Izhaja 10. in 25. vsakega meseca.
Leto III.
Štev. 9.
Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dre kroni; * vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h.	V	večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 10. maja 1902.	Poštno-hran. št. 849.872
Kmetijstvo.
Poljedelstvo.
Najboljše trave ua njivi in travniku.
Prave ali sladke trave ob enem z nekaterimi zelišči dajo dobro, redilno krmo naših boljših travnikov. Imajo z večine votlo, okroglasto, večinoma kolenčasto bilko, ki jo sklepajo dolgi, ozki listi, deloma kot nožnica. Njihov cvet nima lepo barvnih cvetnih listkov, kakor nas to razveseljuje pri drugih cvetlicah, tudi nobene prave čaše, ampak le po dve neznatni plevi, ki obdajata moške in ženske spolne organe, prašnike in pestiče. Pleva imajo na koncu mnogokrat daljše in krajše bodice, ki jim pravimo rese. Vsak cvetek ima obdan od obeh plev po tri prašnike in eden, skoraj vselej pa po dva pestiča. Le vonjavka (ro-sulja ali dišeča trava) ima dva prašnika in dva pestiča. Jeden ali več travnih cvetkov obdaja zopet po dvoje večjih krovnih plev in vse skupaj tvori potem klasek. Iz več na enem vrtencu nabranih klaskov nastane klas, latnat klas ali dozdevni klas ali lat. Ob času cvetja kukajo prašnikovi vratovi m klaskov venkaj, iz njihovih prasnic se vsipa rodovitni cvetni prah in iz malo porajtanega trav-
natega cveta se naredi seme. Najvažnejše trave bi bile:
1.	) Angleška pahovka (ali Iju-lika). Če tudi ima ime tuj zvok, je vendar ta trava pri nas vže davno udomačena, toda pred,nekaj leti so se ljudje le malo zmenili zanjo. Njeni klaski nimajo res in so na vrtencu vretenčasto nabrani. Trava je večletna, to se pravi, skozi več let požene spomladi sama od sebe, cvete meseca rožnika in daje, če jo v pravem času pokosimo, zelo tečno krmo.
2.	) Laška pahovka. Ta se od angleške pahovke lahko razločuje v tem, da imajo klaski rese in da stoje nekoliko bliže skupaj. Cela rastlina je bolj svetlozelen-kaste barve in ima višje, mehkejše, bolj pokončne bilke. Cvete celo poletje, vztraja pa samo dve do tri leta in ne prenese hudega zimskega mraza. Laška ljulika ljubi bolj tople lege, in dobro, mastno zemljo bolj nego angleška, zato da pa tudi boljšo, obilnejšo košnjo zelo dobrega sena. Posebno tam, kjer namakajo z zelo gnojno vodo, da veliko boljše košnje od drugih trav, tako da se nikdo ne spodtika na tem, če mora na vsake dve, tri leta na novo sejati. Sejemo laško pahovko tudi na večletne, trajne travnike zato, ker da že prvo leto gotov dohodek in ker je vsled hitre rasti dobro varstvo onim travam, ki bolj počasi lezejo
k viško. Obe pahovki sta za njivo in travnik enako izvrstni.
3.	) Lisičji rep ali metalica je ena najboljših senožetnih trav, dolgo vztraja in ima do metra dolge listke, na kojih gornjem koncu so nasajeni valjasti, precej enako debeli dozdevni ali goljufni klasi. Ta trava cvete zgodaj, od konca velkega travna naprej. Iz kTaSh' štrleči prašniki so rjastoru-meni. Lisičjemu repu prija bolj krepka, vlažna zemlja, na kateri da veliko množino izvrstne krme, razvije se zelo zgodej in po košnji in paši zelo urno odraste, zato ga priporočamo jemati v vse zmesi za tri in večletne travnike in ravno tako za trpežne travnike in pašnike, posebno za travnike, ki se dado namakati in sicer ga lahko vzamemo v večji množini. Uspeva najbolje na svežem dobro pognojenem glinastem in ilovnatem svetu, na kterem pa ne sme zaostajati voda, godi mu pa tudi lažji svet v vlažnih legah in v krajih z obilnim dežjem, ako jim le privoščimo dovolj gnoja. Kaljivost semena je le redko nekaj nad 30 odstotkov.
4.	) Mačji rep ali Timotejeva trava je tudi trpežna in ravno tako obrajtana na njivi kot na travniku. Na zunaj je cvet zelo podoben onemu lisičjega repa, razločuje se pa od njega po tem, da so male čašne pleve na gornjem koncu
tope in resaste, dočim so pri lisičjem repu ostre, pa brez res.
Tudi so prašnice pri mačjem repu bolj vijolčne barve in cvetje se prikaže za kake tri tedne pozneje. Ta trava vspeva pri dobri gnojitvi na vsakih tleh izvzemši samo pesek in suh, lahek, kremenast ali apnen svet. Najpopolnejše raste v glinasti in težki, močni ilovnati zemlji, v šotni in močvirnati proti pa prekaša kar zadeva obilne košnje vse druge trave; tudi ima to dobro lastnost, da precej prvo leto da popolen dohodek. Cvete rožnika do velikega srpana in doseže 40 do 120 cm višine. Seme je fino in težko in ima primeroma zelo visoko kalji-vost. Pripraven je mačji rep za dve in triletne, ravno tako, kakor za večletne in večne travnike. Ako ga je na travniku veliko, ima to napako, da rad izpodrine in zaduši druge, boljše in deloma tudi bolj trpežne trave.
5.	) Pasja trava se hitro spozna po svojem ličnem, glavnikasto peresastem cvetnem klasu in po svoji togi bilki. Pasja trava je ena najboljših spodnjih trav, kar jih imamo in bi jo morali zato veliko bolj rabiti za umetne travnike nogo doslej. Pasja trava ima trpežno koreniko, iz katere poganjajo razrastki, in njene krepke, trde korenine segajo glokoko v tla, vsled česar se prav posebno prilega za suh in trd svet. Tudi na lahkih, malo apnenih tleh se še sponaša, ter ima močno odporno silo proti suši. Pasja trava ima to dobro stran, da se ob drugi košnji zelo močno razraste in ako jo je dovelj nasejane da zelo veliko otave. Imeli bi jo pridevati vsem travnatim zmesem za dve in triletne, kakor tudi za ostale koše-nice. Ker je to seme zelo drago, bi priporočali, da ta ali oni gospodar poskusi naseji. i pasje trave same, da pridela semena.
6.	) Vonjavka ali rosulja ima liste pokrite z mehkimi dlačicami, večji del lista pa tvori nožnica.
Klaski imajo samo po dva prašnika in po dve neenakoveliki manjši plevi. Vonjavka je zato hvale vredna, ker da senu prijetni, blagi vonj; eter ki je vzrok prijetnega duha, vpliva tudi na pre-bavnost krme ugodno. Rosulja da pri prvi košnji le malo pridelka, zato pa ob drugi toliko več na-vrže. Za sušo in mokroto se ne meni veliko in je zato v prvi vrsti pašna rastlina. Ker ima klas čisto in lepo barvo, zato je vonjavka tudi primerna rastlina za zmesi za ruševino v parkih in lepotnih vrtovih. Najbolje se počuti v globoki, mastni in vlažni črnici. V mokrih močvirnih tleh se izvanredno razkosati, tudi s senco drevja in namakanimi travniki je dokaj zadovoljna ; vendar pa lahko naletimo nanjo tudi na pustih pe-ščenicah.	F. P.
O rastlinskem kolobarjenji.
Pri naših starih je bilo običajno še tripoljno gospodarstvo, t. j. vrstilo se je zimsko žito z jarim žitom in praho. Pozneje, ko so prinesli od onstran luže krompir in deteljo, je nastopilo zboljšano tripoljno gospodarstvo, kjer se je en del prahe rabil za te rastine. Toda tudi zboljšano tripoljno gospodarstvo je izpodrinilo kolobarno gospodarstvo. Kolobarjenje imenujemo menjajoče pridelovanje listnatih in bilnatih rastlin, pri čemur praha popolnoma odpade, ozir. se ohrani le v izjemnih slučajih.
Vže pred sto leti je kmetijski učitelj dr. Albert Thaer zastopal ta sestav in vender se še do danes ni popolnoma posrečilo starega če tudi zboljšanega tripoljnega gospodarstva popolnoma izpodriniti, če tudi ima kolobarjenje velike prednosti.
Pri tripoljnem gospodarstvu sledi žito za žitom, dočim pri kmetijskem kolobarjenji potisnemo vmes kako bolj listnato rastlino.
Prednosti kolobarjenja so mnogovrstne. Podobne rastline stavi-
jo zemlji tudi podobne zahteve, tako so na pr. žita, rastline s plitvimi koreninami, ki jemljo svojo hrano z gornjih zemeljskih plastij in potrebujejo lahko raz-topnih redilnih snovij, žita zemljo le malo obsenčijo in ji ne dajo potrebne godnosti. Listnate rastline, kakor pesa, fižol, detelja in dr. poženo rastline globoko v tla in izkoristijo tudi redilne snovi spodnjih plastij, obsenčujejo tla močno in povspešujejo dodelanost (god-nost) zemlje. O stročnicah: fižolu, grahu, detelji itd. vemo tudi, da si morejo osvojiti dušik iz zraka v hrano, da torej ne požele od materne zemlje veliko dušika, ampak jo celo na dušiku obogaćeno zapuščajo. Vsi ti vzroki močno govore za kolobarjenje. Pa to še ni vse! Ako več let zaporedoma sejemo na isto njivo žito, pospešujemo s tem močno plevel in razne rastlinske bolezni, ki jih provzro-čajo razne glivice-zajedavke (pa-razitje), kakor tudi pogubno delovanje živalskih škodljivcev, ogrcev in druzega Črvovja. Mnoge kmetijske rastline jemljo iz zemlje posebno dušik, druge kalij in še posebno apno in tudi to dejstvo govori za menjavo sadežev.
Znano je, da del redilnih snovij, ki jih podamo rastlinam v obliki gnojil, počasi pada v dolenje zemeljske plasti. Ako več let za povrstjo sejemo na isto njivo žito, izkorišča le to redilne snovij gorenjih plastij. Pri naslednji žitni setvi moramo zopet močno gnojiti in snovi spodnjih plastij ostanejo zopet neizrabljene in se pogreznejo morebiti popolnoma v spodnji svet, dočim bi bila vmesna listnata rastlina te snovi lahko obrnila sebi v prid.
Dalje puste nekatere rastline več korenin in strnišča za seboj nego druge. Rastline z 'dolgimi koreninami otvarjajo spodnje zem-ske plasti na ta način, da jih prodirajo in potem, kadar segnijejo, pustijo cevke za seboj, po katerih more vlaga stopati kviško in je
na drugi strani tudi žitnim koreninam omogočeno prodiranje v nižje plasti. Ako imamo kolobarjenje pravilno urejeno, bo v njem tudi pridelovanje krme našlo častno mesto. In ker so pridelki sploh večji, je moč živinorejo v obče razširiti, na ta način se pridobi zopet več gnoja, kar znova ugodno vpliva na dohodke poljedelstva.
Kadar določujemo, ozir. premišljamo, kateri sadež naj sledi temu ali onemu sadežu, imamo vselej paziti na to, da pusti prejšnji sadež tla v takem stanju za seboj, ki je naslednjemu pridelku kolikor moč ugoden in zahteva kar le mogoče malo dela. S takim kolobarjenjem dosežemo, da je tudi črna praha nepotrebna. Smoter prahe je naj preje ta, da zatiramo plevel, potem pa, da damo zemlji tako zelo potrebno godnost. Neko stopinjo godnosti mora imeti vsaka rastlina, samo da nekatere večjo, druge manjšo, ako hočejo vspevati povoljno. Ako pravilno kolobarimo, damo njivi tako godnost brez vsake prahe. Vemo, da je zlasti žito v tem oziru objestno in da hoče imeti dobro dodelano zemljo, zato je prišlo tudi v prejšnjih časih žito vselej na praho. Dalje tudi vemo, da žito pusti zemljo precej trdo za seboj, iz česar smemo sklepati, da žito za žitom ne more biti Bog ve kaj. Seveda se da s skrbnim obdelovanjem in umetnim gnojilom marsikaj izsiliti, toda mi hočemo in moramo gospodariti kolikor se le da po ceni. Ako pridelamo po žitu okopavine in stročnice, bomo delali zemlji potrebno godnost brez posebnih denarnih stroškov. Z večkratnim obdelovanjem s ple-velnim, okopavalnim in osipalnim plugom se tla temeljito prerahljajo.
Zraven pride izvanredno ugodni vpliv sence, vsled koje nastane v prsti nekako vrenje, ki ima svoj vzrok v nekem kemičnem postopu, v kojem igra ogljenčeva kislina važno vlogo. Prst je, kadar je godna, zamolkle, temne barve in
se prevleče z bleskočo plastjo tako imenovanih alg — to je majhnih rastlin — kar je najgotovejše znamenje, da ima zemlja potrebno godnost. Ta proces opažamo pri vseh listnatih rastlinah, če jih le pravilno obdelujemo. Na ta način dosežemo isti smoter, kot s praho. Poleg tega so tla zopet pripravna nositi žito z vspehom brez velikega truda in gnoja.
Vse te rastline, ki pridejo v poštev, nam razven krompirja in graha ne dado naravnost denarnih dohodkov in zato moramo celo svoje gospodarstvo uravnati kolikor moč na lepo in močno živinorejo. Pa tudi krmskim rastlinam bomo dajali pri svojem kolobarjenji od-ličneje mesto nego doslej, da bomo dobili večje košnje in posledica tega bo, da bomo mogli obilno krmiti. Ako bomo pa bogato krmili, bomo dobili tudi obilno dobrega hlevskega gnoja, kar zopet ugodno vpliva nazaj na poljedelstvo. Celi krog bo potem ta-le:
„Mnogo krme, mnogo mleka, gnoja, mnogo žita, mnogo denarja !“
Ako vpeljemo urejeno, pravilno kolobarjenje ne bomo pridelali nič manj žita nego doslej, če tudi bomo manjšo ploskev ž njim zasejali ne bo nam nikoli primanjkovalo slame in naši dohodki iz živinoreje se bodo pomnožili.
Franjo Novak ali: Poljedelec, ka-koršen bi moral biti.
Živinoreja.
Teleta obolela na popku.
(Po Steuer-ovi ,Sosedovi živinoreji").
Pajerjev oče so dobili dva prav lepa telička, ki sta se sprva prav dobro sponašala. Po štirinajstih dneh pa kakor bi odrezal junček ni hotel več jesti. Z nazaj obrnjeno glavo je ležal nemo in brez življenja v stelji. Vstajanje je delalo ubogi živalici težave.
„Teliček nam pride preč“ se pritoži nekega dne gospodinja
Minka, , jaz si ne vem več pomagati. “
„Tudi jaz ne vem, kaj bi bilo revšetu11, pravi Pajer. „Tele nima ne driske ne oteklih členov in vendar je tako zelo slabo, da pač ne bo dolgo, da pogine. Vendar pa povprašam soseda, morda mi le da dober svet“.
„Stori to!“ prosi žena. „Sosed nam je že tolikokrat dobro svetoval, morda mu tudi sedaj pride prava misel. Ako druzega ne, nam vsaj pove, jeli pametno klicati ži-vinozdravnika ali ne.“
Gospodar urno odide in se vrne že čez malo minut s sosedom.
„Tukaj je tele, ki nam dela take skrbi11, pravi kmetica, kažoč na bolno shujšano stvar v stelji.
„Reč je v resnici videti zelo resna11, maje sosed z glavo. „Toda oglejmo si žival malo natančneje. Prinesi mi šop slame, da pokleknem nanj. Najbrže bi tele ne moglo kaj dolgo stati, če bi ga dvignili.11
Pajer prinese slamo in na nji klečoč je mogel sosed opazovati žival od bližje.
„Srce slabo bije11, pravi čez nekaj trenotkov, „čujila so že oslabela in tu od popka se vleče nekaj, kakor klobasasta, debela vrv globoko notri v trebuh. Zdi se mi, da je del popka vnet in strjen. Stvar je nevarna, zelo nevarna. Ja, če bi bilo vnetje zunaj, potem bi se dalo veliko lažje kaj napraviti, potem bi se dalo vsaj upati, da nastane gnojna bula, ki bi se odprla in zopet zacelila. Tudi- okrog popka je precej oteklo. Prijatelj, bojim se, da ti tele pogine, ako ne pride takoj pomoč.11
„Ali naj pokličem zdravnika ?“ vpraša Pajer. „Tele je od zelo dobre krave11.
„To bi ti svetoval11, odvrne sosed, „morda operacija na popku le še pomaga11.
Sosed se poslovi in čez eno uro že dirja naš znanec Matija z mlado kostanjevo kobilo, ki se mu je pred letom splašila vsled si-
nove nerodnosti, v mesto po živi-nozdravnika. Proti večeru se oba pripeljeta. Zdravnik takoj preišče telička.
„Tu ni nobene pomoči več,“ odloči slednjič živinozdravnik. „Prav gotovo je že vsa kri zastrupljena vsled „infekcije" ali okuženja, ki izvira od popka. Popek sam je zelo otekel in trd. Operacije (rezanja z nožem) tukaj ne morem izvršiti in če bi se tudi posrečilo bolestno, strdeno vrv izrezati iz trebušne votline, bi to vendar ne imelo nobene vrednosti, kajti to okuževanje je vže dalje časa trpelo in bolestni, kužni trosi so vže davno prešli iz popka v krvotok."
„Potem dam tele koj zaklati," hitijo Pajerjev oče. „Ali bo meso še dobro za rabo?"
„To bi vam odločno odsvetoval," odvrne živinozdravnik. „Tele je že na pol kost in koža, in kar je še mesa je čisto rdeče in ne vzbuja posebnega teka. Morda bi bilo celo zdravju škodljivo. Bolestni in kužni trosi so pač po celem telesu razširjeni.".
„Jaz sem pa slišal, da se s kuhanjem zatro vse škodljive kali", meni zopet gospodar.
„Imate že prav", ga zavrne živinozdravnik. „Kužne glivice z močnim kuhanjem že zateremo. Kar pa s kuho ne moremo uničiti, to so snovi, ki jih ti strupni trosi provzročajo v okuženem telesu. Te snovi so mnogokrat nevaren strup. Dokazati pa se dado le redko z veliko težavo ali-sploh ne. Zato ne uživajte nikoli mesa od živali, ki so dolgo trpele na gnjilobnih oteklinah."
„A, če je pa taka, potem se bom pač čuval jesti to meso," zagotavlja gospodar. „Vendar pa dam vseeno ubogo žival zaklati, da jo rešim trpljenja. Tudi me mika videti, kakšen je popek, od katerega vsa bolezen izvira".
„Ako tele takoj zakoljete, potem jaz sam izvršim sekcijo (raz-
telesbo)," meni zdravnik. „To bi mi bilo zelo povšeči".
Matija pokliče koj mesarja in v nekaj trenutkih je bilo tele mrtvo. Ko živinozdravnik odpre trebušno votlino najde popkovo vrvico od kože pa do jeter močno oteklo. V sredi te vrvice je bila votlinica (kanal) debela kot gosje pero in napolnjena z gnojno maso.
„Kako pride ta gnoj notri v popek ?" vpraša Matija. „Vsaj ni bilo na popku od zunaj nikoli ničesar opaziti."
„Ako se popek po rojstvu živali kaj poškoduje," razlaga zdravnik, „potem pridejo glivice po majhnih razpokah v notrino, ako se nahajajo v hlevu. Večinoma pa se nahajajo. Tudi žol-časta tvarina popka v prvih dneh je kakor za nalašč pripravna sprejeti take strupne trose."
„Ali se temu ne da odpomoči ?“ vpraša sosed, ki je celi čas molče pazljivo poslušal.
„Stvar je taka, kakor pri telečji hromoti," odgovarja zdravnik. „Najbolje je, ako se v hlevih, kjer se je pripetila ta bolezen, popek novostorjene živali spira s */2 odstotno lizolovo raztopino, t j. na 1 liter vode kavi no žličko lizola. Spirati pa je treba z vso previdnostjo z mehko, čisto gobico. Ako bi zmivali brezobzirno in s silo: potem bi popek šele prav ranili. Tudi je treba pri storitvi, posebno če je treba pomagati, skrbeti za to, da se popek s silo ne odtrga."
„V tem oziru smo najbrže ravnali napačno", opomni po kratkem premisleku Pajer. „Bila je težavna storitev. Dva moža sta morala biti na pomoč in slednjič se je popek nenadoma odtrgal".
„Prihodnjič skrbite, da se kaj takega ne prigodi več", priporoča zdravnik. „Tudi zmivajte od zdaj za naprej vsakemu teletu popek s ‘/2 odstotno lizolovo raztopino trikrat na dan in prav previdno. Pazite pa, da ne bo mogla krava popka lizati. Kajti, ako bi prišlo
do tega, potem bi utegnila krava lizati s toliko silo namazani popek, da bi ga napol iztrgala, kar sem vže sam videl."
Pajerjev Matija obljubi storiti vse po zdravnikovem naročilu in zdravnik odide.
Za živinorejce.
V poljskem klubu avstrijskega drž. zbora je poslanec Wielowieyski stavil predlog, naj se vlado pozove, da bolj podpira ne le živinorejo, ampak tudi trgovino z živino in da naj se v ta namen v poljedelskem ministerstvu ustanovi poseben prometni urad za trgovino z živino.
Mlekarstvo in sirarstvo.
Kateri način plačevanja mleka Je najbolj pravičen?
(Odgovor na vprašanje, po Alfovih vesteh)
Da se bo mleko kedaj plačevalo po vsebini maščobe, to se pravi po njegovi pravi vrednosti, to bi se pač staremu bohinjskemu planšarju nikoli ne bilo sanjalo; saj on ni poznal ne knjigovodstva, ne table ni krede, ampak je vre-zaval svoje križe-kraže, s kojimi je zaznamenoval količino donošenega mleka na rovaš svojih do-našalcev in rovaše hranil do obračuna ali obrajta. Sprejemal je v najboljši veri mleko na staro mero in ako je kakega premetenca dobil ravno pri opravku, ko je z vodo zboljševal mleko, mu je bilo dovolj kazni to, da je ostal dotičnomu liferantu yes denar, ki mu ga je imel dati za mleko, na dolgu — za večno in da ga je iz svojega sirarskega svetišča za vselej izobčil.
Novejša kemija nam je dala v roke sredstvo, da ni treba rabiti več tako drakoničnih (silovitih), dasi pravičnih sredstev.
V urejenih mlekarnah se mleko sedaj ne plačuje samo po množini ampak tudi po kakovosti, ker je v mleku najdra-
gocenejša obstojina maslena tolšča, zato je dovolj, ako to natančno določimo. To storimo lahko in hitro s pomočjo posebnega stroja, ki mu pravimo acidbutirometer.
Kakor znano, se suče vsebina tolšče navadnega dobrega mleka (normalnega mleka), t. j. mlečne mešanice od najmanj 4 do 5 krav, med 2-8 do 4*5 °/o in več.
Da razliko med raznimi mlečnimi vrstami še bolj osvetljimo, podamo tu jedno primero iz resničnega življenja:
V neko mlekarno dajejo mleko radi krajšega računa samo trije udje A, B, in C.
A da vsaki dan 50 litrov, na mesce tedaj 1500 .litrov mleka ki ima tolšče S'O^o,
B da ravno toliko (1500 litrov) mleka s 3'5° j o tolšče in
C da 1500 litrov z tolšče.
Ako bi plačevala mlekarna mleko le na mero in po številu litrov, n. pr. po 12 vinarjev, potem bi dobili vsi trije life-rantje 1500 X 12 vin. = 180 K.
Ako pa se plačuje mleko po tolščnih odstotkih, potem se bo razdelil denar dobljen za prodane mlečne izdelke čisto drugače in sicer tako-le:
A ima 1500X3	= 4500 tolšč. enot
Bima 1500X3-5 = 5250 „	,,
Cima 1500=4	=6000 „	„
vsi skupaj imajo 15.750tolšč. enot.
Recimo, da se je prodalo gorenjih 3 X 1500 l mleka in dobilo zanj čistih 540 K, ki se imajo sedaj razdeliti. Ako delimo naš denar (540 K) s preračunje-nimi tolščnimi odstotki v znesku 15.750, potem dobimo ceno za en tolščni odstotet v okroglem znesku 3"42 vin.
Ako pomnožimo tolščne odstotke vsakega liferanta s počezno ceno (3*42 vin) za en tolščni odstotek tedaj dobimo, da pade na:
A	4500	X	3'42	=	153-90	K
B	5250	X	3-42	=	179-55	„
C	6000	X	3-42	=	205 20	„
Skupaj 538-65 K
Torej bi pri plačevanju mleka na litre dobil C 25*20 K premalo B 0-45 K menj, A pa 26*10 K več, nego je mleko v resnici vredno.
Razlika mej A in C bi znašala pri plačevanji mleka po tolšči celih 51-30 K.
To plačevanje je tudi za mlekarne same zato velike vrednosti, ker si sleherni liferant prizadeva dobiti od svojih krav kolikor moč mastno mleko s tem, da jim poklada močnih krmil, vsled tega pa se kolikor toliko zmanjšajo tudi proizvajalni troški mlekarne.
V sirarnah, kjer izdelujejo tudi mastne sire, bi se morali, ako bi hoteli prav vestno ravnati, ozirati tudi na celotno suho tvarino mleka, ki se lahko preračuni na podlagi specifične teže (s) in tolšče (t) s pomočjo Fleischmanovega obrazca.
Suha snov = l-2Xt+2"665 X 100 X s — 100 s
Lahko se pa preračuni tudi s pomočjo posebnih tablic. V sirarnah je poleg tolšče veliko ležeče tudi na drugih trdnih snoveh, kot so sirnina, protein, albumin (beljakovina), mlečni sladkor i. t. d. in od teh snovij od visi ali dobimo iz mleka veliko ali malo sira.
Krave treba čisto pomlesti. Zakaj l Mleko je neenakomerna (nehomogena) tekočina, ki obstoji iz raznih snovij različne gostote; najlažja snov, t. j. tolšča se nahaja v večji množini v gornjih plasteh tekočine. Vime opominja po svoji vnanjosti na okoli obrnjeno steklenico, katere vrat bi bil ozek. V trenotji, ko se molze, je mleko, ki prvo priteče, najbolj pusto ali ima najmanj tolšče; mleko, ki priteče na zadnje, pa je najboljše. Prvega pollitra je zelo malo, poslednjega pollitra je zelo tolstega, kot so pokazali poskusi z Gerberjevim Acid-Butyrometrom. Razmerje mej tolščo prvega in poslednjega mleka se suče mej 1-45
do 6*56 odstotkov, da celo v višjih mejah.
Da je naša zahteva, naj se krava čisto izmolze in tako vime popolnoma izprazni pametna in zdrava, to kažejo tudi novejša raziskavanja prof. Henry-ja v laboratoriju v Luvenskem (Louvain) Sokslet je v Monakovem dokazal dejstvo, ki je pa mej ljudstvo vse premalo znano, da ima krava, ako se čisto ne molze, vedno manj mleka in, da dobi še to mleko nek poseben in tako neprijeten okus, da zadostujeta 2 meseca takega napačnega ravnanja, da je mleko popolnoma nerabljivo. H koncu naj še omenimo, da se v takem slučaju vime razgreje in vname, postane boleče in da se krava le težko da mlesti.
Avstr. kmet. list.
Grenko mleko.
Jedna najpogostnejših mlečnih izprememb, ki nam niso ljube, je grenkost mleka. Ako hočemo priti na pravi sled tej mlečni napaki, moramo najpreje določiti, je-li imajo vse, ali samo posamezne molže to napako. Velikokrat zamo-remo to vže mej molžo določiti, večinoma pa se grenkoba še le pozneje jasno pokaže, ko je mleko vže nekaj časa stalo. Zato se priporoča, dvomljivo mleko v zaznamovanih steklenicah shraniti in ga čez 24, 36 ali 48 ur preskusiti na njegov okus. Ta napaka se pogosto nahaja pri staromolz-nih kravah, ki so že visoko na času, ker se tu mleko nič več pravilno ne tvori. Proti temu ni nobenega drugega sredstva, nego prizadeto mleko posebej porabiti, ozir. pokrmiti ali še bolje dotične krave postaviti, - če mogoče na suho, kar ni samo za kravo, ampak tudi za mladiča velike vrednosti. Da mleko zagreni, more biti vzrok tudi vnetje vimena. Tudi tako mleko je treba posebej porabiti, kajti čisto malo takega mleka pridejanega k dobremu ga lahko popolnoma pokvari.
Ako je mleko vseh krav koj po molži grenko, tedaj mora biti vzrok pokvarjena krma. Tako zamore biti vzrok grenkobe n. pr. pesa posebno taka, ki je trpela vsled zmrzline, ravno tako krmila z grenčicami, stare pokvarjene ogrščine in oljnate pogače, ples-njeva in zaduhla mrva, slama itd.
Ako hočemo zvedeti, ali tu tiči pravi vzrok bolezni, moramo krmljenje spremeniti. Slednjič zamore tudi močno plesnjiv nastilj prov-zročiti grenkobo mleka.
Ako pa nastopi grenkost še-le čez nekaj ur, potem imamo pred seboj gnjiloben razkroj mleka, ki ga prevzročajo majčkena bitja, bakterije ali glivice, ki so se naselile v hlevu na vimenu krav ali v mlekarni na mlečni posodi in ki od tod prehajajo v mleko. Ako nekaj časa hladimo, ozir. hranimo mleko v kakem drugem, ne navadnem prostoru, bomo kmalu iz-tuhtali, če je prostor vir okuže-nja. Pri tem lahko omenimo, da se mleko v hlevu lahko okuži, ako še tako pazimo na čistoto. Zlo se odpravi še le tedaj, ako se hlev temeljito osnaži in vsi leseni deli dobro namažejo s sveže žganim apnom, dalje, če se vime z mlačno vodo izpira, kateri smo prilili nekoliko karbolne kisline. Ako imamo pa vzrok misliti, da je mlekarski prostor vzrok bolezni, potem moramo ta prostor popolnoma ga izpraznivši temeljito razkužiti. Orodje in stroje, kakor tudi prostor sam je treba z vročo vodo izkrtačiti. Dobro prezračeni prostor se potem izpostavi skozi 12 do 24 ur razkužujočim žveplenim parom; ko smo ga dobro prezračili, ga zopet lahko rabimo. Ako hočemo biti popolnoma gotovi, potem se svetuje, tudi stene na novo pobeliti. Slednjič še omenjamo, da se da napaki grenkega mleka pogostoma izogniti tudi s tem, da se posoda temeljito očisti z vrelo vodo, ki smo ji primešali nekoliko natronovega luga, potem s svežo vodo poplakne in dobro po-
suši, dalje s tem, da se prvo mleko pri molži spusti na tla da se pomolženo mleko takoj odstrani iz hleva, kar najpreje posname in kolikor moč nizko ohladi.
Solnograjski poljedelec.
Vinogradništvo in vinarstvo
Mandanje ali odstranjevanje nepotrebnih trtnih poganjkov.
Ker je mandanje trt ponekod še malo poznano, dasi je to eno najvažnejših vinogradskih del, hočemo tu navesti prednosti, ki jih ima to delo, v spodbudo, da bi se mandanje povsod udomačilo.
Mandanje obstoji v tem, da se pravočasno odstranijo vsi trtni poganjki, ki nimajo nič zaroda, ali pa če so odveč in če so predolgi. Prvo mandanje se izgotovi kmalu potem, ko trte poženo. V tem času se odstranijo vsi poganjki na starem lesu; pozneje pa, ko se zarod bolj razvije, se odstranijo oni poganjki na napnencu, ki so brez zaroda. Ako je oko pognalo 2 poganjka, se istotako odstrani šibkejši poganjek, četudi ima kaj zaroda. Sicer težko dč odstranjevati z zarodom obložene poganjke, a s tem se nič ne izgubi, ker se ostali poganjek močneje razvije in na njem viseče grozdje se bolj odebeli, ker hrano, katero bi vži-vala oba poganjka, vživa sedaj le eden.
Poganjki na palcu (rogaču, čepu) se pa ne odstranijo, četudi nimajo grozdja, ker ista sta namenjena za palec in napnenc v prihodnjem letu. Vender pa je pustiti na palcu le 2 in kvečjemu 3 poganjke; enega teh le kot rezervo.
Pozneje, ko postanejo vsi poganjki na napnencu 3ji—1 m dolgi, se priščipnejo pri 4. ali 5. listu nad najvišje visečim grozdom. To vpliva mnogo na razvoj in zoritev grozdja.
Ako bi se pustili vsi ti poganjki na napnencu prosto rasti, bi se razvijali le na škodo
grozdju in na škodo poganjkom na palcu. S tem pa, da se jih prikrajša, dobivajo sicer vedno enako množino hrane, kakor po-pred, a ta hrana se ne zgubi v v dolge in nepotrebne poganjke, marveč pride vsa le grozdju v korist, vsled česar se poslednje toliko bolj debeli. In ker je manj poganjkov in listja, grozdje hitreje in enakomerneje dozoreva.
Nižje kot nad 4. listom od-ščipniti ni zopet priporočljivo radi tega, ker bi ostali listi dobivali več hrane, nego jo morejo pretvoriti in torej bi se tudi s tem le grozdju škodovalo. Sok oziroma hrana, katero srkajo korenine iz zemlje, gre po lesu kvišku in se porazdeli v liste. S pomočjo svetlobe, zraka in gorkote se vrši v listih velika sprememba in sicer se spremeni najpred v škrob, potem v sladkor in druge tvarine. Kot tak zleze potem v sad. Zato pa ostane drugače vedno sladko grozdje, kislo in tudi ne dozori, če nima dovolj listja ali če to vsled peronospore ali druge bolezni odpade.
Izkušnje so pokazale, da koristijo grozdju le bližnji listi, torej oni nasproti grozdom ležeči in še k večjemu 5. list nad grozdom. Hrana iz druzih listov pa zleze le v les.
Nasprotno se pa ravno iz tega vzroka ne smejo prikrajšati poganjki na palcu tako dolgo, da do polovice olesene, kar se vrši navadno šele v drugi polovici avgusta ali meseca septembra. Takrat se ti poganjki prikrajšajo približno 2 m nad palcem. Kadar listje porumeni ali pordeči, takrat neha delovati t. j. pretvarjati hrano na gori označeni način; zato pa tudi les le dozoreva, ne dobiva pa nikake hrane več. Zato pa se mora skrbeti, da se listje čim dalje ohrani zdravo in zeleno, kar se doseže z uporabo glive pokončujočih sredstev, v prvi vrsti z bakreno galico in žveplom, torej s škropljenem in z žveplja-
- 135 —
njem. Čim dalje časa ostane listje na trti, tembolj dozori les in tem rodovitnejši je ta v prihodnjem letu.
Čez 3—4 tedne po prvem pre-sčipavanju poganjkov na napnencu, se morajo novo nastali spet na istem mestu odstraniti in pozneje še enkrat, ako postanejo predolgi. Pripeti se pa, da nastavijo nekatere trte n. pr. italijanski rizling in modra frankinja mnogo novih grozdčekov na teh tako pozno nastalih poganjkih. V južnih krajih ne kaže teh odstranjevati, ker popolnoma dozore, čeravno 2—3 tedne pozneje kot drugo grozdje.
X.
Kajenje vinogradov.
Društvo za varstvo avstrijskega vinstva je izdalo za vinorodne kraje na Nižjeavstrijskem naslednji oklic:
Na podlagi skušenj je društvo sklenilo pozvati vse vinogradnike v vinorodnih krajih, naj določijo kurišča, da se bodo mogli vinogradi s skupnim delovanjem obvarovati pred nevarnim sovražnikom, namreč pred spomladanskim mrazom.
Skušnje, ki so se s kajenjem dosedaj dosegle in ki se vsem vinogradnikom priporočajo, obstoje v naslednjem:
1.	) V vsaki vinorodni občini naj se določijo kurišča, kakor sklene odbor. Vsi tozadevni stroški naj se izplačajo iz občinske blagajne ter naj se, če je treba, pozneje poravnajo z občinskimi dokladami.
2.	) Glavni namen kajenja je preprečiti, da se ozračje ne ohladi tako, da bi trtni poganjki zmrznili. Vse trte ne zmrznejo pri enaki toplini, marveč je to odvisno od vrste trt, od kraja, od starosti itd. Vendar zadostuje, če je toplina malo pod 0 (ničlo).
3) S kajenjem se hoče doseči, da se v zrak vzdigne kolikor mogoče veliko pare, ki zmrznjenje
najbolj zabranjuje. Radi tega naj se kadi z vlažnimi tvarinami, na primer z vlažno steljo, z mahom, z gnojem, s trtnimi odpadki, s čreslom, itd. Smola, katran itd. stane preveč.
Priporoča se, naj se najprej iz trtnih ali enakih odpadkov napravi kolobar, in v ta kolobar naj se namečejo tvarine, za kurjavo določene. Kolobar se zažge s slamo ali s petrolejem, da se hitreje vname.
4.	) Neobhodno potrebno pa je, da se to kajenje izvršuje sporazumno, kajti le na ta način se doseže dober uspeh.
5.	) Veliki ognji naj se napravijo na vseh za to pripravnih krajih v vinogradu, kajti čim več jih je, tem bolje je. Z majhnimi ognji sc ne doseže zaželjeni uspeh.
6.	) Da se ve, kdaj preti nevarnost, naj se v kakem mrazu izpostavljenem vinogradu postavi toplomer približno */2 m nad zemljo. So pa tudi posebne priprave, ki z neko gotovostjo že na predvečer naznanjajo nastop mraza. Toplomer naj opazuje le dobro izšolana oseba.
7.	) Zažgati se mora, kakor-hitro toplomer kaže med + 1° in 0° in če še vedno pada, posebno pa če je jasno in tiho vreme. Kajenje se mora nadaljevati do solnč-nega vzhoda. Ako se med kajenjem pooblači ali če postane vetrovno in kaže, da mraza ne bode, naj se ogenj uduši, da se kurivo ne žge po nepotrebnem.
8.	) Kajenje naj se ne izvršuje samo v nižavah, marveč tudi v visokih legah, ker se potem dim vleže v nižine ter tako najbrž vsled prenasičenja z vlago zabranjuje zmrznjenje.
9.	) Vse, kar je za kajenje potrebno, naj se preskrbi pravočasno, da je pri rokah, kadar se potrebuje, kajti le majhna zamuda utegne imeti slabe posledice.
Društvo za varstvo avstrijskega vinstva v Kremsu podaja na zahtevo še posebna, natančneja po-
jasnila ter sprejema naročila in oddaja posebne za to napravljene toplomere po znižani ceni 6 K za komad.
Sadjarstvo.
Vzgajanje sadnih divjakov.
Vzgajanje sadnih divjakov je precej priprosto delo, a se vender le malokje izvršuje, ker večkrat se bolj izplača kupiti jih od sadjarjev, ki se izključno s tem ba-vijo, nego jih doma vzgajati. Dobri za cenljenje že popolnoma sposobni, to j 2 do 3 leta stari divjaki, se dobe pri večjih trgovcih s sadnim drevjem po 35 do 48 K tisoč, oziroma po 3^2 do 5 K 100 komadov. Da jih morejo oddajati tako ceno, prihaja seveda le od tod, ker jih vzgajajo v prav velikih množinah.
Umestno je pa le, če si moremo primerno množino sadnih divjakov sami doma vzgojiti. Zato pa hočemo tu v kratkem podati navodilo o pravilni vzgoji ter o porabi takih divjakov.
Za setev se vzamejo peške od popolnoma dozorelega in zdravega pa ne prav žlahtnega sadja. Posušiti se jih mora v senci in ne ne na solncu; čez zimo pa se jih hrani v ne prevlažnem in ne presuhem prostoru, da ne splesnijo, odnosno da se preveč ne posuše. Najbolje pa je, če se jih že pred zimo septembra ali novembra v sejalnico poseje, ker se na ta način najbolje ohranijo in pričnejo popred in gotovejše kaliti. Pred-zimska setev ima le to napako, da semena v zemlji prav rade miši poiščejo.
Temu se pa izogne, če se seme stratificira ali predoskali. To dosežemo s tem, da peške postavimo v lončeno ali drugo tako posodo, pomešamo s peskom in sicer tako, da pride najprej 1 plast 1—2 cm na debelo peska, potem 1 plast pešk, zopet 1—2 cm na debelo peska in zopet 1 plast pešk itd. do vrha. Vsako plast peska
se nekoliko zmoči, da imajo peške dovolj vlage. Napolnjena posoda se postavi na to v hlev, ali pa se jo zakoplje na solnčen kraj v zemljo.
To delo se opravlja koj meseca januvarija, tako da, ko nastopi za setev ugodno vreme t. j. marca, v južnih krajih tudi febru-varija, že vse peške kalijo.
Tako stratificiranje je posebno neobhodno potrebno pri koščiča-stem sadju, ker koščičasto seme kaj nerado kali in ga je treba še poprej stratiiicirati kot peške.
Sejalnica. — Stratificirane ali nestratificirane peške se posejejo meseca februvarija ali marca v sejalnico. Sejalnica mora imeti dobro rahlo vrtno ali pa vsaj dobro pognojeno zemljo ter solnčno sicer zračno, t. j. ne z visokim zidovjem ali z visokimi drevesi obdano, pa tudi ne prevetrovno lego.
Zemljo se najpred prekoplje l1^—2 lopati globoko in potem planira oziroma z grabljami poravna. S pomočjo špage se napravijo lešice po V20—VdOm široke in po potrebi dolge; z motiko ali z rovnico se pa potegnejo počezni 8—10 cm globoki jarčki v oddaljenosti 30 cm. V te se potem posejejo peške v primerni gostosti. Ne smejo biti ne pregoste in tudi ne preredke, ker v prvem slučaju postanejo prešibke, v drugem pa se preveč prostora zastonj potrati. Računati treba pri tem vedno, da morajo rasti posamezni divjaki v oddaljenosti po 8—10 cm.
Tako v jarkih posejane peške se potem posujejo z rahlo zemljo in sicer 3—10 cm na debelo, kar je odvisno od zemlje same in od semena. Lahko kaljive peške se pokrijejo manj, koščice pa bolj, ker poslednje potrebujejo več vlage za kaljenje. Po dokončani setvi se vso zemljo v jarkih z grabljami poravna, nekoliko pritisne in potem zalije.
Priščipavanje ali piki-ranje. — Hruškovi, češnjevi,
orehovi i, e. (izvzemši jabolčni) divjaki napravljajo eno glavno globoko segajočo korenino. Da se jih pa prisili, napravljati mnogo stranskih, se jim mora glavna korenina že prvo leto do polovice preščipniti in istotako stebelce, da postane debelejše.
Najbolje je, če se to delo vrši že prvo leto, ko napravi nova rastlinica 3 — 5 peresc. Posamezne rastlinice se kar izrujejo, se takoj pikirajo ter presade v pikirne lehe in sicer v oddaljenosti 8 do 10 cm v vrstah, vrsto od vrste pa po 30 cm. Pikirne lehe se pripravijo in razdele enako, kakor sejalnice. Pikiranci se presade z vrtnim klinom, da se rastlinice pri izruvanju ne poškodijo, se jih mora popred prav dobro zaliti.
Ako se taki pikiranci presade v prav dobro zemljo, postanejo že v prvem letu godni za zimsko cepljenje. Drugače pa ostanejo še eno leto v pikirni lehi.
Sejalnice kakor tudi pikirne lehe, se morajo poleti pridno pleti in ob suši tudi polivati.
Tako vzgojeni divjaki se potem pocepijo v roki ter posade v drevesnico v razdalji najbolje po 50 cm v kvadratu, ali pa po 60 cm vrsto od vrste in po 40 cm v vrsti; tu ostanejo 3—5 let t. j. dokler ne postanejo za presaditev na stalno mesto ugodna drevesca. Ako se pa ti divjaki ne pocepijo v roki, se lahko presade v isti oddaljenosti naravnost v drevesnico, ter tu po letu okuli-rajo. Večkrat se taki okulanti bolje sponesejo kot v roki cepljena drevesa.	X.
Gozdarstvo.
Spomladno presajanje gozdnih sadik.
Spomladna dela gozdarjeva nas opominjajo raznih napak, ki sc pri tem dogajajo, katerih se mora pa vesten gozdar izogibati. Najvažnejša pravila pri saditvi gozdnih rastlin, katere naj lepo vspevajo, se glase:
1.	Rabi le dober rastlinski materijal, izključi vse slabiče in izrodke.
2.	Sadike je treba tako vzdigniti iz tal, da tudi male sesalne koreninice ostanejo nepoškodovane.
3.	Pred saditvijo sortiraj in razvrsti natančno rastline po njihovi jakosti. Vse rastline, ki imajo koreninice znatno poškodovane ali ki imajo premalo razvit koreninski sestav, se imajo izločiti in uničiti.
4.	Vtakni sadike brez preti, po 10 ali več v enem snopiču predno jih posadiš, s koreninami za trenotek v ne premrzlo vodo in pokrij korenine, ko si rastline vže porazdelil po luknjah, na lahko s prstjo. To namakanje je veliko bolje, nego poznejše škropljenje gotovega nasada.
5.	Ako so se rastline daleč in več dni vozile, jih je treba koj ob prihodu prezračiti s tem, da se zavoj odpre, in predno se vsade, jih je tudi pomočiti v ne premrzlo vodo.
6.	Ko si rastline porazdelil po luknjah, hiti, da jih čim preje posadiš.
7.	Porabi največ četrtinko dneva za kopanje jamic, četrtinko za sajenje, da se zemlja preveč ne izsuši.
8.	Rastline posadi tako, kakor so stale poprej, korenine naj imajo naravno lego, vsaka nenaravna sila jim škoduje.
9.	Varuj se pregloboke saditve. Sadika naj pride tako globoko, kakor je stala poprej.
10.	Napačno je, ako postavim sadiko v jamico, katere dna nisem preje lepo poravnal.
11.	Na mokrih tleh ne sadi v luknje, ampak kar na vrhu močvirne zemlje pokrij korenine sadike na debelo s prstjo.
12.	Pokrij jamico na okoli
rastline z obrnjeno ruševino, pusti pa okrog debla, velik, odprt krožnik prost.	Gozdar.
Splošno.
Davki In carina.
Direktni davki.
Zemljiški davek se za letos proračunava na 54,800,000 kron in je za 2 milijona nižji, kakor je bil leta 1900. Čisti dohodek zemljišč v Avstriji znaša po sklepu osrednje komisije za revizijo zemljiško davč. katastra 306,833.880 kron. Zemljiški davek pa znaša 22‘7 odstotkov, to je 64,464.410 K. V smislu zakona glede osebne do-hodarine se odbije še 15 odstotkov, ki znašajo za tekoče leto 9,670.580 kron, in tako dobimo svoto 54.800.000 kron zemljiškega davka.
Vsled uim se je n. pr. leta 1900 v vseh deželah odpisalo zemljiškega davka 2,695.590 kron, od tega na Kranjskem 19.762 K 34 h, na Koroškem 7801 kron, na Stajarskem 90.997 kron itd.
Hišni davek je leta 1900. znesel 70,040.907 kron, in sicer hišnorazredni davek 10,347.011 kron in hišnonajemninski davek 59,693.896 kron.
Za tekoče leto se hišni davek proračunava na 71,020.000 kron, in sicer hišnorazredni na 9,820.000, hišnonajemninski na 61,200.000 K. Minulo leto je bilo v Avstriji 2,758.810 poslopij obdačenih s hišnorazrednim davkom, od teh na Kranjskem 75.297. Hišnonajemninski davek je moralo lani plačati 193.839 hišnih posestnikov. Hišnonajemninski davek je lani državi donesel 78,393.804 (na Kranjskem 537.284) kron.
Splošna pridobnina je leta 1901 znesla 35 milijonov, za tekoče leto se proračunava na 34,400.000 kron.
Pridobnina od podjetij, ki morajo polagati javne račune, je lani znesla 48,495,000, za tekoče leto je v proračunu 50,995.000 kron.
Kentnina je lani nesla državi
7,330.000,	za tekoče leto se proračunava 7,500.000 kron.
Osebna dohodarina je lani znesla 46,900.000 kron, za letos
se proračunava 48,250.000. Leta 1900 je moralo plačati osebno do-hodarino 800.357 oseb, in sicer na Kranjskem 7954, na Koroškem 8448, na Stajarskem 44.457, v Istri 6951, na Goriškem 4250 itd.; največ na Niže-Avstrijskem, namreč 286.962 oseb.
Davek od plač je lani znesel
1.800.000,	za letos se proračunava 1,820.000 kron. Ta davek plačujejo uradniki, ki imajo najmanj 6400 kron letne plače. Teh vseh je bilo 1. 1900. v raznih razredih od 6400 do 30.000 kron in več letne plače skupaj 9949.
Pristojbine od davčnih izterjatev so lani znesle 1,821.500 K, za letos se preračunava 1,955.000.
Zamudne obresti so lani znesle 842.000 kron, za tekoče leto se proračunava 915.600 kron.
Carina.
Uvozna carina je leta 1901. znesla 111,904.800 kron; za letos se dohodki carine proračuna-vajo na 100,159.100 kron, stroški pa na 6,354.000. Razni manjši dohodki pod tem naslovom znašajo 2,250.000.
Indi rektni davki.
Vsi indirektni davki, ako vštejemo tudi carinske dohodke, so za leto 1902. proračunjeni na 905,714.637 kron in so torej več nego trikrat višji od direktnih, ki znašajo 278,235.600 kron.
Od indirektnih davkov dona-šajo državi največ užitninski davki od žganja, vina, piva, mesa, sladkorja itd. Leta 1900. so užitninski davki donesli državi
293.866.000,	lani 296,952.100 K za tekoče leto se proračunavajo na 318,732.100 kron. Ta višji dohodek je posledica zakona z dne 8. julija 1891, s katerim se je zvišala žganjarina za 20 vin. Ker pa se je od žganjarine deželam odkazalo 19,200.000 kron, država nima posebno višjega dohodka od žganjarine. Leta 1900 je dobila država od žganja 71,878.529 kron, lani 79,267.154, za tekoče leto se državna žganja-
rina proračunava na okroglih 90 milijonov kron, od katerih dobe dežele 19,200.000 kron.
Dohodki od drožij se proračunavajo na 830.000, kontrolne pristojbine 600.000 kron. Dac od vina in mošta je lani znesel 11,291.488 kron, za tekoče leto država proračunava 11,050.000 K.
Od piva je država leto 1900 dobila dača 72,995.341, za tekoče leto je v proračunu 77,800.000 kron. Iz države se na leto izvaža piva okoli 600.000 hi.
Od mesa je država 1. 1900. dobila 14,840.000, za tekoče leto je v proračunu 15,550.000 kron.
Davek od sladkorja je 1.1900 državi nesel 94,500.000, za letos je v proračnnu 95,900 000 kron.
Mineralno olje je 1. 1900. do-neslo državi 19,640.572, za tekoče leto se proračuni 17,400 000 kron.
Užitnina od drugih porabnih predmetov se za leto 1900 proračunava na 1,469.000 kron.
(Konec prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 27: Val. KI. v D. Po navadi plačujejo mlekarne po Kranjskem mleko po naprej določeni ceni na pr. po 8, 9, 10, 101/* itd. vinarjev. Pri nas smo se tudi zvezali v zadrugo in ljudje silno povprašujejo, po čim se bo plačevalo mleko? Pri nas dajemo posneto mleko nazaj zadružnikom in prodamo le njihovo smetano. Bil sem pa že večkrat priča, ko je naš mlekar preskušaval mleko raznih številk z Gerberjevim acidbutejro-metrom in sem videl, kako različne dobrote je mleko, ki ima lahko 2'5 (celo manj), do 4‘5 (celo več) odstotkov tolšče. Zato mislimo plačevati našim zadružnikom mleko le po tolščnih odstotkih in ne po [fiksnih cenah. Prosim slavno uredništvo, je-li je naše ravnanje pravilno ali ne ? Ne vprašam za svojo osebo, ampak zavoljo dru-zih . . .
Odgovor najdete v današnjem članku: .Kateri način plačevanja mleka je najbolj pravičen?
Vprašanje 28: Jos. K. v P. pri K. Ker me sadjarstvo jako veseli, ip ker imam za nasaditev istega dovolj prostora, si usojam sl. „Gosp. Zvezo” prositi, da me v cenj. „Nar. Gospo-
darju® pouči, kako naj si na primeren način vzgojim iz peške jablanove in hruškove divjake. Nameravam jih precepiti le z domačimi, manj žlahtnimi, a bogato rodečimi vrstami.
Odgovor 28: Nato vprašanje smo zadostno odgovorili v tej številki pod naslovom „Vzgajanje sadnih divjakov". Tu pa pripomnimo le, da Vam pač priporočamo cepljenje domačih tam že preizkušenih sadnih vrst, osobito pa takih, ki se dolgo časa drže, odsvetovati Vam moramo pa pomnože-vanje manj žlahtnih vrst. Sicer je mogoče, da Vam ondotne razmere tako velevajo, vendar je gotovejše, da se žlahtno sadje hitrejše in dražje proda ter da se ga more sploh tudi v druge namene, za napravo mošta itd., bolje izkoristiti.
Vprašanje 29: F. J. v M. Imam jako kalno vino, tako, da je bolj blatni vodi kot vinu podobno. Čistil sem ga z želatino, pa se noče očistiti Kaj naj napravim s to godlo? Najrajši bi si preskrbel filter, a manjka mi sredstev.
Odgovor 29: Seveda bi si s filtrom najhitreje pomagali, pa vendar očistite dotično vino, če ga sedaj čistite še s špansko zemljo. Za vsak hi (100 1) vzemite približno 100 gr. španske gline, katero dobite v vsaki drogeriji.
Vprašanje 30: F. M. na Paki. Prvega in tretjega majnika je bilo pri nas tako mrzlo, da je po nekod že zemlja zmrzovala. Ker je bila nevarnost, da nam vse trte pomrznejo, smo začeli tako kuriti, da je bila vsa naša dolina v dimu. Ker si pa v sili vsak pomaga kakor more in zna, da se le večje nesreče obvaruje, so se nekateri tudi drugih sredstev lotili. Tako je n. pr. moj sosed svoje trte s pepelom potrosil, drugi jih je zgodaj zjutraj z vodo škropil enako kakor z modro galico. Sedaj ob 9. uri je vspeh ta-le, da če bi nam na štiri dele dal tak, en del bi nam bil odvzet.
Prosim toraj, da se v prih. štev. „Nar. Gospodarja® to vprašanje natančno pojasni, kajti sedaj ne vem ali pomaga bolj kurjenje, ali pepelenje ali škropljenje z vodo.
Odgovor 30: Glede kajenja smo omenili že v posebnem članku, katerega v današnji številki prinašamo, kako da je pri tem postopati. S pe-pelanjem sicer ne dosežete pravega smotra, a nekoliko si venvar le tudi s tem pomagate, ker če je list s pepelom potrošen, se izhlapevanje zadržuje, kar igra pri spomladanskem
mrazu glavno ulogo. Škropljenje z vodo pa nič ne koristi.
Vprašanje 31: G. K. v Str. Ali se priporoča univerzalni plug? Zemlja je bolj ilovnata. Bi se dalo ž njim okopavati, ogrinjati in druga dela opravljati? Koliko stane?
Odgovor 31: Z univerzalnim plugom morate opravljati vsako poljubno delo, zato pa ima tudi tako ime. Koliko da stane, ni mogoče navesti, ker je cena odvisna od posameznih delov, katere rabite in naročite, kajti vsak posamezni del se da odstraniti in z drugim nadomestiti. Pišite po cenik na tvrdko Rud. Sack, Maschinen-Fa-brik in Wien, II., Nordbahnstr. 36.
Vprašanje 32: G. K. v Str. S čim bi se gnojišče pokrivalo? Sedaj leži popolnoma na solncu.
Odgovor 32: Če vam sredstva dopuščajo, je najbolje, če napravile leseno streho čez celo gnojišče, ali pa da posadite okolo istega taka drevesa, ki po letu naglo rastejo in ki napravljajo mnogo sence in katerim gnojnica nič ne škoduje. Zato je bezgovo drevo (sambucus nigra) najsposobnejše. Pa tudi oreh in murba se ob gnojiščih dobro sponašata.
Sejmi.
Na Kranjskem:
11. maja
12.
h
15.
16.
n
»
13.	„
14.	„
17.	,
20. „
22. „
25.	„
26.	„
27.	„
31.	.
1.	junija
2.	,
5.	,
v Senožečah.
v Zagorju (za Savo), Koprivniku, Postojni, Zatični, Veliki Loki pri Temenici. Sodražici, Lašičah.
Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Kočevski Reki, Srednji vasi, in na Vidmu poleg Krke.
Moravčah pri sv. Križu, v Žerovnici. v Tržiču.
v Mozelju, Zagorju (Notr.), Radovljici (za blago in živino), Loki, Metliki, Rušeči vasi in Radohovi vasi.
Št. Lambertu, Senožečah, Cirniku, Hinjah in na Igu. Št. Gothardu, Maligori Mengšu, Podvelbu, Svibni. v Tržiču (pri sv. Trojici), na Vrhniki, Št. Jernej (Kostanj. kant.) Višnji gori. na Vočah in Črnomlju, v Mirni peči in Kostanjevici.
v Osilnici in na Slapu, v Svirci, Motniku, Št. Petru (Notr.) in Litiji, v Dolih pri Litiji, na Vinici, v Loškem potoku.. v Rakeku.
v Vrhpolju pri Vipavi Kamniku, Tirni in Žužemberku.
Na Štajerskem:
15.
16.
17.
20.
11. maja v Olimpu, Rajhenbergu Velenju in Poličanah, Lembergu, Planini, Slov. Gradcu in Teharjih. v Artičah.
Gornji Sušici, Mureku, Soseski, Vojniku in na Pilštanju.
v Podsredi (Hčrberg). v Ljutomeru, Središču, pri sv. Emi, Radgoni, Luči (Leutschach), Marenberg in Laškem.
Loki, pri sv. Urbanu in Slivnici pri Celju, pri sv. Filipu v Verocah. v Rogatcu, Vitanju, Slivnici (okraj Maribor), Št. Jurju ob juž. železnici, pri sv. Jurju (pod. Rifn.) pri sv. Trojici (v Gorici.) na Tinskem, na Rečici in Cirkovcah, v Rajhenbergu. v Novi Cerkvi.
Slov. Bistrici (za živino), v Loki.
v Gornji Ponikvi, v Kapeli pri Brežicah, pri sv. Primožu pri Blagovici na Pilštanju.
24.
26.
28.
29.
31.
3. 2.
4.
5.
6. 7. 9.
junija
12.
13.
19.
20. 26.
9.
maja
»
junija
Na Koroškem:
v Šmihelu pri Pliberku, pri sv. Heleni, Št. Lenardu in Št. Mohorju, v Celovcu (14 dni) v Podgorah. v Ovspergu (14 dni), v Paterjonu in Pliberku (za
■Jivinn
Na Primorskem :
16.	maja	v Volovskem in Dolini.
22.		v Kastvi.
25.	n	na Kočiču (Sežan. kant.) in
		Grobniku.
31.		v Vidmu.
1. junija		v Vidmu (v Furl.)
Prinnrn/ia ep ■ Vzajemna zavaroval-ri ipuruva 50. nicil proll p()žarnlm
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ijubljana, Medjatova hiša.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 15 do 20 kr. in Refoška liter od 20 do 23 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup.
Tlrn 7pli da svoju obitelj oskrbi pravim I KU £Oil, j naravskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Gamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija.
Fižol „Mauthnerjev brezperesni' izborno r l£U! jobra vrsta nizkega fižola, koja se pri meni že več let izvrstno obnaša in čudovito dobro rodi, razpošiljam v zavitkih po 5 kilogr. za 3 krone 80 vin. poštnine prosto. Katarina Ziherl, St. Jurij pri Kranju.
Veleposestvo $£
n osti posestnika proda za 80.000 kron. Pogoji ugodni. Dopise sprejema uredništvo tega lista.	147 6—4
Pri posestnikih v Batujah in
Cplll sredi Vipavske doline dobi se izvrstno ',D,U novo belo vino. Cene zmerne. Obrne naj na župnika v Batujah, pošta Črniče. Goriško.
Kmetijsko društvo v Gorjah
pri Bledu na Gorenjskem
ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr.
V Buzetski občini v Istri jedoše
18.000 htl. črnega in 28.000 liti. belega vina na prodaj. P. t. gostilničarji in drugi interesentje naj se obrnejo na županstvo v Buzetu ali pa na tamošnjo društvo za „štednju i zajmove*, katero posreduje prodajo neposredno od producenta.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oskrbuje svojim članom:
1.	) Vse potrebščine za vinogradništvo:
žveplo, galico, gumico, škropilnice, cepil no orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila.
2.	) a) Razprodaja zajamčeno pristno vino,
napravljeno iz grozdja svojih članov po novem franc, načinu po 30 kron in višej 100 litrov loco Postojna, bolj trda ki-slasta vina rudeče in belo (kakor cviček) iz hribov pa po znatno nižej ceni. b) Posreduje p. n. kupcem, ki želijo kupiti pristno vino po nižej ceni od 24 kron naprej nakup in odpošiljatev.
3.	) Prodaja iz svoje trtnice na Portal is in
Monticolo požlahtnjene trte, beli burgundec, zeleniko, zelen po 14 vinarjev komad.
4.	) Prodaja iz svoje zaloge tudi pristni
„tropinovec*, vzorec in cene na zahtevanje.
Oglas iz Istre!
kupovanju vina. Opozorujejo se na te trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kureliča.
Več tisoč sadnih divjakov
2—41etne in nekaj sto komadov hrastovih sadik kupi kmetij, podružnica na Rakeku.
Kmet. društvo v Vipavi ^
ohranjen stroj za cepiti trle po znižani ceni.
Ročnih žvepljalnikov £uhf£0Ie
nekaj v zalogi izumitelj Jos. Hudaklin Št. Jernej. Dolenjsko. Komad 4 krone 50 vin.
Ca loma ogrske V70 gld., domače iz OcUalllO gunkna 1'20 gld. domače 1 gld., dunajske 80 kr. Šunka brez kosti (Roll-schinke) 90 kr. in 1 10 gld., suho meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago Janko Ev. Sire v Kranju. (150) 12—1
50.000 kron znaša glavni dobitek srečk gledaliških igralcev. Opozarjamo naše častite bravce posebno na to, da bode srečkanje nepreklicano dne 19. junija 1902 in da vse dobitke prodajalci po I0°/o odbitku v gotovem denarju izplačajo.
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Koliko je trgovcev, industrijalcev in obrtnikov na Kranjskem.
Sredi letošnjega leta se izvrši obrtna štetev, ki poda natančno število trgovcev, industrij alcev in obrtnikov ter njih uslužbencev.
Približno število trgovcev, industrijalcev in obrtnikov pa je moči sedaj izračunati na podlagi statističnih podatkov zadnje volitve v trgovsko in obrtno zbornico. V trgovinskem odseku je bilo volil-cev 2189, v obrtnem pa 6918, torej skupaj 9107. Ker pa je vo-lilec v trgovsko in obrtniško zbornico le tisti trgovec ali obrtnik, ki plačuje najmanj po 5 kron pridobnine na leto, je prišteti h gornjemu številu še število onih trgovcev in obrtnikov, ki plačujejo po manj nego 5 kron pridobnine, da dobimo število vseh trgovcev in partnikov. Takih trgovcev je bilo ob koncu lanskega leta okoli 900, obrtnikov pa okoli 2500, skupaj 3400. Skupaj je torej na Kranjskem trgovcev 3089, indu-
strijalcev in malih obrtnikov pa okoli 9418, skupaj 12,507.
Obrt.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug.
Pripravljalni odbor je že sestavil načrt pravil in jih predložil vladi v odobritev ter je upati, da se zveza kmalu ustanovi. Namen zveze bo krepko varovati skupne interese pripadajočih ji zadrug, ozirama v njej zastopanih obrtov. Sosebno bo zvezi namen: a) podpirati zvezi pripadajoče zadruge glede izpolnjevanja njih zakonitih nalog; b) pospeševati obrtno izobrazbo pomočnikov in obrtnikov; c) pospeševati obrtni, zlasti strokovni pouk; d) pospeševati posredovanje dela in prenočilstvo glede na zadruge in obrte, pripadajoče zvezi; e) pospeševati gospodarsko nabavo surovin in tehnično izpolnjevanje vršbe glede na obrte, pripadajoče zveznim zadrugam; f) pospeševati prodajo izdelkov zveznim zadrugam pripadajočih obrtov; g) pospeševati naprave in naredbe za preskrbitev cenega kredita obrtnikom, ki pripadajo zveznim zadrugam, ter tudi pospeševati, da se urede razmere glede plačevanja naročnikov; h) pospeševati bolniško zavarovanje mojstrov, pomočnikov in učencev; i) pospeševati podpiranje mojstrov ali pomočnikov, ki so vsled starosti ali invalidnosti postali nezmožni, prislužiti si kaj; k) pospeševati, da se izvede zadružna, zlasti strokovnozad ružna organizacija na Kranjskem; 1) izrekati mnenje o obrtnih vprašanjih, stavljenih ji po obrtnih oblastvih ali trgovskih in obrtnijskih zbornicah.
ZADRUGA
O znižani voznini pri prevozu žvepla na železnicah.
C. kr. železnično ministerstvo je tudi za tekoče leto dovolilo na
polovico znižano voznino pri po-šiljatvah žvepla, za uporabiti je v vinogradstvu, za prevoz iz Ljubljane na sledeče postaje dolenjske železnice: Zatičina, Rado-
hova vas, Velikaloka, Trebnje, Mirna peč, Rudolfovo in Straža.
Opozarjamo interesovane kroge, naj pri naročbah žvepla zahtevajo, da odpošiljatelj na vozni list na-
piše: Žveplo v uporabo vinograd-stvu. Ravno za toliko znižano voznino dovolilo je železn. minister-stvo tudi za prevoz žvepla iz vseh postaj c. kr. državne železnice na postaje v Istri in Dalmaciji ali nasprotno.
Vsekako zahteva dotična mi-nisterska odločba, da odposiljatelj priloži voznemu listu spričevalo c. kr. kmetijske družbe v Trstu ali deželnega kulturnega sveta za Istro v Poreču oziroma kmetijske družbe v Zadru ali trgovinske in obrtne zadruge v Spljetu.
Spričevalo mora imeti potrdilo, da se žveplo uporabi proti peronospori (viticola ali infestans).
Ako bi se ne bila od strani železnice pri kaki pošiljatvi upoštevala omenjena znižana voznina, prosimo, da se pošlje dotični vozni list „Gospodarski Zvezi11, koja bode odveč plačani znesek pri že-leznični upravi takoj reklamirala.
O znižani voznini za umetna gnojila.
Za posiljatve umetnih gnojil so uprave avstrijskih železnic tudi za tekoče leto dovolile znatno znižano voznino in obstoji ista v tem, da se uporabi pri pošiljatvah pod 5000 kg tarifni razred A mesto razreda II.; pri pošiljatvah v teži 5000 kg razred B mesto razreda C in pri pošiljatvah v celem vagonu s težo 10.000 kg ali več dovoljen je 15°/o odbitek vže itak za tovrstno blago primerno nizkega tarifa. V dotične vozne liste napisati je vsekako opombo, da se ima umetno gnojilo uporabiti tuzemsko; kajti brez navedene opazke odpade označena tarifarična olajšava. Ker pa vkljub temu nekatere postaje po navedenih predpisih voznine ne računajo, pošljejo naj se v dvomljivih slučajih vozni listi „Gospodarski Zvezi11, katera pregleda vračunjeno voznino in preplačila takoj reklamira.
Zadruga za prašičjorejo.
V ribniški dolini nameravajo ustanoviti zadrugo za prašičjorejo. V ta namen izdanemu oklicu povzamemo :
Na Kranjskem nimamo polit, okraja, v katerem bi svinjska kuga tako pogosto nastopala, kakor ravno v kočevskem. Vsa prizadevanja visoke vlade in njej podrejenih organov so bila do sedaj prezvspešna, bob ob steno. Komaj da je epidemija malo ponehala, da so se meje našega glavarstva odprle sosednim deželam, že so prišli hrvaški prašičji transporti in ž njimi gotovo tudi — svinjska kuga. Kupčije s hrvaškimi prašiči ni možno prepovedati vsled nagodbe z Ogrsko. Ker pa naš kmet dovolj prašičjega materijala ne producira, pokupi od Hrvata vse, da vse, in včasih za lepe novce, katere si mora — posebno revnejši — v najvećih slučajih še izposoditi. Da našega kmeta prašiči tako zanimajo, je čisto naravno. Prašič je je ena tistih domačih živalij, katera je kmalu in brez posebnega truda za male novce godna. Kaj je prašič proti konju in govedi? Konjereja zahteva denarja in časa; isto govedoreja. Dočim se more s konje- in govedorejo le boljši posestnik pečati, hrani in prireja tudi najrevnejši kajžar po dva ali tri prašičke, kateri mu vržejo za najkrajši čas lepe denarje. Vsled železnice ie zgubil naš kmet skoraj vso vožnjo. Kar rabi za domačo vožnjo, opravi večinoma z voli.
Komisija za premovanje konj vsako leto opaža nazadovanje v konjereji. Z govedorejo tudi ni dosti boljše. Boljša teleta se pokoljejo ali pa prodajo v Ljubljano in Trst. Kar pa doma ostane, je najslabši materijal kateri služi kasneje kot plemenska žival. Naj še omenimo, da se dosedaj govedoreja vsled slabe krme in slabih pašnikov ni mogla povoljno razviti in se tudi v doglednem čusu ne bode.
Naš kmet je torej izključno navezan na izrejo prašičev. S hrvaškimi to ni mogoče. Kdor pozna naše razmere, bo uvidel, da tako dalje ne gre, če hočemo preprečiti, da v najkrajšem času od Grosuplja do Kočevja ne bode prašičjega repa dobiti.
Svinjska kuga je stala kmeta in državo že ogromne svote, pač pa lahko rečemo, sto in sto tisoče, ne da bi bilo komu količkaj pomagano.
Dne 16. marca t. 1. bil je v Ribnici zaupen shod, na katerem se je sklenilo, da se osnuje za ribniški in velikolaški okraj zadruge za domačo prašičjorejo.
Denarni promet hranilnic in posojilnic.
Za mesec januvar: Hranilnica in posojilnica t Renčali:
Prejemki 6520 K 97 h, izdatki 5811 K 24 h, denarni promet 12332 K 21 h, prejete hranilne vloge 1763 K 99 h, izplačane hranilne vloge 1716 K 12 h, dana posojila 3885 K 98 h, vrnena posojila 949 K 20 h.
Hranilnica in posojilnica v Mošnjah: Prejemki 3481 K 10 h, izdatki 3047 K 44 h, denarni promet 6528 K 54 h, prejete hranilne vloge 448 K — h, izplačane hranilne vloge 1847 K 44 h, dana posojila 1200 K — h, vrnena posojila 1840 K.
V mesecu februvarlju:
Hranilnica in posojilnica t Leskovici:
Prejemki 368 K 16 h. izdatki 266 K — h, denarni promet 634 K 16 h, prejete hranilne vloge 150 K — h, izplačane hranilne vloge 64 K — h, dana posojila 200 K, vrnena posojila — K.
Hranilnica in posojilnica v Renčali: Prejemki 1390 K 76 h, izdatki 1234 K 95 h, denarni promet 2625 K 71 h, prejete hranilne vloge 661 K — h, izplačane hranilne vloge 360 K — h, dana posojila 858 K, vrnena posojila — K — h.
Hranilnica in posojilnica v Mošnjah: Prejemki 2767 K 74 h, izdatki 2210 K 20 h, denarni promet 4977 K 94 h, prejete hranilne vloge 2017 K — h, izplačane hranilne vloge 1715 K 80 h, dana posojila 480 K — h, vrnena posojila 200 K — h.
V mesecu marcu:
Hranilnica in posojilnica v Tržiču:
Prejemki 6575 K 34 h, izdatki 6097 K 85 h denarni promet 12673 K 19 h, prejete hranilne vloge 2715 K 05 h, izplačane hranilne vloge 402 K 16 h, dana posojila 3240 K, vrnena posojila 1 K 90 h.
Hranilnica in posojilnica v Gorjah:
Prejemki 10042 K 81 h, izdatki 8940 K 05 h, denarni promet 18982 K 86 h, prejete hranilne vloge 2293 K 30 h, izplačane hranilne vloge 6398 K 58 h, dana posojila 2362 K — h, vrnena posojila 1100 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Škocijanu pri Dobravi: Prejemki 9842 K 57 h, izdatki 7894 K 01 h, denarni promet 17736 K 58 h, prejete hranilne vloge 3237 K — h , izplačane hranilne vloge 488 K 25 h, dana posojila 7310 K— h, vrnena posojila 800 K.
Hranilnica in posojil, v Frankolovem: Prejemki 16386 K 86 h, izdatki 15091 K 39 h, denarni promet 31478 K 25 h, prejete hranilne vloge 11040 K — h, izplačane hranilne vloge 249 K — h, dana posojila 10730 K — h, vrnena posojila 354 K — h.
__ 141 —
Hranilnica in posojil, v Zgor. Besnici;
Prejemki 977 K 48 h, izdatki 950 K 03 h, denarni promet 1927 K 51 h, prejete hranilne vloge *70 K — h, izplačane hranilne vloge 71 K 95 h, dana posojila 870 K — h, vrnena posojila 200 K — h.
Hranilnica In posojilnica v Dobrepoljah;
Prejemki 42383 K 92 h, izdatki 3*276 K 03 h, denarni promet 76659 K 95 h, prejete hranilne vloge 1**66 K 49 h, izplač. hran. vloge 0090 K
—	h, dana posojila 25923 K 33 h, vrnena posojila 1*513 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Črničah;
Prejemki 6152 K 08 h, izdatki 5309 K 25 h, denarni promet 11*61 K 33 h, prejete hranilne vloge 1390 K — h, izplačane hranilne vloge 1517 K 73 h, dana posoj. 1180 K — h, vrnena posojila 360 K.
Hranilnica in posojilnica v Črnem vrh nad Idrijo:	Prejemki 5993 K 45 h. izdatki
5685 K b* h, denarni promet 11679 K 09 h, prejete hranilne vloge 1008 K — h, izplačane hranilne vloge 1183 K 6* h, dana posojila *500 K, vrnena posojila — K — h.
Hranilnica in posojilnica na Vrhniki: Prejemki 11003 K 25 h, izdatki 8987 K, 07 h, denarni promet 19990 K 32 h, prejete hranilne vloge 5339 K, 40 h, izplačane hranilne vloge 3675 K 56 h, dana posojila 5220 K, vrnena posojila 1000 K.
Hranilnica in posojil, pri Sv. Jakobu ob Savi; Prejemki 21*9 K 49 h, izdatki 1593 K 73 h, denarni promet 3743 K 22 h, prejete hranilne vloge 982 K 40 h, izplačane hranilne vloge 4*4 K 12 h, dana posojila 410 K, vrnena posojila 723 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Zagradcu: Prejemki 4387 K 50 h, izdatki 3917 K 68 h, denarni promet 8305 K 18 h, prejete hranilne vloge 3817 K — h, izplačane hranilne vloge 314 K 25 h, dana posojila 1800 K, vrnena posojila — K.
Hranilnica in posojil, v Žužemberku: Prejemki 13624 K 25 h, izdatki 13074 K 81 h, denarni promet 26699 K 01 h, prejete hranilne vloge 11961 K 90 h, izplačane hranilne vloge 1060 K 70 h, dana posojila 2650 K, vrnena posojila — K — h.
Hranilnica in posojilnica v lunicah:
Prejemki 1382 K 91 h, izdatki 1270 K — h, denarni promet 2652 K 91 h, prejete hranilne vloge 13*6 K — h, izplačane hranilne vloge 1270 K — h, dana posojila — K — h, vrnena posojila — K.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah; Prejemki 4072 K 20 h, izdatki 3143 K 27 h, denarni promet 7215 K 47 h, prejete hranilne vloge 1*0 K — h, izplačane hranilne vloge 21 K 75 h, dana posojila 1160 K — h, vrnena posojila 365 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Srednji vasi; Prejemki 11123 K 09 h, izdatki 6696 K 36 h, denarni promet 17819 K 45 h, prejete hranilne vloge 5201 K — h, izplačane hranilne vloge 580 K 23 h, dana posojila — K, vrnena posojila 670 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Skriljah:
Prejemki 2072 K — h, izdatki 1516 K 10 h, denarni promet 3588 K 32 h, prejete hranilne vloge 1012 K	— h, izplačane hranilne vloge — K — h,	dana posojila
1510 K, vrnena posojila — K.
Hranilnica in posojilnica v Selcih: Prejemki 9557 K 6* h, izdatki 7627 K 17 h, denarni promet 17184 K 81 h prejete hranilne vloge 6066 K — h, izplačane hranilne vloge 2807 K 54 h, dana posojila — K, vrnena posojila 40 K.
Hranilnica in posojilnica v Rovih:
Prejemki 6400 K 43 h, izdatki 5732 K 53 h, denarni promet 12132 K 96 h, prejete hranilne vloge 1725 K 40 h, izplačane hranilne vloge 3230 K 76 h, dana posojila 1290 K, vrnena posojila 1740 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Leskovici: Prejemki 447* K 26 h, izdatki 3505 K 25 h, denarni promet 7979 K 51 h, prejete hranilne vloge 1625 K — h, izplačane hranilne vloge 1385 K 94 h, dana posojila 2080 K
—	h, vrnena posojila 80 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Renčah;
Prejemki 1820 K 17 h, izdatki 2263 K 58 h, denarni promet 4083 K 75 h, prejete hranilne vloge 1450 K — h, izplačane hranilne vloge 622 K 90 h, dana posojila 1605 K, vrnena posojila 278 K 66 h.
Hranilnica in posojilnica v Gojzdu;
Prejemki 3064 K 23 h, izdatki 2924 K 07 h, denarni promet 5988 K 30 h, prejete hranilne vloge 40 K — h, izplačane hranilne vloge 20 K — h, dana posojila 700 K, vrnena posojila 400 K.
Hranilnica in posojilnica v Mošnjah:
Prejemki 2226 K 75 h, izdatki 2226 K 75 h, denarni promet 4*53 K 50 h, prejete hranilne vloge 280 K — h, izplačane hranilne vloge 990 K 4* h, dana posojila 1130 K, vrnena posojila 400 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Vipavi: Prejemki 47181 K 77 h, izdatki 46376 K 91 h, denarni promet 93558 K 68 h, prejete hranilne vloge 18728 K 86 h, izplačane hranilne vloge 6228 K 46 h, dana posojila 23280 K — h, vrnena posojila 7123 K 80 h.
V mesecu aprilu:
Hranilnica in posojil, pri Sv. Jakobu
ob Savi: Prejemki 6350 K 57 h, izdatki 6055 K 46 h, denarni promet 12*06 K 03 h, prejete hranilne vloge 604 K — h, izplačane hranilne vloge 4046 K — h, dana posojila 1840 K, vr-vrnena posojila 210 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Selcih: Prejemki 16692 K 85 h, izdatki 10291 K 99 h, denarni promet 26984 K 84 h, prejete hranilne vloge 10972 K 30 h, izplačane hranilne vloge 6508 K 24 h, dana posojila 3740 K, vrnena posojila 640 K.
Hranilnica in posojil, pri Št. Petru:
Prejemki 34326 K 51 h, izdatki 25939 K 88 h, denarni promet 60266 K 39 h, prejete hranilne vloge 24522 K 20 h, izplačane hranilne vloge 5870 K 19 h, dana posojila 6020 K, vrnena posojila 2946 K — h.
Hranilnica In posojilnica v Zagradcu: Prejemki 5594 K 17 h, izdatki 5091 K 21 h, denarni promet 10685 K 38 h, prejete hranilne vloge 3793 K — h, izplačane hranilne vloge 860 K — h, dana posojila 420 K, vrnena posojila 900 K.
Hranilnica in posojilnica v Zgornji
Besnici: Prejemki 2337 K 85 h, izdatki 2275 K 72 h, denarni promet 2613 K 57 h, prejete hranilne vloge 1255 K — h, izplačane hranilne vloge 971 K 02 h, dana posojila 1300 K, vrnena posojila — K.
Hranilnica in posojilnica v lunicah: Prejemki 3707 K 97 h, izdatki 3369 K 32 h, denarni promet 7077 K 29 h, prejete hranilne vloge 915 K — h, izplačane hranilne vloge 1334 K 52 h, dana posojila 2020 K, vrnena posojila — K — h.
Hranilnica in pos. v Črnem Vrhu nad Idrijo : Prejemki 3761 K 60 h, izdatki 2942 K 53 h, denarni promet 6704 K 13 h, prejete hranilne vloge 901 K — h, izplačane hranilne vloge 1461 K 47 h, dana posojila 520 K, vrnena posojila 1242 K — h.
Zvezina naznanila.
P. T. člani in naročniki, kateri članarine ozir. naročnine za leto 1902. še niso poravnali se opozarjajo, da ako tega nemudoma ne store se bodo iz zadružnega imenika črtali.
VABILO
na
III. redni občni zbor
Hran. in pos. v Loškem (Sp. Štajersko) registr. zadruge z neomejeno zavezo,
koji se bode vršil na Binkoštni ponedeljek 19. maja 1902 ob 4. uri popo-ludne v zadružnih prostorih. Dnevni red.
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev 2. računskih pregledovalcev.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
Načelstvo.
V Loškem, dne 5. maja 1902.
VABILO
na
I. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice za Izlake in okolico
registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši na nedeljo dne 25. maja 1902 ob 4. uri popoludne v hiši Jak. Hribarja v Izlakah (Podšen(juriju).
V spored:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1901.
3.	Prememba pravil.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
V Izlakah, dne 26. aprila 1902.
Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
Kmetijskega in konsumnega društva v Št. Juriju ob juž. železnici registr. zadruge z omejeno zavezo, ki bodo dne 8. junija t. L po večernicah v .Deški šoli” v St. Juriju ob juž. železnici.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrdilo letnega računa za 1. 1901.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
St. Jurij ob južni železnici, dne 9. maja 1902.
Načelstvo.
VABILO
na
VI. redni občni zbor
Kmetijskega društva v Žužemberku
registrov, zadruge z omejeno zavezo, koji se bode vršil v nedeljo dne 25. maja ob 3. uri popoludne v »Stari šoli" poleg župne cerkve.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
25. Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega sklepa za leto 1901.
4.	Volitev 3. članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
V Žužemberku, dne 2. maja 1902.
Načelstvo.
Razpis.
„Gospodarska Zveza“ išče za dve novoustanovljeni mlekarni dva dobro izvežbana mlekarja ozir.
sirarja z mesečno plačo od 50 do 80 kron.
Zahteva se izurjenost osobito v izdelovanju surovega masla, kakor tudi sira.
Prosilci vpošljejo naj svoje prošnje na „Gospodarsko Zvezo11 v Ljubljani.
Razglas.
Mlekarska zadruga v Radečah, registrovana zadruga z ome-
jenim poroštvom, daje s tem na znanje, daje pri rednem občnem zboru dne 9. pr. m. sklenila razdružbo zadruge in se vsled tega opozarjajo ozir. poživljajo upniki, da se pri podpisani zadrugi pravočasno zglasijo.
Mlekarska zadruga v Radečah pri Zidanem Mostu,
reg. zadruga z omej. poroštvom.
A. Zamrl 1. r., J. Ravnikar 1. r.,
načelnik.	tajnik.
Slovani!
Kose, srpe, brusne kamne „Carbo-rundum“, kepeljne,
vsakovrstne oprave za poljedelstvo in podrobnosti za dom ni treba pri naših nasprotnikih kupovati.
Vse to ima naprodaj najboljše kakovesti in po nizkih cenah iz kmetovalcev sestojeea češka in krščanska tvrdka:	(ue) 4-i
e e o •
Kathreinerjeva Kneippova siadna Kava
Družstvo „Hospodar"
zasylatelsky zavod
v Hustopečich u Hranic (Mahren).
HfflJT Stroji za žetev
so najboljši na svetu.
Zahtevajte novi glavni katalog od
tovarne za stroje
Jos. Friodla.en.&er-ja
Dunaj XX, Dresdnerstrasse 42—46.
Zahtevajte obširne cenike, katere vsakomur brezplačno in poštnine prosto dopošljemo.

-2

Žrebanje nepreklicno 19. junija 1902. Vse dobitke izplačajo prodajalci po xo”/o odbitku v gotovini.	1	glavni dol 1 ” 2	^ 5 dobitkov 10 „ 20 „ 60 „ 100 „ 300	„ 3500	„	jitck it 50.000 K „	?i 6.000 „ „ a 3.000 „ „	it 2.000 „ . a i.ooo „ .it 500 „ .it	200	„ .it	100	„ .it	50	„ •	it	20	„ •	it	10	„
Srečke gledaliških igralcev • i i#	J. C. Mayer d 1 MUIIU	banka v Ljubljani.		
Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza- po orig. cenah. 'Vi
Ing. Math. Quinz, Dunaj
III/2 Obere Wcissgarberstr. 14.
Patent «Lanz»-ov
Posnemalnik za mleko
na roko in močno silo garanto-vano najboljše posnemanje.
HO 12-7 Zaloga vseh poljedelskih strojev Stroji za košnjo po amerikan-skem sistemu Jones
Novo!
Novo!
Novo!
Ročni stroji za sejati
za deteljo, travna semena, rž, oves, ječmen, koruzo itd. Prednosti: Prihranitev semena, rednost v sejanji, velikanska hitrost. Porabljivost po gorovji, jarkih m zakotjih. — Ceno in trpežno.
Cena: 50 K za en stroj proti povzetju z Dunaja.
Glavna prodajalniea:	(m) 10—9
ECHINGER & FERNAU, »en, n Heiinisirtei r u. 9.
—'v- Razglednike na zahtevanje,
t
Ako se nočeš j e”
tedaj si kupi	(14-2) 12—4
IPST’’ Klementovo
pampe na verige,
katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij.
Nemogoče je sploh, da bi sc zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri SOletni uporabi niti vinarja za popravo.
Nad 3000 jih je v rabi; več sto pohval o njih nam je došlo.
Razpošiljam to pumpo na 6tedenski poskus; ako bi bila pa ta nerabljiva, vzamem jo brez vsake odkšodnine nazaj.
tToeip ISIesaoaatp
tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L,
Do 1 kilo surovega masla dobimo od krave na teden
več, ako rabimo posnemalnik (najboljši na svetu)
Cene :
500
300
50 litrov na uro
775	460	350	275	240	210	150 kron
ocarinjen z Dunaja ali pa od avstrijske meje. Posnemalnike „Teutonia11 se dobiva naravnost iz tovarne ali pa Iz skladišča na Dunaju.
Zastopništva na gotov račun ali pa proti proviziji ustanavljajo se do 1. aprila t. 1. po posebno prikladnih izvanrednih pogojih.
Vsa vprašanja treba je poslati na	(146) x-4
»Markische Maschinenbau-Anstalt »Teutonia< G. m. b. H.
Frankfurt a. Oder.
„Trimph 111"
j c na Avstrijskem najboljši stroj za sejati.
Posebna tovarna
3©$ip Friedlaender
Ii45 15-4 Dunaj, XX., Dresdnerstr. 42.

C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
w blagajne ~*mi
prodaja najceneje dobro znana tovarna biagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnovih posojilnic
Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai št. 13.
(134) 24—9
lOJcmjcK
Jajca za valjenje
148 6—3 od plemenitih kur, kakor:
Plymuth Boks...........eno po 40 vin.
Hudan velike z čopom...............  ,	40	,
Dorking srebrnovratne..............  ,	40	,
, bele...................... 50 ,
Leghorn bele.......................  „	50	,
Paduvanke bele......... ,	,	50 „
Tatjane progaste...................  ,	50	„
Vyandot zlatoprogaste..............  ,	50	,
Lak srebrni........................  „	60	,
Hamburški zlatoprizni domači fazan ,	,	60	„
belgijske velike kunce prodaja
Ivan Kranjc
v Št. Iljn p. Velenje, Štajarsbco.
Manj ko xo jajc se ne odpošlje.
Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah.
144 —
Kdor rabi za spomlad
I
en dober plug, naj sl ogleda naše jeklene plnge, katerih ni potreba ni6 držati, — za orati so veliko ložji in tr-pežneji kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi plug na poskušnjo
in ga lahko vrne, če mu ne ugaja.
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mline za žito z kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vse vrsto trombe in cevi za vodovode itd. v veliki izbiri v zalogi.
gcme blago prue ur^te.
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri
I
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo In drobno in zaloga poljedeljskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
__________(135) —9______
©•©•©•©•©•©
se lahko prepriča, da je najboljše sredstvo IsLonj
Iti’iVVO, teleta, vole, ovce, pr-ašiee i. t. d.
zdrave, močne, lilastežne in debele ohraniti (144) 34—4
živinski prašek
iz lekarne Piccoli „pri angelju“
v Lijubijani, H>unajsb.a cesta.
Zavitek 1ji kile velja 50 vinarjev; 10 zavitkov
4 krone.
Posiljatvena naročila proti povzetju.
	•		•	
				
s	• • • • • • • • • • • • • • • •	Centrala za nakup in prodajo! 	=3^	— Sospodarska Sveža »»»»»»»»»»>»»>»»g y Ljubljani »««««<«<«««««««« posreduje svojim članom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. MF* Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg naprej. Posredovalnica za Zvezine trgovce!	• • • • • • • • • • • • • • • •	1
				
04(0	I* ron	f	]•[ Izdajatelj: Gospodarska sreza r Ljubljani. 1 iredatk dri Viljem Sehrreltzer, odbornik Gospodarske sreze r Ljabljanl, — Tlsek 'Zadružne tiskane r Ljabljaal.