosti, temveč da bo do svojega moža vselej odkrita.
"Včasih nakupujem, včasih popijem skodelica čaja pri tej ali oni prijateljici, hodim v vas k znancem. . . Prav zares, nikoli se ne dolgočasim"!
"Zakaj mi pa vendar že prej niste povedali, da imate v Parizu prijatelje in prijatelice ? Zelo rad bi jih spoznal. Menda si lahko mislite, da želim spoznati družbo svoje žene!"
Te besede je mladi mož izrekel resno, toda brez slehernega očitka.
"Oh, mislila sem, d'a vas to ne bo zanimalo,," je odgovorila in ga hkirati od strani vprašujove pogledala. "Te prijateljice so znanke iz zavoda, kjer so me vzgajali nekaj let. Mislila sem, da vas res ne bodo zanimale", je pristavila.
"Kdo ve?" je odgovoril nekoliko zbadljivo. "Zanima me vse, kar se vas tiče, madame."
Videč, da ga Orana dvomeče gleda, je resno pristavil, da bi razpršil poslednji dvom: "Prijetno bi bilo, spoznati se z ljudmi,, ki ste tako dolgo živeli v njih družbi".
Ni odgovorila in njen molk je mlademu možu pognal kri v glavo: "Mislim, da nisem prevsiljiv in ne neotesan, če želim vedeti, kaj počne moja žena v času, ko me ni doma; v kakšno družbo zahaja in s kom sklepa znanja in prijateljstva".
In boječ se, da bi se zdele te besede mladi ženi pre-očitajoče, je smehljaje se dodal: "Upam, da boste po teh mojih besedah spoznali, kako dragoceno mi je sleherno vaše dejanje, Orana!"
Orana se je zbala, da se ne bi njen mož še bolj :raz-govoril; res čudno, toda mlada žena nežnosti še ni prenesla. Sklonila je glavico v krožnik in pričela pridno nositi v usta. čez nekaj trenutkov je„ kakor sama zase, za-mrmrala:
"Zdi se mi, da res nimam posebnih sposobnosti za zakonsko ženo. Hkrati se mi pa tudi zdi, da me šolski tovariši mojega moža ne bi prav nič zanimali. . ."
Ta opomba mladega moža ni spravila v slabo voljo. Imel je celo toliko prisebnosti, da se je zasmejal:
"Vidite, to kaže, da pomenite vi, Orana, v mojem življenju mnogo več, kakor jaz v vašemu. Te besede sem izrekel brez slehernega očitka, ljuba moja. Zdi se mi, da sem res padel v vaše življenje nepričakovano kakor strela iz jasnega. . ."
Orana se je pričela tudi sama pritajeno smejati:
"Res je, še sanjalo se mi ni,; da se bom tako nenadno poročila. In celo v Barceloni! In v takšnih okolščinah!"
Obmolknila je, potlej je pa, še zmerom dobre volje, pristavila: "Ne dvomim, da bom lepega dne res postala vaša prava žena. . . Za zdaj mi pa dovolite, da se še v naprej počutim kakor žena na počitnicah. . . Kakor da bi vso to svojo zgodbo brala v kakšnem iromanu. . ."
"Upam, da knjiga ne bo preveč žalostna," je odgovoril prav tako dobre volje njen mož. In potem je nas-pol zbadljivo, naspol šaljivo pripomnil: "Ali se vam ne zdi tako branje dolgočasno?"
"Ne. Doslej ni bilo še nič tragičnega."
"Kaj pa," je vprašal ljubeznivo in ji nalašč naravnost gledal v oči, "če bi to knjigo brali nekoliko hitreje in kdaj pa kdaj kakšno dolgočasno poglavje preskočili ? Kaj menite, Orana, ali ne bi bilo prijetneje, če bi najbolj zanimiva poglavja prebrala skupaj?"
Instinktivo, ne ¡da bi se zavedala, da bi utegnilo to mladega moža boleti, je Orana živo odkimala: "Nikakor ne!"
Moreno je umolknil. Ni hotel siliti Orano h kakršni koli odločitvi. Namenil se je, da bo s svojo ženo vljuden, ljubezniv in prijazen, toda ne več. Pustil ji bo svobodno izbiro: odločiti se za življenje z možem, ki ga ji je bila tako nepričakovano izbrala igriva usoda, ali pa ločitev. Toda na to drugo možnost je mladi Španec le redko kdaj pomislil — vse preveč se je zanesel sam nase. . .
Molče sta pojedla slaščice in kompot. Takoj po kosilu je Moreno vstal in dejal mladi ženi:
"Oprostili mi boste, señora, ker tako hitro odhajam. Toda danes imam na programu neko zelo resno in važno zadevo. V nadomestek zase vam bom poslal šopek cvet-Ijic. . ."
"Oh, nikar se ne trudite," je zardela ugovarjala. "Kupila sem jih davi. Vidite vse vaze so še polne."
že si je oblačil površnik, si poveznil klobuk in vzel rokavice. Spet se je nalahno nasmehljal:
"Bilo bi dobro, da bi vam vselej, kadar pridem domov, prinesel cvetlice. Opravičevale bi moj nenadni prihod, moj nepričakovani vstop v vaše življenje. In kadar me nebi bilo doma, bi te lepe prijateljice morda pri vas zame storile več kakor sto mojih poklonov. . . Na svidenje drevi!"
Ko so se za Morenom zaprla vrata, se je Orana sa-njavo naslonila na mizo. Težko bi bilo reči, kakšne misli so ji irojile po glavi, kajti izraz na njenem drobnem obrazku se je kar venomer menjaval. Zdaj je okrog rude-čih ustnic zaplesal smehljaj, zdaj se je mlada žena spet šaljivo namrdnila,, potlej se je pa na lepem sanjavo, skoraj otožno zazirla predse. . .
"Kako natanko me je spraševal o mojih znancih, radovednež zvedavi! Mar se jaz zanimam za njegovo delo in za njegove prijatelje?"
Skušala si je priklicati v spomin urad, kjer dela njen mož. Bila je na poslaništvu samo tedaj, ko je še ne sluteč, da bo imel njen mož tam službo, prišla vprašat po njegovih osebnih podatkih. Spomnila se je uradnikov, ki so strankam dajali podatke in tistih, ki so s snopi spiskov hiteli iz sobe v sobo. Eden takšnih je najbrže tudi njen mož. . .
(Nadaljevanje prihodnjič)