štev. 17
Cena 15 din
PTUJ, 1. ma|a 1959
letnik X»l
Prvi maj - naš praznik
Oh letošnjem prvem maju
dvigamo visoko clela\ ske za-
stave, zasta%e zmagovitega
boja vseh delovnih ljudi Ju-
goslavije za osvoboditev iii
zmago revolucije, ponosni
na dosežene uspehe druž-
beni praksi in na nepremag-
ljivo moralno moč naših de-
lovnih množic.
Leios zremo s posebnim
ponosom na herojsko borbo
KP], ki je bila v s\ojem 40-
letnem boju najzvestejši
branilec interesov delavske-
ga razreda, vseh delovnih
ljudi Jugosla\ije in drugih,
zatiranih narodov.
Zato chigamo s\oje revo-
lucionarne zasiaxe. okraše-
ne z majskim c\etjem v
bratski j)ozdrav vsem bor-
cem za napredek, za pravi-
ce delovnih ljudi in naro-
dov, za konstruktivno medna-
rodno sodelovanje na podla-
gi enakopravnosti in med-
sebojnega spoštovanja.
Л se, kar danes imamo, smo
si morali priboriti z veliki-
mi žrtvami. Buržoazni raz-
red, ki si je lastil pravico
večnega gospodarja nad de-
lovnimi ljudmi, je trdo-
živo branil svoje izkorišče-
vals' ^ položaje z uporabo
najstrašnejših sredstev za
zatiranje in podrejanje. Naj-
močnejše orožje delavskega
razreda je bila moralna si-
la socialističnega humani-
zma, ki jo zahteva nadaljnji
razvoj in obstoj vsega člo-
veštva in ki so jo znanstve-
no utemeljili veliki misleci
in borci za pravice delovnih
ljudi Marx, Engels in Le-
nin.
Danes je v našem družbe-
nem življenju osrednje
vprašanje — skrb za člove-
ka. Delo\ ni človek s svojimi
lastnimi napori in lastnimi
sposobnostmi prevzema sam
\so skrb in odgovornost za
svojo usodo in za napredek
\ se skupnosti. Kdo drug bi
na primer glasoval, ko gre
za delitex z žnlji in znojem
nstvarjeuih sredstev, za
zboljšanje delov nih pogojev,
za gradnjo zdravstvenih
nstanov. ustanov za izobra-
/ел апје dc'o\ nega človeka
in za splošen raz\oj njego-
ve kulturne rasti, za stano-
vanja, menze, otroška igri-
šča itd. Noben gos})odar ne
bi mogel biti pra\ičiiejši od
samega aktivnega in svobod-
nega ustvarjalca vseh nmte-
rialnih in kulturnih dobrin,
nobena kontrola o pravično-
sti delitve ne bi mogla biti
močnejša od kontrole tiaj-
širše javnosti. Naš delovni
človek ima danes vse mož-
misti, da lahko pride nje-
govo mnenje, njegov pred-
log, skratka njegova volja o
samem procesu dela do izra-
za in veljave.
Tudi naš skupni boj v no-
vih pogojih ni lahek. Še
vedno se je treba boriti s
posledicami nedovoljne raz-
vitosti materialne baze, prav
tako pa tudi z ostanki stare
miselnosti in s sovražnimi
tendencami do delovnih lju-
di. Kjerkoli nastopajo tre-
nutne težave, povsod se ta-
koj pojavljajo razni dekla-
sirani elementi, agenti m
hlapci najreakcionarnejših
sil. Zato naš delavski razred
s svojo ZK.J in vse delovno
ljudstvo ne le gradi, temveč
ludi budno varuje sleherno
[iridobitev svojega boja in
svojih velikih zmag nasprol"
vsem zunanjim in notra-
njim nevarnostim.
Enotni v skupnem boju /.
vsemi naprednimi silanii
sveta pod geslom PROLE-
'lARCl VSEH DEŽEL
ZDRU/Л ГЕ SE bomo dobo-
jevali težek boj za res člo-
veške odnose med ljudmi in
narodi vsega sveta, ki si jih
danes tako vroče želi vse
človeštvo.
Vsem delovnim ljudem
naš tovariški prvomajski
pozdrav !
01)činski odbor SZDL

za krepitev materialnih in psBitičnih sli
Analiza cleia komunistov v ptujski občini Izvoljenih 10 delegatov za
republiški kongres ZKS * Tudi v botícícs 31-eia ski občinski komite ZKS
m S-^ianska revizijsk« k^jmisija * Dr. ^«iîrcev govoî' za 40'letnko KPJ *
Diskusija o uspehih in d slu otgäüjziicif ter o sprejemanju novih členov
OBČINSKA KONFERENCA ZKS, V PTUJU 25. APRILA 1959
JE POTRDILA, DA ZMAGUJEJO KOMUNISTI SKUPNO Z DELOV-
NIMI KOLEKTIVI V INDUSTRIJI IN KMETIJSTVU IN NA VSEH
OSTALIH DELOVNIH PODROČJIH SVOJE NALOGE Z JUNAŠTVOM,
KI JE PODOBNO JUNAŠTVU IN HEROIZMU V ČASU NARODNO-
OSVOBODILNE BORBE. TO DOKA ZUJEJO USPEHI V PROIZVOD-
NJI, V KULTURI IN PROSVETI IN DRUGOD. TO JE PONAZORIL
V SVOJEM POROČILU SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA TOV.
IVAN KRANJČIČ. ZA NJIM PA V DISKUSIJI VSI DISKUTANTI IZ
MESTA IN PODEŽELJA V ŽELJI, DA BI В1Ш NAŠE BODOČE DE-
LO ŠE BOLJŠE, ŠE USPEŠNEJŠE.
Na zadnji občinski konferenci
ZKS 24. t. m. se je zbralo v dvo-
rano obč. komiteja 117 delegatov
in številni gostje. Med njimi sta
bila IZ Ljubljane tov. dr. Jože Po-
trč, član izvršnega sveta komiteja
ZKJ, in tov. Ivan Potrč, književnik
in republiški poslanec, iz Maribo-
ra pa v (imenu Okrajnega komite-
ja ZKS tov. Jože Globačnik. Po-
zdrave konferenci pa so prinesle
3 delegacije, in sicer iz kolektivov,
mladinskih in pionirskih organiza-
cij, ki so izročile predsedstvu
konference cvetie ter izrazile, da
želijo naši kolektivi, mladitia in
pionir.H, da bi bodoče delo po
sklepih konference vodilo do na-
daljnjih U'íipehov v naši sociali-
stični graditvi.
V zvez: s 40-letn oo KPJ je tov.
dr. Jože Potirč v svojem nagovo-
ru delegatom o zgcdov:nski nuj-
nosti ustanovitve KPJ ш njenih
^ehhh ter njenem zgledu v sve-
tu med drugim po-odaril. da b'
bti vsak naš komun'st
prežet z gTiobaktm humanizmom
Morail bt meti srce in čut do so-
človeka ter se zavedat. da pri
nas nočemo zapovedovati, tem-
več da bi morali biti vztrajn. pr:
prepričevamju. Prijateljska .n
izpodbudna beseda za delovnega
človeka in pomoč naj mu bo
izpodbuda za nadaljnje delo. Na-
še delovne ljudi naj bi tudi se-
daj v m rjiem času. v vsakda-
njem kvljenju navdajal enak he-
roizem kot *ie navdajal naše Ijiid
v NOB. ob katerem ne bo malo-
dušja in obupovanja nad trenut-
nim: težavam;. Nadalje je tov.
dr. Jože Potrč govoril o proble-
mih :n težavah v ko'ektvih. V
bcTt»! proti njim naj bo orga-niza-
ojam ZKS v pm-mc<^ tud 'občrn-
sk komite Pr: krit-ki ne smemo
ocenievat! samo s-^abosti, k j;h
odkrivamo, amnak tu-d' uspehe, k-
so d-seženi Taka kr^trka bo na
uso i-zipodhudno vplivala in se ne
bo knnč3.1a z maiiodušjem. '
Med govorom tov. dr Jožeta
Potrča je pr'š^a v dv-.-g-io .î-6ian-
ska delegacija mkiline, ku je pri-
nesla šopek n je čestitaJa kon-
ferenc,, ob koocu njegovega go-
vx>ra pa je predsednik deliovnega
predsed;-.tva pczval delegate k
1-minutnemu molku v počastitev
spomina na padls in umrle ko-
muniste.
Porcčilo o delu orga.nizacij ZKI
v ptujsk občini je ime! sekretar
občinskega komiteja ZKS tov.
Ivan Kranjčič. V njem se je orne-
jiil na vprašanje praktčnega boja
komunistov z območja obične Ptuj
za krep tev materiailnih in politič-
nih sil. Najprej je opisal mesto,
delo in uspehe orga.nizac j ZKJ v
industrij- n pod jet j h. problem
proizvodnje, kadrov, nove delov-
ne sile. absolventov šol «n mož-
ñosti za izboljšanje dela organi-
zacij ZKS, nato pa je del svojega
refera:ta posveti,] vprašanju dela
in uspehov organizac j ZKS na
podeželju in je med drugim v po-
roč lu dejal;
»Osnovne organ zscije ZK na
vasi razpravljajo na svojih se-
stankih o razn/h vprašanjih va-
škega življenja, vendar pri tem
pt4>blematika ZK ni povsod na
prvem mestu Pvjdar t jp treba,
da komunisti na vasi nimajo lah-
kega položaja K munist v pod-
jetjih n na i-erenih se morajo
često hcriti s težk mi vprašanV
z ne'prrfflorno tp^irn 04 se bori-
jo komun iòti na v asu Nffjn e var-
nejše je za komuniste na podeže-
lju za'^stajanjç v stud'ju in poli-
t'čna izo'?r:ia R-ez h druž-
benih -JI fdejnh pogJćdov se lah-
ko kom'unist ob nepresteinem p- -
tiisku diobnolastniške stihije in
zaostalost- okolja ka,- hr.tro znaj-
de na repu javnega mnenja. Za
komun...sia na vaS'í je potrebno.'da
je v stalnem stik-u s komunisti, k
delajo na raznth drugih pcdrcčj h
komune. Mnogo se mo.ra posveto-
vat: in se cboroževati z izkušnja-
mi kmstijskïh organizacij, ki do-
segajo v praksi uspehe, t. j. z .z-
kušnjamii kmetijskih zp-drug. Tud
za komunista na podeželju je od-
ločilna mora'lna kvaliteta in nje-
gov osehni ugled. Na pcdezeiiy
so nam p>otrehn naj'boljš zadruž-
ni kadri. Kjer jih m, jšh bom'
moirali vzgoj t . Takih kadrov, k'
majo tepe moznoisti razvoja,
imamo na podeželju zlasti v
vrstah mladine izredno mnogo.
Poglejmo samo. kako lepe uspe-
he dosegajo naši ljudje n. pr. v
JI.A al'i na drugih D'-ir čjth druž-
benega in strokovnega dela. Na
podeželju mamo razmeroma v'e-
'iko število rezervnih of c rjev in
pcdoficirjev. Ali niso to kadri, k"
so že nekje pokazal svoje spo-
sohn-^'-.ti in moralne kvalitete?«
Po poročilu o delu komunistov
na podeželju je tov. Kranjčič po-
ročail še o delu kom in stov v te-
ren.sk h organizacijah ZKS.
Njego\-o celotno poročilo je bilo
obštrno in je vsebovalo verigo
problemov naše celotn? občine :n
predloge zb-oljšav dosedanjega
dela, po katerih bo novoizvoljenr
komite ZKS Ptuj ob uooštevanju
cl'ekus''.'e sestavi .sklepe in jih
'^'■slal v izvršitev organizacijam v
obč'ni.
V organiza'"'iskem p'^roč lu je
orikazal tov. Ž,aman da j.? bilo
k<^nec lera 1958 v pni isVi obč n
vstevs.i območj- b v^ih občin G'"-
"išn ca in Lešje v 48 organizac-
idh 893 članov ZKJ. več noma de-
lavcev in nam"šr=n<-ev f81 -"-dst.)
ostalo pa so kmetje m ostali po-
<]iCi (19 od&t.). Največ . članov
(443) je starih med 26 m 35 leti,
mlajših je 84 članov, starejših pa
371 članov in član c Po stažnj je
največ članov (в39) z le«- 194.=> do
1952, nato (200) ^ let 1955—
»n najstarejsh komunistov (5) :z
i et do 1940 m (54) iz let 1941 do
1945. Od ceh je v gospodarstvu
zaposlen h 427 članov, v državni
upravi m pravosodju 199 članov,
(Nadaljevanje na 2. stram)
INTERNACIONALA
Besed.lo naipisaj Eugene Pott er 1871 — Ug.asoal
P.erre Degeyter 18бб
Vstanite, v suženjstvo zakleti,
ki jarem vas teži gorja.
Zdaj pra'vda stara k borbi sveti
vas kliče za prostost sveta.
Ta svet krivičnosti razbijmo,
do tal naj boj ga naš podre;
nato svoj novi svet zgradimo,
bill smo nič, bodimo vse!
Nihče ne da nam odrešenja,
ne carji, kralji in ne bog;
osvoboditev iz trpljenja
bo delo naših lastnih rok.
Sami rarbijmo jareni sužnji,
kn tigri nae že tisoč let,
zdaj kujmo, br^t.lp, kujmo družni
^loveštvu boljši, lepši s'et.
Mi vse ustvarjamo na svetu,
zato naj vse bo naša last;
zato naj delavcu in kmetu
pripada tudi vsa oblast.
Ko vse lenuhe in tirana
uniči n^.ša trda pp.5t,
krivice bodo vse pregnane,
svoboden rnd vasi In m-^-^t
Refren:
Že se ljudstvo jp /hraio,
v zadnjii boj žp hiti,
da z Internaoonalo
prostost si pribori.
(Priredil K!op6č)
Pozîira¥ li^iiiviiim' llysiem
oil prvem malu
Spet je prišel prvi maj — praznik, ki je s mbol moči in
zmag vseh delovnih Ijud« Ob tem dnevu delovnih množic vsega
sveta manifestiramo svojn pripadnost veliki družini delavskega
razreda, pregledujemo v skupnem boju dosežene uspahe in se
zavezujemo za nove naloge v prid nadaljnjemu napredku.
Jugoslovanski naçodi slavnio letošnji prvi maj še posebej
v ponosu Ml v zavest, da je bil naš boj i>ri graditvi materialnih
in družbenih temeljev socializme kronan z velikim, uspehi.
Letašnje praznovanje prvega maja je združeno z jubilejem
40~letneg3 hoja Komunistične partije .îugoslavije, ki je vodila
jirgos.'ovanske nurode skozi težak boj n c.qi»'nj revolucije v naj-
usodnejših dneh nase zgodovine.
Letošnji prvi maj nam je še p av pnseb.io svetel simbol
zmag 40-letnsga boja in uspehov, ki snv) jih izbojevali poil
vodstvom Komunistične partije Jugoslavije.
Cb leto.3njem prvem maju smo pr»nosni na naše delovo:
uspehe, км dokazujejo našo moč in napredek. Nekdaj brez
pravno in teptano ljudstvo je postalo /.nano vsemu svetu. Ju-
goslav.ja in Tito sta postala pojma svobo'Jp, ki ju s spoštova-
njem izgovarjajo milijom ljudi sveta.
Miroljubna in dosledna politika, ki jo vodi Jugoslavnja pod
vodstvom maršala Tita izpodbuja mnoge narode k odločnosti
in vztrajnosti ter borbenosti za dosego pravičnih odnosov in
resnične svobode. Socnalizem, ki ga gradi .Tugoslavija. je postal
mnogim narodom simbol junaškega boja. Za dosego naših veli-
kih ciljev bodo potrebni novi napoči.
DELAVCI IN DELOVNA INTELIGENCA!
Smoter socializma je svobortno m srečno življenje človeka
Razvijajmo vpliv neposrednuh proizvajalcev na vseh področj h
družbenega življenja. Utrjujmo veliko m odgovorno vlogo delav-
skih svetov in delovnih kolektivov v delavskem samoupravljanju.
Razvijajmo višjo produktivnost dela. ker od nje zavisi višja
življenjska raven našnh delovmh ljudi Sklepi, sprejeti na če-
trtem kongresu Zveze sindikatov Jugo.slavije v dneh od '2,3. do
26. aprila, so začrtali sindikatom novo veliko vlogo v družbenem
življenju, v sedanji fazi razvoja, v tem silnem ustvarjalnem
pO'letu, v graditvi naše sooalustične do-novine. Naloga sind -
katov js, da v podjetjih m v občini proučujejo splošni družb?n
razvoj in odnose, ugotavljajo razne pomanjkljivosti in dajejo
svoje predloge državnim organom. Sindikati, pa unajo tudi pra-
vico, da se bere гз izvedbo svojih predlogov v imenu delav-
skega razreda m vplivajo na pravilni družhen: ra.;voj in do-
sledno nadaljujejo svoj boj za pravilno nagrajevanje delavcev.
KMETJE!
Kmetijska proizvodnja je eden najbistvenejših činiteljev
za hitre j.5i razvoj naše domovine Pogumno razvijajmo socia-
listi|tno kmetijsko proizvodnjo m napredne družbene odnose na
vasi. Razvijajmo socialistnčno sodelovanje kmetovalcev v pro-
izvodnji v okviru kmetijske zadruge.
MLADINA!
Nenehno si v prvih vrstah bo.ja za socializem. Pogumno s;
se vključila v vrste pi."voboritp|jpv za igradnjo naše socual'-
stične domovine. Nadaljuj svetle tradicije SKOJ m mladinskih
borbenih ter delovnih brigad.
TOVARIŠI DELAVCI IN KMETJE!
Danes, ko vdihujemo op ojni vonj naše delavske pomlad
in ko v srcih prekipeva radostna zavest, da smo člani našeg?
¿magovitega, v 40 letih prekaljenega delavskega razreda, nam
misli in čustva hite k delavcem vsega sveta, želeč jim srečen
prvi maj.
Poždrave spremlja naša iskrena želja, da b? vs/. izkoriščani,
zatirani in trpeči ljudje ter narodi sveta kmalu proslavljal
prvi maj svobodni in neodvisni, kot qa proslavljamo mi v na.š
svobodni domoviim delovnih ljudi.
Živel prvi maj, simbo' revolucionarnega boja za pravic«
delovnih ljudi za svobodo človeka, za enakopravnost in mii
ned narodi.
Večna slava borcem ki so padli za zmago socializma'
Najiskrenejšp čestitke za Iptošnji prvomajski praz-
nik m borbene delavske pozdravr i-sem z najlepšimi željami
da pod vodstvom v revolucionarni bnrbi ort-kaljpne Zveze ko
munistov Jugoslavije dosežemo v skupnem in enotnem bo»
čimvečje uspehe in delo\'ne zmage v graditvi socializma!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
OBČINSKI KOMITE ZKJ
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI ODBOR SZDL
OBČINSKI KOMITE LMS
OBČINSKI ODBOR ZB NOV
PTUJ
V Ptuju, ob prvem maju 1959.
STR.AN î
p-^UJSKI TEDNIK
PTUJ. DNE 1. MAJA 1У0а
II ietlistvn nas čala še lojo iloj
Inž. Egon Zoreč
Kmetijstvo se v ptujska občinj
razviija po programu za obdobje
do 1. 1961. Ta program j« bil se-
stavljen na pKKllagi načel resolu-
cije, ki jo je koncem leta 1957
sipnrejela Zvezna Ijuidska sikupšči-
na o nadaljnjem razvoju naše
dežele. Vsekakor bi lahko trdili,
da se vs: oni, k: delajo v kmetij-
stvu in zadružništvu, vse pre-
mailo zavedajo pomena velikega
programa občine za razvoj kme-
tijstva, čeprav je stopilo kme-
tijstvo ravno letos na uspešnejšo
razvojno pot. To se najočitneje
kaže v širjenju novih zadružnih
oblik sodelovanja med zadružniki
m njihovimii zadrugami.
Da bi bile kos obsežnim naJo-
gam, se bodo morale kmetijske
zadruge orgarazacijsko in gosipo-
darsiko utrdiiti ter zbirati velika
siredst'va za nenehno povečevanje
in obnavljanje svojdih osnovnh
sredstev za razširjeno dejavnost
v proizrv'odnjiw Zadnja leta so se
ukvarjale zadruge z odkuipom, v
bodoče pa bo osredotočena nj>
hova deja'vn.ost v proizvodnem
sodelovanja! s svojimi člami. In
prav iiz tega sodelovanja naj iz-
virajo sredstva, s pcmočjo kate-
rih bo postala zadruga največ j.
organizacijski in gos.p>odarski fak-
tor v kmetijstvu.
Tako okrepljenim zadrugam ne
bo v težavo urejanje zadružnih
pašnikov, ustanavljanje in vzdr-
ževanje osemenjevalnih ipostaj itd.
in kmetijski načrt bo mogoče
uspešno izpolniti samo, če ga bo
izpolnilo zadružništvo.
Za pravi'lno usmerjanje razvoja
kmetijstva bo nedvomno v pomoč
zakon o racionalnem izkoriščanju
kmetijisk h zemljišč, kar je za na-
dailjnjii dvig kmetijske proizvod-
nje in za rast socialisitičnih od-
nosov na vasii nedvomno velikega
pomena. Dosedanje zaostajanje
kmetijstva ima številne negativne
posledice v našem gosipodarstvu
in družbenem življenju. Nizka
raven dosedanje kmetijske pro--
izvodnje se kaže predvsem v nizki
tržni in nesipectailizirani proizvod-
njii z visokimii proiizvodnimi stro-
šk in nizkimi hektarskimi donosi.
Dosedanji rezuiltati v proizvod-
nem sodelovanju in v tekmova-
njih za višje donose pa' kažejo,
da imamo široke možnost» za po-
večanje kmetijske proizvodnje
t\KÜ na manjèih parcelah, če so
te povezane v proizvodnem so-
delovanju s kmetijsko zadrugo in
njen mi proizvajalniim» sredstvi
ter s popolno ter napredno usmer-
jeno kmetijsko strokovno službo.
V kmetijstvu ptujske občine je
še mnogo stvari, ki niso zrcalo
dobrega kmetovanja. Čiščenje in
razkuževanje semen še ni pro-
drlo do slednjega kmetovaiica.
Na zamenjavo semem žit in krom-
pirja se še vse premalo musi:, še
vedno se pripuščajo plemenic«
k zakotnim plemenjakom. Nizka
mlečnost je karakteristična po-
sledica slabega izkoriščanja trav-
nikov in pašnikov. Hektarski pri^
delil v sadovnjakih zelo nihajo,
{xxleg tega imamo v njih še iz-
menično rodnost. Podobno je v
vinogradništvu, prav tako pa v
poljedelstvu. Pri krompirju n. pr.
nimamo standardno izenačenega
blaga.
Nalog na področju postpeševa-
njji kmetiijstva torej m malo, n ti
n.eo te naloge la.hke. Vsekakor se
bomo morali stprijazniti s tem, da
j« samo г njiih rešitvijo mogoče
zagotoviti višji življ^enjski nivo
vsem našim državljanom. To pa
je dovolj prepričevalen impera-
tiv, da se j« njiih reševanja treba
lotiti z vso vnemo in odgovor-
nostjo.
Obrt u družbenem planu
obline Ptuj
Družbeni plan občine Ptuj za
leto 1959, ki je zadnje dni v raz-
pravi na zborih volivcev, daje med
drugim tudi smernice za nadalj-
ni razvoj obrti na območju obči-
ne. Toda kljub temu, da bo v obr-
ti obseg proizvodnje in storitev v
letošnjem letu ja 15 "/o večji
kakor ,v lanskem letu in da bo
ta proizvodnja dosegla 89 "/o po-
večanja, ki gà predvideva per-
spektivni plan občine za obdobje
1957—1961, dejanske potrebe po
obrtnih storitvah še ne bodo kri-
le. To dejstvo narekuje pristoj-
nim organom, da je tej važni
gospodarski delavnosti tudi v bo-
doče posvečati vso skrb in jo raz-
razvijati z vsemi razpoložljivimi
sredstvi do take mere, da bo
vsaj v glavnem krila dejanske po-
trebe.
Da bo v obrti mogoče doseči
predvideni porast proizvodnje in
storitev v letošnjem letu, se
predvideva 5'Vo povečanje zapo-
slene delovne sile. Zgrešeno pa bi
bilo, da bi iskali vire dviga pro-
izvodnje le v povečanju zaposlene
delovne sile, ker obstoji še vrsta
drugih virov — potrebno jih je
le poiskati in izkoristiti. Eden
izmed teh je nagrajevanje po
učinku, ki bi ga kot enega naj-
važnejših morali ravno sedaj, ko
se sprejemajo novi tarifni pra-
vilniki tudi izkoristiti in upošte-
vati. Tarifni pravilniki pa bi naj
odpravili razliko v tarifnih po-
stavkah kvalifciranih in visoko-
kvalificiranih delavcev, ki je do
sedaj obstajala med obrtjo in in-
dustrijo. S tem bi odpravili pred-
vsem ' fluktuacijo delovne sile v
industrijo in druge gospodarske
veje, kar je še vedno čest pojav v
obrti, ki pa nadaljnjemu razvoju
obrti verjetno ni v korist.
Družbeni plan predvideva za
obrt "V letu 1959 precejšnje inve-
sticije, ki bodo znašale približno
72,368 milijonov dinarjev, od te-
ga 30,368 milijonov lastnih sred-
stev gospodarskih organizacij. Z
letošnjimi investicijami ter inve-
sticijami v letu 1957 in 1958 pa
bo realiziranih šele 43 "/n investi-
cij, predvidenih v perspektivnem
planu za obrt. Iz tega je razvid-
no, da bo v letu I960 in 1961 po-
trebno napeti vse sile, da se
ustvari in vloži v obrt še ostalih
53 "/n predvidenih sredstev.
Osnova pospešenega razvoja
obrti pa je brez dvoma moder-
nizacija in mehanizacija obrtnih
obratov. To je tudi narekovalo
gradnjo nove pekarne v Ituju,
nadalje ustanovitev servisov za
pomoč gospodinjstvu v okviru
stanovanjske skupnosti, ki bodo
obsegali kemična čistilnico, pral-
nico in likalnlco ter ustanovitev
in razširitev še vrste drugih
uslužnostnih delavnic, kar bo
mnogo pripomoglo k hitrejšemu
kritju potreb po obrtnih uslugah.
Tudi modernizacija obstoječih
obrtnih poslovnih prostorov in
gradnja novih spada v to pod-
ročje, zato zajema družbeni plan
predlog, da bi naj del sredstev od
najemnin za obrtne lokale bil ka-
naliziran v te svrhe in bi se naj
po predhodnem sporazumu s pri-
stojnimi organi pri Stanovanjski
skupnosti občine formiral v ta
namen poseben sklad.
Družbeni plan določa med dru-
gim smernice, ki bodo zagotovile
realizacijo postavljenih nalog in
to predvsem, da se s pravilno
pavšalno politiko- zagotovi nemo-
teni razvoj družbenega sektorja
(Nadaljevanje na 3. strani)
Program praznovanja 1. maja
Ptuj
v četrtek, 30. aiorila 1959, ob
19.30, VELIKO PRVOMAJSKO
ZBOROVANJE na Trgu Mlad.nskih
delovnih brigad v Ptuju. Sode-
lujeta pevsik zbor m godba DPD
»Svoboda« Ptuj.
Slavnostn govor bo imel pred-
sednik obč nskega sindikalnega
sveta .n delegat IV. kongresa Zve^
ze sindiikatov Jugoslavije Jože Se-
guía. Po končanih govorih krene
povorka & Trga MDB v Lackovo
in Trstenjakovo ulico, na Srbski
trg, v Bezjakovo, čez Slovenski
trg v Prešernovo iz iste v Can-
karjevo, preko starega mostna na
Breg n z Brega na novi inost,
kjer se t>o povorka ustavila, ker
bo graia godba.
Po končanih ognjemetih se bo
povorka vinila na Trg MDB, kjer
bo zaključena slavncst v Ptuju.
Nato pa bodo prireditve v Narod-
nem domu. Domu JLA in vseh
ostalih gostinsikih prostorih.
Vabimo vse delovne kollektive,
prebivalce mesta Ptuja in bližnje
dkoilice, da se udelež jo vedike
slavnosti na večer pred prvim
majem y Ptuju, ki se prične ob pol
osmih zvečer na Trgu Mladinskih
delovnih brigad, in s svojo ude-
ležbo dokažejo svojo solidarnost
do delavskega razreda vsega
sveta.
Prvega maja bo v Ptuj^u bud-
nica. nato pa odhod: .sindiikalnh
podružn:c na izlete.
Kidričevo
Na večer pred prv m majem bo
v K.dričevem VEUKO PRVOMAJ-
SKO ZBOROVANJE Ob pol osmii
zvečer pred Blokiom 2, povezano s
prvomajskim kresovanjem. Na
zboax)vanju bo govoriû predsednik
sindikalne podružnice Tovai-n«
gl.niice in alumnija Viktor Pre-
log. Nato bo rajanje, sodeluje
godba DPD »Svoboda« K dričevo.
Po končarrh silavnostih bo ples v
restavraciji Kidričevo, ki bo vse
dni praznovanjia — vstop prost.
Prebivalci Kidr čevega in bla-
nji h vasi, vabljen !
Prvega maja bo cb petih zju-
traj budnica v Kidričevem. Sindi-
kalna podružnica Tovarne g lini ce
in alum-'nija prireja številne .z-
lete za člane delovnega kolek-
tiva brezipkčno: prvega maja v
Trskoščan in Bori; drugega maj«
v Rogaško Slatino in Štatenberg
in tretjega maj« na Pohorje. Iz-
letnike basta vozila stalno dva
avtobusa.
Majšperk
Na večer pred prvim пгајет bo
v Majšpeiku veliko zborovanje.
Pripravljata ga sLndikailn: podruži-
nici: Tovarne volnenih izdelkov in
Tovarne strojdl, skupaj s SZDL in
tamkajšnjimi društvi Na zboro-
vanju bo govoril član Občinskeg»
sindikalnega sveta Ptuj tovariš
Anton Kolenloo.
Prvomajsko zborovanje bo po-
vezano s kresovanjem in raja-
njem.	F- B*
Štirideset let od ustanovitve KP J
Spominski dnevi KPJ
Aprila do maja 1919 — delavci in kmetje v Prekmurju
ustanavljajo sovjete.
1. maja 1921 — požge fašisti ponovno Delavski dom v Trstu.
1. maja 1923 — zjutraj v Ljubljani na pobudo neodvisnih
sindikatov skupen shod vseh strokovnih organiizacij, razen »bee-
notovcev«; popoldne zabava pod Rožntikom kjer se spopadejo z
Orjuno; podobne prvomajske proslave še v Trbovljah, Hrast-
niku, Zagorju, Kcmelju in Velenju.
1. maja 1924 — neenotno praznovanje 1. maja: komunisti
in socialisti organizirajo posebne proslave.
1. maja 1933 — izide prva številka ilegalnega glasila PK
SKOJ »Mladi udamtk«.
1. maja 1942 — slovesen prevzem oblast', na osvobojenem
ozemlju.
1.	maja 1945 — osvoboditev Trsta, Gorice in Postojne.
2.	maja 1937 — izlet Ljudske fronte na Tabor nad Črnučami.
2.	do 4. maja 1944 — v Drvarju IL kongres USAOJ.
3.	do 10. maja 1921 — občinske volitve v podeželskih ob-
činah Slovenije; komunisti dobe večino In župana v 16 občinah.
3.	(ali 5.) maja 1943 — ustanovljen na Rogu Iniciativni
glavni odbor SPŽZ za Slovenijo; sestanek vodi Franc Leskošek-
Luka.
4.	maja 1924 — v Ljubljani p<^rajinska konferenca NDSJ
za Slovenijo.
5.	do 6. maja 1944 — v Metliki novinarska konferenca.
5. maja 1945 — na seji predsedstva SNOS v Ajdovščini
sestavljena Narodna vlada Slovenije.
7. maja 1922 — drugi deželni kongres komunistične mlai-
dine Julijske krajine.
7. maja 1943 — ustanovljen glavni iniciativni odbor ZSM.
Maja 1922 — okrog 2000 delavcev žeilezniških delavnic v
Mariboru izvaja pasiivno rezistenco.
Maja 1936 — oseminštiridesetuma stavka v Westnovi to-
vacnr v Celju; delavci ostanejo v podjetju.
Maja 1940 — velika stavka stavbincev v Ljubljani in Ma-
riboru.
Maja 1940 — izide prva številka »Dela«, organa Central-
nega odbora Komunistične stranke Slovenije.
Maja 1941 — prične ponovno izhajati ilegalni »Slovenski
poročevalec«.
Maja 1943 — ustanovljen Iniciativni pokrajinski odbof
SPŽZ za Primorsko.
Delo komunistov v ptujsiti občini
(i^adaJ-jevanje s 1. strani)
34 pri socialnem zavarovanju" m
zdravstvu, 79 pa v prosvetnih :n
kulturnih listanovah.
Tekom letošnjih prvih treh me-
secev je bilo sprejetih 67 novih
članov. Na območje ptujskega ko-
miteja je prišlo 13 članov, odšlo
pa je 27 članov. Konec marca
leta 1959 je bilo na območju ptuj-
ske občine 946 članov in članic,
od tega 29,2 odst. žena. Večina
med njimi sio delavc: (47), usluž-
benci (16) in kmetje (3) in dijak
(1). V aprilu pa je bilo sprejetih
nad 100 novih članov in članic
večinoma v stairosti do 25 let.
Nadalje je poročala še revizij-
ska kcmisiija o dohodkih in iz-
datkih Občinskega komiteja ZKS,
o plačevanju članarine ter o evi-
denci in statistik: članstva. Poro-
čilo je prebral tov. Janko Vogri-
n©c.
V diskusiji po poročilih sta se
oglasila poleg delegatov tudi tov.
dr. Jože Pctirč v zvezi s problem
našega kmetijstva m tov. Jože
Globačn.k.
★
Za delegate na IV. kongres
ZKS so bili izvoljeni: dr. Jože Po-
trč, Milko Goršič, Ivan Potrč, Jo-
že Šegula. Jože Vrbnjak, Milica
Vučak, Franc Belšak, Ivan Kranj-
čič, Franc Prime, Sonja Škorjanec.
★
Za člane občinskega komiteja
so bili izvoljeni: Feliks Bagar, Ka-
tica Bračko, Jakob Butolen, Franc
Donaj, Peter Grgtč, Fra^np Golob.
Anton Horvat, Zora Ilovar, Zvon-
ka Kökec, Antan Koleniko, Janez
Kostanjevem, Ivan Kranjčič, Jože
Križančič, Anica Langus, Viktor
Lešnjak, Marjan Ljufbec, Janez
Petrovič, Stane Pemer, Anton
Potočnik, Franc Prime, Jože Škr-
lovnik, Jože Sotlair, Avgust Sta-
nič, Lojizka Stropnik, Jože Šegula,
Ivan Veble, Janko Vogrinec, Jože
Vrbnjak, Miica Vučak, Anton Ža-
gar m Vinko Ž gman.
V revizijsko komisijo pa so bil'
izvoljen-: Janko Vogrinec, Franc
Belšak, Barut Carli, Nada Komel
in Alojz Arnuš.
NAD 500 ŽRTEV JE PADLO 12
PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO
OSVOBODITEV PRlCeCUJEMO
NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE-
PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA
SPOMINA,
(Nadaljevanje)
MEZNARIC STANKO se je ro-
dil 24. X. 1919 pri Lovrencu na
Dr. polju v hiši industrijskega
delaivca in malega posestnika.
Njegova mati je bila poljska de-
lavka. Rasel je tako v polprole-
tarski družinii skuipaj z bratom in
sestro. Stanko je obiskoval osnov-
no šolo pri Lovrencu. Še otrok
je moral za pastirja, ko pa je
malo dorasel, je pomagal mateci,
ki je delala pri kmetih za drva,
za oranje in drugo. Po prihodu
okupatorja je Meznaričeva dru-
žina kmalu stopila v vrste OF,
Birat Ivap se je povezal z Maksom
Ivančičem m mu iudil po-
moč pri delovanju v OF. tudi se-
stra in oče sta podpirala OF.
Stanko je moraJ spomladi leta
1943 v nemško vojsko. Ko je pri-
šel septembra na dopust, se ni
več vrnil natzaj, ampak je s po-
močjo brata odšel k partizanom.
Doddili so ga k Sercerjevi bri-
gadi. Pohodov te brigade se je
udeleževal do spomladi leta 1945,
ko je padel na Pohorju, menda
9. 5. 1945, med zadnjimi žrtvami
v borbi s sovražnikom.
NOVAKOVIC BOŠKO se je rodil
23. marca 1925 v Zemunu. Nje-
gov oče je bil Srb, mati pa Slo-
venka. Oče mu je zgodaj umrl, ko
je služboval leta 1931 v Skoplju.
Njegova mati se je naselila nato
v Ptuju na svojem domu, kjer je
Boško z bratom Dušanom, ki je
bil eno leto starejši — hodiîl v
šolo. Oba sta teilovadila pri So-
kolu, ozko pa sta bila povezana
tudd s skojevci Ob razsulu jugo-
slovanske vojske in vdoru oku-
patorja sta skupno z drugimd
skojevoi zbirali orožje, ki so ^
odmetaval: po gozdovih iz vojske
vračajoči se jugoslovanski vojak».
V njun družbi je bil tudi Benja-
min Sanciin. Od svojega očeta sta
vzela tn lovske puške, ki jih j«
še hranila mama. Oddati bi jih
morala Nemcem, a sta jih od-
nesla v Meistni vrh in tam zako-
pala. Nenaoi so ju že drugi dan
po prihodu zaiprli m prertieipLi ter
prisilil, da sta snemaile sloven-
ske napise po mestu. Dne 23. ma-
ja 1941 so prišli gestaipovci .n ju
odpeljali na Bori. Od tam sta od-
šla 13. julija v^Arandjelovac, nato
pa zapet dalje.^ V Kruee-vw so" jiu'
z^aiprili га tra dnii. Mati je samo-
voljno odšla za otrokoma v "Sr-
bijo, kamor so odselili tudi njene
starše. S težavo so dobili vsi do-
voljenje, da se naselijo v Zemunu,
kjer je imel oče svojo hišo. S
fantoma je priSel na njihov dom
prijatelj Liipko Ribič iz Ptuja, kd
je izgubil starše. Vs< trije so de-
lali v tovarni Ikaruis. Povecsai: so
se z NOP in dobavljali iz tovarne
material za partizane, ki so ga
zbirali delavci. 2al so to dftlo
prekinili ustaški agenti, k: so od-
krili sodelavce NOP. Dne 19. av-
gusta 1942 so aretirali 42 mla-
dincev. Iz Zemuna so jih odipe-
Ijaili v Vukovar, kjer so jih ustre-
lili 23. avgusta 1941. Smrt mla>-
dih borcev za oevobodtev so
ustaši javili z letató, ki so jiih
metali z letala.
•k
OPOMBA: v eni izmed prihod-
njih številk bomo objavili ganlji-
vo p smo matere obeh Novakovi-
cev, ki ga je poslala Obč. odboru
ZB NOV v Ptuju, v katerem opi-
suje v pretresljivih besedah pot
izseljenke in izgubo dragih spi-
nov.
Majski dnevi v času oltnpaciie
(Po muzejski kroniki)
Leta 1941
Osemnajst let je od tistih dni,
zelo temnih dni naše narodne zgo-
dovine, zelo temnih v zgodovini
človeške zgodovine. Pravzaprav
neradi obujamo spomine na do-
godke, ki so nas s tako krutostjo
pretresali, na dogodke, ki so trgali
slovenskemu narodu tisto, kar je
ustvarjal v stoletjih svoje zgodo-
vine — njegovo kulturo, še več,
nemški fašistični okupator je hote!
uničiti naš narod. Čeprav so spo-
mini na majske dni v Ptuju in
njegovi okolici nad vse težki, ven-
dar je iskra upora proti nacistič-
nemu okupatorju, ki se je že leta
1941 razgorela v mogočen plamen,
tista svetla luč, ki jo je v temnih
dneh brezupa prižgala Komuni-
stična partija in je svetila ter vo-
dila ljudstvo v borbo za narodni
obstoj in za boljšo bodočnost ju-
goslovanskih . narodov. Že maja
1941 so v muzejski kroniki zabe-
leženi prvi začetki upora proti
okupatorju v Ptuju in ptujskem
okraju, ki so dvigali duha v fa-
šistične spone uklenjenega slo-
venskega naroda.
Ta majski začetek narodnoosvo-
bodilnega boja leta 1941 se je raz-
vijal v nadvse težkih okoliščinah.
Prvi zavedni Slovenci so že od
1. maja dalje čakali na Borlu na
transport v Srbijo ali na Hrvatsko.
Vsi ptujski zapori so bili prena-
polnjeni: v Prešernovi ulici, pri
»Lenartu«, v kapucinskem samo-
stanu. Okupator je že pripravil
vse za zaplembo slovenskega pre-
moženja. Zaradi aretacij so bile
razredčene vrste najzavednejših
Slovencev, ki bi bili pripravljeni
na sodelovanje v narodnoosvobo-
dilni borbi. Le nekaj komunistov
se je spretno izmikalo arAaciji. V
takih okoliščinan je prišel v za-
četku maja v Ptuj Miloš Zidanšek,
član Pokrajinskega komiteja KP
za Štajersko, in sklical sestanek
Okr. komiteja KP za ptujski okraj.
Na tem sestanku je poročal o
ustanovitvi OF slovenskega naro-
da in dal navodila za ustanovitev
OF v ptujskem okraju. Proti kon-
cu maju so poklicali v Maribor Sa-
gadina Zvonka, od koder je mo-
ral v Ljubljano po navodila za or-
ganizacijo OF. Sestal se je s To-
netom Tomšičem, ki mu je naro-
čil. da naj zajame OF vse zavedne
Slovence ne glede na politično pri-
padnost. naj se snujejo partizan
ske edinice in izvršujejo sabotaž-
ne akcije. Sagadin Zvonko se je
vrnil v Ptuj z ilegalno literaturo.
Pred okupatorjem se je skrival
pri Lacku, Krambergerju in An-
želu. Junija so z organizacijo OF
nadaljevali: Lacko, Osojniks Kram-
berger. Voda Leopold, Sagadin
Zvonko, Peršon in drugi.
LETA 1942
Na dan 1. maja je zaplapolala
na najvišjem drevesu na Panorami
v Ptuju rdeča zastava v znak, da
socialistična misel kljub teroriu
nacističnega okupatorja — ni str-
ta. Zastavo je sešila po posredo
vanju komunista Peršona Franca
prvoborca, njegova žena Peršon
Marija. Obesila pa sta jo na pred-
večer prvega maja mladinca Hre-
nič Ivan in Zavec Karel. — Mla-
dinci so po mestu raztrosili leta-
ke in rdeče zastavice.
Dan pred 1. majem je dobila
hrabra partizanska skupina »Prva
slovenjegoriška« ali »Lackova če-
ta« rdečo zastavo, ki jo je sešila
Sagadin Zenka in jo prinesla na
Desternik do Rajšpa. Puška in ba-
jonet sta postala drog zastavi.
Hranil jo je Sagadin Zvonko, po-
zneje pa Osojnik, ko je odšel
Zvonko Sagadin v Haloze, da pri-
pravi v Halozah teren za preme-
stitev partizanske skupine iz Slo-
venskih goric, kjer je napadala
nemške postojanke.
Na koncu maja je sklica! oOže
Lacko, organizator OF v ptujskem
okraju sestanek pri Osojniku v
Desancih. Po drugi uri ponoči so
se vračali domov bratje Reši. Pri
mostičku v Svetincih so naleteli
na dva nemška orožnika z Dester-
nika. V sjîopadu je bil orožnik
Zupan ranjen, drugi je odhitel po
pomoč. Mèd spopadom je eden iz-
med Rešev izgubil klobuk. Nemci
so menili, da je Osojnikov. Drugi
dan so spraševali šolarje, če po-
znajo, čigav je klobuk.
Maja 1942 so se sestali aktivisti
v Trnovski vasi v starem opušče-
nem vojaškem bunkerju. Zbrali so
se Lacko, Toplak, Trančar, Osoj-
nik, Kramberger in Kukovec. Se-
stanek je vodil Lacko. Sestanku se
je udeležilo še kakih 20 zavednih
Slovencev iz okolice.
Dne 24. 5. 1942 je bil tudi se-
stanek v osamelem bunkerju ob
cesti Vintarovci — Trnovska vas.
Na sestanku je govoril Kramber-
ger Franc o konspiraciji in o iz-
daji, s katero so zapisani smrti
izdani sodelavci OF. Lacko je go-
voril o problemu borbe in o ideo-
loškem značaju partizanstva.
Dne 24. maja so napadli borci
»Lackove čete« občino v Vitomar-
cih, kjer so odnesli živilske karte
in pisalni stroj. Zelo so poškodo-
vali tudi gledališko dvorano, ki so
jo Nemci pripravili za proslavo.
V makolskem predelu je bilo v
tem času organiziranih 50 ljudi v
OF. Inž. Hribernik je prinašal iz
Maribora literaturo OF. kakor tu-
di Jože Novak ter Franc Šoba
Zbirali so orožje in municijo preko
vermanov, kjer so bili člani OF.
Žal je bila ta skupina avgusta iz-
dana.
Zelo aktivna pomočnica sekre-
tarke Okr. komiteja KP za ptujski
okraj Mime Kovač-Barčke je bila
v tem času Olga Meglič — delav-
ka, doma na Vičavi v Ptuju. Vsak
trenutek je bila pripravljena spre-
jeti kakršnokoli, še tako naporno
nalogo. Prepeljala je večkrat par-
tizane z leve strani Drave od Vi-
čave na Hajdino, zbirala je po
mestu med zanesljivimi Slovenci
krušne karte in druge potrebščine
za prvoborce. V njeni hiši so Ime-
li člani KP in OF pogosto sestan-
ke. Žal je ta odlična žena padla v
roke okupatorju po bitki pri
Mostju in dala svoje življenje kot
talka.
V bolnišnici v Ptuju sta bili
vedno pripravljeni pomagati prvo-
borcem in političnim pripornikom
sestri Erika in Flora ter zdravnik
dr. Rakuša.
MAJ LETA 1943
Po katastrofi, ki je zadela OF v
ptujskem okraju leta 1942 po bit-
ki pri Mostju 8. avgusta s števil-
nimi aretacijami, streljanjem tal-i
cev in -deportacijami v nemška ta-
borišča — je bilo narodnoosvobo-
dilno gibanje v Ptuju skoro zadu-
šeno. Tako je mesec maj leta 1943
potekel še v tihih pripravah na
novo organizacijo OF, na katero
so mislili redki člani OF, ki jiu
okupatorjeva roka ni dosegla. Pri
nemškem stavbeniku Denggu je
delal mladi Luter Rudi, ki je vzdr-
ževal zvezo z Mariborom preko
šoferja poštnega avtobusa Koren-
jaka. Iz ptujske boln'šnice so prav
tako spravljali še material za par-
tizane v Savinjsko dolino in na
Pohorje. V ljudeh pa je bil še po-
plah zaradi okupatorjevih zločinov
Toda majske vesti z ruskih bo-
jišč so bile pomirljive in razvese-
ljive; prav tako vesti o bombnih
napadih zahodnih zaveznikov na
nemška mesta. Nemci so v Ptuju
in okolici organizirali prvomajske
parade, v katerih je sodelovala
mladina. Iz nemške vojske so uha-
jali domači mobilizirancl in se pri-
druževali partizanom na Pohorju.
Med njimi sta bila na Pohorju Go-
lob Milko-Jožko fz Ziatoličja in
Belšak Franc-Tone iz Muretinc, ki
sta v jesenf 1.1. prišla v ptuj-
ski okraj na pomoč organizatorje-
ma OF — Žnidariču Tonetu-Šte-
fanu in Praprotnik Cvetki-Štefki.
Iz tehnike »Mernik« s Pohorja je
prišel v ptujski okraj prvomajski
tisk, ki je zavednim Slovencem
vlival pogum za nove napore za
osvoboditev.
LETA 1944
Maja nadaljujeta z delom dve
tajni tiskarni OF: v Muretlnci.i pri
Čuš Julijani in v Rotmanu pri Vi-
čarjevih. Majske številke »Sloven-
skega poročevalca« in drugih ča-
sopisov krožijo že iz domičih ti-
skarn po Ptujskem polju. Sloven-
skih goricah. Halozah in Dravskem
polju poleg tiska, ki prihaja še s
Pohorja.
(Nadaljevanje nt 3. streni)
PTL'J. DNË 1. MAJA 1969
PTUJSKI TEDNIK
STRAN 3
Prvi maj od leta 1S91 dai;e
Na kongresu Intemacionale av-
gusta 1891 v Bruslju so nemški
in angleški predstavniki predlaga-
li, naj delavci proslavljajo svoj
praznik prvo nedeljo v maju, ker
delodajalci nedeljskim proslavam
ne bi toliko nasprotovali. Nekateri
delegati so se uprli tej zahtevi.
Ob koncu je kongres sprejel kom-
promisno resolucijo:
»Prvi maj je skupni praznik
vseh dežel, s katerim naj delavci
manifestirajo enotnost svojih za-
htev in svojo solidarnost. Ta praz-
nik naj bo dan počitka, razen če
tega ni mogoče izvesti zaradi po-
gojev v posamezni državi«.
S to resolucijo so se strinjali
tudi voditelji angleške in nemške
socialdemokratske stranke. Nemci
so celo obljubili, da bodo organi-
zirali proslave prvega maja, potem
pa so na to obljubo pozabili in
leta 1892 organizirali manifesta-
cije prvo nedeljo v maju. To
cportunistično stališče nemških
socialnih demokratov je otopilo
ost prvomajskih proslav in hudo
škodovalo proleterski solidarnosti.
Prvi maj leta 1893 so v Evropi
proslavljali manj revolucionarno
kot prejšnja leta. V Londonu se
je število manifestan tov zmanj-
šalo na polovico. V Franciji in
Belgiji so organizirali nekaj pro-
slav, ki pa niso bile tako po-
membiie kot prejšnje. Le na Av-
strijskem so delavci množično pri-
šli na ulice in zahtevali uvedbo
osemumega delovnega dne.
Avgusta 1893 je bil v Zürichu
kongres П. internacionale. Vodja
nemških socialnih demokratov Av-
gust Bebel je na tem kongresu za-
govarjal stališče, da bi v Nemčiji
prvomajske proslave terjale pre-
več žrtev, rezjultati pa bi bili
majhni. Vodja avstrijskih social-
nih demokratov Viktor Adler je
Bebla ostro grajal in se zavzel za
enotno prvomajsko akcijo vsega
proletariata. Kongres je ob kon-
cu odotM"il dvolično resolucijo bru-
seljskega kongresa in ji dodal:
»Socialna demokracija vsake de-
žele je dolžna, da se bori za 1.
maj kot dela prost dan, in sicer:
proslava 1. maja kot dneva boja
za osemurni delovni dan naj bo
istočasno tudi manifestacija trdne
volje delavskega razreda, da s
socialno revolucijo odpravi raz-
redne razlike in tako hodi po po-
ti, ki vodi do miru v vsaki deželi
in do svetovnega miru.«
Po kongresu v Zürichu se polo-
žaj Ш, bistveno spremenil. Prvo-
majske pçoslave so v večini dežel
organizirali mirno; izogibali so se
stavkam in spopadom pa tudi re-
volucionarnih zahtev proletariata
niso radi omenjali. Boj za osem-
urni delovni dan je izgubljal po-
litično ost.
V prvih letih dvajsetega stole-
tja so se v Evropi in Ameriki
tako povečala razredna nasprotja
(buržoazija se je tedaj že pri-
pravljala na vojno) da so prvo-
majske proslave kljub opoijtuniz-
mu voditeljev nekaterih strank
П. internacionale postajale vedno
bolj revolucionarne.
Leta 1900 so se tudi na ulicah
ruskih mest pojavili prvomajski
sprevodi. Policaji so jih skušali
razgnati in v mnogih mestih je
prišlo do spopadov. Veliko delav-
cev so aretirali, skoraj vse, ki so
sodelovali v teh sprevodih, so od-
pustili, Leto dni kasneje pa so
ruski delavci spet demonstrirali.
Lenin je skrbno pripravljal prvo-
majske demonstracije. V pismu,
ki ga je aprila 1902 poslal Sever-
ni zvezi, je med drugim napisal:
»Potrebno je dodati, da mora
prvi maj postati pri nas demon-
stracija proti absolutizmu z
zahtevami po politični svobodi. Ni
dovolj poudarjati le internacio-
nalni pomen praznika, potrebno
je združiti z njim tudi boj za
najosnovnejše nacionalne poli-
tične zahteve.«
V začetku tega stoletja se je
središče revolucionarnih idej in
dejanj, ki se je v prejšnjem sto-
letju selilo iz Francije v Nemčijo
in Anglijo ter spet nazaj, začelo
prenašati v Rusijo, ki je po bese-
dah Kautskega »sprejela z Zaho-
da toliko revolucionarne pobude,«
da je že bila »tudi sama priprav-
ljena služiti Zahodu kot izvor re-
volucionarne moči.« Obenem s
tem zgodovinskim procesom jn
tudi s hitro rastjo imperialistič-
nih teženj finančne oligarhije in
monopolov pa so se v številnih
socialdemokratskih strankah ved-
no bolj uveljavljale oportunistič-
ne težnje, ki so prišle do izraza
tudi na amsterdamskem kongresu
Internacionale.
Na kongresu v Amsterdamu
(avgusta 1904) so oportunisti na-
stopili proti prvomajskim stav-
kam in skušali spremeniti prvi
maj v »mirno demonstracijo« v
nekakšen izletniški dan. Revolu-
cionarji so nasprotovali njihovim
poizkusom (zlasti se je uveljavila
Roza Luxemburg) In zahtevali, naj
proletariat proslavlja prvi maj z
bojem za svoje politične in eko-
nomske pravice. Njiim gre zaslu-
ga, da je amisterda,m!sk;i kongres
sprejeti resolucijo o prvem maju,
ki je bolj revolucionaima od prejš-
nje, čeprav laihko v njej še vedno
najdemo nekaj starega oportunii-
stičnega duha.
To je bil zadnji kongres II. in-
ternacionale, ki je obširneje r^-
pravljal o prvomajskih proslavah.
Po njem se je sipor med oportu-
nističnimi in mairiksističnjmii sku-
pinam: v socialnodemokratskih
strankah še bolj zaostrili in mar-
siiikaj s.e je zgodilo, da so deilavci
na prvega magoika dan demon-
striiraiH in staivkaM kljub prepo-
vedi sooialdemokratekih vodite-
★
Ob začetku prve svetovne voj-
ne so vaditelj-; neikaterih največ-
jih stramk II. internacionale — v
skladu s svojimii siplošno znanim:
pogled.! na to svetovno morijo —
ukiniili tudi prvomajske proslave.
Pred prvim majem 1915. leta je
Centralni komite nemške social-
nodemdkratske stranke izdal pro-
glas, v katerem jie pozvali delavce,
naj ne proslavljajo prvega maja.
Centralni komite francoske socia-
listične stranke je obljub'1 bur-
žoaziji, da delavci prvega maja
ne bodo demonstrirali. Podobno
so storili tudi angleški laiburisti.
Tako so tr: največje stranke II.
internacionale zamenjale borbena
gesla prvega maja s taktiko raz-
rednega miru in sodelovanja z
buržoaizijo. Le ru-ski socialisti (in
nekatere skupine révolue onarnrh
marksistov v zahodnoevrcipskiih
deželah, zilasti Karel Liebknecht
in Roza Luxemburg) so hotel: tudi
v vojnem obdobju ohraniti revo-
lución armi pomen prvega maja 'n
dosledno izvajati taktiko spremi-
njanja imperialistične vojne v
državljansko vojno, ki naj bi se
končala z zmago proletar ata v
vseh vojskujočih se državah.
Prvomajske proslave, ki .so jih
med prvo svetovno vojno organi-
zirali ruski socialisti in revolu-
cionarn' elementi v ostalih evrop-
skih deželah, so razkrivale ozad-
je imiperialistične vojne, mcibili-
ziraile proletariat za boj proti voj-
n- in buržoaznim vladam, obenem
pa so tudi že celile rane, ki so
jih mednarodnemu delavskemu
gibanju zadali oportunistički so-
ci alnodemotkratski vodtetlji.
Zmagovita oktobrska re\x>lucija
m revolucionarni dogodki, ki so
j¿ slediäi, so vtsnLli svoj pečat
tudd prvomajskim proslavam. Na
ustanovnem kongresu III. inter-
nacionale spomladi 1919 so s'kle-
nili :
»I^omunistična Intemaicicnala
prevzema v svoje roke organiza-
cijo proslavljanja prvega maja.«
Istega leta je Lenin dejal:
»Ni se samo pri nas spremenila
slika proslavljanja prvega maja.
V	vseh deželah so delavci stopLli
na pot boja proti imperi al istu.
Osvobojeni proletariat zmagoslav-
no proslavlja svoj dan, svobodno
m odkrito, ne samo v sovjetski
Rusiji, ampak tudi v sovjetski
Madžarski, sovjetski Bavarski...
V	vseh velikih proletarskih sre-
diščih govore delavci o pomenu
sovjetske oblasti in o Mižnji
zmagi proletariata.«
V tistih revollucionamiih letih je
delavsko gibanje res odločno na-
stopilo proti izkoriščanju in na-
silju buržoaizije. Delavci so z
množičnimi reTOJucionamimi a^kci-
jami prisililli kapitaliste, da so po-
pustili in sprejeli mnoge njihove
zahteve. V številnih deželah so
uzaikonili osemurni delotvni dan. S
tem je bila jzpolnjena dolgoletna
težnja delavskega razreda. Toda
proletariat je zahteval že veliko
več: popolno svobodo organiizira-
nja, nacionalizacijo najvažnejše
industrije, priznanje pravice ne-
posrednega sodelovanja in kon-
trole v gospodarstvu, uvedbo ši-
rokega sistema socialnega zava-
rovanja, zvišanje mezd itd. Razen
tega so delavci tudi zahtevali,
naj vlade takoj umaknejo inter-
vencijske čete iz sovjetske repu-
blike.
Leta 1919. Francoiska vleda jie
že 20. aprila poklicala v Pariz
številne vojaške enote. Policija je
zaprla nad sto delavskih vodite-
ljev. Pariški delavci i>a prvega
maja le niso delali. Iz poročila
pariške prefekture je razvidno,
da je bilo v spopadih ranjenih
428 policajev.
Leto 1920. V Angli ji je stavkalo
več milijonov delavcev. Samo na
zborovanjih v Londonu se je
zbralo nad milijon ljudi. V Fran-
ciji pa je stavkailo 220 tisoč že-
lezničarjev, ki so se vmáili na
delo šeile 28. maja.
V	naslednjih letih se je pre-
budila Azija. Leta 1924 so bile
na Japomskem množične prvomaj-
ske demonstracije. Leta 1925 in
1927 je na Kitajskem proslav»-
Ij^ailo prvi maj več mili'jonov de-
lavcev in revnih kmetov.
V	letih svetovne gospodarske
krize, ko so delodajalci odpu-
stili ogromno delavcev in ko so
mili- joni od lakote umirali, je
proletariat proslavljal svoj praz-
nik v ostrih sipopadih z iizk-ori-
ščevalskim raizredom:
♦
Hitler je prišetl na oblast janu-
arja 1933. Nemško delavsko gi-
banje se je znašlo pred fašistič-
no nevarnostjo nepr pravljeno,
nesposobno za boj. Marca 1933
je Hitler z vdiitvaimi, ki jih je
spremJjalo nasilje, utrdiil svojo
diktaturo. Nekaj tednov kasneje
je spremenil prvi maj v »naco-
nalni dan dela«, dan sodelovanja
med raizredi.
Nemšk' socialni demokrati so
v svojii zaslepljenosti pozdravili
to Hitlerjevo od!!ioč:tev in pozvali
člaine svojiih sindikatov, naj pro-
slaviljajo prvi maj tako, kakor je
ukazala vlada. Socialni demokrat/
so res sodelovali v nacistični pa-
rad:. Že 2. maja pa so nacisti
vdrli v domove sindikatov, zaple-
nili sindikalno imetje, zaprld sin-
dikalne voditelje n razipustili sin-
dikate.
V	zadnjih predvojn.h prvomaj-
skih proslavah je proiletanat glas-
no opozarjal na grozečo faš stično
nevarnost ш podpirali španske
revolucionarje, k so se bojevali
proti fa.š.izmu. Pirvomajski proglas-
Kominteme, ki je zadnja leta
svojega obstoje le z veliko te-
žavo sledila spremembam v so-
vjetsk zunanji pol'ittk., pa so
ustvarjali precejšnjo zmedo v de-
lavskem gijbanju. To se je poka-
zalo zlasiti po sovjetsko-nemškem
paktu, ki ga je Kcminterna na
vse pretege hvaLla še celo tedaj,
ko so nacisti že stali v Framctji
in ko so avstr jski, poljski in če-
ški delavci že okusili strahote
nacističnega terorja.
Kmaiu po vojni so v števiilnih
državah (v katerih je proletariat
premagal zkoriščevalske razrede,
ali pa so se socialistični elementi
tako okretpili, da buržoazija ni
mogla več zatreti raizvoja), pro-
gliasili prvi maj za državni praz-
niik, za praznik vseh dei'.ovnih lju-
di. To se je leta 1945 zgodilo
razen v naši državi tudi v vseh
vzhodnoevropsk h državah, leta
1947 na Norveškem m v Indone-
zij', leta 1948 v Burmi, leta 1949
ma Kitajskem.
V	deželah s socialističnimi ali
naiprednini). vladami, kjer so pro-
glasil: prvi maj za državni praz-
nik, so prvomajske proslave po-
stale simibol ustvarjalne moči de-
lavskega nazreda, njegovih uspe-
hov in S'vetlih perspektiv. Pa tudi
v ostalih deželah, kjer se prole-
tariat še vedno bojuje za uresni-
čenje svoj'h osnovnih zahtev, je
bilo v povojnem obdobju manj
ostrih sipopadov, kajti delavsk:
razred je že skoro v vseh deže-
lah postal tako močna družbena
sila, da se mu buržoaizija ne upa
več nasiprotovati s takšnim nasi-
ljem kot pred zadnjo vojno.
V	deželah, kjer so fašističn' in
diktatorski režimi prepovedal:
prvomajske proslave (Španija,
nekatere latinskoameriške dežele
itd.) pa proletariat proslavlja prvi
maj z ogorčenimi spopadi s faši-
stičnimi, veleposestniškimi in dru-
gimi iizkori ščevalskim i režimi.
Stara prvomajska gesla so da-
nes že marsikje zastarela. Osem-
urni delovnii dan je postal stvar-
nost. Delavci proslavljajo svoj
praznik z bojem za večje eko-
nomske in politične pravice. Ni-
zozemski sindikati so na primer v
prvomajskem proglasu leta 1946
zahtevali industrijsko demokra-
cijo, zakonsko pr iman je letnega
dopusta, zboljšanje pokojninske-
ga zavarovanja, r^ta 1947 je
Splošna federacija dela Belgije
zahtevala razen zvišanja mezd
tudi »soodločanje na vseh stop-
njah ^ics'podarske dejavnosti.«
Istega leta so danski sindikati
govorili o zbdljšanju zakona o
plačanem letnem dopustu in o so-
delovanju delavcev v upravljanju
gospodarstev. Leta 1952 so sindii-
kati Zahodne Nemčije zahtevali
v svojem prvomajskem proglasu
uvedbo štirideseturnega delovne-
ga tedna. Predsednik burmanskih
sindikatov U Ba Šve je leta 1954
govoril na prvomajskem zborova-
nju o .postopni uvedbi delaiviskega
uveljavljanja v Burmi.
Zanim'ivo je, da v skoro vseh
prvomajskih pro^teih nacionalnih
sindikatov zasledimo zahteve o
postopni uvedbi delavskega samo-
upravljanja, ki so vsako leto bolj
oaločne. Takšruh zahtev pa doslej
še niso zapisali niti v prvomajske
proglase Svetovne sindikalne fede-
racije niti v proglase Mednarodne
konfederacije svobodnih sindika-
tov, čeprav so v mnogih državah
ze ustvarjeni pogoji za široko so-
delovanje delavcev v upravljanju
gospodarstva.	' j v
Predsedniki delavskih svetov o raznih v|>rašQnjih
Delavski svet in živlienislti standard
Gornje vprašanje smo postavu:
predsedniku deilavskega sveta To-
varne avtoopreme, Ptuj, tov. Lu-
d. ku Frasu. Odgovor i je:
Pod tem vprašanjem razumem
dvoje: koliko v okviru proizvodnje
v naši tovarni priispevaimo k dvi-
gu standarda v državi na splošno
in drugo, koliko od ustvarjenih
sredstev gre za izboljšanje živ-
ljenjske ravni delavcev v našem
podjetju.
Kar se tiče prispevka našega
podjetja za dvig življenjske ravni
v državi ozjircma za kritje siploš-
no državnih potreb, imam obču-
tek, da je ta prispevek precejšen.
Iz lanskoletnega dohodka podjetja
je billo odvedenih v razne družbe-
ne sklade okoli 68 milijonov di-
narjev. Menim, da je to precej,
če upoštevamo, da se kot indu-
strijsko podjetje šele razvijamo.
Preden smo začettii proizvajati av-
tciraoibilsko opremo, je skupnost
micirala isto v inozeimstvu drago
plačevat' z deviznimi sredstvi, ta
sredst/a pa sedaj lahko uporabt
za plačevanje uv^.-'za pc-LPošnih
dobrin. Tako je naš prispevek k
dv-gu življenjskega nivoja v dr-
žavi na splošno še precej v š] ,
kakor je omenjenih 68 milijonov
dinarjev.
Sedaj pa še k drugemu. Delav-
ski svet v našem podjetju, рк>-
dobno kot v drugih podjetjih, ne
more po lastni pobudi tako pri-
spevati k dvigu življenjskega stan.
darda svojih delavcev, kakor bi t
to želeli. V siklad skupne potroš-
nje bomo letcs lahko dali največ
dva milijona dinarjev, ks.r bo po-
raibljeno v glavnem za nakup sta-
novanj, za štipendije, razne nujno
potrebne tečaje in druigo. V tem
pogledu smo precej na slabšem
kakor lani, ko smo lahko dali stn-
đ kalni podružnici 500.000 d nar-
jsv za letne dopuste članov kolek-
tiva.
Delavski svet se trudi cm'ogo-
či'tii razdeljevanje toplih obrokov
med delom, kar delavci zelo želi-
jo. To vprašanje bomo skušali re-
šiti skupno s kakšnim drugim
podjetjem. Predvdevamo, da si
bomo v prihodnjih dveh letih vsaj
do neke mere uredili razmere v
proizvodnji, naibaviil še nekaj stro.
jev in viredilli prostore, da bomo
potem laže d,ali nekaj več za dvig
življienjskega nivoja članov naše-
ga koleiktiva.
Ob zaključku naj omenm, da
je našlio v podjetju v zadnjih le-
tih ugodno zaposlitev ckoli 200
ljudi, v glafvnem Ptujčanov, ki so
morali prej iskati zaposlitev dru-
god. Upamo, da bomo v bodoče
ustvarili pogoje za soliden zaslu-
žek še večjega števila ljudi.
Delavski svet in žena v proizvodnji
Gornje vprašanje smo zastavili
predsedniku delavskega sveta v
Tovamii perila »Delta« E4uj tov.
Francu Haužarju. Odgovoril nam
V lovarni pmla »Delta« je pn
320 skupno zaposlenih 80 odstot-
kov žena. Na prvi pogled bi se
res laihko pojavilo vprašanje, kako
reševati vprašanje žena v proiz-
vodnji. Toda če upoštevamo, da je
naša zakonodaja v tem vprašanju
zakonito uredila skoraj vsa vpra-
šanja v odnosih med ženo in pro-
izvodnjo in podjetjem, kaj po-
sebnega ne preostaja, kar b- mo-
ral reševati delaivski svet po svo-
ji iniciativi.
V našem podjetju je delo v ve-
liki večini normirano, nočnega de-
la ni, kar dellamo v dveh izme-
nah, v priikrojevalnici pa celo v
eni izmeni. Vsi zaposileni imamo
med delovnim časom polurnii po-
čitek ter priložnost za nabavo ma-
lice v bifeju podjetja. V delav-
skem svetu pravkar razpravljamo
o uvedbi toplega obroka za zapo-
slene, ki bi vsaj v zimskem času
bili res potreben. V tem pogledu
so velike težave zaradi pomanj-
kanja za to potrebnih prostorov.
Zelo tesni so tudi prostori, kjer se
odvija največ dela, v šivalnici.
Zaradi prenatripaniosti jie v tem
prostoru slab zrak, kar ne vpili va
ugodno na zdravstveno stanje ši-
vilj. V neki meri je to vzrok ne-
koliko prevelikega števila kratko-
trajnih obolenj žena, ki padajo v
breme podjetja in kar predstavlja
za naše podjetje resno vprašanje.
Nekaj žena iz našega kolektiva
je v našem podjetju že dočakalo
upokojitev. Delavisiki svet razmiš-
lja o tem. kako hi starejšim de-
lavkam v času, ko začne padati
njihova storilnost, nadomisstii
raizliko v zaslužku. Čeprav o tem
še ni konkretnega sklepa, so iz-
gledi, da bo to rešeno v korist
delavk, ki so svoje sile pustile v
n.ntrî -i oH- i.t 1
Delavski svet in osnovna org. ZK
Predsedniku delavskega sveta
Industrije kovinskiih in lesnih iz-
delkov v Ptuju smo zastavili vpra-
šanje: Delavski svet in osnovna
organizacija ZK v podjetju.
Predsednik delavskega sveta to-
variš Vrbnjak in sekretar osnovne
organizacije ZKS tov. Malek sta
skupno odgovorila:
V našem podjetju oKstaja osn.
organizacija šele dobro leto. V
vsem tem času je b i odmos de-
lavskega sveta do osnovne orga-
nizacije in obratno dober. Več-
krat se je zgodilo, da je csnovna
organizacija v določenih vpraša-
njih globlje ocenila trenutno si-
tuacijo v podjetju ter vnašala v
delavsk' svet brez vsakega vsilje-
vanja dalekovidnejše koncepte.
Ko'ektiv je znal pravilno ocen t
taksno prizadevanje osnovne or-
ganiizaciije, poisebej ko je šlo za
ureditev najvažnejših vprašanj
podjietja ob koncu preteklega leta
Sploh je v podjetju trenutno te-
žavna situacija zaradi pomanjka-
nja vodlilnega kadra m zaradi sla-
be komerciale v preteklih mesecih.
Kljub takšnemu stanju pa je de-
lavskemu svetu in osnovni orga-
niizaciji uspelo obdržati disciplino
v podjetju, proizvodnja se je po-
večala in bi ^pllch ne bilo težav,
če ne bi ljudje, ki so odšli, pustili
tako negativno ded:sčino. Tudi
sedanje težave so rezultat njiho-
vega della, vendar smo trdno pre-
pričani na osnovi sposobnosti ko-
lektiva in povpraševanja po naših
izdelkih, k- jih je treba le pred-
staviti tržišču in ne bo strahu, da
ne bi bilii prodani, da bo stanje v
podjetju že v naslednjem letu
mnogo mnog.a boljše.
Zahvaljujoč se taki podpori osn.
organizacije delavskemu svetu v
tako težavni situacij: in razume-
vanju kolektiva vsega, kar sta mu
razložila delavski svet in osnovna
organizacija, je podjetje prebro-
dilo najtežavnejše obdobje, ko so
mu posameznik^ že napovedovali
razsOfo, se utrdilo in ,fe na tem,
da se hitro okrepi. Vsekakor pa
bo potrebno ozko sodelovanje
med delavsk m svetom in osnov-
no organizacijo ZK in sindikalno
podnjžnico. ki se je tako izkazala
doslej, ohraniti tud' v pr-hodnje.
Maja delajo že skoro v vseh va-
seh ptujskega okraja odbori OF, ki
se sestajajo, pridobivajo nove čla-
ne, zbirajo material za partizane.
Dne 18. maja 1944 je odšel
Milko Golob-Jožko zaradi navezo-
vanja stikov z Zagorsko brigado
— na obisk v to brigado. Po nje-
govi vrnitvi so za povezavo vojniti
formacij NOV osnovali TV posta-
je, ki so bile v službi relejnih li-
nij. Tako so se formirale v ptuj-
skem okraju tele postaje: 14 TV,
8 TV, 17 TV in 15 TV.
Meseca maja je doživel hud uda-
rec Haloski vod partizanov — te-
rencev, ki so prišli v Haloze apri-
la z namenom politične propagan-
de OF. Nemci so 25. maja obko-
lili bunker v gozdu pri Sestržah,
kjer so si partizani uredili zaklo-
nišče. Še eden bunker .so zgradili
pri Črešnjevcu. V borbi je padlo
osem partizanov, enega pa so uje-
li. Izdal jih je mlad fant. Vi se jo
vrinil v njihove vrste z imenom
Branko.
leta 1945
Mesec maj leta 1945 je prinese!
po štirih letih borbe in trpljenja
osvoboditev slovenskemu narodu.
Vendar so še prve dni maja padle
zednje žrtve v cvetu svojih let. ki
3'h je okupator ustrelil pod Po-
horjem.
Dne 8. maja 1945 pravi vojno
situacijsko poročilo, da se umika
3- bataljon nemške vojske iz Or-
moža. Po Jiršovski cesti krije top-
ništvo umik. Dne 2. maja je 42
voz Kozakov odšlo iz Ormoža pro-
ti Ptuju in Mariboru. Dne 7. ma-
ja se umikajo Nemci po vurberški
cesti. V Ptuju je ukazal g^fstapo
policistom, da do tretje ure iz-
praznijo mesto: kasarne, orožni-
ške postaje v Ptuju in okolici.
Osmega maja zapuste mesto
zadnje nemške čete, ki porušijo
oba mostova. Haloška četa pregle-
duje teren okoli Lovrenca, kjer je
naletela na umikajoče Čerkeze.
Zaradi premoči sovražnika se Ha-
loška četa umakne. Čerkezi so
nadaljevali pot. Haloška četa ščiti
člane OOOF in KP. Dne 10. maja
prispe Haloška četa v Ptuj. »Ne-
premagljive nemške vojske« ne
najde več. Tudi bolgarski oddel-
ki, ki so zasledovali nemško voj-
sko, so iz mesta že odšli proti
Mariboru.
Dne 10. maja prispejo v mesto
oddelki KNO.I, ki prevzamejo vo-
jaško komando. Okrajni odbor OF
in krajevni odbori OF prevzamejo
upravno-politično oblast. Po nav-
dušenem praznovanju osvoboditve
v vseh krajih ptujskega okraja je
prebivalstvo pod vodstvom ljudske
oblasti in KP nastopilo pot obno-
ve v vojni težko prizadete domo-
vine in pot v socialistično izgrad-
njo družbenih odnosov.
Haloška četa se 22. maja raz-
formira v četo Ljudske milice, ki
se okrepi z novimi močmi z nalo-
go, vzdrževati javni red. V. Ro
Z izvolitvijo novega predsedni-
ka republike LR Kitajske Liju
Šao Čija so presenetili ves svet.
Liju Šao Či je bil doslej podpred-
sednik kitajske KP in "predsednik
odbora vsekitajskega kongresa.
Čeprav so ga na Kitajskem vedno
sodili za drugo osebnost po Mao
Ce Tungu, niso pričakovali, da bo
postal predsednik, pač pa so pri-
čakovali, da bo novi predsednik
Ču En Laj.
Tibetanski problem je dobil na
vsekitajskem zasedanju nov pri-
zvok. ker so delegati in govorni-
ki zelo ostro napadali Indijo. Ne-
hru je na njihove trditve odgovoril
samo S tem. da so izjave neodgo-
vorne in da kažejo na zaostro-
vanje hladne vojne. Položaj pa v
Tibetu ni tako zaostren, paç pa
kažejo nanj zahodni časopisi in
sami Kitajci s stalnim ponavlja-
njem napadov na Indijo.
Še slaba dva tedna sta do se-
stanka zunanjih ministrov Zaho-
da in Vzhoda, kljub temu pa na
Zahodu še niso izdelali enotnega
načrta za konferenco. Tako stanje
nam ne more nuditi upanja, da
bi poskušali doseči na konferenci
v Ženevi uspehe, kajti izkušnje
kažejo, da zagovarjajo ljudje na
konferencah, če pred tem niso
dosegli enotnosti, najbolj nemo-
goča stališča, da bi s tako takti-
ko izvabili iz nasprotnika vse in si
na osnovi tega potem ustvarili
načrt. Zaradi neenotnih stališč
lx> položaj na konferenci precej
neprijeten, kajti sovjeti so znani
kot izredno spretni diplomati, po-
sebno ker bodo fxiskusali zabiti
klin med zahodne zaveznike.
Alžirske občinske volitve, ki so
jih zaključili pretekli teden ka-
žejo, da Alžirci ne odobravajo
francoskega načrta, po katerem
naj bi kolonija ostala še naprej
kolonija. Udeležba je bila izredno
nizka, čeprav so volilne skrinjice
prevažali vojaki. Poročajo celo,
da so v mnogih vaseh vojaki ho-
dili od hiše do hiše in naganjal'
prebivalce na volišča. Neki desni-
čarski novinar je imel v zvezi ?
volitvami še toliko morale, da je
povzdigoval demokratično volilno
pravico, ki so jo dobili Alžirci kot
prvi kolonialistični narod. Kakšen
cinizem, posebno ker vsakdo ve,
da je od deset milijonov Alžircev
nad milijon v koncentracijsVi'r, ta-
boriščih. Nekateri celo navajajo.
da so internirali 1,9 milijona do-
mačinov. To je skoraj petina pre-
bivalstva! In če je petina inter-
nirana, kje je potem demokraci-
ja in volja za sodelovanje.
Te dni prihajajo iz Paname ve-
sti o demonstracijah, »invaziji«
nekaj deset neznancev na panam-
sko ozemlje in podobno. Z vsemi
temi akcijami naj bi zrušili se-
danji režim. V tej notranji nesi-
gurnosti ne gre za diktaturo, kot
je bila v Venezueli ali Kubi, pač
pa hočejo nekateri krogi hitreje
doseči boljše pogoje na Panam-
skem prekopu. Država Paname je
leta 1903 prodala ZDA koncesije
za gradrijo prekopa in takrat so
za »vse čase« sklenili, da bo pas
ob kanalu v ameriškem uprav-
ljanju in da bodo Panamci dobili
letno določen odstotek dobička.
Sedaj zahtevajo, da razdelijo
dobiček na pol. Poleg tega so tu-
di neurejene razmere na samem
prekopu, kjer domači delavci ni-
majo enakih pogojev kot Ameri-
čani. V prerivanju so nekateri ce-
lo zahtevali, da kanal nacionali-
zirajo. Sprememba bo potrebna,
ker drugače se lahko ponovi sue-
ški primer.
STRAN 4
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ, DNTE 1. MAJA 1959
Razstava starih glasbil
v Dtuiskem muzeiu
Nas muzej je znan zaradi iz-
redno bogatih arheoloških in kul-
turnozgodovinskih zbirk. Del kul-
turnozgodovinskih zbirk so tudi
stara glasbila. Obiskovalci graj-
skega muzeja so sicer lahko opa-
zili to ali ono staro glasbilo med
ostalimi razstavljenimi predmeti,
vendar lahko šple sedaj pravilno
ocenijo te zbirke, ko je razstav-
ljena v primernem razstavnem
prostoru, kakršen je baročni re-
fektorij v muzejskem poslopju.
Ptujska zbirka starih glasbil je
zaradi kvalitete števila razstav-
ljenih glasbil, prpcej pomembna,
ker je menda edinstvena v naši
državi. Zbirka se sicer ne more
primerjati z onimi mnogo boga-
tejšimi v Parizu, Londonu, Ber-
linu, Münchenu, Nürnbergu, Salz-
burgu, Florenci in drugih kultur-
nih centrih, vendar je omembe
vredna, ker so slične muzejske
zbirke zelo redke. Povod za pre-
glednejšo razstavo glasbil je dala
letošnja proslava 40. obletnice
slovenske glasbene šole v Ptuju.
Razstavo je aranžiral Drago Hasl,
odprl .pa jo je 5. aprila predsed-
nik Zgodovinskega društva Karel
Šenec.
Preglednost zbirke pride do iz-
raza v smiselni razporeditvi glas-
bil v treh vitrinah in v ostalem
prostoru po skupinah: godala,
brenkala, pihala in tolkala. Tu naj
omenimo le nekaj redkih primer-
kov. Med godali so tri redka glas-
bila iz rodbine viol, viola d'amore,
ročna viola, violina, predhodnica
današnje in mali bas iz XIX. sto-
letja. Med brenkali predstavljajo
posebno vrednost stara lutnja iz
leta; 1694. dve harfi navadne iz-
de'ave iz XVIII. stoletja, kakršne
so uporabljali potujoči godci, ci-
stola. vmesna oblika harfe in ci-
ter, starejše domače cimbale in
citre na lok. Med razstavljenimi
klavirji, ki so razmeščeni v raz-
stavnem prostoru, sta posebne
omembe vredna klavikord, pred-
hodnik danasnieqa klavirja z je-
klenimi jezički in forteoiano ali
pianoforte, eden pi-vih klavirjev
s kladivci.
V tretji vitrini so razstavljena
pihala. Trije ostank' koščenih
rimskih piščalk, najdeni na ptuj-
skem arheološkem področju, so
najstarejši. Zelo zanimiv je dolg.
star alpski pastirski rog za signa-
liziranje, nič manj nista zanimiva
dva zvita lesena rogova, prav ta-
ko previta z brezovo skorjo ka-
kor njun starejši predhodnik v
iztegnjeni obliki. V tej zbirki so
tudi trije starejši fagoti, ki so
bill baje tast godb«= nekdanje
ptujske Niestne garde. Tu so tudi
dve starejši oboi, oboa da cada,
starejši klarinet in drugi instru-
menti. Posebno 7gnimanje zbuja
porativ, male prenovljene orgle iz
ly.^g. leta.
Med tolkali sta dv3 pisana bob-
na godbe nekdanje Mestne garde.
Velik boben ima vrisano letnico
1799.
Nekaj muzikalij v prvi vitrini
in razobešene slike dopolnjujejo
razstavljena glasbila. Med muzi-
kalijami najdemo v rokopisu »Os-
nove gregorijanskega petja« iz
leta 1759, nekaj prepisov koncer-
tov za čembalo, prvo in drugo
violino, violo in bas iz XVIII. sto-
letja in nekaj prvotnih notnih
tiskov. Med slikami je zanimiv
fotografski posnetki reliefa s pro-
čelja ulice št. 4 v Bezjakovi u., ki
prikazuje nekdanjo godbo ptuj-
ske meščanske konjeniške garde
(laiO).
Razstavo glasbil je obiskalo že
mnogo obiskovalcev. Šolske eks-
kurzije so bile te dni njeni stalni
gostje. Odprta bo do 5. maja.
Zbirko starih glasbil bo moral
muzej stalno dopolnjevati. To
dolžnost narekuje sedanje že kar
lepo število glasbil in posebnost
ter redkost te zbirke sploh. Do-
polniti bi jo morali vsaj z glav-
nimi manjkajočimi zastopniki po-
sameznih skupin, a zlasti še z
raznimi ljudskimi instrumenti, ki
jih je napredujoča civilizacija iz-
podrinila, a so se tu in tam morda
le še ohranili.	H.
Ptu jstio tromosiovie
Pogled iz zrsk^
Praznik dela v slovenski
leni besedi
Nič ni čudn-^ga. da je prav
prvt maj, mesec razbohoten h po-
mladanskih sili in op>ojn,h prirod-
nih leipot, posta] vsakole^nr praz-
nik delovn h ljudi. Prvi dan naj-
lepšega m.eseca v letu je posve-
čen delu, ki mu je naš revoluco-
narni pesn,k Srečko Kr.^tovel
(1904—1926) dal nov družben
smcsel v c k!u znamen.tih sonetov
«Rdeči atom«, ki jih preveva glo-
boka socialna misel:
Nobenih n 7гт, zakonov ; samo delo
kazalo ho človeštvu novo pot,
n kamor .srce genija hotelo,
le tja za njim bo stopal zdravi rod,
in v našem delu vstane nova sila,
k' svet bo zrušila ;n dogradila.
Dc'ga je vrsta pesnrkov m pi-
sateljev v slovenskem slovstvu,
katerih dela odkrivajo vso težo
pcniženih in zait ranih, ki imajo
edno zahtevo: človeku dostojno
življenje in upoštevanje njegovih
delovnih naiporov. Med zastopniki
naše vézame in nevezane besede
s soci;3'lno vseb;no se zrcalijo
imena od ne zprcsnega kritika
Frana Levstika, preko Stritarja,
Ašikeirca, Župainčiča, Cankarja pa
tja do novejših izpovrdovalcev
novega, pravičnejšega človeškega
sožitja kot so Preži'h. Kranjec,
Potrč, Kosovel, Bor, Kajuh in
drugi.
Moj'Ster silovenske pesmii Oton
Župančič nam je leta 1946 zapel
novo pesem »v lepe dneve pcmla-
danje«, »pesem bratstvu vsega
sveta«:
Pesem vsemu svetu prava,
maja prvega zaipeta,
vsemu, vsemu svetu pesem prava.
(Prvomajska.)
Neupcjgljtvi borec za scc alne in
narodns pravice svojega zatirane-
ga ljudstva Prež hov Vocanc je
posvetil leta 1947 prvomajskemu
prazniku svojo črtico »Moj prvi
maj«, kjer v*di v prebujanju po-
mladanskega jutra simbol vstaje-
nja delovnega ljudstva, k mu bo
zasijala nova, pravičnejša doba.
P satelj, ki je vzhičen oh roj-
stvu majskega jutra, pravi v vso-
jsm opisu: »Tako sino rad sem
gledal jutro, ki je vstajalo pred
mojimi cčmi. Tega vstajenja se
nisem mogel nikoli nagledati.
Vedno sem pri njem odkriil kaj
novega in kaj lepšega ...« Mladi
Voiranc se n^ mogel načuditi god-
bi, ki je »prihajala iz neštetih
ptiičjih grl fin, je,donela iz brezo-
vega grmovja in z vej visokih
macesnov ...«
Globcko iz doline pa .je priha.-
jal »glas težkth, pairn.h kladiv, ki
so butala doh v dchni, kjer je
sta'a velika tovarna ...«
Iz zamaknjenosti v pomladno
nara vo so past reka Voranca pre-
budiM izletnik, z rdečimi nageJj-
ni, delavc iz dolinske tovarne.
Približala se mu je deklica-de-
lavka ,n mu dala nagelfjček. Ne-
kdo iz zletmske družbe pa je
pripomni I: »Lenkica, daj mu na-
geljček, da bo tudi on vedel, da
je danes pr-vl maj ... !«
Voranca je ta doživljaj vsega
prevzel, posebno beseda »prvi
maj« se mu je posebno vtisnila v
spomin, zlasti ker ga je nežna
deklica počast'la z rdečimi na-
geljni.
»Takrat vsega tega še nisem
razumel« — pravi pisatelj ob
koncu svoje zgodbe. »B to je še v
stari Avstriji. Pozneje sem šele
zvedel, kaj ркзтеп; prvi maj. V
stairi Avstriji delavstvo prvega
maja ni smelb praznovati, kakor
ga mi danes praznujemo. Praz-
novati so si ga upali le najbolj
pogumni ljudje . ..«
A. K.
Obrt v družbenem
pianu
Nadaljevanje z 2. strani
se uvedejo norme povsod tam,
kjer š.» te ne obstajajo in so po-
dani pogoji, da se uvedejo. Nada-
lje se predvideva razširitev grad-
bene dejavnosti; zagotovitev do-
voljnega števila potrebnih obrtnih
kadrov, predvsem v deficitarnih
strokah; skrb za pravs'no in smo-
trno vključevanje vajencev v
obrt: ustanovitev vajenskeqa
nradbenega oddelka na vajenski
šoli za razne troke v Ptuju; skrb
za tkzv. pošolsko izobraževanje in
vzgo.io obrtnih kadrov in še vr-
sto di-ugih smernic.
Pri reševanju nakaznih nalog
bo moral z občinskim ljudskim
odborom tesno sodelovati Zbor-
nični pododbor obrtne zbornice v
Ptuju. Prva naloga, ki jo bo mo-
ral izvesti, je ta. da v najkrajšem
času izdela konkreten predlog za
ustanovitev novih obrtnih obratov
družbenega sektorja, kateri naj bo
podkrepljen z realnimi ekonom-
skimi osnovami.
Izpolnitev danih smernic nam
daje zagotovilo, da bo tudi obrt
šla v smeri čim hitrejšega in
uspešnega razvoja v korak-u z
ostalimi Gospodarskimi panonami.
dm
LJUBLJANA
PETEK. 1. MAJA
5.00—6.00 Budnica — vmes ob 5.05
—5.10 Poročila in vremenska napoved.
6.00 Napoved časa, poročila, vremenska
napoved in objava dnevnega sporeda.
6.15 Z rdečim nageljnom v gumbnici
(spored delavskih pesmi in koračnic).
7.00 Napoved časa, poročila, vemenska
napoved in obvestila. 7.15 Naši kolektivi
čestitajo. 8.00 Prvi list majskega kole-
darja. 8.10 Marjan Kozina: Tlaka, kan-
fat. 8.30 Kovači s.mo... (revolucionarne
pesmi). 9.00 S potovanja predsednika
Tita. 9.30 O junakih, pesnikih in po-
mladi. 10.30 Razni kiaji, razna ljudstva
— a pesem le ena... 11.00 Za naše
male poslušalce, a) Kckec na volčji
sledi, radijska priredba, b) V zeleno
polje, v zelen log (otroški zbori). 12.00
Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Na-
poved časa, poročila, vremenska napoved
in objava dnevnega sporeda. 13.15 Ob-
vestila in zabavna glasba. 13.30 Čestitke
in pozdravi kolektivov. 14.00 Karol Pa-
hor; Priredbe slovenskih narodnih za
glas, zbor in orkester. 14.20 Josip Sla-
venski: Suita z Balkana. 14.30 Igra
Zabavni orkeste' RTV Ljubljana. 15.00
Napoved - časa, poročila in vremenska
napoved. 15.15 Zabavni intermezzo. 15.30
Jugoslovanski operni pevci v svetovnih
reprodukcijskih študijih. 16.00 Ljudje
in cesta. 13.30 Vesela pesem po vsej
domovini. 17.00 . Sredozemski zvoki.
17.30 Radijska igra. Anton IngoliC —
Fran Žižek: Obtožujem. 18.30 Glasbena
medigra. 18.35 Nikola Hercigonja: Sa-
tirične pe^mi po Jovanu jovanoviCu
Zmaju. 19.no Lahka glasba in obvestila.
19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Prerez
onere ,,Evgenij Onjegin" Petra lljiča
Cajkovskega. 22.00 Napoved časa, poro-
čila. vremenska nanoved tn pregled spo-
reda za naslednji dan. 22.15 Kovosti iz
našega arhiva plošč. 23.00 Poročila.
23.10 veselem ritmu. 24.00 Zadnja
poročila in zaključek oddaje.
LJUBLJANA
SOBOTA, 2. MAJA
6.00—7.00 Z veselo glasbo v praznič-
no jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poro-
čila in vremenska napoved. 7.00 Napo-
ved Pasa, poročila, vremenska napoved
in objava dnevnega sporeda. 7.15 Pihala
v ritmu naših ples»v. 7.30 Radijski ko-
ledar in obvestila. 7.35 Lahka glasba.
8.00 Prvi maj. krasni maj .. . 8.15
..Češpjeva vcia v cvetu . . ." 9.00 Dmi-
trii .?ostakovič: 2. koncert za klavir in
orkester. 9.20 Roistvo slovenske socialne
lirike. 10.00 Z iavnih radijskih koncer-
tO'V naših ooernih solistov. 11.00 Fran
Vodnik: Radijski oddainik. 11.30 Po
207d0vih in gorah (venček partizanskih
nappvnv) 11.40 v ritmu valčkov in potk.
П..0П Melodije za razvedrilo. 13.00 Na-
poved časa. poročila, vremenska napo-
ved in obiavi snoreda. 13.15 Zabavna
?1,3sba in obvesMIa 13.30 Veseli zvoki
s sektstetom Maurice Larcange. 14.00
noshišalci čestitajo in pozdravljajo.
15.00 Nappved čas?, poročila in vre-
menska napoved. 15.15 Obisk pri de-
lavskih Pihslrih godbah, 15.45 Nace
Grom: Jutri ne bom več učenec (repor-
taža). 16.15 Pevec ameriškega ljudstva.
16.45 Iz slovenske zabavne glasbe. 17.00
Londonske slike. 17.15 Revija domačih
pevcev zabavne glasbe. 18.00 Med sklad-
bami in zgodbami. 19.00 Lahka glasba
in obvestila. 19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Pokaži kaj znaš. 22.00 Napoved
časa, poročila, vremenska napoved in
pregled sporeda za naslednji dan. 22.15
Oddaja za naše izseljence. 23.00 Poro-
čila. 23.10 Plesna glasba. 24.00 Zadnja
poročila in zaključek oddaje.
LJUBLJANA
NEDELJA, 3. MAJA
6.00—7.00 Glasba v nedeljskem jutru
— vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremen-
ska napoved in dnevni koledar. 7.00 Na.
poved časa, poročila, vremenska napo-
ved in objava dnevnega sporeda. 7.15
Reklame.. 7.30 Radijski koledar in prire-
ditve dneva. 7.35 Veseli ritmi. 8.00 Mla-
dinska radijska igra: Kaj je doživel
mali vijaček. 8.40 Pod vasico lipo
(venček narodnih in domačih). 9.00 Dve
orkestralni rapsodiji Antonina Dvoraka.
9.25 Zabavna matineja. 10.00 Jugosla-
vija na inozemskih gradbiščih in tržiščih.
10.30 ,Sijaj, sijaj sonce . . (posnetki
javne oddaje z dne 28. IV.). Sodelujejo
solisti, orkestri in otroški zbor RTV
Ljubljana p. v. Janeza Kuharja. 11.30
Z repertoarja orkestra RTV Ljubljana.
12.00 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo — I. 13.00 Napoved časa,
poročila, vremenska napoved in objava
dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba,
vmes obvestila. 13.30 Za našo vas.
14.15 Naši poslušalci čestitajo in po-
zdravljajo — II. 15.00 Napoved Časa, oo-
roCila in. vremenska napoved. 1.5.10 B«.
klame. 15.25 v triCctrtin^kem taktu 2
orkestrom -Michaet Lîrmier (prrr izved-
ba). 16.00 60 minut športa in glasbe za
naše poslušalce. 17.00 .,V gorah in ob
morju" (slovenske in dalmatinske pe.smi).
17.ЗП Rolf Liebermann: Sola za žene,
komična opera. Izvajajo solisti, zbor in
orkester mariborske Òpere — dirigent
Jakov, Cipci. 19.00 Zabavna glasba, vmes
obvestila in reklame. 19.30 Radijski
dnevnik. 20.00 , Glasba z Elizejskih po-
lian" (posnetki javne mednarodne za-
havno-glasbene oddaie z dne 25. IV. v
I.tubljani). 22.00 K'apoved časa, poro-
čila. vremenska napoved in pregled spo-
reda za naslednji dan. 22.15 Iz sodobne
ameriške simfonične glasbe. 23.00 Poro-
čila in pregled tiska. 23.10 Plesna gHas-
ba. 24.00 Zadnja poročila in zaključek
oddaje.
MESTNI KINO PTUJ predvaja cd
1. do 3. maja 1959 t. 1. jugo-
slovansko-sovjetski barvni film
»ALEKSA DUNDIČ« in cd 5. do
7. maja francoski film »PRI-
MER DR. LAURENTA«.
KINO MURETINCI predvaja od L
do 3 maja t. 1. ameriški barvnu
film ŽENA Z NEAPEUSKIH
ULIC.
iZ JURŠSNC
20. aprila t. 1. smo v Juršincih
slavnostno proslavili' 40-letnico
ustnovitve KPJ. Proslavo je ob
sodelovanju učiteljstva pripravila
osnovna organizacija ZK-1 Uvo-
doma je nastopil pevski zbor. na-
to je bil slavnostni govor, ki ga
je imel sekretar ZK. Učiteljski
kolektiv je pripravil lepo igro iz
partizanskega življenja, ki je pri-
M Ognjeno srcs« na odru
v Rogoznics
Novcu£tanovg"eno prosvetno
d"ištvo Rc.g-zn^ca bo upr zoniio
v n-deljo, .3. тчја 1959, ob 15.
v Zadružnem domu v Rcgciznic.
ve'S2'oiqro Jsneza Švajncerja
»(XJNJENO SRCE«. V vseh vlogah
nr:3t:.pajo amaterj'-igralci tega
društva, ki so se že izikazali^ pri
raznih predstavah na domačem
cd.T-u.
Novoustanovljeno društvo bo
tudi začelo z urejanjem knj^ zn ce
in čitalnice v Rogozn ci. Zbralo
bo s svojsga območja knj:'ge, ne-
kaj knjig bo kupilo z lastnimi
sred.'îtvi, neksj p-mcči рз priča-
kuje cd občne. Ptuj in Mestne
k.ij'žmce Ptuj,
kazala težko pot osvoboditve na-
ših narodov. Prcslavs so se ude-
ležili številni državljani. Prebival-
stvo je izrazilo želio po podob-
nem profjramu za delavski praz-
nik 1. maj.	P- J-
a PÛDGORC
Prosvetno društvo v Podmrc'h
se je pred začetkom sezone, ki
are sedaj h kraju, zn3Šlo pred ve-
likimi težavami- dvornna je bila
v slabem stanju, inventar p^i. po-
lomljen ali v teko slabem stanju,
da ni bil za rabo. Društvo se je
vneto vr'.'!o na delo ter v krat-
kem času naštudiralo dve odrski
deli: ».Sovražnico mož« in »Spi
moia deklica« ter s tema delomn
nastopi'o na iprej na domačem, oo-
zn-^ie pa še na bli7njih ip f^laVi-
njih sosednih odrih. Tako so
uspeli zbrati sredstva za nabavu
novih stolov v svoji prosvetni
d'>orani. S orostovoliniini prisoev-
ki državljanov bodo zbrali kar
iim manjka do zneska 123.000
din. kolikor je оргетч stala, ko so
jo nabavili.
Društvo pa tudi sedaj, ko gre
sezona že h kraju ni prenehalo г
delom. Prav tako vneto kot prej
se pripravljajo na krajevni prav-
nik. ki bo 4. julija, ko bodo zopet
nastoDili z odrskim d"1om.

V zvezi s partizansko tiskarno
— Lackovo tehniko v Stogovcih
nam je tov. Miha Kolarič-Kostja
iz Ptuja, nameščenec Občinskega
ljudskega odbora Ptuj, prispeval
za objavo nekaj svojih spominov
na čase, ko je še vodil partizan-
sko tiskarno v Stogovcih.
Po njegovih pripovedovanjih
sestavljen 'sestavek objavljamo v
celoti.
»Prvi maj 1915 je bil za parti-
zansko tiskarno v Stogovcih —
za Lackovo tehniko poseben praz-
nik. To je bil za vse naše ljud-
stvo, z'isti pa za nase partizane
in scdeiavce našega narodnoosvo-
bodilne-a pokreta praznik novega
živl^en.ia, zmage nad krutem fa-
šističnim sovražnikom, praznik
novih velikih načrtov svobodnega
ljudstva Jugoslavije.
To leto se nam je zdela narava
po-ebno lepa, sveža, domača in
.prijetna. Zdelo se nam je. da je
'vso znova zadihalo na koncu voj-
nega morečega vzdušja in globo-
kega prepričanja, da je dan svo-
bode že tu. Ob vojnih skrbeh ni-
smo imeh smisla za rcm.^nriko.
za občudovanip prirodnih lepot
naše okolice in za razgovore o
občutkih v spomladi. V nas je ži-
velo sam eno. boriti se z vsemi
sredstvi do kraja in zmagati, zma-
gati za sedaj in za vedno, da bo-
do naši nasledniki živeli v miru,
brez vonj in vojnih grozot. Pre-
pričani smo bili, da se po tej
zmagi vsega demokratičnega sve-
ta našim otrokom ne bo treba
nikdar skrivati po bunkerjih in
raznih vojnih zasilnih človeških
zatočiščih. Prepričani smo bili in
smo lahko še sedaj, da ljudje ne
bodo nikdar več množično umi-
rali po raznih moriščih in tabo-
riščih ter frontah. Fašistični voj-
ni aparat je bil na svojem koncu.
Le teden dni po 1. maju 1945 je
še izdihoval. Devetega maja je za
nas prenehala 2. svetovna vojna.
Že dan prej smo razvili naše za-
stave in se razveselili priborjene
svobode. Naša mlada tiskarna se
je takoj preselila v Ptuj v bivšo
Blankejevo tiskarno in tam na-
daljevala z delom v veliko več-
jem obsegu kot prej.
Majhna prenosna tiskarna je
morala v jeseni 1944 iz hiše Juli-
jane Čuš iz Muretinc. ker je že
bilo težko tako skrivati partizan-
ske vezi s to hišo, da bi m.irno
lahko delovala tiskarna in brez
bojazni, da bi nekega dne gesta-
povci potrkali tudi na ta vrata in
odkrili dobro organiziran ir
tehnično opremljen propagandn
aparat v sredi vasi. Menda pc
sklepu Okrajnega odbora OF .r
bila tiskarna iz Muretinc preme
ščena v Stogovce v bunker poi
listnjakom družine Super. Bunke
sta prej mojstrsko v nočnih ura
pripravila partizana Zvonko Seiga
din in Janoš Pungračar. Tam j'
ostala tiskarna do osvoboditve, U
kratek čas je bil del tiskarne pr
Joklu v Stogovcih, ker so bile ve
zi k Šuperjevim skoraj že prevet
očitne.
Petčlansko tiskarniško osebje s(
tvorili: partizan-kurir Miran Sa
gadin-Jožek iz Ptuja, partizank
Breda iz Maribora in Ljuba Ro
škarjeva iz Gajevec, kurir Stanke
Koželj s Hajdine in vodja tiskar-
ne .Miha Kolarič-Kostja. Ko jo
padel kurir Miran Sagadin. j?
opravljal glavne kurirske posle
Stanko Koželj. Najtesnejše zveze
je imela tiskarna s pokrajinsko
tehniko, od koder je dobivala vsa
strokovna navodila in naloge. Od
partizanov s^a vzdrževala s ti-
skarno zvezo Marija — Ženka m
Zvonko Sagadin, prišel pa je v
tiskarno tudi Sergej Kraigher,
Franc Belšak-Tone in drugi.
Oprema tiskarne je bila dokaj
skromna. Bunkerska ležišča so
bila podnevi delovne mize, na ka-
terih sta bila 2 ciklostilna aparata,
2 pisalna stroja in radio ter nekaj
druge opreme. Papirja je bilo
včasih dovolj, največkrat pa pre-
malo. Ko je zmanjkalo ciklostil-
nega papirja, smo morali porab-
ljati celo liste iz zvezkov. Papir
so nam dobavljali iz Ptuja po
kurirjih razni naši somišljeniki.
Enkrat smo ga dobili celo en
vprežni voz in smo ga hitro po-
rabili, saj so pogostoma prihajali
na javke kurirji, ki so raznašali
podnevi in ponoči pri karbidovki
izdelane stvari. Mnogo tiskarskih
pripomočkov in papirja ter barve
nam je priskrbela partizanka Ida
Zadravčeva-Nada, Ida Peričeva iz
Ptuja, Mimica Legvartova iz
Stonjc in drugi. Za prehrano pa
je skrbel naš intendant Ivan Rau.
S hrano nam je velikokrat poma-
nala družina Zajko iz Slap. Po-
sebno se je za delo in material
naše tiskarne zanimal Okrajni
■enter, zlasti pa, kot že rečeno.
Zvonko Sagadin.
Delo mladega, neustrašenega,
r.rčnega in tovariškega kurirja
Mirana Sagadina-Jožeka in Stan-
ka Koželja s Hajdine ter drugih
ni bilo lahko. Včasih smo jih na-
tovorili z literaturo, da so jo ko-
maj nesli. Na javkah s TV sta-
nicami in z Okrajnim centrom je
bil ta material dalje razdeljen in
razširjen med ljudstvo. Dogajalo
se je tudi, da je morala tu in tam
literatura v ogenj, da je ne bi
iztaknili fašisti pri hišnih preiska-
vah.
Kolikor agilnejša je bila naša
tiskarna skupno s kurirji m TV
stanicami ter Okrajnim centrom,
toUko besnejši so bili okupatorski
voditelji in njihovi pomaoači, ker
so bil listki povsod po u'irah, v
(Nadaljevanje na 5. strani)
Supeijtivo psaiopje v Stoj^vch
PTUJ. DNE 1. MAJA 1959
PTUJSKI TEDNIK
STRAN 5
Letos bomo postavili spomenili
padlim prvoborcem pii Mostjo
»Prva slovenjegoriška Cöta«, k.
jo je Ijud'Stvo imenova'lo »Lacko-
va četa«, je prva oborožena sku-
p.na v borbi prott okupatorju v
sevar&vzliC'dni Sl'iveniji. Ta malo-
stev/.'-ia, a junaška skup.na bor-
ceu--k:.mun' Sibciv .in oatriotov, se je
uprla c'k-,-pat3rjiu v najtežjih dneh,
v dneh njegove največje m^oči
zato, ksT se js zavedala, da mo-
ra јз zmagati naprsdne s le 'J borbi
proti fašizmu, da morajo začet'
bx'bo, čeprav pri nas v najitežjiih,
na vjisz brezupnih ckcliišč nah.
Leios avgueta bo preteklo' 17
let od bitke pri Mcstj-u, v kateri
se je jrunB'ška skupina prvoborcev
»Lackova čete« spopadila s sovraž-
nikom, ki je bil po številu pri-
bližno desetkrat m^očnejši in se po
svcji; S'krcimni oo-orcžitvi mi mogla
niti primerjati z nj.im. V dejstvu,
da ji9 spopad m^id ipnvclborci n
cikiup-citcirjem trajal dve in po)l ure,
a bt po vojaškem pneračunu glede
na število in cbcrcžitev obeh bor-
benih skup-n in ckcili-.ščine bojiišča
— predvidevali le pičle pol ure, je
zapcpsidena visoka borbena zavest
prvobcrcev in n zka moraila so-
VTažmika, ki se je nazadnje le mo-
ral zaivedati, da je njegova borba
krivična, da se beri proti junakom,
ki bran jo !e svoje nacicna'ne
pravice, k: jih nima nihče pra-
vice teptat'.
Občimiiki odibcr Zveze borcev
NOV se priprEivilja na svečan do-
godek skupaj z Občinsikim ljud-
skim cdíb'CL'cm v Ptuju na zgra-
ditev spcm.enika psidUim prvobor-
cem, za katerega jie izdelal osnu-
tek inž Koomut iz Maribora. Slo-
vesno bccTjo spomenik odkrili s
■ scdelicvanj.£m vssh množ čniih or-
ganizacij na dan sedemnajste ob-
letnice borbe pni M'Cistju dne 8. av-
gusta, v počastitev 40-letnice Ko-
miuniistiične psirtije. Ta dan bo ob-
enem prcglaš^n za naš občvnski
praznik.
Čeprav bo spomisnik v spomin
na b:tko v Mcisftju odkrit šele čez
st ri mjsssce, smo se odločili, da
našim bralcem že sedaj p>cisredu-
jemo zgodcvinski oris delovanja
»Lackove čete«, predvsem zaradi
šol, ki jim bo isiluž:l pri prtrejanju
iz'^etov na pesniisko Invado in gaj
ob Mostju, kjer so krvaveli prvi
borci za svcbodo z ptujîksga
okD'iša.
»»Prva slGvenjegoriška«
ali »»Lackova četa«
je bila osnovana januarja 1942.
KomEndir te čete je bil mladi pe-
kovski pcmcčnik Vinko Reš iz
Vintarovec, pcilit-kcmi-.sar pa di-
jak Zvonko Saigadin iz Ptuja, ki
je že v jeseni leita 1941 poizval iz
Kapfenberga tri brate Rese, pre-
dane komuniste, ki so morali v
Avstrijo na pris;)lno delo, da bi do-
ma orgamiziradii oboroženo sikupi-
rii-D. Od januarja do maja so se
četi zEpDvrstjo pridruževali: Tom-
šič-Maili od Tomaža pri Ormožu,
Alojiz Zavec, delavec iz Krčevine,
Alojz Pukšič iz K:carja, Franc Pe-
■ trovič iz Ptuja., Karel Stojko iz
Mote pn: Ljutom'sru, Franc Osoj-
ni!: iz Desanc, Janez Čeh iz Cer-
kvenja.ka in Franc Knez iz Zagore.
Napadov na nsmske postojanke v
Slovenskih goricah sta se udele-
ževala tudi Jane^ Kdkcl iz Ger-
linc ;.n Franc Rajšp iz Destemika.
Od Č2isa do časa pa sta prihajala
v četo poiiti'čna organ.zatorja OF
kmet Jože Lacko ^n Franc Kram-
berger, delavec v že.lezniških de-
lavnicah v Ptuju, ki je živel od
decembra 1941 skupaj z Lackom
v ilegali. S četo je bila od marca
1942 v stalni povezavi M:ma Ko-
vač-Barčka, vdova po padlem Šte-
fanu Kovaču, okr. sekretarju KP
za Prekmurje. »Barčka« je v ptuj-
skem okraju izvrševala funkcijo
sekretarke KPS.
Četa se je največ zadrževala v
Gradščaku, v zid an» ci čuša iz Le-
van je, v gabemiiških gozdrwih in
v podzemeljski jami blizu Tcpla-
kove domačije v Mrsteh, včasih
pa tudi pri Čehu v Kicarju, v ope-
karni v Janežovcih, kjer so dobi-
vali borci hra.no iz skladišča, in pr;
Lavrenčiču v Novi vasi. Glavno
jaivko so imeil'. pri kmetu Simoni-
ču v Zg. Velovleiku. Denarno po-
moč so prvciborcem nudili želez-
niičarji iz ptujskih železniških de-
lavnic preko Lecpclda Voda, La-
vrenčiča in Rajšpa. Skladišča hra-
vneničiču in Frasu ter pri Kovaču
v Škofcih.
Od napadov na nemške posto-
janke v Slovenskih goricah, ki jih
ja četa izvrševala od maja dalje,
mcra.m'O omeniti napad na orož-
niško postajo v Destem.i'ku, da bi
csvcibodili ujetega soborca Rajšpa,
kar pa se jiim m posrečiilo. Na
strani prvoborcev ni bilo žrtev.
Nato je četa napadla občinski urad
v 'Vitomarcih, da bi zaplenila ži-
viilske kairte in pisalni stroj. Na-
pad se je pasirečt.1. Živilske karte
so izročili trgovcema Tereziji Ci-
glar v Rogoznici in Štegerju v
Gerliincih, ki sta četi dobavljala
prehrambne predmete.
Ob koncu jiunija je Jože Lacko
ski.ical s0stan.ek v svoju rojstni hi-
ši v Kicarju, k: so se ga udele-
žilii: »Barčka«, Kramberger, Osoj-
nik in drugi. Na sestanku so skle-
nili, da bo četa likvidirala gesta-
povske ovaduhe. Po tem sestanku
so liikvtdi;raiLi izdajalce v Janežov-
cih, Levanjcih in Kicarju. V sve-
ti ns-kih gozidoiviih je četa razorožila
in likvidirala dva nemiška orožni-
ka, med Rujem in Domavo pa
je onesposobila telefonske pro-
go vne narprave in minirala progo.
Borba pri Mostju
8. avgusta 1942
Ko je četa likvidirala nemčurja
Žampa iz Levanjc, se je hotela
umakniti v varnejše Haloze, ker
je ckupator naipeíl'vse sile, da iz-
sledi četo v Slovenski.h goricah. V
ta namen sta odšla najprej v Ha-
loze Zvonko Sagadin in Franc Pe-
trovič iz Ptuja.
Noč od 7. na 8. avgusta so pre-
bili bore. v gozdičku Tešava bWzu
Mostja in so tam ostali tudi čez
dan.
Dne 8. avgusta 1942 ob 6. ur:
popoldne je skupino 10 borcev ob-
kolilo v gozdičku Laze pri Mostju,
kamor so edili iz gozdička Teša-
va, 54 dobro oborožen.ih nemških
orožnikov in šest gestapovcev iz
Ptuja. V pomćč so poiklical' še
orožnike z orožniških postaj na
deželi. S puškami in pištolami.
cb.orožemi bcrci so začek brez-
upen boj, ki je trajal po nemških
porooil h do pol devetih zvečer.
Prvi je padel Franc Kramber-
ger, nato pa skupaj Vinko in
Kastja Reš ter Alojz Zavec v mo-
čvi.mati kotanji, ko so jih zadele
ročne bcmibe.
Od Nemcev sta padla okr. orož-
niški načelnik Hupfauf in povelj-
nik orožniške postaje na Zg. Bre-
gu Tharner. Ranjena borca Draga
Stojika n Janeza Pukšiča je oku-
pator ujel. Ceh se je predal za
Knezom, k se borbe sploh mi ude-
ležil. Knez je biil v četi nemški
ovaduh. Prej je nudil zavetišče
Lacku in prvnlborcem. Ko pa so
mu sina Nemci zaprli v Celju, ko
je h'Cdil v kmetij.s.ko šolo v Šent-
jurju, j.e za ceno sinove osvobo-
ditve pristal na sodelovanje z
okupatorjem. Po castarju je javi
gestapu, da je četa v gozdičku pri
Mostju. S tem je i.zvršil velik zlo-
čin. Njegovo izdajstvo je uničilo
žvvtljenjia mladih junakov, ki so
billii priipraiVljieni žrtvovat' vse svo-
je siile v borbi za osvobod.itev, v
borbi za bdljše življenje sivo je ga
naroda. Tudi Čeh, organist iz Cer-
kvenj.aka>, ki je bil sprva dober
borec, je v rokah okupatorja za-
prvoborcem. Zaradi njega je padlo
v roke okupatorju več sto ljudi,
od katerih so mnoge ustrelili,
mnoge pa odpeljali v nemška kon-
centracijska ta'boriišča, od kcder
se jiih 90 ni vrmilo.
Oba ujeta borca Stojko .in E4jk-
šič sta kmalu po bitk umrla; prvi
v ptujski bolnišnici za poeledicami
strelov, drugega pa so v Ptuju
us'trel'ili.
Jože Lacko, Franc Osojnik in
Mirko Reš so ranjeni bežali proti
Sp. Velovleku. Mrko se je zate-
kel v hišo svojega deda v Dester-
mik, kjier se je iz obupa ustrelil.
Preveč ga je prizadejala misel na
mrtva brata, in na svojce, ki so
jih gestapova odpeljali v zapore.
Jožeta Lacka. k.i js našel zave-
tje pr. kmetu Horvatu v Sp. Ve-
lovleku — je Horvat javil gesta-
pu. Dne 10. avgusta so ga prijeli,
ga zver nsko mučili, nato pa od-
pedjali v Pluj. kjer so ga vsega
krvavega, bosega i.n povaljan eg a v
cestnem prahu gonilni po ptujskih
uliicah s tablico na prsth, na kateri
je pisalo v nemškem jeziku: »Jaz
sem morilec in vodja band i tov —
Jože I.acko.« V ječi so Lacka še
naprej pretepali, da so se na te-
lesu odprle globoke krvaveče ra-
ne, z nožnih prstov pa so mu tr-
gali mohte. Jože Lacko je bil he-
roj. Pon-asno je odgovarjal oku-
patorju, da je Slovenec in da se
je borili, ker je tako hotelo ljud-
stvo. Sbra.šne miuke je junaško
prenašal. Njegov duh je bil ne-
zilomljiv, a teilo je kloni.lo. V ječi
je kmalu zgubi zavest, njegove
rane so se ognojile. Okupator mu
jih ni zavezal, ni zdravil, zato je
dobil zastruiplj.enjie in umrl v ptuj-
skih zaipcirih 18. avgusta 1942.
Osojnik je hotel maščeva.ti Lac-
kovo smrt, hotel je organizirati
napad na izdajalca Horvata iz Sp.
Velovleka. Ko se je 29. decembra
1942 zadrževal pr prijatelju
Krarabergerju v Krčevimi pri Vur-
berku, ga je izdajalec Kutovec
javi gestapovcem, ki so obkolili
Krambergerje'vo hišo in Osojnika
ustre'iili.
Junaška »Prva slovenjegcriška«
ali »Lackova četa« bo ostala za-
pisana v zgodo'vni slovens.kega
naroda med naj.hrabrejšiimi skupi-
nami prvoborcev proti fašizmu.
V. Ro-
Ptuj s starim lesenim mostom, ki se bo kmalu poslovil
Zborovania v počastitev
IV. kongresa ZSJ
V četrtek, 23. aprite 1959, je
bilo v Ptuiu kongresno zborova-
nje v počastitev IV. kongresa
Zveze sindikatov Jugoslavije, na
katerem je govor i tajnik Občin-
skega sindikalnega sveta Ptuj o
40-letnem revalucionamem boju
delavskega razreda Jugoslavije n
vlcgi .n nalogah sindikatov v da-
našnjem družbenem življenju v
sedanjem obdobju graditve socia-
lizma.
Na.to «".ta govorila še delavca-
železničarja iz ptujsk h železni-
ških delavnic tovar ša Karel Ko-
ren m Fra.nc K'csec, ki sta pi-i.po-
vedovala svoje spim ne in do-
življaje iz dni stare Jugoslaxije.
kako so delavci takrat delali v
sindikatih, kako močna je b.'a
takrat delavska enotnost, opsala
sta delo v delavsikem društvu
»Svoboda« in takratne borbe de-
lavskega razreda za svoje pra-
vice pod vodstvom canov Komu-
nistične partije Jugoslavije. Pr -
povedovanje obeh tovarišev so
vsi U'deleženci toplo pozdravili .n
jima zrazil priznanje za njuno
aktivno delo .n borbo v stan Ju-
goslaviji. Nato so p-'siaii v imenu
Občinskega sindika.'nega sveta in
članov sindikaln h podružnic ptuj-
ske obč ne przdravni telegram
IV. kongresu Zveze sind katov
Jugoslavije v Beograd.
V MajšptTku so se delava m
delavke iz obeh tovarn zbrali v
petek, 24. apriia, v kino dvorani
na kongresno zbrrovanje. Po go-
voru so člani sind kai'nih podruž-
nic poslali pozdravn telegram IV.
kcngresu Zveze s nd katov Jugo-
slavije. Slavnostni sestaniki so b-'ld
tudi v ostalih sindikalnih podruž-
n cah.
Ustanovljena sindikalna
podružnica KG »»Dravsko
polje«
v nedeljo, 26. aprila 1959, je
bila v Kidr'čev.em ustanovna kon-
ferenca nove sindikalne podruž-
nice Kmetijskega gospodarstva
»Dravsko polije« v Kidričevem,
ki je nastala iz združitve doseda-
njih sindikalnih podružnic kme-
t'j'skih gospodarstev v Kidriče-
vem, Tumišču, Staršah in Pra-
gerskem. Konference se je udele-
žil predstavnik Občinskega sindi-
kallnega sveta Ptuj in direktor KG
»Dravsko polje«.
Na ustanovni konferenci so
predstavniki doseda-njih sindikal-
nih podružnic poročali o doseda-
njem delu sindikalnih organizacij.
G'avna razprava pa je bila okrog
nalog in vloge nove sindikalne
podružnice in o vlogi in nalogah
pod.o.dborov in sindikaln h grup v
obratih posestva.
Posvet predsednikov in
tajnikov sindikalnih
organizacij
v sredo, 22. aprila 1959, je bilo
v Ptuju posvetovanje predsedn kov
in tajnikov sindikalnih organiza-
cij ptujske Cbčine, na katerem je
bilo govora o nalogah sindikatov
ob pripravah in praznovanje prve-
ga maja. Na posvetovanju so se
seznanili tudi s programom se-
minarja, ki bo v maju za vse s n-
dikalne delavce v Ptuju, Kidriče-
vem in v Majšperku.
mestu in cestah po vaseh. Da pa
nam niso mogli na sled, je bila
med drugim velika zasluga druži-
ne Šuper iz Stogove in nam na-
klonjenih ljudi po terenu, ki so
pazili na vsak gib sovražnika in
nam vse sporočali. Šuperjevi otro-
ci, osnovnošolci, so nam pomagali
v tiskarni — v bunkerju zlagati
in rezati papir, rezati parole, ve-
zati brošure in druga dela, ven-
dar od njih ni nobeden v okolici
niti v šoli zvedel, da so pri njih
partizani. Sam pokojni Šuper, če-
prav je bil slep, invalid iz I. sve-
tovne vojne, je raznašal naš tisk
in bil stalno v dobri povezavi z
ljudmi, da je zvedel za terenske
novice od blizu in daleč. Šuper-
jeva metla za sneg je bila pozimi
stalno v rokah Šuperievih otrok
in žene, da so sproti pometali
sledove stopinj okrog hi.še.
Ko se je nekega dne pokazala
resna nevarnost, da bi nam pri-
šli fašisti na s'ed, da imamo ti-
skarno pri Šuperjevih, smo se z
najpotrebnejšim inventarjem vred
začasno preselili k bližnjemu
Joklu v Stogovcih, k možakarju,
ki je imel dobre zveze s partiza-
ni, čeravno so ga ljudje smatrali
za ČMdaka. ki se je za'-adi neke
dediščine zaprl vase in je bil ne-
dostopen za vso okolico. Nf.pram
nam je bil izredno požrtvovalon
in pazljiv poleg svoje velike
skromnosti. Pri njem smo ostali
le kratek čas, potem pa smo se
vrnili v naše stare »tiskarni.ske
prostore« k Šuperjevim ter ''■am
ostah do osvoboditve.
Ob 1. maju 1945 se nam je ze
zdelo, kot da je okrog na» že
konec vojne, vendar se je slišalo
od daleč grmenje topov. Po do-
lini ob Dravinji se je skozi Halo-
ze vila kača zbeganih bezečih
vlasovcev in ustašev. ki so še
spotoma ropali in kradli ter na-
dlegovali prebivalstvo. Naša ti-
skarna je že tiskala poziv osvo-
bojenemu, prebivalstvu, parole za
osvoboditev in obvestilo za prve
proslave po osvoboditvi. Imeli smo
tudi že načrt za delo po osvobo-
ditvi v ptujski tiskarni.
Maj 1945 je bil za naše ljud-
stvo, ki se je veselilo osvoboditve,
res lep, zelen, cvetoč maj, v ka-
terem so se osvobojeni ljudje ču-
tili kot prerojeni, čeravno je srce
marsikaterega krvavelo nad v voj-
ni izgubljenim svojcem, ki so ga
v tem in prihodnjih majih zaman
pričakovali, ker je ostal v vojnem
metežu kot borec, talec ali žrtev
fašističnega nasilja.
Vsako leto se v maju spomnim
nazaj na vojni čas, ko so si ljud-
je iznad vse prirodne lepote že-
leli le eno — svobodo. Danes je
ob 1. maju pravo ljudsko vrvenje
po naših lepih krajih, saj svobo-
dno praznujemo ta velik dan, k:
je za vse delovne ljudi po svetu
najiepši praznik.
Letošnji 1. maj bo še posebni)
svečan, saj praznujemo skupno
z njim 40-Ietnico KPJ. ki je viso-
ko dvignila borbenega in revolu-
cionarnega duha naših narodov in
stopala v najtežjih časih na čelu
v borbi za našo svnhodo in nend-
vi'^nost in tud' danes stopa na
r?!u v borbi za vsestranski napre-
dek nase domovine.
Uživajmo sadne sokove!
MediciTiska higienska znanost sç
že dalj čaisa bon za zmanjšanj«
uporabe alkoholnih pijač kot škod-
ljive teikočine in propagira иркзга-
bo svežih ali konserviranih sad-
nih sokov, ker jih uvršča v prave
zdravilno lirano. Sadni sokovi s<
bili v začetku tega stoletja take
rekoč praktično neznani. Danei
v mnogiih državah zavzemajo važ-
no mesto v prehrani zdravega ir
bolnega človeka. V ZDA na pri-
mer popijejo na leto eno in po^
milijarde li.trov s,adnih sokov, oc
teh 25 milijonov litrov grozdnegi
soka. Švica uporablja sladki mošt
V gostilnah, bifejih in vagon-re-
stavracijah je Siploš.no uveder
grozdnu sok. Tudi v drugih drža-
vah rn pr. nas se potrošnja sad^-
nih sokov veča. Vsak, komur ji
kaj za ljudsko zdravje, mora so-
glašati, da je uporabo sadnih so-
kov potrebno propagirati. To je
potrebno ne le zaradi pobijanje
alkoholizma, ampak tudi zaradi
zboljšanja m izpapölnjevanja na-
se dnevne prehrane.
Zle posledice preobilnega uži-
vanja alkoiholnih pijač srečujemo
dnevno tudi v našem mestu. Ptuj
pozna marsi.kd.o bolj po vinu ka-
kor po zgodovinskih lepotah. Ni
naš namen zbujati nevoljo pri ti-
stih, k- so gospodarsko zaintere-
sirani. da se troši čimveč alkohol-
nih pijač in ne bi hotöM zmanj-
ševati gospodarske pomembnosti
vinogradništva v naši občini, ven-
dar je upravčen očitek, da se
premalo skrbi za izdelovanje sad-
nih sokov. Vprašanje uživanja al-
kohola je predvsem zadeva posa-
meznika. Je pa vprašanje, k mo-
ra zanimati našo družbo, kajti al-
koholizem ne ostaja izoliran na
posamezn.h primerih, ampak pre-
naša svoje zle posledice v širino.
Vprašanje alkohol zma zanima na-
še zdravstvo, socialno skrbstvo,
šolstvo, proizvodnjo itd. Iz stati-
stičnih podatkov bi mogli ugoto-
viti, kakšno ogromno škado po-
vzroča alkoholizem našemu zdrav-
ju. kakšne so posledice vplivov,
ki jih a'kohoiiu predanj starši pre-
našajo na i?troke, kakšen je vpl.v
alikoh'ola na delovno sposobno.st.
kakšne so posledice alkohola na
fiz.čno, umsko n duševno člove-
kovo delo. V Jugoslaviji p-pije
povprečno vsak državljan devet
litrov čistega alkcJi.cla (pred 20
le^-i šest litrov). V ptujsk obč'n
je potro.snji alkoho'a na orebiva'-
ca 11 litrov. V samem Ptuju je
bil.'> let? 1958 p-trošen h 571,858
litrov alk'-Jholn h pijač, v občini
pa 717.740 litrov. Kot alkoholni
potrošniiki smo Jugoslovani takoj
za Francozi in Italijiani, ki popi-
jejo največ alkohola. Če bo na-
raščanje potrošnje pr: nas tako
napredovalo kot dosilej, si bomo
pridobili žalosten sfloves aillkohol-
niih prvakov.
Pa vrnimo se rajši k sadnim so-
kovom. — V brošuri švicarskega
strokovnjaka za predelavo sadja
dr, Müllerja »Sadni siokovi, zdrav-
je in zdravilo« je vsestransko
osvetljena uporaba sadnih sokov
kot dela prehrane in kot zdravila.
Sličnih publikacij tudi pri nas ne
manjka, le da gredo več ali manj
necpažen.o mimo nas. Sadni sc.ko-
vi vsebujejo mnogo vode, sadni
sladkor in druge vrste sladkorja.
Z njimi nadomestimo v organiz-
mu vedo, ki jo -zločajo ledvice,
črevesa, pljuča in koža. Sadni so-
kovi so tudi bogati na minera'lih,
ki j.ih telo potrebuje. Preprečuje-
jo čezmerno kopičenje kislin v te-
lesu, ki so posledica preobilnega
uživanja mesa, žitaric, rafinirane-
ga sladkorja in rafinirane masti.
Uporaba sadnih sokov pospešuje
prebavo. En liter jabolčnega soka
vsebuje na primer toliko hran-
ljivih snovi kot 7 del mleka.
Grozdni sok ga celo presega. Mno-
go ljudi ima predsodke, ki izv -
rajo iz navade. Pravijo: »Za mo-
škega ni sladka pijača.« To izvira
še iz onih primitivnih časov, ko
se je mislilo, da je pravi moški le
tisti, ki se opija in pijan leži v
jarku. Delovna storilnost v tovar-
nah in delavnicah se pri omeje-
vanju alkoholne potrošnje in s
povečano porabo sadnih sokov
zviša, kajti sOkovi so del prehra-
ne, kater.h vrednost na primer pr
grozdnem soku preseaa celo vred-
nost krompirja in mleka. Sadn
•tokovi so važni tudi pri prehran
bolnikov. Lahko bi govorili tudi r
zdravilni moči .sadnih sokov. Sve-
ž' sadn' sokovi osvežujej.0 bolnik-
in mu dajejo potrebno odpornost
Seveda tud' prevelika obremenitev
želodca s temi sdkovi neugodn'^'
vpWva na bolnika.
Naloga naše ce'otne družbe b
t^roj bila. da se odl-^čno Dostav
na stran uporabe .^sdn-h srkov. k
niso erierpetski izv^^T. amopW
tud' Z3ŠČ tna h'"ana za človeka. V
nto.rpsu naŠA^a ljudstva i^. da sp
v vr-ino večji me-i zdeiii'''^^.^ in
uporabljajo S4dn'	P-treb-
pa ho za d^lo^'n^'T človeka »z-
v-ív k' b-' dqio	z'm'^'njavo
za alkoholne pijače.
14. aiprila je Svet za varstvo
družine obravnaval alkoholno
vpraša.nj.e .n stavil več predlogov
glede pridobivanja in uporabe
sadnih sokov. Tako naj bi Center
za gospodinjstvo v Ptuju nabavili
dva soikovnika in priredil tečaje
za pridobivanje saidnih sokov. Tu-
di vsaka šolska kuhinja naj bi na-
bavila sokovnik. Pionirske organi-
zacije naj v sekcijah mladih za-
družnikov organizirajo zbiranje
sadnih plodov. Na vsaki šoli naj
se organizira društvo trezne mia-
dime. Organizirajo naj se povsod
predavanja o škodlj,ivost: alkoho-
la in koristnosti uživanja sadnih
sokov. Načelmo naj se prepove v
gostinskih obratih točenje alko-
holnih pijač mladini in vodi v tem
oziru evidenca. Svetu za gospo-
darstvo pri ObLO naj se pošlje
priporočilo, da se ustanovijo pod-
jetja za predelovanje cenenih sad-
nih sokov.	H.
Traktor Ferguson — 28 takih traktorjev je dobila lestos občina Ptuj
Prospekt o športno-
turističnem centru
Potiorje
Turistično olepševalno dru-
štvo Maribor je te dni izdalo
Prospekt o športnoturistič-
nem centru Pohocrje. Večbarv-
ni prospekt, ki ga je tiskala
Mariborska tiskarna, je izšel
v 30 tisoč izvodih, ki so jih
razposlali turističnim posloval-
nicam. Prospekt vsebuje za
turista najvažnejše podatke o
Dohor.4kih domovih in turistič-
nih posto.iankah, načrt turi-
stičnih poti, podatke o Mari-
boru in Pohorski vzpenjač
kot naj- -čjem športnoturistič-
nem objektu.
dobite v vseh trafikah in pri
drugih prodajalcih. Pohitite i
nakupom, kajti brez »PAVLI-
HOVEGA KOMPASA« zaidete
pornsod.
STRELCI V PODLEHNIKU
V počastitev 40-letmice KPJ so
sbredci v Podlehniku oirganiz.raii
20. t. m. tekmovanje z vojaško
puško med SD Podlehnik in PLM
Videm pri Ptuju ter osnovno or-
ganizacijo ZKJ Podlehn k. Zmagali
io strelci iz Podlehnika s 469
krogii. Največ krogov je dosegel
Janko Mauzer (120), sled; mu
Vinko Dreu (114) in Jože Jeza
(107).	MJ
STRAN e
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ, DVE 1. MAJA 1959
Umetna jezera v naši državi
Učbeniki zemljepisa, ki obrav-
navajo Jugoslavijo, vedo povedati,
da so jugoslovanska jezera raz-
ličnega geološkega nastanka; ena
so ledeniška, druga tektonska; ena
kraška, druga fluvialno-kraška itd.
Na vsak način, vsa ta jezera so
Izoblikovale naravne sile v toku
sto tisoč milijonov let. Takih pri-
rodnih jezer im.a Jugoslavija pre-
ko 50. Toda v zadnjih desetih le-
tih je vzniklo v naši deželi preko
10 novih jezer, ki niso posledica
naravnih sil, marveč jih je ustva-
ril naš delovni človek s svojim
umom in svojo močjo. Obenem so
ta jezera prvi sledovi naših kora-
kov na poti v socializem.
Najmlajše naše jezero, obenem
pa največje umetno jezero v Ju-
goslaviji, je v republiki Makedo-
niji. To je Mavrovsko jezero. Na-
stalo je z zgraditvijo največjega
jezu v naši državi. Vanj so vgra-
dili nad 720.000 m'' zemlje. Tako
je ta jez zagradil pot vodi v po-
vršini 16 kvadratnin kilometrov. V
tem jezeru je akumuliranih
150,000.000 kubičnih metrov vode.
Jezero je globoko 40 m, kar po-
meni, da bi po njem lahko plule
največje ladje. V primerjavi /
Blejskim je Mavrovsko 10-krat
večje, a z Bohinjskim 4-krat.
Drugo po velikosti je jezero,
nastalo z zgraditvijo jeza na Ne-
retvi pri Jablanici. Betonski jez je
tu visok 80 m. Jablaniško jezero v
Hercegovini je dolgo nič manj kot
24,5 km in se razprostira od Ko-
njica do izliva reke Rame v Ne-
retvo. Zanimivo je, da predstavlja
to jezero s svojo globino (80 m)
drugo najgloblje jezero na Balka-
nu in priliaja takoj za Ohridskim,
kjer so izmerili globino 286 m.
Tretje po velikosti je Vlasinsko
jezero v Srbiji. V jez so vgradili
320.000 ktib. metrov zemlje. To je
prvo veliko jezero v Srbiji, 9-krat
večje od Blejskega, 6-krat od
Boračkega in 3-krat od Bohinj-
skega. Nahaja se v višini 12Û0 m
in je tako naše najvišje jezero.
Na isti višini je tudi Mavrovsko.
V večji nadmorski višini so samo
še mala jezerca na Šar planini,
Durmitorju, Bjelasici in Triglav-
ska jezera. Vlasinsko jezero ima
povprečno globino 25 m, razpro-
stira pa se na površini 12 kva-
dratnih kilometrov. — Največja
zanimivost Vlasinskega jezera so
plavajoči otoki, ki jih veter pre-
važa zdaj sem zdaj tja. Mnogi od
teh otokov so tako veliki, da na
njih kosijo ,travo in pasejo črede
ovac. Po tej zanimivosti je to je-
jezero nedvomno edinstveno na
svetu.
Naše četrto umetno jezero je
nastalo na meji Bosne in Srbije
z graditvijo jezu za hidrocentralo
Zvornik. Veliko je kot Vinsinjko,
le ob velikem dotoku vode se mo-
re povečati. Ob najvišji vodi ima
površino 13,5 kvadratnih kilome-
trov in vsebuje 25,000.000 kuoič-
nih metrov vode. — Z graditvijo
hidrocentrale Zvornik je bilo zgra-
jeno prvo večje jezero na Drini.
V načrtu pa je še več hidrocen-
tral in seveda tudi jezer za .iji-
novimi jezovi.
Poleg Vlasinskega sta v Srbiji
bili ustvarjeni še dve večji jezeri
na Zapadni Moravi: Ovčarsko-Ka-
blarsko jezero in Kiedjuvritko je-
jero. Obe ležita v prekrasnem ka-
njonu, ki ga je skozi milijone let
ustvarjala Zapadna Morava in ki
predstavlja zbirko izrednih narav-
ni lepot, ki neprestano privlaču-
jejo turiste. V Sloveniji imamo
takih umetnih jezer celo vrsto.
Samo v gornjem toku reke Drave
je 5 jezer, ki se vrstijo druga za
drugim. Kmalu se jim bo pridru-
žilo še šesto. Ta jezera, so nasta-
la za betonskimi jezovi hidrocen-
tral: Dravograd, Vuzenicn, Fala in
Mctriborski otok. Šesto pa bo na-
stalo z graditvijo hidrocentrale
Ožbalt. S tem bo docela izkorišče-
na energetska sila gornjega toka
Drave.
V gornjem toku reke Save je
jezero za jezom hidrocentrale
Moste, ki je povsem podobno
planinskemu jezeru.
Že nekaj let obiskujejo turisti
majhno jezero Bajer pri Fužinah
v Gorskem Kotoru. Nastalo je i
izgraditvijo betonskega jezu in je
le prvo v seriji, ki bodo oskrbo-
vala z vodo veliko hidrocentralo
»Nikola Tesla pri Vinodolu na
Hrvatskem. — Drugo, mnogo ve-
čje, v iste namene zgrajeno jezero
je Lokavsko jezero. To in pa šc
Omladinsko jezero skupaj bosta
v.sebovali okoli 30,000.000 kubičnih
metrov vode.
Razen naštetih je še mnogo
umetnih jezerc ob manjših hidro-
centralsh. Prvo med njimi so ze
leta 1947 zgradile mladinske de-
lovne brigade na reki Željeznici
pri Sarajevu.
če bi vsa ta naša doslej zgra-
jena umetna jezera spravili sku-
paj na en sam kraj, bi nastalo
pravcato morje s površino nad 100
kvadratnih kilometrov. To ogrom-
no jezero bi vsebovalo toliko v<>de,
da bi, če bi ga razlili, lahko pre-
krilo cel Banat.	M.B .
¡шш Kitie na oDisiu v Pili
Na poti na novosadski medna-
rodni kmetiijski veilesejem se je v
nedeljo, 26. aprila t. 1., v Ptuju
zadržala skupina 34 članov in
članic kmetijskega združenja iz
Švedske. Pod vcdstvom uredn ka
lista »JORDBRUKARNAS FOERE-
NINGSBLAD« ijz Stockholma g.
Stiga Lindstrcema, ki je organi-
ziral obisk Jugoslavije ob prilož.-
nostii velesejma v Novem sadu,
na katerem razstavlja tudi Šved-
ska, je skupina obiskala Veteri-
narski zavod Ptuj.
Upravnik zavoda tov. Vlado
Vrečko jie gostom na nj hova
vprašanja pojasnil vlogo in na-
mien veterinarskih zavodov v naši
domovin- tn nail'oge, ki jih ima
ptujski zaivcd za tiikajšnje živi-
norejsko območje.
Gostje iz Švedske so si ogledafc
plemenjiske Osemenjevalnega cen-
tra Ptuj n z zaoimanjem poslu-
šali tov. Vrečka in tolmačinjo, ko
je odgovarjal na njiihova vpraša-
nja o najbolj razš.rjenih pasmah
živtne pr nas, o načinu hranje-
nja, kakovosti krme, o prirastu,
asakolu itd.
Po ogledu Veterinarskega za-
voda in Osemenjevalnega centra
so se gostje iz švedske z avtobu-
som prep&ljai'ii àe na VG Mestn
vrh in k tov. Antonu Ureku. Na
Mestnem vrhu so si ogledali ob-
novo sadjarstva in vinogradniištva
ter se zanimal' za vprašanja na-
šega kmetijistva, sadjarstva, živi-
noreje in ostalega v vseh sektor-
jih našega gospodarstva.
Z Mestnega vrha so se odi{>e-
Ijali še na KG Zavrč, kjer so si
tudi ogiledai hleve in se zanimadi
za sefstavo KG Zavre ter njegov
razvoj. Iz Zavrča so gostje Iz
Švedske odpotovali proti Zagrebu.
Polet' namsrava isti čaisopis or-
ganizrrBti v Jugoalavijo še 2 iz-
leta. Po ogledu večjih živinorej-
sk h obratov v naši zemlji si bodo
go»tj« Švedii ogiiedali tudi naše
primorske kraje n zanimivoisti
spotoma med Beogradom in Du-
brovnikrm.
Terenska zdravniška
služba
Dežurstvo zdravnikov splošne
praks-e :
30. 4. 1959 glav. dež. dr. Milan
30. aprii'.a glav. dež dc. Milan Carli
pom. dež. dr. Ladislav Pire;
1.	maja gl. dež. dr. Franc Rakuš,
pom. dež. dr. Nada Pavličev;
2.	maja gl. dež dr. Ladislav P^rc
pom. dež. dr. Fran Brumen;
3.	maja gl. dež. dr. Ladislav Pire
pom. dež. dr. Fran Brumen:
4.	maja gl. dež, dr. Nada Pavličev
pom. dež. dr. Fran Brumen;
5.	maja gl. dež. dr. Ladislav Pire
FK>m. dež. dr. Fran Brumen;
6.	maja gl. dež. dr. Andrej Luš eky
pom. dež. dr. Franc Rakuš;
7.	maja giav. dež. dr, M'llan Carli
pom. dež. dr. Ladislav Pire.
Pomožna ambulanta v Juršinctl"
posiluje vsako sredo od 14. uri
dalje.
Pomožna ambulanta Podlehnil*
posluje vsaik ponedeljek od 14. ure
dalje in vsak petek od 12. uri
dalje.
Otroške posvetovalnice :
30. aprila v Markovcih od 13
ure dalje.
Vsak prvi p>etek v mesecu je v
Juršinc;h [x>svetovalnica za žene
od 14. ure dalje.
Dežurstvo otroških zdravnikov:
30. aprila dr. Ljuban Ceneč;
1.	maja dr. Ljuba Neudauer;
2.	maja dr. Ljuban Cencič;
3.	maja dr. Ljuban Cene č;
4.	maja dr. Ljuba Neudauer;
5.	maja dr, Ljuban Cencič;
6.	maja dr. Aleksander Poznik;
7.	maja dr. Ljuban Cencič,
V ponedeljek, dne 4. maja, spe-
cialistična neurološka ambulant«
ne bo fKisilovala.
Vse informacije daje in narcč? г
h.šnih ob'skov sprejema dežurn
center Zdravstvenega doma Ptuj
štPvilika telefona 70 in 80.
H šne obiske naročajte v dopol-
danskih urah. Pozneje naročen
hišni obiski se bodo izvršili sam<
v nujn h primerih.
Uprava ZD Ptuj
Razvaline mesta
pod morsko gladino
Madžarski arheolog dr. Tiha-
mer Szentleleky bo letos'nadalje-
val izkopavanje na kraju, kjer je
eden najlepših tempeljev boginje
Izis, kar so jih kdaj odkrili izven
Egipta. To boginjo iz zgodnje ci-
vilizacije Egipta so kasneje pre-
vzeli tudi Rimljani, ki so hkrati z
osvajanjem novih ozemelj spreje-
mali tudi tuja božanstva. Omenje-
no svetišče je bilo zgrajeno pred
1800 leti na kraju, kjer je bilo ne-
koč mesto Savaria, upravno sredi-
šče rimske province Panonije. Zdaj
je tam Szombathely.
Arheologi so prišli v Szombat-
hely leta 1950, ko so delavci pri
kopanju temeljev za novo po-
slopje naleteli na razvaline sveti-
šča v katerem je bilo po mnenju
Szentlelekyja prostora za 100 lju-
di.
Pri izkopavanju so postopno od-
krili dvoje velikih dvorišč s tem-
peljem v sredini, dva žrtvenika,
mogočne stebre in marmornate
drobce. Izkopavanje še ni zaklju-
čeno, arheolog pa pravi, da Je ta
tempelj večji od onih iste bogi-
nje, ki so jih zgradili v Rimu in
Pompejih. Tloris je podoben Izsi-
nim templjem v Španiji in v biv-
ši rimski provinci Norikum, torej
v sedanji Avstriji. '
Čeprav so Rimljani brez pridrž-
kov prevzemali bogove drugih ljud-
stev. katerih dežele so osvajali, so
bili prepričani, da so rimska bo-
žanstva, kakor na primer Jupiter
in Minerva, predobra za njihove
poganske podanike. Panteistična
Izis je bila po njihovem pojmova-
nju še najbolj primerna boginja za
Panonijo. Razvoj rimske province
Panonije, ki je zavzemala polovico
sedanje Madžarske, so zaustavili
hunski napadi v petem stoletju
našega štetja.
Ko je dr. Szentleleky izkopaval
na obali Blatnega jezera, je ugo-
tovil, da je bila jezerska gladina
nekoč mnogo nižja, kakor je da-
nes. Na starem zemljevidu so na-
značene rimèke razvaline na kra-
ju, ki je zdaj pod vodo nekaj sto
metrov od jezerskega brega. Vse
kaže, da pod vodo za sedaj ne bo
mogoče izkopavati, ker je na je-
zerskem dnu debela plast naplavin.
Drova аве prvok?
Odločilno srečanje Kovinar ■
Drava je za nami. Zasluženi zma-
gi Drave z rezultatom 2:0 (1:0)
ni mogoče ničesar oporekati.
Tekma je bila v slogu pravega
derbyja. Prireditelj Kovinar je
poskrbel za učinkovito reklamo
(celo z letalom) in tako se je
zbralo na stadionu na Teznem nad
1000 gledalcev, med njimi tudi
močna skupina Ptujčanov. Drava
je imela srečo pri žrebu in je
prvi polčas igrala z vetrom. Že v
prvi minuti je prodrl Erhatičsam
pred nasprotnega vratarja, ven-
dar ga je nastreljal. Ves prvi pol-
čas je nato potekel v premoči
Drave, vendar je ta samo enkrat
preko Širca potresla nasprotni-
kovo mrežo. V drugem polčasu
je Drava zaprla igro in igrala z
dvojnim srednjim krilcem. Taka
taktika je popolnoma zmedla
igralce Kovinarja, ki so postajali
vsako minuto nervoznejši in tako
zamudili nekaj ugodnih priložno-
sti za dosego gola. Zato pa je
Širec v zadnji minuti s strašnim
udarcem iz zraka postavil končni
rezultat in zapečatil usodo Kovi-
narja.
Kegljanie
v počast.tev 40-letnice KPJ je
priredila kegljaška sekcija ŠD
Drave Ptuj v nedeljo, 19. aprila
t. L, kegljaški turnir med sindi-
kalnimi podružnicami iz Ptuja
Nanj se je prijavilo 9 sindikaln.h
pcdiružnic in to Občina, Sodišče,
Ikiip, Slovenske gicrice. Obrtnik,
Panonija, Tovarna avtomobilske
opreme. Perutnina ter Merkur.
Po zelo zanim vih in borbenih
igrah je postal prvak tega čast-
nega tumiirja Merkur s 347 lesi,
ki je tudi prejel v spomin darilo
in plaketo.
Tekmovanje je končalo s silede-
čim rezultatom: Merkur 347 le-
sov. Tovarna avtomobilske opre-
me 344, Slovemsike gorice 332,
Obrtnik 315, Panonija 30ß, Perut-
nina 274, 0'bčina 264, Iklip 263 in
Sodišče 211 lesov.
Iznafdljlvl dentist
Neki angleški dentist je po na-
svetu psihologov dal svojim bol-
nikom slušalko, tako da so lahko
pMDslušali glasbo, medtem ko jim
je on vrtal zob. Glasbo je izbral
sam in pri tem skušal izbrati take
odlomke, ki bi brnenje svedra po-
vsem zadušili. Novost je preizku-
sil na 200 obi.skovaleih. Baje 63
stotkov ljudi ni več čutilo bole-
čin, 25 odstotkov pa je izjavilo,
da jim je glasba bolečine vsaj
Časopisi v svetu
Po podatkih UNESCO prodajo
na svetu vsak dan 255 milijonov
dnevnih časopisov, v rabi je 257
milijonov radijskih prejemnikov
ter 54 milijonov televizijskih apa-
ratov. K tem številkam lahko pri-
štejemo še 130.000 kino dvoran,
vendar je na svetu še polovca lju-
di nepismenih.
m
Za pomembno zmago na vročih
mariborskih tleh je zaslužno ce-
lotno moštvo, ki je igralo dooro
in požrtvovalno. Vsi igralci so
vložili vse svoje moči v igro in
jim k uspehu lahko le toplo česti-
tamo. S to zmago je Drava že
skoraj sigurno prvak MNP, saj
potrebuje iz preostalih dveh te-
kem s Korotanom in Rakičanom
samo še eno točko za dokončno
osvojitev prvega mesta.
V nedeljo gostuje v Ptuju Ko-
rotan iz Prevalj. Goetje veljajo
za ostro in borbeno moštvo, zato
jih ne kaže podcenjevati. Seveda
je Drava favorit tega srečanja in
ptujska športna javnost upraviče-
no pričakuje, da bomo v nedeljo
po končani tekmi lahko v moštvu
Drave pozdravili novega prvaka.
Drava z osvojitvijo prvega me-
sta še ni izpolnila svoje naloge.
Sedaj jo čakajo naporne kvalifi-
kacijske tekme za vstop v slo-
vensko ligo, V njih se bo srečala
s prvaki celjske, ljubljanske, go-
renjske in primorske nogometne
podzveze. Borba bo trda, saj je
med nasprotniki tudi renomirano
moštvo Nove Gorice ter več dru-
gih znanih klubov. Zato je potre-
ben poostren trening in predvsem
razširitev kadra igralcev, saj bo-
do tekme ostre in je računati s
poškodbami igralcev.
Tudi pionirji Drave se uspešno
uveljavljajo. V nedeljo so prema-
gali v Ptuju visoko favorizirane
pionirje ŽNK Maribor z rezulta-
tom 2:1.	F. V.
Strelsko tekmovanie
za pokol hI. maja«
v počastitev predstoječega de^
lavskega praznika je bilo preteklo
nedeljo v dvorani gradb. podjetje
Drave v Ptuju izredno tradio.o-
nailno ekipno strelsko tekmovanje
z zračno puško za preliodni pokal
I.	maja v letu 1959. Za zmago-
valca je vladalo izredno zan ma-
nje, saj so se družine, predvsem
močnej'še, na to vel'ko srečanje
resno priipravljiale. To je potrdila
tudi mmcžična udeležba najibolj-
ših strelcev vseh družin ptujske-
ga področja in dala hkrati lepo
sliiko soliidamiqeti \n mioča strelske
organiizacij«.
Med 16 ekipami j.e bMa tud:
mlada, ženska, pred kratkim no-
toustanovljena strelska sekcij*
»Perutnine«, kj je z ozirom nt
njen obstoj dosegla l«p uspeh in
zasiluži največje ригпапје.
Že začetek tetanovanja j« po-
kazal, da so lanskoletnii »mago-
valc: jz Tuirniišč tudi letos v iz-
redni formi m jih bo težko pre-
kositi. Tega res ni uspelo nriti
najresnejšm favopitom tz Kidd-
čevega niti ptujskem Železničarju
n:ti ostalim.
Sodelujoče ©kipe so dosegle
naslednje rezultate:
1. Tumišče 870 krogov, 2.
Iczničar I. 837, 3. Kndričevo I.
830, 4. Kidričevo II. 809, 5. Pod-
lehniik 780, 6 Pletarna 778, 7. Že-
lezničar II. 775, 8. Drava 772, 9.
Petova 771, 10. Tumišče П. 754,
II.	Delta 669, 12. Remont 667,
13. Goršn:ca 655, 14. Obč. LO
607. 15. Breg 536, 16. Perutnina
505 krogov.
Od poedincev je biil najuspeš-
nejši Pal Janko (Tum.) s 180 kro-
gi. Sledili so: Ratajc (Tum.) 177
krogov. Ceti (Pletarna) 17S kro-
gov itd.
Zmagovalcem iz Tumišče če.5to-
tamo k zmag.i in" jim želimo mno-
go uspehov v bodoče.	•
Obč. stre4sik^ odbor
na matičnem področju Ptuj
Rojstva: Krstina Rebernišek,Pla-
car 24 — hčerko; Marija Kozel,
Dobrina 58 — Janeza; Ana Bra-
tuša. Korenjak 1. — Terezijo;
Terezija Brlek, Sp. Hajdina 61 —
hčerko; Ana Nerat, Dežno 35 —
Stanislava; Laizarka Reš, Ptuj —
Vinka; Marija Petek, Mezgovci 39
— Mar.;jo; Frančiška Klaneček,
Vintarovci 71 — Igorja; Terezija
Brodnjak, Gradišče 117 — Olgo;
Justina Matjašič, Ptuj — Olgo;
Ana Savec, Njiverce 39 — M.lana;
Amalija Krajne, Podlože 123 —
Ladislava; Marija Rajšp, Janežov-
ci 15 — Heileno; Branka Sar:č,
Orešje 7 — sina, Barbara Turk,
Kungota 31 — Majdo; Ana Dra-
vec. Morava 65 — Ireno; Otil ja
Zidar, Bresnica 54 — Ivana.
Poroke: Alojz Lah, Pod vinci
133, in Zora Ovuka, Ptuj; Janez
Habjanič, Ptuj, in Gabrijela Žvaj-
kar, Ptuj.
Smrti: Friderika Vošnjak, Ptuj.
roj. 1878, umrla 22. 4. 1959.
AH veste koliko Je
milijardo?
Ali res tudi »praktično« veste,
koliko ,ie ena milijarda?
Na primer: če bi vsak dan po-
trošili tisoč dinarjev, koliko časa
bi vam trajala milijard«? Ne same
vaši sinovi in vnuki, marveč tudi
daljni potomci vse t.í8 do leta
4799 bi Iz te milijarde lahko vsak
dan potrošili tisočak.
Milijarda minut je preko 19.
stoletij, če bi nekdo začel šteti
minute od začetka našega štetja
bi šele v letu 1950 naštel milijar-
do minut. Ce bi hoteli prešteti
milijardo sekund, bi za to potre-
boval 35 let. Povprečna starost
človeka znaša manj kot dve mili-
jardi sekund.
Milijarda ljudi, postavl.ienih v
vrsto, bi tvorila kolono, ki bi se
vila do lune in še dlje. Knjiga z
milijardo «trsni bi bila debela nad
iO kilometrov.
Nikar ne stavite s pn.iatelji, da
boste šteli do milijarde. 7a to bi
potrebovali, če bi šteli vsak dan
po 8 ur, celih' 500 let.
Izdaja »ptujski tednik«. Direktor Ivan Kranjčič. Urejuje odbor. Odgovorni urednik Anton Bauman. Uredništvo •n uprava v Ptuju, La okova 8. Telefon 156. Čekovni rač un pri Komunalni bankj Maribor,
podružnica v Ptuju, štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna, Maribor, Letna naročnina 500 dm, polletna 250 din.
PI :>• L	1959
STRAN' 7
8
PTUJSKI TEDNIK
PTUJ, DNT 1 M^JA 1953