Financiranje republiških programov geodetskih del UVOD V tem prispevku želim prikazati na splošno sprejemanje in izvajanje republiških programov geodetskih del ter zlasti vrednost opravljenih geodetskih del. Obravnaval bom republiške programe geodetskih del po letu 1968, ker se je v tem letu začelo načrtno programiranje geodetskih del z večletnimi programi geodetskih del iz republiške pristojnosti. Pred letom 1968 so se srednjeročni programi geodetskih del sprejemali v okviru federacije, oziroma so se izvajala v okviru republike le posamezna geodetska dela po posebnih programih. Z ustavnimi spremembami v letih 1971 in 1974 je bila prenesena celotna pristojnost financiranja geodetskih del s federacije na republike. V letih od 1968 do 1970, pred spremembami pristojnosti med federacijo in republikami, je federacija sofinancirala tudi republiški program geodetskih del Republike Slovenije. Programe geodetskih del, ki zajemajo geodetska dela iz izključne oziroma delne republiške pristojnosti, obravnavam v tem prispevku pod pojmom "republiški" program geodetskih del. Poleg republiških programov geodetskih del obstojajo tudi občinski programi geodetskih del, ki zajemajo geodetska dela iz izključne občinske pristojnosti. SPREJEMANJE IN IZVAJANJE REPUBLIŠKIH PROGRAMOV GEODETSKIH DEL V obdobju od 1968 do 1990 je srednjeročne republiške programe geodetskih del za petletno obdobje, razen na začetku za tri leta, sprejemala takratna Skupščina Republike Slovenije, in sicer s posebnim odlokom. Z navedenim odlokom so bile opredeljene vrsta in lokacija geodetskih del iz republiške pristojnosti ter vrednost del po posameznih letih. Vrednost je bila določena po cenah geodetskih del ob sprejemanju oziroma pripravi srednjeročnih programov. Letne republiške programe geodetskih del je v skladu z odlokom Skupščine Republike Slovenije v glavnem sprejemal Izvršni svet, v obdobju 1976-1980 pa takratna Republiška geodetska uprava. Z letnimi programi so bila opredeljena geodetska dela ter višina potrebnih finančnih sredstev republiškega proračuna, občin in drugih uporabnikov. Osnova za letne programe, ki jih je sprejemal republiški izvršni svet, je bil podroben program geodetskih del za posamezno leto. Podroben program geodetskih del, ki je obsegal konkretne lokacije, obseg in faze dela ter finančna sredstva po nalogah, je pripravila Republiška geodetska uprava. V času samoupravljanja so se določene zadeve o izvajanju srednjeročnih programov urejale z dogovarjanjem. Zato so se sprejemali ustrezni dodatni dogovori in sporazumi. Tako je bil v obdobjih 1981-1985 in 1986-1990 sklenjen dogovor o uresničevanju srednjeročnega programa geodetskih del. Podpisniki navedenega dogovora so bili: Izvršni svet Skupščine SRS, izvršni sveti skupščin občin, mesta Ljubljane in Maribora ter geodetske delovne organizacije (Geodetski zavod SRS, Geodetska zavoda Celje in Maribor, Inštitut za geodezijo, Ljubljanski geodetski biro, Geodetski vestnik 42 (1998) 4 Invest biro Koper in Projekt Nova Gorica). Za leta 1981-1985 so bili podpisniki navedenega dogovora tudi Interesna skupnost za elektrogospodarstvo Slovenije, Republiška skupnost za ceste ter Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Navedeni dogovor je zajemal srednjeročne programe geodetskih del republike in občin, in sicer obseg, vrsto in lokacijo geodetskih del ter višino sofinanciranja občin iziroma mest, glede na njihovo razvitost. Pri določitvi razvitosti je bila upoštevana vrednost družbenega proizvoda na prebivalca in velikost občine oziroma mesta. Za obdobje 1986-1990 je bil sklenjen tudi poseben Dogovor o cikličnem aerosnemanju. Podpisniki tega dogovora so bili kot financerji in uporabniki: Republiška geodetska uprava, izvršni sveti občin, gozdno, cestno, vodno in železniško gospodarstvo ter elektrogospodarstvo in geologi, kot izvajalec pa Geodetski zavod RS. Za srednjeročno obdobje 1986-1990 so Republiška geodetska uprava ter geodetske delovne organizacije kot izvajalci sklenili Sporazum o cenah in normativih za izvedbo srednjeročnega programa geodetskih del ter Podrobnejše pogoje za sklepanje pogodb. Potrebna finančna sredstva se praviloma niso zagotavljala v takem obsegu, da bi zagotavljala izvedbo srednjeročnih programov geodetskih del. V obdobjih z visoko inflacijo je bilo z odloki sicer določeno, da se bodo sredstva valorizirala v skladu z rastjo sredstev za splošno porabo, dejansko pa so bila zagotovljena sredstva bistveno premajhna. Tako je bila v obdobju 1986-1990 zagotovljena v republiškem proračunu le dobra petina (22,4 odstotkov) potrebnih sredstev. Za obdobje 1976-1980, ko ni bila predvidena valorizacija letnih sredstev, je bila sprejeta sprememba in dopolnitev odloka o srednjeročnem programu geodetskih del. V obdobju po letu 1991 se srednjeročni programi ne sprejemajo. V okviru sredstev, zagotovljenih v proračunih Republike Slovenije, se pripravljajo le podrobni letni programi geodetskih del, ki jih izdela Geodetska uprava RS, soglasje pa daje minister za okolje in prostor. Sredstva, potrebna za izvedbo republiških programov geodetskih del, prispevajo tudi občine ter uporabniki na ravni republike, v skladu z dogovori z Geodetsko upravo Republike Slovenije ter sklenjenimi pogodbami z izvajalci, ki so izbrani po predpisih za oddajo in izvajanje javnih naročil. VREDNOST REPUBLIŠKIH PROGRAMOV GEODETSKIH DEL Vrednost opravljenih republiških programov geodetskih del z deleži sofinanciranja je opredeljena za obdobje od 1968 do danes v dveh preglednicah in dveh grafikonih. V prvi preglednici so opredeljene vrednosti za obdobje 1968-1990, torej v času SRS. Druga preglednica pa opredeljuje vrednosti od leta 1991, torej v času samostojne države Republike Slovenije. Vrednost opravljenih geodetskih del naj bi ponazorilo razmerje med vrednostjo geodetskih del po tekočih cenah in med vrednostjo družbenega proizvoda za obdobje 1968-1990, za leto 1991 in naprej pa med vrednostjo bruto domačega proizvoda. V obdobju 1968-1990 so vrednosti opredeljene v konvertibilnih dinarjih, v letu 1991 in naprej pa v slovenskih tolarjih. Družbeni proizvod je izračunan po enotni zvezni metodologiji, tako i:,;računani podatki pa niso mednarodno primerljivi. Od leta 1991 se izračunava bruto domači proizvod, ki je mednarodno primerljiv. Kot bruto domači proizvod je narejen preračun dosedanjega družbenega proizvoda tudi za leta od 1980 naprej. Geodetski vestnik 42 ( 1998) 4 --- V preglednicah so prikazana sredstva financiranja geodetskih del v tekočih cenah ter po naslednjih sofinancerjih: • pod "republika" so tista sredstva, ki so bila zagotovljena v repubiiškem proračunu proračunskemu uporabniku, Geodetski upravi Republike Slovenije, • pod "občine" so sredstva proračunov občin in mest ter organizacij občinskega značaja, kot so razne interesne skupnosti, skladi in drugi, • pod "ostali sofinancerji" so sredstva drugih republiških upravnih organov, ki zagotavljajo proračunska sn;dstva kot uporabniki geodetskih del, ter drugih republiških organizacij in skupnosti. V obdobju do 1970. leta je geodetska dela republiških programov sofinancirala tudi federacija prek Zvezne geodetske uprave. V grafikonu Primerjava sofinanciranja republiških programov geodetskih del z družbenim proizvodom oziroma bruto domačim proizvodom Republike Slovenije v promilih je prikazana dejanska vrednost opravljenih geodetskih del za posamezno .leto. Primerjava je določena kot razmerje med vrednostjo geodetskih del, izraženo v tekočih cenah po sofinancerjih in za obdobje 1968-1990 med družbenim proizvodom, od 1991. leta naprej pa med bruto domačim proizvodom, določenim na podlagi tekočih cen. V drugem grafikonu pa je v odstotkih prikazana zagotovitev sredstev sofinancerjev republiških programov geodetskih del, in sicer po skupinah sofinancerjev. Iz preglednic in grafikonov je mogoče zaključiti zlasti naslednje: 1) Skupna vrednost opravljenih republiških programov geodetskih del se je zelo spreminjala (vrednost geodetskih del je enačena z deležem financiranja geodetskih del z družbenim proizvodom oziroma bruto domačim proizvodom Republike Slovenije). Največja vrednost republiških programov geodetskih del je bila dosežena leta 1969 in najmanjša vrednost leta 1989, tako je bila v letu 1969 za enajstkrat večja kot v letu 1989. Osnovni razlog za tako veliko padanje vrednosti je inflacija, ki je v letu 1989 dosegla najvišjo vrednost, potrebna finančna sredstva se namreč niso valorizirala v skladu z dvigom inflacije. 2) Vrednost republiških programov geodetskih del bi še bolj padala, če bi se potrebna sredstva zagotavljala le v republiškem proračunu. Večje padanje vrednosti so preprečili sofinancerji republiških programov geodetskih del, in sicer občine s sofinancerji občinskega značaja ter vrsta sofinancerjev republiškega pomena. Delež sofinancerjev je bil največji, ko je bila vrednost republiškega proračuna najnižja. Med sofinancerji je večino sredstev zagotavljala občina s sofinancerji občinskega značaja. Vsekakor je nenavadno, da so za republiške programe geodetskih del v posameznih letih (1968-1971 in 1988) občine zagotavljale večja sredstva kot republiški proračun. 3) V samostojni državi Sloveniji ima vrednost republiških programov geodetskih del trend porasta, vendar je vrednost v treh letih (1993, 1994 in 1997) tudi padla. Ccprav so se sredstva republiškega proračuna v obdobju od 1991 do 1997 povečala za 216 odstotkov, pa se je v obravnavanem obdobju povečala skupna vrednost republiškega programa geodetskih del le za 135 odstotkov, ker se je delež občin in ostalih sofinancerjev zmanjšal. Kljub porastu vrednosti republiškega programa geodetskih del pa še skupna vrednost v letu 1997 zaostaja za največjo vrednostjo v letu 1969 za 250 odstotkov. Geodetski vestnik 42 (1998) 4 --- --- -. > · .. --•- _;-- -•.·· -- . _.; •- ----- •-•_; ; --. ;_ --- -- -. -- ~ ; . ; delež nilandranja geodetskih del glede na družbeni -- družbieni --1-_--_- !_' ""''"l'a' -• pr_Qizvodv promflih ····•-._• proizvod .. --_-- ---•· --. __ -.- > • < -.. > --. ·- > --.•-- .-.--... --- ·••-- ·-1 . ·•- ---- --- --- --•- ------. r-- leto .... _; -_.-- .- _- •6bč;in~r •. -- -- ---•-- •·- --- -••- -•--. ..•-- --. -. --•- -. _--- --__ --. ; repu!)lik~ < --•· ostali- sofinanc, škupajso(inanc. vse skupaj .. v 1000 DIN Jepl.tblil ostali 1 vse sl,u paj ··••-·•····· < ...... - ._---- ·- _; .. •-. .. -.. - . ·.-· . sofinanc. ·. .--•-• --•. •-- .· __ ;··.; .. · _· .... --- -· •- ·.- DIN % DIN % DIN % DIN % DIN % 1968 236 34,5 327 47,7 122 17,8 449 65,5 685 100 1.752 0,135 0,187 0,070 1969 304 23,3 485 37,1 518 39,6 1.003 76,7 1.307 100 2.081 0,'I46 0,233 0,249 1970 300 23,0 546 41,9 458 35,1 1.004 77,0 1.304 100 2.614 0,115 0,209 0,175 1971 400 37,8 519 49,0 140 13,2 659 62,2 1.059 100 3.341 0,120 0,155 0,042 1972 750 58,5 403 31,4 130 10,1 533 41,5 1.283 100 4.111 0,182 0,098 0,032 1973 1.100 58,6 728 38,8 50 2,7 778 41,4 1.878 100 5.061 0,217 0,144 0,010 1974 1.300 63,9 568 27,9 165 8,1 733 36,1 2.033 100 6.687 0,194 0,085 0,025 1975 1.266 58,1 576 26,4 336 15,4 912 41,9 2.178 100 8.565 0,148 0,067 0,039 1976 2.400 71,0 496 14,7 484 14,3 980 29,0 3.380 100 9.909 0,242 0,050 0,049 1977 3.000 90,4 280 8,4 40 1,2 320 9,6 3.320 100 12.105 0,248 0,023 0,003 1978 4.528 83,9 766 14,2 101 1,9 867 16,1 5.395 100 15.027 0,301 0,051 0,007 1979 7.451 91,6 580 7,1 107 1,3 687 8,4 8.138 100 19.605 0,380 0,030 0,005 1980 5.314 83,0 609 9,5 477 7,5 1.086 17,0 6.400 100 25.620 0,207 0,024 0,019 1981 7.065 71,8 2.540 25,8 233 2,4 2.773 28,2 9.838 100 34.750 0,203 0,073 0,007 1982 5.026 70,5 1.436 20,1 667 9,4 2.103 29,5 7.129 100 44.555 0,113 0,032 0,015 1983 5.921 66,7 2.451 27,6 500 5,6 2.951 33,3 8.872 100 62.275 0,095 0,039 0,008 1984 6.860 63,2 2.141 19,7 1.850 17,0 3.991 36,8 10.851 100 99.384 0,069 0,022 0,019 1985 10.285 60,7 3.349 19,8 3.322 19,6 6.671 39,3 16.956 100 19.3.594 0,053 0,017 0,017 1986 17.789 53,7 10.412 31,4 4.915 14,8 15.327 46,3 33.116 100 398.427 0,045 0,026 0,012 1987 50.802 51,9 41.509 42,4 5.600 5,7 47.109 48,1 97.911 100 959.921 0,053 0,043 0,006 1988 158.535 40,3 215.790 54,9 18.873 4,8 234.663 59,7 393.198 100 2.899.444 0,055 0,074 0,007 1989 1.268.280 55,4 983.886 43,0 38.007 1,7 1.021.893 44,6 2.290.173 100 41.418.633 0,031 0,024 0,001 1990 9.203.665 55,0 6.787.500 40,5 751.448 4,5 7.538.948 45,0 16.742.613 100 172.225.585 0,053 0,039 0,004 Opombe: - Vrednost DIN je opredeljena v konvertibilnih dinarjih. - Družbeni proizvod je določen po organizacijskem načelu in je prevzet iz Statističnega letopisa Zavoda za statistiko Republike Slovenije, in sicer za leti 1968 in 1969 iz letopisa za leto 1987, za obdobje 1970 do 1990 pa iz letopisa za leto 1994. rn·§!ledm:ca: Pregled financiranja republiških programov geodetskih del SR Slovenije v odbobju od 1968 do 1990 po tekočih cenah ··- 0,391 0,628 0,499 0,317 0,312 0,371 0,304 0,254 0,341 0,274 0,359 0,415 0,250 0,283 0,160 0,142 0,109 0,088 0,083 0,102 0,136 0,055 0,097 ·.•··· •·· . .. ( ................. > T ·. .· . ·• . ····. · .. ·· ... 'bruto · delež financiranja geodetskih del glede 1 zneski financirc111ja domači na bruto domači proizvod v.promllih 1 < .• > proizvod leto . • .. · ··•···· ··•···• ·.• · .. ·•·· . ·. ·.· .. .. .. · .·· . ···••·•.·.·•· · ...•. ·.· .•... ... · ···• ··•·· • .·. / 1 ostali sofi~a.rtc. ostali I• vse republika občine skupaj sofinanc. •.·· vseskupaj v MIO SIT republika občine sofihanc. sl"' ,cf}" ,o>'b ,o.,'b"' ,o.,'b'l, "o.,'13" ,o.,'b" ,o.,'b'b ,o.,°-'"' <>:f "o.,dt ,o.,°-'" ,o.,°-''b leto Slika: Pregled odstotkovne zagotovitve sredstev sofinancerjev republiških programov geodetskih del Pojasnila in opombe k preglednicam "Pregled financiranja republiških programov geodetskih del Republike Slovenije v obdobju od 1968 do 1990 ter od 1991 naprej" 1) V pregled so vključena sredstva za financiranje republiških programov geodetskih del, ki jih je pripravila Gedetska uprava Republike Slovenije. V obdobju 1968 do 1990 so bili v Skupščini SRS sprejeti srednjeročni programi geodetskih del, letne programe pa je sprejemal republiški izvršni svet. V obdobju po 1991 se srednjeročni programi ne sprejemajo. V okviru sredstev, zagotovljenih v letnih proračunih Republike Slovenije, se pripravljajo le letni programi geodetskih del, ki jih izdela Republiška geodetska uprava, nanje pa daje soglasje minister za okolje in prostor. V republiške programe geodetskih del so vključena tista geodetska dela, ki spadajo v izključno oziroma delno republiško pristojnost. Poleg republiških programov geodetskih del so občine samostojno financirale tudi druga geodetska dela. 2) Zneski financiranja .geodetskih del in družbenega proizvoda so v obdobju 1968 do 1990 opredeljeni v konvertibilnih dinarjih. 3) Podatki o družbenem proizvodu po organizacijskem načelu so prevzeti iz Statističnega letopisa Zavoda Republike Slovenije, in sicer za leti 1968 in 1969 iz letopisa za leto 1987, za obdobje 1970 do 1990 iz letopisa za leto 1994. Podatki o brutto domačem proizvodu za leta 1991 do leta 1996 pa so prevzeti iz Statističnega letopisa za leto 1997, za leto 1997 pa je prevzet ocenjen podatek Statističnega urada Republike Slovenije iz začetka septembra 1998. Družbeni proizvod je izračunan po enotni zvezni metodologiji, kar pomeni, da ti podatki niso ustrezni, saj niso mednarodno primerljivi. Od leta 1991 se uradno izračunava bruto domači proizvod, ta pa je mednarodno primerljiv. Kot bruto domači proizvod je narejen preračun dosedanjega družbenega proizvoda tudi za leta od 1980 naprej. 4) V preglednicah predvidena finančna sredstva predstavljajo: Viri: o Sredstva pod "republika" so sredstva, zagotovljena v republiškem proračunu Geodetske uprave Republike Slovenije. o Sredstva pod "občine" so sredstva proračunov občin ter organizacij občinskega značaja, kot so razne interesne skupnosti, skladi in drugih. o Sredstva pod "ostali sofinancerji" so sredstva republiških upravnih organov oziroma organizacij republiškega pomena. V obdobju do leta 1970 je geodetska dela republiških programov geodetskih del sofinancirala tudi federacija. o Pri sredstvih občin in ostalih sofinancerjev za leto 1998 gre za predvidena sredstva. Letni in srednjeročni programi geodetskih del Geodetske uprave Republike Slovenije Prispelo za objavo: 1998-09-29 Stanko Majcen Ljubljana Geodetski vestnik 42 (1998) 4