fcfjubljaTisKic) DlOIOlOlOlOigiOlokcitijUCUH^imoloi^IflilOKUt STeV o Štev. 7. -1—s—1—1—1—r- r 1—1—r—1—1—r- Leposlovert in znanstver\ lisK V Ljubljani, dne 1. malega srpana 1894. Leto XIV. Buddhova èudesa. Iudska legenda. V^im dalje bolj se polni palmov gaj ; Vse pisano ljudij je v meseèini. Vse gnete smelo k Buddhi se naprej, Vsak rad v njegovi stal bi sam bližini. Brahman naduti, kupec in vojdk — Vsak hoèe biti prvi ... tu je krika! Iz mesta kralj Adžatesatu sam Prispel na slonu slušat je svetnika. S tristo menihi svojimi nocoj Poèiva v gaji hladnem božji Buddha; Od znojuih on poèiva potovanj In od vroèine dnevne in od truda. Poèiva ? Ne ! Sedaj meètdnj je èas, Razgovorom je ura baš ugodna; O zmislu, svrhi zdaj življenja tod Razlega' v noè beseda se svobodna. Cuj! usta modra on odprl je spet . . . Utihne golè po tolpi tisoèglavi. Vse sluša pazno, molkom vse molèi, Le Ganga tam šumi nekje v daljavi. In govori jim Buddha, govori. O grehu govori jim in kreposti; In o trpljenji govori sveta, Nirvane tajne jim slavi sladkosti. Prestane. Kralj Adžatasatu pa Pred njega stopi, nizko mu se klanja, Roke" na prsih si drže navskriž, On reèe modrecu poln spoštovanja: »Èastiti mojster! Drugi pred teboj Uèitelji, pre, delali so èuda; Strmeli so ljudje" jih gledajoè . . . Se ti pokaži èudes nam, o Buddha !« »»Ne vidiš li jih èudes?!«« — in svetnik Roke na vse strani tu razprostira — »»Ne vidiš . . . videl nisi še jih, kralj? Vse polno, kamor se ok6 ozira ! »»Pogle"j ta svet vesoljni na okrog ! Razumeš moè, ki ga vzdržava, vlada ? Razumeš moè, ki kaže zvezdam tir? Veš, kaj je ta priroda veèno mlada ? »»Poglej najmanjšo bilko ti na tleh, Pogle"j te- palme, velika drevesa! Oglej si mravljo, leva si ogle"j Pa slona, ki na hoji tla pretresa! »»Razumeš, kralj, tO veèuo moè rasti, To voljo, dvigajoèo vse življenje? Razumeš raznoliènost mej stvarmi? Razumeš to umiranje, rojenje? »»Cvet lotosov si videl kdaj že, kralj? Po poljih cvetke gledal si cvetoèe? T d pestri èilim tisoèerih boj ! Razumeš ti, kako je to mogoèe? »»In slišal že si sladko petje ptic In slišal že grmenje si nebeško; Viharja, morja biièanje groznri, Ubrano pe\sem slišal si èloveško. 25 3S6 S. L. Mozirski : Noèi. »»In ves t& barev svet, td svet zvokov — Kje- biva? V duhu našem se nahaja! Duh naš ga nosi, v njem zrcali se . . . Razumeš, kralj, kako se to dogaja? »»In èez bese"d skrivnostni most kako Duh moj do duha tvojega prispeje ? Razumeš mislij najinih td pot ? Veš, kak spoèno nam v glavi se ideje? »»Veš, kaj je'to, kar dviga nam sred Za neèim nedosežnim brez prestanka ? Za neèim višjim, kar ni iz prahu Stremi naš prah ... ta jasna ti uganka ? » »Dovolj ?... Ne vidiš še jih èiides, kralj ? Zdaj èudesa pokazal sem ti svoja ! Ce gledaš, razumeti jih želiš — In ne strmi pred njimi duša tvoja ?«« A. Aškerc. V+V -L& N oci. A poèitku klanja šumen dan se vroè, Na zemljo lega tiha bajna noè. V razoru škrlec drobni je odpel, Od pluga vraèa se vratar vesel. Iz temnih lin odmeva zvon veèerni, Molitev tiho vzbuja v duši verni . . . Tišina sveta plove nad zemljoj In v spremstvu sen tešilni in pokoj; Ko z rahlim prstom takne se oèij, Trpin pozabi boli in skrbfj! — Oj, sladka noè, pozdravlja te zemljan, Ki ga vtrudila težka dnevna hoja: Poslanka blaga ti si mi pokoja, A žuljev novih le donaša dan! . . . Pozdravljena mi, tiha, mièna noè, Razvneto lice rahlo božajoè, Iz raja jasne sanje mi noseè, In z virom pozabljenja me pojeè! . . . Nad zemljo plove pozni temni mrak, Z drugovi srebljem trsov sok sladak, Sto èustev mi užiga njega moè, In v rožnih bojah se izgublja noè! . . Kako detinsko srce koperni, Ko bliža doba Svete se noèi! Priplul je mrak veèerni na zemljo, In v sobi luèic sveti sto in sto ! Oj, sveta noè ljubezni ti simbol, Ko božji Sin ostavil je prestol, Da iz globine davnih grešnih zmot Nesreèni spasil bi èloveški rod! Oj, bajni èas, najlepši leta èas, Noèi božiène velièastni kras! Vse klije po livadah in brsti, In vigred tudi v srcih se rodi. Ledena skorja v solnci je skopnela, Pomlad Veliko noè na svet privela; Vzvelièar naš se je iz groba vzpel, Iz robstva težke nas teme otel. Oj, èudapolna noè, skrivnostni vir, Ki svetli si prinesla spas in mir, Ti prièaš mi, ko mi ugasne dan, Ki sije zdaj mi še tako krasdn, In ko prispe velika zadnja noè, Da tudi ta se razjasni nekoè ! Prelestna. bajnomièna noè, ti mila Prostrl nad srcem mojim mehka krila, Zaziblji dušo mojo v sen sladak, Da za trenutek zabim jad težak ! . . . Gorje" pa, komur noè nemir budi, Pod vzglavje stilja trnje in osti In dušo tare mu bridak spomin, Da brez miru drhti in mre trpin, Oèij mu trudnih ne zatisne sen, Razvnet bedi, trpinèen in plašen, Po jutra zornem svitu koperni — A nikdar konca dolge ni noèi! — S. L. Mozirski.