Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din ^^l^ll^^H ^^^^Ka ^U^Ü|Ib^^ Izhaja vsak petek ob 14. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašakih 5*50 din, za jnozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo /,' Telefon Štev. 65 / / Račun pri poStnern čekovnern zavodu v Ljubljani štev. 10.666 lefo XXII. Celte, petek 12. aprlla 1940 jfev. 16. Bogdan Pušenjak: Indiia Eno najvažnejših vprašanj v današ- nji vojni predstavlja brez dvoraa tako zvano indijsko vprašanje in bojujoče se velesile posvečajo veliko pozornost In- diji, ki bo posredno ali neposredno mnogo vplivala na končni izid sedanje vojne. Zato je tudi razumljivo, da si Anglija z vsemi sred3tvi prizadeva ob- varovati to najobčutljivejšo točko svo- jega imperija pred vsemi zunanjimi in notranjimi sovražniki. Kaj predstavlja Indija za Anglijo in njen imperij? V prvi vrsti je Indija žitnica angloškega imperiia in glavni ter najvažnejši dobavitelj tekstilnih suro- vin. Borneo in Sumatra ter indijske pro- vince Burma, Asam in Pendžab pa pred- stavljajo poleg Venezuele s svojimi bo- gatimi petrolejskimi vrelci eno.najglav- ncjših preskrbovališc angleäke niornari- ce s tern tekočim zlatom. Na drugi strani pa je Indija s svojimi več kot 300 milijoni prebivalcey najvažnejše tržišče j za piasiranje angleških industrijskih proizvodov. Ce tern odločilnim gospo- darskim razlogom dodamo še strategič- ne, predvsem ugodni zemljepisni položaj Indije z njeno glavno pomorslio bazo Singapurjem, ki obvladuje vcs vzhodni del Indijskega occana in tako varuje važne trgovske in strategične morske poti na Kitajsko in v Avstralijo, ter končno možnost rekrutiranja ogromnih človeških vojaških rezerv za vojaške o- peracije v Indiji in na Daljnem vzhodu pa tudi na Bližnjem vzhodu in v Evropi, lahko precenimo veliki pomen Indije v sedanji vojni. Obe vojujoči se stranki se dobro zavedata, da bi odcepitev Indi- je od angleškega imperija razrušila naj- mogočnejši svetovni imperij in pod nje- nimi ruševinami pokopala tudi Anglijo samo." Razumljivo je, da se dnevno poraja v svetovni javnosti vprašanje, odkod preti prav za prav največja nevarnost Indiji? V pr.vi vrsti prevladuje prepričanje, da bo indijski narod skušal izkoristiti seda- njo prezaposlenost Anglije v Evropi za svojo dokončno osvoboditev. Vendar nam malo globlji vpogled v notranji ustroj indijskega naroda jasno kaže, da preti nadoblasti Anglije v Indiji s te strani relativno najmanjša nevarnost. Plemenske mržnje, velike razlike med kastami in verske borbe sfanatiziranih Indijeev jamčijo Angliji nieno gospo- stvo. Edinstvo Indije je namreč samo zemljepisen pojem, dočim v resnici ob- stoji toliko Indij, kolikor je v njej ver in sekt. Vsaka vera, sekta in celo kasta predstavlja svet za scbc in nobena se ni nikoli borila za edinstvo Indije, ampak za svojo lastno neodvisnost. In če po- mislimo, da je 325 milijonov Indijeev razdeljenih na 2400 piemen in kast in govori 70 jezikov ter da jim vlada 680 radž, katerih velika večina je s sreem in duso vdana Angliji, saj so bili pretežno vzgojeni v Angliji, potem lahko razume- mo, da gleda Anglija mirno na notra- njepolitični razvoj v Indiji. Poleg tega pa sta angleška redna vojska in angle- ška-indijska vojska skupno z vojskami posameznih radž šteli že v mirni dobi preko 400.000 ljudi in sta danes gotovo že dosegli milijon in lahko že v kali za- treta vsak poskus upora indijskih rano- žic. V drugi vrsti pripisuje svetovno mne- nje Japonski vlogo, ki naj napravi ko- nec angleški nadoblasti v Indiji in tudi na vsem Indijskem oceanu. Washing- tonski sporazum, na cigar podlagi se je Anglija 1. 1922. odpovedala nadoblasti nad zapadnim delom Atlantskega ter vzhodnim in severnim delom Tihega oce- ana v prid Združenih držav in Japonske, je dajal videz, da je prieela Japonska že resno ogražati angleško nadvlado v In- dijskem oceanu in tudi v sami Indiji. Toda dejstvo, da nima Japonska v vsem Indijskcmu oceanu niti ene pomor- ske baze, dokazuje, da je vsaka večja akcija japonske mornarice v Indijskem oceanu že v naprej obFojena na neuspeh. Poleg tega stojita ekspanziji Japonske na področje Indijskega oceana na poti srednja in severna Kitajska ter Pilipini. Vpad nemške vojsfre na Dansko in Nonreško NemStfa je zasedla Dansko in vec norveških prittaniše — Od- loine akcije zaveznisfce vojne mornarice in Jefafstva v nor- veških vodah — Velike nemike Izgube — Morveska se junasko bori za svojo svobodo Da preprečita nadaljnji prevoz velikih kolicin blaga i/ Norveške po norveških teritorialnih vodah v Nemcijo, sta an- gleška in irancoska vojna mornarica v ponedeljck /jutraj položili na trch me- stih v norveških teritorialnih vodah mi- ne in obvestili o tern vse nevtralne vla- de, ob minskih poljih pa so začele pa- truljirati zavezniške vojne ladje. V odgovor na ta ukrep Anglije in Francije je nemška vojska v torek za- sedla vso Dansko ter važna pristaniška mesta Norveške in glavno mesto Oslo. Dane! niso nudili nemškim eetam skoraj nobencga odpora, pae pa jc Norveška organizirala odiočne akcije proti nadalj- njerau prodiranju nemških čet na Nor- veškem. Norveški kralj in norveška vla- da sta se preselila v notranjost državc. Angleška vojna mornarica in letal- stvo, ojačcno s 1'rancoskimi vojnimi lad- jami, sta pripluli že v torek Norveški na pomoč. Ob zapadni in južni norveški obali je prišlo do borb med zavezniškimi in nemškimi ladjami ter med norveškimi obabiimi baterijami in nemškiir.i ladja- mi. Vee nemških in angleških vojnih la- dij je biio potopljenih, toda nemske'iz- gube so mnogo večje od angleških. An- gleškemu vojnemu brodovju je uspelo prodreti skozi Skagerak v Kategat, kjer se je v sredo razvila velika pomorska bitka med angleškim in nemškim voj- nim brodovjem in letalstvom, ki je tra- jaia do četrtka. Predstulnik francoske vlade Paul Rcynaud je i/javil x četrtek popoldne na seji francoskega parlamon- ta, da je izgubila Anglija v borbah ob norveški obali 4 vojne ladje, medtem ko znaša izguba Nemčije 18 vojnih in pre- voznih ladij. Nemška vojna ietala so v sredo zvecer napadla Scapa Flow. Po angleških poro- eilih je bilo ob tej priliki sestreljcnih 7 nemških vojnih letal, v zadnjih petih dneh pa s temi vred 20 letal. Angleške čete so zasedle4 danske Fa- röerske otoke severno od Anglije. Po vesteh iz Švedske nudijo norveške četo nemškim osvajalcem četlalje večji odpor in so spet zasedle Bergen. Holandska in belgljska vojska stä ukrenili vse potrebno za zaščito svojih meja. Z zapadnc fronte poročajo le o manj- ših akcijah. Politika Nasilje in svoboda Po beograjskem »Napredu« posnema- mo: Pritisku, ki je zasnovan na nasilju, uspeva začasno, da prikaže notranjo ne- skladnost kot dovršeno skladnost in ta- ko ustvari navidezen mir, ki ga je fran- coski filozof Montesquieu označil za mir mesta, ki ga je sovražnik okupiral. Ko- liko višja in boljša od tega je odkrita borba, čeprav tudi živahna, v kateri se svobodno izražajo konflikti idej in in- teresov in se iz njih najde prava pot napredka! Ali je še kdo, ki bi dal mo- čvirju zaradi njegove mirne površine, pod katero se skriva kdo ve kakšna ne- snaga, prednost — pred bistrim poto- | kom, ki se zares bučno prebija in raz- bija v drobne kapljice, ki pršijo na vse strani, toda tečc pogumno naprej? Netnci v Jugetslaviji \ Novosadski »Dan« poroča, da je • v Hajdučici v južnem Banatu velika sku- pina nemških omladincev priredila na | velikonočni ponedeljek sprevod ter pela pesmi proti Angliji in vzklikala nemške- mu narodnemu socializmu. List po pra- vici zahteva, da oblastva preprečijo tak- šna izzivanja, ki so v ostrem nasprotju ", z nevtralnim stališčem Jugoslavije in ki jih je kriv tamkajšnji predsednik ob- čine, ki je po narodnosti Nemec in je bil že dvakrat kaznovan, ker ne upošte- va interesov države, a žalibog še vedno zavzema mesto predsednika občine. >/Dan« poroča še o nekem drugem inci- dentu v Čonoplji, ko je »gauleiter« inž. Speitzer zahteval odpust občinskega re- darja Kovača, čemur vse protivijo občin- ska uprava in ostali občani. Koncentracija V beograjskem »Napredu« čitamo: Kaj je v resnih dneh narodnega živ- ljenja prva dolžnost? Koncentracija narodnih sil. Mednarodni transport! v vojni Holandski list »Algemeen Handels- blad« piše, da ne bodo mogle suhozem- ne poti nikoli zamenjati morskih za pre- voz velikih količin blaga. Clanek, ki razpravlja o vprašanju mednarodnih transportov med vojno, omenja rumun- ski petrolej, cigar prevoz po morju od Konstance do Londona v daljavi 6.000 km stane manj nego transport po kop- nem od petrolejskih izvirov do prista- nišča, čeprav je ta pot dolga samo 200 km. To je vzrok, da se Nemčija, ki ne more uporabljati morskih poti, trudi, da IB°^ 1011 kit „Gorlva in uporaba" — Poljedelski strojl — Vino — »Polelje in gospodlnJBtvo" — Turizem Narodni rofni izdelki Na 2elezniceh od 22. IV. — H. V. brezplaCen povratek, na jadranskih pnriükih visjl razred za ceno ni2jega. bi čim hitreje organizirala transport pe- troleja po Dunavu. Glede izvoza nem- škega premoga v Italijo izraža holand- ski list dvom, da bi mogla Nemčija v določcnem roku dobaviti 12 milijonov ton, kakor se je obvezala. Za to količino bi bilo potrebnih dnevno 3.000 vagonov, ki bi morali prevoziti ogromne razdalje. Holandski list zaključuje, da postaja problem nemškega gospodarstva vse bolj odvisen od prevoznega materiala kot pa od proizvodnje. Kljukasti križ Kakor poroča zagrebška »Nova riječ«, uporabljajo severnoameriški Indijanci kljukasti križ kot sveto znamenje, toda s kraki, ki so obrnjeni v nasprotni smeri kakor pri nemškem kljukastem križu. Indijanski poglavar Shiuhušu je izjavil, da bo ta napačno usmerjeni emblem pri- nesel Nemcem nesrečo. Franeoski komunistl in desniiarji Zagrebška »Nova rijeC« ugotavlja značiino dejstvo, da zahtevajo franeos- ki komunisti mir z Nemčijo, francoski desničarji pa vojno proti sovjetski Ru- siji. Domače vesfi — Vprašanje novega zakona o obči- nah. Na nedavnem shodu Samostojne demokratske stranke v Novem Sadu je minister dr. Srdjan Budisavljevič med drugim naglasil, da je bila vlada doslej v glavnem zaposlena z ureditvijo bano- vine Hrvatske, predvsem s prenosom pristojnosti na banovino. Sedaj, ko so ta vprašanja že kolikor toliko urejena, bo vlada posvetila svoje delo demokratiza- ciji države in drugim vprašanjem, ki jih ima v svojem programu. V prvi vrsti se dela sedaj na izdaji političnih zako- nov, med njimi tudi novega zakona o občinah. Zakon je že izdelan in bo v kratkem predložen ministrskemu svetu v odobritev. Zakonski predlog določa tajno glasovanje pri občinskih volitvah in proporc. Dosedanja vojna med Japonsko in Ki- tajsko je dokazala, da bo treba še mno- go let, preden bo mogla Japonska v vsej Kitajski prevladovati, dočim bi za- sedba Filipinov brez dvoma vodila do vojne med Japonsko in USA. Anglija pa se je tudi vojaško popolnoma zavarova- la pred poskusom vdora japonske mor- narice v Indijski ocean. Z izgraditvijo pomorske baze prvega reda v »azijskem Gibraltarju« Singapurju, ki zapira Ma- lakski kanal — prvi prehod s Tihega v Indijski ocean —, in prevlado nad Sund- skim kanalom — drugim prehodom s Tihega v Indijski ocean — je Anglija docela zaprla Indijski ocean z vzhod- ne strani. Vse ostale dohode, ki vodijo z Južnokitajskega morja, pa ščiti z bo- ka severozapadna obala Bornea, ki je v angleških rokah. S temi pomorskirni vo- jaškimi ukrepi se je Anglija dovolj za- varovala pred japonsko nevarnostjo. Mnogo večjo in resnejšj nevarnost ne- go Japonska pa predstavlja za Indijo Rusija. Saj so izvirala vsa stara na- sprotstva med Anglije in carsko Rusijo pretežno iz ruske nevarnosti za Indijo. Sele ko je 1. 1907. car Nikolaj II. s po- sebno pogodbo priznal protektorat An- glije nad Afganistanom in Beludžista- nom ter prepustil tudi južni del Perzije izključno angleškemu vplivu, je prene- hala za Anglijo nevarnost dostopa Ru- sije k Perzijskemu zalivu in njenega približevanja Indiji. Toda s pojavo bolj- ševikov na Kremlju je ponovno oživela ta nevarnost, kajti Lenin je takoj odpo- vedal to angleško-rusko pogodbo, nakar so se vsa prizadevanja Kominterne us- merila na boljševizacijo Perzije in Afga- nistana ter preko nje na boljševizacijo Indije. V tej točki je treba tudi iskati glavne vzroke povojnih nesoglasij med angleško in sovjetsko vlado ter lanske tako nepričakovane preorientacije sov- jetske vlade in njenega sedanjega zavez- ništva z Nemčijo. Anglija se je dobro zavedala te nevarnosti in se tudi teme- ljito zavarovala proti njej. Ustanovitev milijonske armade na Bližnjem vzhodu ima poleg eventualno potrebne vojaške intervencije na Balkanu za glavno nalo- go tudi operacije proti Perziji in proti operacijski smeri angleške indijske voj- ske, ki šteje danes že tudi preko milijon vojakov. Ti dve ogromni armadi pa brez dvoma nimata samo obrambnega znača- ja in bi v primcru konflikta s sovjeti prešli takoj preko Perzije v napad na Kavkazijo z njenimi bogatimi petrolej- skimi vrelci, kar bi jima olajšalo tudi kavkaško prebivalstvo samo, ki si pri- zadeva osvoboditi se boljševiške oblasti. Izid te vojne pa bi bil negotov in tako razumemo oklevanje obeh vlad, da bi dokončno formulirali svoje stališče. Vidimo torej, da predstavlja indijski problem eno najvažnejših vprašanj se- danjosti. Angleška pomorska, trgovin- ska in gospodarska politika je osredoto- čena na zavarovanje Indije in bodoče za.- držanje sovjetov v sedanji vojni v mno- gočem odvisi od rešitve tega problema. Zadnji zunanjepolitični dogodki nam ka- žejo, da je tudi Rusija spoznala nevar- nost, ki bi ji pretila v primeru vojnih zapetljajev z Anglijo na Kavkazu, zato se je odločila za nevtralno politiko. V tern primeru pa bo Indija s svojo ogromno žiinico in z neizčrpnim virom človeškili sil odločilno vplivala na kon- čni izid sedanje vojne. Stran 2. »NOVA DOBA« 12. IV. 1940 Štev. 1«. — Enodinarski kovanci izgube velja- vo. Narodna banka opozarja, da bodo enodinarski kovanci 20. t. m. prenehali biti zakonito plačilno sredstvo. Zaradi tega se pozivajo vsi, ki imajo take ko- vance, da jih čimprej zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali državnih finančnih ustanov. — Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo letos 2. junija v Ljubljani, kar naj upoštevajo vsa društva pri do- ločanju svojih prireditev. — Stroga nevtralnost je postavila ju- govzhod Evrope pred nove naloge. Ni jih lahko premagovati, ker stalno ae menjajoče prilike zahtevajo vedno nova preusmerjanja načrtov v privatnem go- spodarstvu. Zaradi tega mora biti vsak podjetnik dobro poučen o trenutnem go- spodarskem položaju v državi in zunaj. Le tako bomo mogli umno gospodariti in iraeti uspehc. Ljubljanski velesejem je v našem gospodarstvu ona vez, ki .spaja producenta in konzumenta, ki obema kaže pravo smer v izmenjavi do- brin in tako pospešuje naše domačc go- spodarsko ustvarjanje. Tudi letos bo Ljubljanski velesejem od 1. do 10. juni- ja prikazal ustvarjalno silo našega go- spodarstva. Pokazati hočemo, da naša industrija in trgovina kljub vojni vihri na zapadu ni ohromela. To je naloga, prcvažna za naše državno občestvo, prl kateri morajo sodelovati vsa naša vld- nejša podjetja. Matko Šmid V soboto 6. t .m. zjutraj je umrl v filajmerjevem dorau v Ljubljani v staro- sti 43 let g. Matko Smid, podravnatelj podružnice Prve hrvatske štedionice v Celju. Pokojni je pred kratkim zbolel. Ker se je njegovo stanje poslabšalo, so ga prepeljali v noči od petka na soboto iz Celja v Ljubljano in ga oddali v Slaj- merjev dom, kjer pa je v soboto zjutraj podlegel vnetiu v čelni votlini. Pokojni je bil odločno nacionalen mož in kreme- nit ^značaj. V Celju je bil splošno spo- štovan in priljubljen. Bil je odličen so- kolski delavec in se je neumorno udej- ßtvoval kot clan uprave celjske sokolske župe in Sokolskega društva Celja-matice ter kot aktiven telovadec. Pokojni je bil rezervni kapetan I. razreda. Odlikovan je bil z redom Jugoslovenske krone V. stopnje. Zapušča soprogo go. Zorko, ki je znana sokolska delavka, ter sina in hčerko. Truplo g. Matka Šmida so prepeljali iz Ljubljane v Celje in ga položili v po- slopju Prve hrvatske štedionice v Ko- leneevi ulici na mrtvaški oder. V nedeljo ob 16. se je zbrala v Kolenčevi ulici ogromna množica ljudi, da spremi ugled- nega in splošno priljubljenega pokojni- ka na njegovi poslednji poti na mestno pokopališče. Po cerkvenem obredu se je pred poalopjem poslovil od nepozabnega pokojnika v imenu njegovih stanovskih tovarišev z globoko občutenimi besedami g. Leopold Selišek, ravnatelj podružnice Prve hrvatske štedionice v Celju, v ime- nu Sokola pa starosta celjskega matič- nega društva br. dr. Milko Hrašovec, ki je v lepem govoru prikazal pokojnikovo neumorno delo in trajne zasluge za so- kolstvo, in velike vojaške vrline pokoj- nega, ki je bil rezervni kapetan I. raz- reda. Združena zbora Celjskega pevske- j ga društva in pevskega društva »Oljke« sta pod vodstvom g. Avgusta Cererja | zapela »Narodno nagrobnico« nakar je j krenil izredno dolg pogrebni sprevod mi- j mo gostih špalirjev občinstva mimo ko- lodvora in pošte na mestno pokopaüsee. Za križem je stopala vojaška godba, za njo je korakal častni vod vojaštva, s praporoma celjske sokolske župe in So- kolskega društva Celja-matice je sledilo okrog 400 članov in članic Sokola iz Celja in drugih krajev v krojih in v ci- vilu z znaki ter pevci. Za vozom s krsto, ob katerem so stopali vojaki, so stopali pokojnikovi svojci in sorodniki, žtevilni aktivni oficirji s poveljnikom 39. pp. g. polkovnikom L. Defarjem na čelu, rezervni oficirji, zastopniki obla- stev, uradov, korporacij in društev, po- kojnikovi stanovski tovariši ter zclo mnogo pokojnikovih prijateljev in znan- cev od blizu in daleč. Sprevod je zaklju- čil častni vod vojaštva. Po cerkvenem obredu ob odprtem grobu so zapcli pev- ci »Blagor mu«, kvartet pokoinikovih prijateljev pa je, izpolnjujoč pokojniko- vo željo, zapel Ipavčevo »Imel sem ljubi dve«, ki je bila pokojnikova najljubša pesem. Ob petju te pesmi je ostalo le malokatero oko suho. Sokolska prapora sta se sklonila v zadnji pozdrav nad od- prtim grobom, vojaštvo pa je oddalo častno salvo. Množice so začele polago- ma zapuščati kraj, kjer je našel nepo- zabni Matko Šmid mnogo prezgodaj svo- je poslednje domovanje. Matku Šmidu bodi ohranjen časten spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! Javna prošnia Kola iugosloven- skih tester v Celiu Celje, 12. aprila. Naši javnosti je znano, da Kolo ju- goslovenskih sester v Celju poleg svojih obveznosti, ki jih še ima vsled dolga na domu v Bakarcu in ki niso majhne, iz- vršuje ob vsaki priliki še razna druga humana dela. Tako je lani vzelo v svoj dom na okrepčilo mnogo revnih otrok deloma po znižanih cenah, deloma za- stonj. V smislu narodne obrambe je nu- dilo izdatno pomoč v dveh krajih Prek- murja. O božiču je pomagalo z živili 36 revnim družinam v Celju itd. Vsako leto je črpalo društvo denarna sredstva največ iz svoje pustne prire- ditve in zaslužka pri odraslih gostih v kolonijah. Letos pa je bil slednji vsled že naraščajoče draginje pičlejši, pustno prireditev pa je društvo iz posebnih ozi- rov na trpljenje naših severnih bratov sploh opustilo. Ker draginja narašča, narašča z njo tudi beda, torej tudi prošnje za letova- nje. In če nam bo omogočeno vzdrževa- nje kolonij — glede na viharne case — bi bilo od na3 neekonomično čakati vse dotlej, da cene živilom, ki jih lahko na- bavimo vnaprej, narastejo še bolj. Zato je društvo sklenilo obrniti se na našo slovensko javnost z vljudno prošnjo, da mu pomore pri nabavi najpotrebnejaih živil za kolonije. Vsi oni, ki bi, če bi se vršila društvena pustna prireditev, pri- šli in nekaj izdali, naj isto vsoto ali pa tudi manj, kolikor pač v današnjih raz- merah inorejo, izročijo društvenim na- biralkam, ki se bodo zglasilo v prihQÄ- njih dneh z nabiralnimi polami. Ce 'Ipi imel kdo pomisleke glede nabavljenih zi- vil za primer, da bi se kolonije ne mogle vršiti, naj bo zagotovljen že v naprej, da bi društvo oddalo zivil a tam, kjer bi bila potreba naivečja. V svesti si, da na- še društvo uživa pri celjski javnosti po- trebno zaupanje, se nabiralke priporo- čajo za blagohoten sprejem. Odbor Kola ju^oslovenskih sester v Celju. Celieinokolica c Novi mestni svetniki. Namesto umr- , lega člana celjskega mestnega sveta g. i Vinka Kukovca ter članov mestnega sveta gg. Franja Wltavskega in Franja Roša, ki sta nedavno podala ostavko, je ; banska uprava imenovala za člane mest- i noga sveta gg. ključavničarskcga moj- i stra Andreja Rozmana, šolskega upra- I vitelja v p. Janka Kramerja in višjega poštnega kontrolorja Leopolda Višnerja. Pravijo, da se bo tako pomlajcni mestni svet lotil z vso energijo reševanja šte- vilnih nalog, ki ga čakajo. c Cudno postopanje. Prejeli smo: Za- stopstvo neke zavarovalnice v Celju je prejelo v četrtek 11. t. m. ob 11.15 do- poldne pismeno vabilo mestnega pogla- varstva, da bi predložilo mestnemu po- glavarstvu do — četrtka 11. t. m. ob dopoldanskih uradnih urah ponudbo za zavarovanje carinskega skladišča na celjskem kolodvoru proti požaru in vlo- mu. Dopis mestnega poglavarstva je bil datiran z 10. t. m., kar je pač prepozno. Omenjeno zastopstvo zavarovalnice se- veda ni moglo v določenem času predlo- žiti svoje ponudbe. Komentar je menda nepotreben. c Kocbekov dom na Korošici ostane do binkošti stalno oskrbovan. Snežne raz- mere za smučanje so zelo ugodne. Tudi obisk smučarjev je prav zadovoljiv. c Zaldjueek predavanj na Ijudskcm ! vseučilišču. V ponedeljek 15. t. m. ob 20. bo zaključno predavanie na ljud- i skem vseučilišču. Predaval bo znani in priljubljeni predavatelj univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o temi »Kaj nam pripovedujejo okamenine o postan- ku živih bitij?« Predavatelj bo predvajal mnogo zanimivih skioptičnih slik. Občin- stvo je vabljeno, da se udeleži tega za- ključnega predavanja v čim večjem šte- vilu. c Celjska gledališka sezona podaljša- na. Sezona gostovanj mariborskega Na- rodnega gledališča v celjskem gledališču je podaljšana do konca maja. Gostje bodo uprizorili v petek 19. t. m. ob 20. v celjskem gledališču učinkovito ve- seloigro »30 sekund ljubczni«, v nede- ljo 5. maja pa ob 15. Straussovo opere- to »Cigan baron« in ob 20. opereto Ce- ljana Danila Gorinška »Vse za šalo«. Kljub podaljšanju se kinodinar ne bo pobiral. c Mariborsko Narodno gledališčo je uprizorilo 5. t. m. za zaključek letoš- njega abonmaja v celjskem gledališču znano opereto Sidneya Jonesa »Gejšo«. Orkester je pod vodstvom dirigenta g. Josipa Jiranka rešil svojo nalogo solid- no in učinkavito. Škoda, da ni bilo ved- ro absolutne skladnosti med orkestrom in zborom. Režiser g. Harastovič je igro nekoliko moderniziral in poskrbel za so- dobne vložke. Pevsko in igralsko so se gdč. Igličeva (O Mimosa San), ga. Bru- men-Lubejeva (Molly) ter gg. Mano- ševski (Reginald) in Kamuščič (Kata- na) vseskozi uveljavili. Zelo originalen komičen lik je ustvaril g. Gorinšek (marki Imari), ki je bil tudi odlicno ma- skiran. Za veselost in živahnost je po- skrbel g. Harastovič (Wun-hsi). Lepo so se uveljavili ge. Gorinškova in Savi- nova ter gg. Pavle Kovič in Verdonik. j Plesi so bili v splošnem zadovoljivi. Zelo posrečena je bila scenerija. Občinstvo, ki napolnilo gledališče, je prirejalo go- stom prisrčne aplavze. c Predavanje SPD pod naslovom »Orkneyski otoki« bo v četrtek 18. t. m. ob 20. v predavalnici ljudskega vseučili- šča v Celju. Predavala bo v slovenščini ga. Fanny S. Copelandova iz Ljubljane. Projekcija koloriranih slik bo ilistrirala zanimivo in aktualno predavanje, ki ga ne smete zamuditi. ^^ Proti zaprtju Oodaljšanje kanala v StritarjeTi ulici razpisuje mestna občina dobavo 100 komadov betonskih cevi s premerom 40 cm. Ponudbe je treba vložiti do srede 17. t. m. do 11. dopoldne v vložiaču na mest- nem poglavarstvu. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 14. t. m. zdraT- nik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. GOTOVO VAM NE BO ŽAL, ako ni pred nakupoin ogledate veliko za^ogo nalivnih peres v knjigarni in Arelctrgo- vini papirja KARL GORlCAR VDOVA, CEI.JE, Kralja Petra cesta i5tev. 7—9. ¦Stev. 16. »NOVA DOBA« 12. IV. 1940 Straw 3. Koncert mladin- skega zbora z Rakeka Madinski pevski zbor meščanske sole z Rakeka »Vilhar« je na svojem povrat- ku w Maribora nastopil v nedeljo 7. t. m. v Mestnem gledališču v Celju. Okrog 110 mladih pevcev in pevk jo pod vod- stvom g. Maksa Pirnika izvajalo 15 akladb slovenskih avtorjev, V prvi po- loviei sporeda smo slišali nekaj že zna- nih narodnih pesmic v priredbi Adamiča, Bajuka in Mirka. Pirnik je v skladbi »Oj mladost!« ljudsko prekmursko melodijo takorekoč glasbeno na novo doživel in jo vodeč s strogo linearnem slogu odel v precej barvito harmoničnost. Breda Šče- kova se nam je predstavila s kratko, a prikupno in dobro občuteno skladbico >V mladili dneh«. Glasbeno tehtni sta> bili zlast,i skladbi A. Dolinarja in M. Tomea. V drugi polovici koncerta smo čuli skladbe skladateljev, katerih način glaabenega ustvarjanja ie v izvestnih krogih menda še vedno sporen. So to predvsem dela Slavka Osterca, ki je bil zastopan z dvema skladbama. Pribiti moramo takoj, da je v Celju Osterc (zla- sti ß skladbo »Žabica in muha«, ki so jo morali ponoviti) zmagal. (Tako menda tudi v Mariboru.) "*r tako idcalni inter- pretaciji Osterc s svojo neposredno mu- zikalnostjo užge. In nauk iz tega? In še -en prodoren uspeh: Savinov »Maj« (Go- rinškovo besedilo). Skladba z mestoma težkimi kromatienimi postopi je po svo- ji razigrani živahnosti silno ugaia. Tu- di to so morali ponoviti. Pahor, Sivic in tudi Pirnik oeitujejo vpliv Osterčcve so- le in so si zato v glasbenem konceptu neka;} sorodni, docim tega vpliva ne ka- žc D. Cvetko, ki je na krasno Kosove- lovo besedilo »Glej, saj ne moreš več« ustvaril globoko umetnino, svojstveno v svojem glasbenem izrazu. Koncert je povsem posrečeno zaključila Pirnikova »Uspavanka Matjažu«, ki so jo morali istotako ponoviti. . O zboru moramo govoriti samo v su- perlativih. Glasovno dobro izenačena epota z dovolj globokimi alti, vendar sc soprani v višini manj prodorni. Mogoče je teniu kriva mala utrujenost mladih pevcev in slaba akustika odra. Elastie- nost zbora je v dinamičnem pogledu o- čarljiva, disciplina vzorna. Ves spored je bil dobro Izbran in pretehtan — saj se je zbor za reprezentanco zadevne slo- veneke glasbene panoge prlpravljal za glasbeni festival v Budimpešti, ki je vsled razmer v Evropi prestavljen v Sc- venio Ameriko. Dirigent ;je odličen, le mestoma preveč nemiren. Publika je iz- vajanje zbora navdujieno odobravala. Navaoci so bili tudi skladatelji Risto Sa- vin, M. Tome in B. Ščekova. Moralni uspeh je bil velik — a na žalost je bilo občinstva bolj malo. Dan pač ni bil sreč- no izbranV' Upamo pa, da nas ta zbor v bolj primernem času spot obiščc, ker za- služi, da ga slišijo vsi, ki so dovzetni za naäo mladinsko glasbo, zlasti če je zbor v pevsko tehničnem pogledu na taki vi- šini. Strelski sport v Celiu Strelska družina v Celju je imela pred dncvi občni zbor v Celjskem domu. Predsednik g. Janko Wagner je po po- zdravu pqroeal, da zaradi svetovnih do- godkov je morala strelska družina pre- kiniti modernizacijo in preurejevanje strelišča v Pcčovniku, zaradi česar je tudi odpadlo jesensko nagradno strelsko tekmovanje na strelišču. Iz poročila taj- niia g. Gorjanca pa je bilo razvidno, da je bilo sobno streljanje tern uspešncjše. Strelska družina je imela vsak teden vaje v sobnem streljanju in je priredila tri nagradna tekmovanja, ki so se jih «delcžili člani, dame in mladina. Strel- ska družina ima 357 članov. Poveljnik 39. pp. polkovnik g. Defar, pomočnik poveljnika vojaškega okrožja podpol- kovnik g. Krasnik ter številni drugi oficirji in podoficirji so z veliko vne- mo in požrtvovalnostjo podpirali delo strelske družine. Namesto odsotnega blagajnika je porocal g. Lakner. Pred- sednik mladinskega odseka kapetan I. razreda g. Vrebac je poročal, da ima mladinski odsek, ki je bil ustanovljen eele lani, že 168 članov in G8 članic. Mladina se ni vežbala samo v strelja- nju, temveč je bila deležna tudi teore- tičnega pouka ter je dosegla pri tekmah odlične rezultate. K temu za narodno obrambo važnemu sportu bo treba pri- tegniti še ostalo miadino in ji nuditi vso podporo javnosti. O tehničnem delu je poročal g. Aman. Na predlog nadzorne- ga odbora je prejel odbor razrešnico. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik Janko Wagner, podpredsed- nik poveljnik 39. pp. polkovnik Defar, I. tajnik Slavko Kukovec, II. tajnik Grmek, blagajnik šol. upr. Vrtačnik, od- borniki inž. Lavrenčič, Lakner, Keblič in Aman, predsednik mladinskega odse- ka kapetan I. razreda Vrebac, njegov namestnik poročnik Pavičcvič. V nad- zorni odbor so bili izvoljeni gg. ravn. Drago Kralj, ravn. Vinko Prelog in dr. Alcjzij Voršič. Odbor je prejel pooblastilo, da iz- vede premestitev strelišča v bližino Ceija. Po obenem zboru je bilo nagradno sobno streljanje. Prvo mesto si je pri- boril g. Oton Josek z 91 točkami od 100 dosegljivih, drugo in tretje mesto si delita gg. Aman in Dečman z 88 točka- mi, četrto, peto in šesto mesto pa si de- lijo gg. Dvoršak, Keblič in Blumer s 87 točkami. Jofrofsfvo Pokraiinski zlet taveza fofrofa Jrrafje vi- ne JugosBaviie v Celiu v dneh 29. in 30. junija 1940 V proslavo 50-letnice Sokolskih dru- štev Celja-matice in Zagorja ob Savi in 30-letnice župe bo v zletnih dneh v Na- rodnem domu v Celju sokolska razstava. Razdeljena bo v glavnem v pet delov in sicer: splošni, telovadni, prosvetni, dru- štvi Celje-matica in Zagorje ob Savi. Zadnja dva dela sta prepuščena prizade- tima društvoma, prve tri dele pa bo pripravil razstavni odbor, ki bo vodil aranžma celotne razstave. V splošnem delu pridejo v poštev vsi sokolski prapori, društveni, naraščajski in dcčji, zemljevid razvoja župnega ozemlja, grafikon o razvoju župnih edi- nic, razvoj števila pripadnikov, fotogra- fije sokol3kih domov, kovinski in leseni znaki, spornmaki trakovi, spominske plakete, slike iz prevratne dobe, koroški ple-biseit, tekme, obrambni tečaji itd. V drugem delu »Telovadba« bo pri- kazan številčni razvoj telovadcev za vaa- ko kategorijo posebej za dobo od 1. 1910. do 1940., grafikon o številu nastopajo- čih, župne tekme s ätevilom nastopajo- čih, prednjaški tečaji, slike župnih na- stopov in povork, tekem, pomembnejših nastopov, taborjenj, tečajev itd. Prosvetni del razstave bo vseboval zemljevid župe z označbo kulturnega udejstvovanja v posameznih edinicah, razvoj župnega vestnika, grafikon o raz- širjenosti sokolskega tiska v župi, slike tečajev, sokolskih godb in orkestrov, pevskih in tamburaških zborov, glcdal:š- ke scene, lutke itd. Razstavljeni bodo tudi listi in brošure, izdane po župi in njenih edinicah, diplome, spomenice, no- te in razglednice sokolskih domov. 2upni razstavni odbor je delo že pri- čel in ga bo tudi častno izvedel. __*__ Sokolska župa Novi Sad poroča z do- pisom z dne 9. aprila, da se bo jubilei- nega zleta v Celju udelcžilo vseh 57 društev, včlanjenih v tej župi. Že po tej prijavi si lahko predstavljamo, kakšna bo udeležba na zletu v Celju! Gradbeni odsek Na sokolskem pokrajinskem zletu v Cslju v dneh 29. in 30. jnnija bo zletišče v drugačnem obsegu opremljeno nego na minulih župnih zletih. Medtem ko je za župne zlete zadostovala razmeroma ozka tribuna, bo morala biti na pokra- jinskem zletu razsežnost tribun nepri- merno večja. Težko je že danes preraču- nati število gostov, vseh gledalcev in | nastopajočih, toda po pokrajinskih zle- tih, ki so bili v preteklosti drugod, si lahko vsaj v motnih obrisih predočimo obseg prireditve. Za postavitev tribun bo treba ogrom- ne množine lesa, zlasti 5 cm debelih desk in tesanega lesa raznih dimenzij I od 6X10 dalje. Tribune in oprcma telo- vadišča bodo glavna in daleč največja postavka v zletnem proračunu. Gradbeni odsek je navezan na naklonjenost vseh, ki so v položaju, da materialno prispe- vajo h gradnji zletišča. Zaradi tega se jc obrnil predvsem na tvrdke, ki obra- tujejo z lesom, da po svojih močeh les posodijo in ga v sorazmernih količinah po možnosti tudi darujejo. Glede na ogromni pomen zleta, ko bo v Celju zbrano sokolstvo in gostje iz vse države, pričakuje gradbeni odsek, da bo med naprošenimi naletel na plemenita srea, ki bodo rade volje podprla njegova stremljenja in prispevala z materialno podporo k veličini zleta. Naše sokolstvo bo svojim dobrotnikom iz srea hvaležno. Zdravo! x Najboljši sokolski telovadci bodo tekmovali v Celju. V nedeljo 28. t. m. bodo v Celju najbrž v Mestnem gledali- šču, tekme najboljših telovadcev Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Nastopilo bo okrog 20 tekmovalcev. Prišli bodo bratje iz Ljubljane in raznih drugih kra- iev. Našemu občinstvu bo dana redka prilika, da si ogleda tekme sokolskih te- lovadnih prvakov, zato na nje že danes opozarjamo. Podrobnosti o prihodu tek- movalcev ter uri in kraju nastopa bomo pravočasno objavili. — Sokolsko dru- štvo Celje-matica. x Naraščajski odbor Sokclskega dim- št^ra Celja-inatice bo priredil v nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldne strelske vaje na vojaškem strelišču v Pečovniku. Zbor kolesarjev naraščajnikov bo ob 9. pred mestno telovadnico, zbor ostalih ob 9.15 pri kapucinskem mostu. Vaje bodo tra- jale ves dan. Streljali bodo z zračno, malokalibrsko in vojaško puško. Pridite vsi točno ob napovedani uri! K vajam so vabljeni tudi naraščajniki Sokolskega društva Celja I in sosednih društev. x Tečaj za pogozdovanje. V Loki pri Mozirju, na prostoru župne gozdne sole, bo v nedeljo 14. t. m. pod vodstvom brata Pavlina tečaj za pogozdovanje. Na tečaj, ki se bo pričel ob 13., so bila po- vabljena sosedna društva s prošnjo, da napotijo tja svojo miadino, da se seznani s to stroke S seboj naj prinesejo motiko ali rovnico. Zupno načelništvo pričaku- je, da bo udeležba prav lepa. Slike za legitimacye in amatersko delo najhitreje, točno in dobro izvršuje F0T0 PELIKAN CELJE - RAZLAGOVA ÜÜCA x Socialncinu skliulu Sokolskega dru- štva Cclja-matico so namesto venca na grob Matka Smida, podravnatelja po- družnice Prve hrvatske štedionice v Ce- lju, darovali: F. S. Lukas 200 din, dr. Anton Novačan 100 din, Drago Sirec 100 din in Malei Sirčeva 100 din, skupaj 500 din. V isti namen je zbral starosta Milko Hrašovec 400 din, šef postaje Dravograd-Meža Stanko Rošker in nje- gova soproga Cilka pa sta darovala 100 din. Plemenitim darovalcem se za velikodušni dar najislrreneje zahvaljuje- mo. — Uprava Sokolskega društva Ce- lja-matice. x Sokolskcmu socialncmu sklatlu sta- rejših sester v Celju so darovali name- sto cvetja na grob nepozabnemu bratn Matku Šmidu: br. Vrtovec s soprogo 100 din; po 50 din Marta Kloarjeva, Olga Požarjeva, Marica Sernečeva, Vera Rav- nikarjeva in Pavla Lazarevičeva; po 30 din Teja Rebernikova, Štefka Hočevar- jeva in Milka Pipuževa; po 20 din Jela Watzkejeva, Vera Levstikova, Marta Mravljakova, Zalka Sajovičeva, Sabina Orožnova, Greta Steinfelserjeva, Vera Pristovškova in Confidentijcva; po 10 din Nada Kukarjeva, Skupaj 610 din. Prispevke v ta namen zbira s. Kloarjeva. x Namesto cvetja na grob Matka Smida, podravnatelja podružnice Prve hrvatske štedionice v Celju, je daroval njegov tast g. Josip Cizolj 200 din so- kolskemu socialnemu skladu starejših sester. Prisrčna hvala! x Sokolsko društvo Celje-matica je namesto venca na grob nepozabnega brata Matka Smida nakazalo društvene- mu socialnemu skladu 200 din za tabor- jenje enega revnega pripadnika matič- nega društva. x Darilo. Brat dr. Ivan Sket, odvetnik v Celju, je izročil Sokolskemu društvu Celju - matici iz neke kazenske poravna- ve 100 din. Iskrcna hvala! Sail Glavni turnir Celjskega šahovskoeja kluba bo zaključen prihodnji teden, kcr so nekatcri igralci šc na vojaških vajah. Ožjt šaliovski tiimir bo razpisal Celj- ski šahovski klub za člane, ki niso zma- govalci ali glavni igralci. Čisioča us» obvaruje zobe pred bolezmmi. Vsakodnevna nega zob je torej zapoved zdravja. Chlorodont z o bn a pas ta Tehnični odsek CŠK bo priredil brez- plačne večerne teoretične tečaje za Cla- ne. Začethiki in tudi že izvežbani šahi- sti se naj priglasijo pri klubovih funkci- onarjih v kavarni »Evrope«. Tridnevni binkoštni izlet na Plitvička jezera in Sušak namerava prirediti Celj- ski šahovski klub, če bo dovolj prigla- šencev. Prijave članov in tudi nečlanov sprejemajo odborniki v kavarni »Evropi« Spott Celie : Amater V nedeljo 14. t. m. ob 16. bo na celj- ski Glaziji najvažnejša tekma za prven- stvo prvega razreda celjske skupine: med SK Celjem in SK Amaterjem iz Trbovelj. Od izida te tekme bo odvisno sodelovanje enega ali drugega kluba v bodočem liginem tekmovanju. Nedelj- skemu srečanju daje posebno obeležje tudi razmerje, ki je doslej vladalo med obema kluboma. Znani so dogodki, ki so pri vsakokratnem srečanju SK Celja in A mater ja v Trbovljah dvignili v našem nogometu toliko prahu. Pričakujemo, da bo nedeljska tekma fair in da bo na- sprotstvo med kluboma na zelenem polju in tudi izven njega v bodoče izostalo. Moštvi obeh klubov se v tej sezoni nista posebno izkazali, prepričani pa smo, da besta v nedeljo pokazali vse svoje zna- nje in nudili dober nogomet. Sodil bo g. eMhle iz Ljubljane. Ob 14.15 se bo pri- čela predtekma med SK Laškim in SK Celjem II. Ob 10. bo na Glaziji drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Storami. Sodil bo g. Presinger. ¦x' Modnarodna nogometna tekma Ju- goslavija:Nem«ija bo v nedeljo 14. t. m. na Dunaju. * Metldržavna nogoaietna tekma Nera- čijurMadžarska, ki je bila v nedeljo na Dunaju, se je končala neodločeno ¦ z 2:2 (2:2). * V tekmovanjii za prvenstvo hrvat- sko-slo\enske nogometne lige so bili v nedeljo doscženi naslednji rezultati: v Ljubljani Ljubljana:SpIit 3:0 (1:0), v Zagrebu Hašk:Bačka (3:1 (2:0) in Con- cordia:Sask 2:0 (1:0), v Splitu Hajduk: Gradjanski 1:0 (0:0) in v Varaždinu Slavija (V) :Slavija (O) 2:1 (2:0). V srbski ligi so bili rezultati naslednji: v Beogradu BSK:2AK 12:0 (8:0) in Bata: Bask 5:1 (3:0), v Skoplju Jugoslavia: Gradjanski (S) 1:0 in v Zemunu Slavija (S):Zemun 4:0 (2:0). * V tekmovanju za prvehstvo Sloven- ske nogometne zvcze so bili v nedeljo dosežcni naslednji rezultati: v Celju Olimp:Atletiki 10:0 (4:0), v Trbovljah Amater:IIrastnik 2:1 (0:1), v Mariboru Zelezničar:Maribor 3:1 (1:1), v Murski Soboti CSK:Mura 5:1 (2:0), v Čakovcu Rapid:Gradjanski 3:0 (1:0), v Ljublja- ni Mars:Svoboda 6:4 (3:3), Hermes : Bretstvo 2:2 (2:1) in Disk:Reka 3:1 (1:0), v Kranju pa Kranj:Jadran 4:0 (2:0). * Otvoritev atletske se/one v Celja. Atletska sekeija SK Celja je priredila v nedeljo popoldne na Glaziji svojo prvo letošnjo prireditev s tekom cez drn in strn. Startalo je 13 članov atletske sekeije SK Celja. Tekmovali so v treh skupinah in sicer seniorji na 5.000 m, juniorji C in omladinci na 1.500 m ter juniorji A in B prav tako na 1.500 m. Tekmovanje je lepo uspelo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Seniorji na. 5000 m: 1. Alojz Rozman 20:33.2; 2. Steiner 20:35; 3. Mulej 21:32.2. Juniorji C in omladinci na 1.500 m: 1. Anton Kos 5:25.4. 2. Andrej Pikl 5:30; 3. Franc Žagar 5:44.5. Juniorji A in B na 1.500 m: 1. Tomažič 5:52.8; 2. UršiČ 6:00; 3. Koprivšek 6.12. ______________ Državni nameščenec bi želel pridno in simpnti^nd znkonsko dru- žico z ncknj prihranki in doto. Dopis' na oglasni odd. »Nove dobe« pod »Pridnost«. fttran 4. »NOVA DOBA« 12. IV. 1940 Štev. Iß. Iz nasih kraiev Zalee ž Koncert v proslavo 80-Ietnice skla- datclja Kista Savina v Žalcn. V Sokol- skem domu v Zalcu se bo pričel v soboto 13. t. m. ob 20. svečan koncert v pro- slavo 80-letnice slovenskega skladatelja in žalskega rojaka Rista Savina. Uvodno besedo o skladatelju bo govoril sklada- tolj g. Ciril Pregelj iz Celja, pred odmo- rom pa bodo slavnostni nagovori. Spo- red koncerta, ki obsega slavljenčeve skladbe, bodo izvajali Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane solisti pevci gg. Ro- man in Tone Petrovčič ter Milan Jug, čelist prof. Čenda Šedlbauer in pianist g. prof. Pavel Šivic iz Ljubljane. Prebi- valstvo Savinjske doline in Celja je vab- ljeno, da se udeleži svečanosti v čim večjem številu. ž Zvočni kino Žalec. V nedeljo 14. t. m. öb 14., 16. in 19.: »Tarzau jimak«. Velik pustolovski film. V glavnih vlo- gah Herman Brix, Ule Holt, Fr. Baker in Don Castello. Polzela p Uprizoritev »Trojčkov«. V okviru prireditev v proslavo 20-letnice Sokol- skega društva na Polzeli je dramski od- sek uprizoril v nedeljo 7. t. m. burko v treh dejanjih »Trojčki« v spretni re- ziji br. Polanca. Igra je v vsakem po- gledu dobro uspela. Ze s to prireditvijo je društvo dokazalo, da njegovo 20-let- no kulturno delo ni bilo zaman. Tudi nasprotniki, ki se večkrat postavljajo, da so edini kulturni predstavniki na Pol- zeli so, videč, da tudi nacionalno ob- činstvo disciplinirano zasleduje smotrno delo naše mladine in starejših, onemeli, ker utegnejo sami doživeti, kar so So- kolu prorokovali, namreč da bo padel. — Na splošno željo občinstva se bo igra v nedeljo 14. t. m. ob 15. ponovila. Va- bimo zlasti ono občinstvo, ki se v nede- ljo ni moglo prireditve udeležiti. Pridite in pozabavajte se nekaj ur pri veseli igri. Polzelski Sokol vas iskreno vabi. Pri »Trojčkih« na svidenje! Šmartno ob Paki šm Tako zvani vodilni krogi pri nas stalno naglašajo, da je treba uatvariti ustanove, ki bodo povzdignile gospodar- sko moč kraja. Pfed leti so organizirali konzumno prodajno kmetijsko zadrugo, električno zadrugo, zadrugo Sadjarske- ga in vrtnarskega društva itd. Te usta- nove pa so po večletnem poslovanju izkazale znatne deficite. Čudimo se, da niso prizadeti zahtevali, da se naj vsaka ustanova najprej uvede in izkaže kot. aktivno podjetje in da se naj šele nato. dovoli ustanovitev drugc. Posledica ne- pvavilnega gospodarstva pa je, da so podjetja pasivna in samo životarijo. —¦ Zanima nas, kako je mogoče, da je žu- pan obenem tudi občinski dobavitelj, ka- kor se je to zgodilo pri nas. Prejšnji žu- pan Martin Steblovnik je prodal leta 1938. občini poslopje za občinski dom in to z lepim dobičkom. Zupanske po3le je opravljal vse dotlej, dokler ni postal pri volitvah 11. dccembra 1938 poslanec. Želimo tudi pojasnila, kdo je dejanski tajnik obeinc Šmartno ob Paki: ali Mar- tin Steblovnik starejši ali njegov sin? Hočemo si biti na jasnem, ker vidimo pogosto oba v uradu in' nam ni znano, ali sta oba vezana na uradno molčeč- nost. Griie g Nov grob. Prejšnji teden smo po- kopali občinskega uslužbenca v pokoju g. Antona Prenka, ki je umrl v častit- ljivi starosti 81 let. Pokojni je bil vec desetletij občinski sluga v naši občini, od katere je prejemal za svojo zvesto opravljeno delo pokojnino. Preteklo je- sen je umrla njegova žena. Obema so v bolezni streglc njune hčere. Antonu Prenku bodi ohranjen lep spomin! IZdravniki, odvetniki, trgovci, obrtniki, frizerski saloni itd., nabavite si „Rex" moderno Kfis1 krom pohištvo Za poslovne lokale in izložbe si nabavite efektne KROM ČBKE za razne n a pise in ŠTEVILKE Iz kroma za cene za izložbe. IZahtevajte obisk in cenik! „Rex", satnoprodaja, Celje, poStni predal 2. Petrovie p Snirtna žetev. Umrl je po kratki bolezni 68-letni hlapec Stefan Kolar, ki je bil uslužben pri Vodenikovi hiši pol- nih 35 let. Zvestemu in poštenemu slu- žabniku so Vodenikovi priredili lep po- greb. Pokojnemu bodi ohranjen blag I spomin! Sf. Jurii ob f. ž. j Umrl je v četrtek v Št. Juriju ob juž. žel. v 65. letu starosti g. Anton Do- brotinšek, oče elektrotehnika in trgovca g. Antona Dobrotinška v Celju. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob 9.30 dopoldne iz hiše žalosti v St. Juriju na domače pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Laško 1 Gospodarstvo naScga cestnega odbo- ra. Kakor kaže, bodo le gradili novo ee- sto iz Laškega na Vrh ali »St. Lenart« in bodo težke milijone doklad, ki jih plačujemo davkoplačevalci laškega okra- ja, vrgli na cesto, ki je brcz vsakega gospodarskega pomena tako za Laško samo, kakor tudi za ves laški okraj in za javnost sploh. Baje so začeli že sekati gozd v Šimbergu, koder je trasirana no- va proga, in torej niso nič zalegli naši protesti in ugovori in tudi ni prodrla uvidevnost v možgane sedanjih članov cestnega odbora. Zalostno je, da se vodi v teh težkih časih tako brezumna go- spodarska politika in da se tako lahko- miselno zapravlja dnar. Čudimo se, da se napredni občini Trbovlje in Hrast- nik - Dol navzlic našim pozivom nista zganili in nista odločno nastopili proti nameram cestnega odbora. V današnjih prilikah pač ni za to nihče drugi pokli- oan, kakor ravno ti dve občini, ki bi la- hko branili interese svojih davkoplače- valcev in svoje lastne interese ter za- htevali, da se za to brezplodno cesto r.a- menjeni denar uporabi za tisočkrat nuj- nejše potrebe na cestah v Trbovljah, Hrastniku in na Dolu. Morda je še čas, da se nesreča prepreči. To je naš zadnji apel. 1 »Pri Franjetu«. Ta lepi napis si je dal napraviti te dni neki laški obrtnik in je okrasil tablo še s prav neokusnimi podobami. Slovenščine se je ta gospod ueil gotovo pri Frtaučkovem Gustlu ali pa pri Kurenčkovi Nežki, saj pridno čita »Slovenca«. Sliši se tako, kakor od Bol- tatuga Pepeta, ki se je z »autotom« pe- ljal poslušat »Beteteta«. V Laškem naj bi vendarle malo bolj pazili na pravil- nost napisov, saj pridejo semkaj gostje iz vseh krajev. Ce bi bila občina v dru- gih rokah, bi bil ta napis kmalu odstra- njcn. 1 Zanimivo predavanje. Podružnica Družbe sv. Cirila in Mctoda v Laskem priredi skupno s Sokolom in Jadransko stražo v sredo 17. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Sokolskega doma s pomočjo predavateljskega odseka Zveze kultur- nih društev v Ljubljani selo zanimivo in aktualno predavanje. Predaval bo g. dr. Branko Vrčon iz Ljubljane o temi »Kaj je nevtralnost in kakSnc dolžnosti imajo nevtralne državc po mednarodnsm pravu«. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se v čim večjem številu udeleži tega predavanja. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 13. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 14. t. m. ob 16.30 in 20.30 milijonski velefilm, revijo najlepših in največjih jazz- skladb poslednjih 20 let, krasno ljube- zensko pravljico »Ritor.i strasti« (Alek- sanders Ragtime Band). Film je posve- een skladatelju Irvingu Berlinu, ustva- ritelju moderne jazz glasbe. V glavnih vlogah Tyrone Power, Don Ameche, Alice Faye. Oglejte si ta edinstveni film. Predigra: Foxov tednik. — V torek 16. in četrtek 18. t. m. ob 20.30 velefilm »Njena l.jiibezen — njena bol«. V glav- nih vlogah Magda Schneider, Svetislav Petrovič. Predigra. fv. Jedett j Pri žrebanju efektno loterije Sokol- skega društva pri Sv. Jederti nad La- skim, ki je bilo 31. marca, so zadele glavni dobitek srečke štev.: 4570, 55, 1556, 4026, 4144, 5512, 1917, 5972, 2074, 3087, 199, 3104. Poleg tega so bile iz- $avini$ka poi oiffftfca v Žaku REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 NudJ popolno varnost za vloge na hranilne knjlžice In v tekoöe'm raöunu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domaöem zavodu! RaSun Poštne hranilnloe št. 10-994 Brzojavi: „Posojilnioa" Telefon ät. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnikih od 8. do 12. in od 16. do 17. 481, 556, 621, 640, 643, 914, 932, 1016. 1062, 1104, 1148, 1194, 1230, 1418, 1472, 1582, 1675, 1704, 1755, 1792, 1820, 1940. 2017, 2018, 2109, 2232, 2253, 2258, 2298, 2323, 2488, 2565, 2645, 2695, 2767, 2805, 2831, 2840, 2860, 3004, 3093, 3265, 3275, 3301, 3353, 3371, 3384, 3428, 3462, 3560, 3611, 3671, 3686, 3773, 3807, 3835, 4017, 4048, 4049, 4075, 4432, 4613, 4692, 4748, žrebane številke: 47, 77, 115, 226, 407, 4769, 5022, 5024, 5072, 5177, 5228, 5261, 52S8, 5375, 5377, 5577, 558Ö, 5608, 5749, 5853, 5864, 5868, 5884, 5995. Dobitki, ki do 1. junija 1940 ne bodo dvignjeni, za- padejo v korist društva. Hrastnik h »Zadrega nad zadrego« je naslov šaloigri, ki jo marljivo pripravlja dra- matski odsek Sokola in ki bo uprizorje- na 20. in 21. t. m. Že danes opozarjamo občinstvo na obe predstavi. Sodeloval bo tudi sokolski orkester. Dos pri Hrattniku o GolarjevJ »Dve nevesti«. Na belo nedeljo je tukajšnja podružnica sadjar- skega društva uprizorila veselo trode- janko »Dve nevesti«. Igra, ki se dogaja v starih dobrih časih, je polna zdravega humorja. Gledalci, ki so do kraja napol- nili veliko dvorano, so se izvrstno zaba- vali. G. Mahkota, ki je igro režiral, je vnesel vanjo nekaj prav posrečenih do- mislic. Nastopili so sami stari znani igralci, kar je obetalo, da bo igra na dostojni višini. Vloge so bile posrečeno razdeljene. Vsi igralci so se potrudili, da je bilo občinstvo res prav zadovolj- no. Dohodki te igre so namenjeni za kritje dolga, ki ga je bila podružnica prisiljena najeti ob zidanju nove sadne sušilnice. ffršfco kr Tragična snirt. Na Guntah pri Krškem se je obesil v torek 16-letni sin posestnika Hafnerja. Kaj ga je gnalo v smrt, ni točno pojasnjeno. kr Prvenstvena nogometna teknui. V nedeljo 14. t. m. ob 15. se bo pričela na igrišču krškega sportnega kluba drugorazredna prvenstvena tekma SK Krško:SK Brežice. Vabimo prijatelje nogometa, da podprejo s številnim obis- kom tekme naš domači klub. Iz oheinstva m\ je Celie turistiino mesto T V ponedeljek 8. t. m. ob 9. dopoldne je stalo na dvorišeu celjske .pošte osem voz, natovorjenih z »debelimi Bertami«, v katere so črpali gnojnico. Ta eksttakt so vozili ves dopoldan. S kakim užitkom so hodili pasantje mimo pošte, kako na- slado je nudil prijetni vonj poštnemu osebju in strankam, ve naibrž le turi- stični odbor, ki mu je poverjena skrb za to panogo. Butale so napram Celju — Hof Gastein. Cudimo se oblasti, da to dopušča, ko je bilo že toliko sklepov zaradi te diše- če zadeve. Da, Celje je res turistično mesto . . . Več »dulialccv«. DOPISE ZA »NOVO DOBO« sprejemamo samo do srede dopoldne, zares nujne dopisc pa še v četrtek do- poldne. Posebno nujne, kratke dopise sprejemamo izjemno še v četrtek popol- dne. V petek dopoldne ne sprejemamo več dopisov in oglasov za številko, ki izide tisti dan. Lepa opremljena soba za 1 ali 2 osebi tudi z vso oskrbo se takoj odda. Celje. Cankarjeva 4/11 levo, Prazno sobo oddam. Celje, Krekova cesta 8/II, Po- kojninski zavod, vrata 210. 2- ali 3-sobno stanovanje se oddn. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo takoj oddam gospodu. Josip Sulgaj, Celje, PolLile 40. Trgovski lokal v Narodnem domu v Celju se odda v njijem. lnformacije daje ravnateljstvo Celjske posojilnice. KNJ1GE za pobiranje članarine se dobijo v ZVEZNI TISKÄRNI V CELJÜ Proda se po ugodni ceni pianino, pisalna mi- za, knjižna omara, radio, ribez- ljevc sadike za vrt. Naslov v upravi lista. Samo še kratek čas lahko nabavite la semenski krompir, ban&Sko moko, oves, koruzo in semenski fižol po najnižji ceni pri tv. Jugopromct- Celjc, Krekova c. 11. Trgovski vajenec se sprejme. Naslov v upravi lista. ELEKTPIČNE ŽARNICE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 KLIIVAH M1L.OŠ kiJučavniCar • Celje, GregorčlCeva -* Izdclujem štedilnike iz nerjavečega jeklu, kakor: navadne štedilnikc, vsaküvrstne ograje, obešala za perilo, reklaninc transparente itd. ) Z a h t c v a j t e p o n u d b e Sadna drevesca žlahtne sorte proda drevesničar France OsGt (Goriški), Sv. Juri] ob juž. žcl. Klövir po primerni ceni prodam. Naslov v upravi iista. Vodovode mt Rleparska dela g Strelovoöe 0 Vam naredi solidno in po konkurenüni ceni; ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan ^11^ Celje, Za Icresijo 4 Telefon 2*5 | Zahtevafte ponuefbe in proračune 1 I ¦ Po dolgi in muke polni bolezni je preminul naš iskreno ljubljeni soprog in oče gospod Anton Dobrotinsek dne 11. t. m. v 65. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 13. t. m. ob 930 dopoldne iz hiSe žalosti na domače pokopalšče. Sv. Jurij pri Celju, 11. aprila 1940. Žalujoči ostali. Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju