na___ NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. —- vi a CLEVELAND, OHIO, TOREK, 6. MAJA 1913. V01 IKonvencija Slovenske Delav*-ske Podporne Zveze se je v poodeljek otvorila v Clevelandu. POZDRAV DELEGATOM. vst—lz vseh krajev Zjedinjenih držav so prišli. Tam iz daljnega Wyomtnga, kjer še sedaj krije sneg hribe in doline, notri iz gorate West Virginije in pre-mogarske Pennsylvanije. V naši prestoliei Slovenije v Ameriki so zbrani delavski možje, sklicani k skupnemu delu za napredek, boljšo prihodnjost \n organizacijo delavske .podporne organizacije. Kot zastopniki lokalnega delavskega lista pozdravljamo delegate SL D. P. Z. najprisrčneje in jim želimo dobre, dejavne dneve v naši sredini. Da bi jih vodila sloga ves čas, odkar bodejo skupaj zbrani v bratskem nameitu, da pomagajo tisočim članom Zveze do stalnega napredka in sporazuma. To zeli vsak Cleveland čan, naj si bo član ali ne. Na vrsti ima konvencija silno va žne razprave. Treba je urediti medsebojen nesporazum, kar bo lahko, če se slabo loči od dobrega, nadalje pa ima konvencijo prevai.no vprašanje, ali ho Slovenska Delavska Podporna Zveza še nadalje kora kala sama za sebe med delavskimi organizacijami za podporo svojih članov, ali se bo pritfruizila svojim večjim sestram, kjer bo tako lahko v iz-daPH%jsi in bolj sigurni meri delila podpore svojim članom Vsi bi želeli, da se to zgodi, kajti cepljene moči posamezno ne morejo roditi dobrega, sadv, pač~pa celjenje, če se pridruži zraven drevesu, prinese najlepši sad. Geslo vseh slovenskih Jednot in Zvez je: V združenji* je moč, in vsi prijatelji Zveze tudi tako pričakujejo. Se enkrat torej kličemo navzo čim delegatom in glavnemu odboru: DdbrodoSfi v naši sre difti, in naj postane vaše dela plorfonosno za vse Slovence. V počast delegatom so se okrasile številne hiše v sloven ski naselbini s slovenskimi in ameriškimi zastavami. Konvencija je bila uradno odprta pondeljek, 5. maja ob 8. uri zjutraj v Primož Kogojevi dvo rani. Dopoldne so se pregledovala pooblastila delegatov, potem se preide na volitev konvenčnega odbora. Predsednikom je bil izvoljen Jos. Marinčič, pod-preds. Josip Žele. oba iz Cleve lami a. . —Iz stare domovine smo dop bili poročilo, in tudi starokraj ski časopisi so prinesli novico, da je avstrijska vlada vzela našemu listu pravico prihajati v .Avstrijo. Starokrajski časopisi iso se ob tej priliki izjavili, da je pisal naš list preveč resnice za avstrijsko vlado, in da se resnica v Avstriji ne sme slišati, je ie. stara stvar. Vendar dosedaj so bili vsi naši listi v stari domovini Tedno dostavljeni, in tudi uradnega poročila še nimamo o zaplembi. Kakor hitro poizvemo podrobnosti, napišemo o tem večji komentar. —>Kakih 500 Slovencev se je zbralo v nedeljo na Drugoviče-vem prostoru v Nottinghamu, da vklijo prvo igro baseball, uprizorjeno od Slovenian Home lige. Prvo igro je imelo društvo St. Louis proti društvu Edinost, in uspeh igre je bil sledeč: Dr. sv. Alojzija R 4, H 5, E 4. Društvo Edinost R 14. H 114 E 3- Pičerji pri dru. sv. Alojzija so bili čučnik. Princ kečerji pa Princ in df. Edinost je J>il če ~ zgubilo dri sv. Alojzija in sicer je razmerje 4:14« Drugo gro je igralo dr. Z. M. B. proti dr. Edinost. Uspeh je bil sledeč: Društvo Z. M. B. R 7 H 7 E 3. Društvo Edinost: R 14, H 14, E 2. Dobilo je dr., dinost in sicer zopet 7:14 ičerji 2a Z. M. B. so bili Fa-' bjan in Maylin, kečerji pa Jančar in Svete. Perko od dr. Edinost je pregnal sam 23 odbi jalcev od igre. Črnogorci gredo. —Veliko zanimanje Vai Črnogorci so zapustili Ska-der, ko so črnogorski generali skleniti, da se udajo Evropi. VOJNO STANJE. Prerokuieio krizo. Republikanski poslanci v kongresu grozijo s krizo, če demokrate spremenijo postave za cokiiao. Policija v Londonu je imela krvav boj z množico, ki se je potegovala za prosti govor. PROTI LJUDSTVU. Washington, 4. maja. Zdru- pri javni .telovadbi napredek cem> naj se udajo želji Evrope ameriškega slovanskega so- ;n naj pustijo mesto, radi kate-kolstva. Vstopnice za zfet, ka- rega ne bo nikdar mi še povišala; in konečno bo nastala enaka kriza kot smo jo imeli šele pred petimi leti. Wilson bo sedaj imel naj-epšo priliko, da se pokaže moža in uredi zadevo tako, ka kor bo narod zadovoljen z njo. Wilson je vedno obljuboval, da delal z narodom. Republi terega udeležba bo gotovo znašala tisoče in tisoče udeležni-kov, s6 naprodaj pri John Gornik w in se dobe tudi v našem uredništvu. Cena vstopnic je samo 25 četno v. Sezite po njih, ker jih bo kmalu zmanjkalo. —•Mr. August Kaušek, ki je odšel v Oregon, kjer ise je zainteresiral v podvzetju za pridobivanje zlatega prahu in zrn, riam sporoča, da delo tam fino napreduje. Kom pan i ja se je Reorganizirala in si nadela ime "Ohio-Oregon Land in Power Co. Mr. August Kaušek je .bil z vol jen poslovodjem kompani je. Dosedajne raziskave so dognale, da ima ena tona zemlje na onem svetu, ki so ga .kupili do $200 vrednosti zlata v sebi. Mr. Kaušek poroča, da posli izvrstno napredujejo. —Seja skupnih društev, spa-dajočih k S. D. Z. se je vršila 30. aprila, je enoglasno sklenila, da se priredi veselica l. sep tembra na delavski praznik ali Labor Day. Cisti dobičejc veselice je namenjen ,za/pokritje stroškov drugega glKzborovan-ja S. D. Z. Vsa tukajšnja slovenska društva so prijazno pro-šena, »da ne prirede na ta dan kako drugo veselico. Veselica se vrši na Drugovičevih prostorih. —Prvo slovensko podjetje za prodajo opojnih pijač na de belo, se je radi dobrega blaga in točne potrežbe ter nizkih cen tako priljubilo slovenskim gostilničarjem, da so posli te dru'žbe neprestano riaraščali Seveda se je morala /trgovina povečati, in baš kar Vi je omislila velik nov tovorni avtomobil, ki bo blago hitreje razva-žal po celem mestu 1 —V našem uredništvu imajo pisma John Javornik, Frank Kapelj, Matevž Lapajne, in A. Zele. Ta pisma pošljemo nazaj, ndkoder so prišla, če se ljudje ne zglasijo do sobote. Pri Fr Sakserjevi podružnici pa ima pismo Al. Zura. ki je jako nujno. —Umrja je Karolina Adamič, in sicer v sredo zvečer ob 8. uri. nova I a je na 1017 E 64th St. Zapi^ča soproga in dva otroka. Pogreb se je vršil V soboto —Umrl je John Turk, star 48 let. Doma je bil iz Zverč fara Hinje. Tu zapušča ženo 2 hčere in sTlVa. Stanoval je na 1171 E. 58th St. V Ameriki je bival 24 let. Pogreb se je vr šil v petek. —Slovenske Sokolice, ki spadajo k S. D. P. Z. katera Zve za ima sedaj v Gevelandu kon vencijo, priredi delegatom počast v soboto, 10. maja ve liko veselico v Knausovi dvo rani. Rojaki so uljudno valb-ljeni k tej veselici, ker se lah ko spoznajo z marsikakim ro jakom iz daljnih krajev, kajti navzoči bodejo tudi del pi. Črnogorsko prdbivalstvo je v tihi jezi zapustilo mesto, pred katerega obzidjem je ob-ezalo 20.000 najboljših črnogorskih junakov, ki so zaman >relili kri za svojo malo, a lju->ljeno domovino. Ker so torej Črnogorci za-ptratili Skader, je postal položaj v Evropi bolj miren, toda sedaj se bliža druga težava, kaj bo z Albanijo. V političnih crogih govorijo, • da bo Avstrija in Italija skupaj zasedle Albanijo, dokler se ne proglasi konečno mir. Italijanska vlada ima že pripravljeno število vojakov, da jih takoj odpošlje v Albanijo. General Kava imenovan vrhovnim poveljnikom italijanske ekspedicije. Ta general je znan, da se je udeležil vseh italijanskih bojev, kar jih je imela italijanska država tekom zadnjih let. Sedaj e zapovednik vojnega zbora ki je nastanjen v Bologni. Ta italijanski nastop pa tudi Avstriji nič kaj povšeč ni, še manj pa Rusiji. Rusi bodejo porabili vso svojo moč in pritisk, da preprečijo italijanske operacije v Albaniji. Brzojavlja se tudi, da bo Rusija vzela vlogo posredovalca med Srbi in Bulgari. In medtem dočim je Avstrija priganjala Črnogorce, naj se umaknejo iz Skadra, so se na jugu Albanije godile naj večje nepoštenosti. Nikjer ni (stalne vlade, in anarhistične razmere prevladujejo povsod. Vojaki Djavid in Esad paše kradejo in morijo prebivalstvo. Postave in urinih razmer ni-maj6 nikjer. Bivši sultanovi vojaki in sedajni kraljevi Essac paševi vojaki so se združili v močne čete roparjev, ki hodi jo od kraja in ropajo vse, kar jim pride napot. Albanci, ki se tem četam ustavljajo so posekani brez usmiljenja. Turška vlada je uradno sicer naznanila. da Essad paše ne pripoz na kot albanskega kralja, vendar se govori v dipolmatičnih krogih, daje iz Carigrada od šel poseben poslanec, ki naj se z Essad pašo dogovori, kakš ne koristi bo dal TuTČiji, če ga ona pripozna za albanskega kralja. Govori se tudi, da so boljši Albanci prosili Italijo za pomoč naj pride s svojimi vojaki in naredi mir in red deželi., Avstrija je proglasila obse dno stanje v Bosni in Hercegovini, in vse ustavne pravice so ljudstvu odvzete. Cetinje, 4. maja. Ko je vide Kralj Nikolaj, da je tudi Rusija edina z ostalo Evropo, da rajo Črnogorci zapustiti Ska der. je poklical vse svoje ge nerale in jim dal na volitev kaj naj naredijo. Generali so se po daljšem posvetovanju iz javili, naj se črnogorska arma DO kanci Ibodejo ovirali vsa nje gova dela. toda pri tem pa igra edino vlogo sama politika. Republikanci ne morejo pozabiti kaJko so bili letos pri predsed^ niških volitvah poraženi. In sedaj skušajo ume^m potom na tediti javno mnenje in pridobivati stare privržence za se be. Republikanski politični od bori so to resnico že povsoc razlagali, da se ljudje, ki so jeseni volili za Wilaona, vrača jo k republikanski stranki, da republikanska stranka čimdalje bolj narašča. Republikanci so imeli vlado dovolj časa v rokah, in dasi so se zadnja leta njih vlade delav ske razmere nekoliko zboljšale vendar je pa nastala s pomoč jo "visokega tarifa" taka dra ginja, (|a jo občutijo tudi ne koliko boljši stanovi. In ven dar je Ibila lanska letina ena najboljših, kar smo jih imeli in kljub temu vlada taka dra ginja. Na demokratih je seda ležeče, kako se bodejo borili položajem, in če ti nimajo us peha, republikanci gotovo ne pridejo več na krmilo, kajti ljudstvo ima še druge stranke ki bi tudi rade pokazale, ka znajo jiarediti za blaginjo na reda. SUFRAGETE. London, 5. maja. Javna revo« ucija je pretila Londonu v nedeljo popoldne, ko se je zbrana Trafalgar trgu okoli 20 tisoč ljudij, ki so napadli policijo. Za trenutek se je zdelo, da bo kmalu ves London v splošni ustaji. Policija je po navodilu vlade zadnji teden prepovedala vsak govor na ulicah, radičesar se je udstvo uprlo. Sklenili so prirediti veliko demonstracijo v >rid prostega govora, kar je )ovzročik) take nemire, kakor ih v Londonu že sto let niso videli. "Pobijte policijo! Ali smo v Rusiji? Tirani! Prosti govor!" ti klici so doneli nad policijo, co se je razvnela splošna bitka. Tisoče ljudij se je zbralo na Trafalgar trgu. Vse je Ibilo mirno in tiho, dekle r ni neki mal možiček »z rmlečimi lasmi storil na govorniški kamen in začel govoriti. Komaj je pa rekel Men of London", sta že pristopila dva policista, ki sta mu z rokami zamašila usta, potem sta ga pa vrgla nad množico, cjer je padel na glave navzo'" čih. To je vzbudilo »pl-ošno ne-voljo. Pričelo je leteti kamenje, palice so žvižgale po zraku, do- —Slovensko Narodno Podp društvo "Napredne Slovenke' št. 137 SNPJ ima v nedeljo slavniostno razvitje nove dru štvene zastave, katera zastava ne bo samo kras celemu dru štvu, pač pa celi naselbini. Za stava je dragoceno delo tvrd ke Frank Kerže v Chicagi in bo veljala čez $300. S svilo je vpletena v sredo zastave Urhka Slovenka v narodni noši, oko in okoli nje so pa vpletene sv lene cvetlice, ki se naštevajo oni narodni pesni: Lilija, vrt niva, krasna ti šmamica! Slike na zastavi so torej vzete iz krasne narodne pesni: Sloven sko dekle. Društvo se za,razvitje pri pravlja z izvanredno marljivo stjo, in kakor čujemo, se ude leži velikanske parade, ki se ivrjši ob razvitju zastave, nič da umakne iz Skadra. Ko se manj kakor šestindvajset sloven je to zvedelo, so odstopili vsi kih društev iz Clevelanda, Bar-črnogorski ministri. bertona in Loraina. Vsa dru Srbi so odpoklicali vse če- štva SNPJ nastopijo polnošte te iz Albanije. Pettisoč voja- vilno, kakor tudi večina dru kov Essad paše je zasedlo pri- štev domače elevelandske or stanišče Drač, - —: *----— Za prosti govor. Naši dopisi. Zdravilo ne vi Cleveland, O. Ker mi g. J. Kuhar ugovarja na moj dopis v Clev. Ameriki z dne 22. aprila, da ni bila postavljena izložba pred trgovino namenjena kot past omahljivim ženskam, ga vprašam sedaj le toliko, zakaj prej tega ni naredil, prodno smo ustanovili Slo. del. zadružno prodajalno. S pričami ti lahko dokažem, da si sam govoril svojim odjemalcem, da si to naredil radi tega, ker ženske, ki hodijo v zadružno prodajalno. gledajo na drugo stran njegove prodajalne. Kako naj potem imenujem svojo novo iznajdbo? Na desni prodajalna g. Kuharja na levi istotako, spominja me na rek ki govori: In cidit in Scillam, qui vult vitare Charybdin. Kar se tiče glede znižanje cen moram pripomniti da smo morali ravno mi, ki ste nas smatrali dolgo časa za ne sposobne, prvi preračunati, ko liko odstotkov zadostuje za poštenega trgovca. Opozarjam te še enkrat na obljube, ki ste jih pisali, da ne boste nasprotovali naši zvezi. Mi dosedaj nismo dajali nobene reči pod cena, ker naš namen ni bil obrti uničiti, jali komu utrgovati poštenih prislužkov; pač pa zatiranemu delavstvu pomagati do boljše eksistence. Če se govoriči, da naša Zve/a dobro plačuje usluž->eiKe, ki so tudi družinski oče tje. lahko razvidite, da ni naš namen vam -kratiti življenske pravice. Obratno pa se čujejo žalostne novice od vaše strani da se obetajo nagrade na naš propad. Govorilo se je celo, da Zdravniška komisija Zj< nih držav bo pr< rabo dr. Friedmano-vega zdravila za jetične. čim je policija udarjala s koli IPV , I na desno in levo. Jymalu j^P""" "am « Pomagate. «v začeta tefi" nwgfc kaj takega vr a začel govoriti. Tudi tega je policija zgrabila in ga vrgla med množico. V tem trenutku se je pa neki sufrageti posrečilo priti na govorniški kamen, pa tudi ta ni odšla policijski usodi. Policija jo je zgrabila, toda ženska se tako branila, da so ji potrgali skoro vso obleko z života. Policija je poslala po pomoč Prišli so konstablerji na konjih, ki so brez usmiljenja za jezdili med množico. Toda množica je bila tudi tako raz burjena, da se ni hotela umakniti. Šele ko je policijski poveljnik naprosil vodje delavske stranke, naj pomirjevalno uplji-vajo na množico, se je slednja razšla. No*va sodnika. V Kansasu so upeljali nove vrste sodnijo, ki pomaga' takim ljudem, ki so revni in zadolženi. Pri teh sodnijah ni nobenih stroškov, in celo mora delati sodnik brez plače. Proti Japoncem. iSacramento, Cal., 4. maja Califomijski senat in poslanska zbornica je sprejela novo po stavo, ki prepoveduje Japoncem imeti ali kupovati zemljiš ko lastnino v Californiji. Na jeti srnepo lastnino samo za 3 leta. Ne Možna sina. le j^je New Yoflc, 4. maja. Harry Thaw, znani morilec Stanford Whiteja, ki je že pet let v norišnici, je i/dal včeraj osebno izjavo, cfa on ni oče otroka, katerega je njegova žena dobila pred dvema letoma. Thaw se je izrazil, da s svojo žene že pet let ni občeval, torej on ni "odgovoren, če je dobila njegova žena kakega otroka. Eve- ° Pn 'otrokNjenega moža.^ ? vzeti za resnico. — Nekateri gro ceristi celo trdijo, da jim naša prodajalna nič ne škodi, če so jed'nega ali drugega odjemal ca izgubili, so pri tem pa dru ge dobili. To je tudi pravo. Ne kateri groceristi so se vedno »pritoževali, da imajo preveč posla, premalo počitka in tako dalje. Ali nismo z našima trga vinoma imeli blag namen ola šati njih težavni posel preveč urtiega dela? Za naš trud nam pa tUdi lahko jedenkrat privo ščite prijetno zavest, da i mi lahko sčasoma napišemo las kavo kako dobroto, ki smo jo skazali svojim sotrpinom v slu čaju potrebe. Do sedaj smo le vedno čuli koliko so razni tr govci in drugi mogotci defore ga storili, nikdar ali pa zelo redko kedaj se čuje, če flelavec kaj dobrega naredi za svojega sobrata, za narod ali kaj sliČ nega, čeravno gre vse na nje »ovo kožo. Znano nam je, se mora vsak bučeljnak izpraz niti sladke vsebine, če mu ji ne nadomeščajo pridne čebe lice. Vsem našim nasprotnikom polagam na srce rek: "Kjer se dva prepirata ,tretji dobiče ima*'. V vsakem boju so izgu be na obeh strašne h. Čemu ne potrebnega boja? Članom zveze, kakor drugim pa polagam na srce, ne glejte ne na levo ne desno; temveč poprimite se gesla: "Naprej!" Za SI. del. zvezo A. Selan, predsed. v. BOLEZEN SE SLABftA. ; ' -vr, ■ % ■ -t Niw York, 5. maja. Zadnje čase je dr. Friedman, ki je prišel v Zjedinjene države, da zdravi jetične, podelil ivoje zdravilo stotinam jetičnih bolnikov. Vladni zdravniki so te jolnike strogo opazovali in so >rišli konečno do prepričanja, a jetični bolniki postajajo slabši, mesto da bi se njih stanje zboljšalo, ko so dobili zdravilo >roti jetiki. In ker se je zvede-o, da dr. Friedman za drag denar prodaja svoj seri^m raznim zdravniškim druibam in tem dela fino trgovino, sej jolastil še večji strah a cih vladnih zdravnikov, ki % ne boje same za dotične ke, ki so že dobili zdravilo pa za vse občinstvo. Vlada bo izdala štiri zpovedi bolnikov, ki se vsi tožujejo, da se po dr. manovem zdravilu počutijo iko slabejše. Zdravniki, ki dijo razne bolnišnice v Yorku, bi že zdavnej javnost, da je dr. Frie zdravilo proti jetiki neve da niso čakali na izjavo 1 nih zdravnikov, ki i zadevo v rokah. Vladni zdravniki i maj rokah dokaze, da bolnikov vidno položajj, ko so nov serum. Pre k a omejena na dele, odkar pa jo dr. injeciral g6tove bacile tiki v bolnikovo telo. cili razširili jetiko še delih telesa. Zdravniški oddelek Zjedinjenih držav jej sel, ker ni šel dr. Fi takoj na led. Vlada volila nikjer drugje kot tam, kjer je ona dala, in zdravljenje se ralo vršiti vselej podi nadzorstvom. Če foi se godilo, bi dr. Friedm privatno zdravil in tu-pa se ze našel kak "bo bi proti dobri plači se da je bil ozdravljen po dr. Friedmana. Tako je šla zopet e po vodi, in jetični bol dejo še dolgo čakali zd ki jih reši te strašne ki vselej prinese gotovo v najlepših letih. Črna roka. New York, 4. maja. Laški anarhisti so v nedeljo umorili dva newyoršlca policista. Policija je raditega napadla italijansko naselbino in aretirala 50 oseb. Unija za služkinje. Chicago, 4. maja. Tu se je ustanovila unija za služkinje. Dekleta zahtevajo 10 urno delo na dan, 14 dnij počitka na leto, luč po vseh stopnjicah in Čudna pot. Canton, O. 4. maja, dospel neki Miažar. ki prip duje čudno zgodbo, ušel oddoma. Zlezel je v kanski "bas", kot ga imajo r kmetih, da igrajo pri veselil in neki rumunski cigan skritega v tem basu1 nesel meje. Mažar Ibi moral iti k jakom. hh' m h ta '" DENARJE V STARO DOMOV pollljamo: 50 lcron .............za 100 kron ................za 200 kron ................za 300 kron ................za 400 kron ................za 500 kron ................za 1000 kron ................za 2000 kron ................za Poitarln* J« viUta pri tth Dom« ae nakazana avela Izplačajo bra* vinarja Nate denarna poiiljat c. kr. poštni hranilni 12 dneh. Denarja nam poalatl j do 160.00 v gotovini v «tt .o.; NK ...... t pimnA, dopisi in d«nar naj ac piMilja na: IDSKA AMERIKA, #119 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O.__ >WARD KAI.TSH, Publtaher. prav Kdo ima največ ko-risti od strajkatl ixmtts J. PIRC. Editor. TT'ESDAYS AX P FRIDAYS. I'l 1.V.H»0 fturmlali (Kralncr») In (City f _ k\c'.. nil and elsewhere. Ad-er. [ r tr* on request. « TtU. CUY. PRINCETON t«9 KnKrcil aa Mc'«n4-c19, at the |M>*t ufflce «t Cleveland, O. the Act of March 8,11*7». No. 36 Tuc. May 6'i3. Vol VI. > '"--...... H3 Kogar zadene. Kratkovidni se kmalu zaljubi bi jo, toda kratkovidnost zgubijo vselej, ka je zidar svoje ne- >voljnost je »boljs;^ kot t< da daj revnemu bogastvo, pa bo zado- r hitro se kdo hvali, kaj naredil, vprašaj ga ta-njiredil včeraj, ik mladenič upa v 1 dobiti srce, toda na-dobi samo križ. i nase\sktišnje plačamo ve-prevec »tilna je klub ubogega ti da me rečna plača >a ib je ja>ko visoka sten mož svetu nikdar r, kako je neumen, rn^kiih je moleečtiosl zaupajo skrivnost sani' najboljšim prijateljicam. je 1 nož, ki misli, da je liko boljši kot si ti. Mioce di bro živeti, motri delati. čena ženska dvoipi to-tsa nad ljubeznijo svoje-ta. dokler 4i svoje noga- kravate sam kupuje, si di nobenega človeka po >sti, tudi slabo ('blečen ; ni vedno milijonar, ivni dan hudiča ima šti-rajset ur. n ni delo potreba, potem bi delo zabava. ižje se dobi denar po sku-„ kakor za skušnjo de'nar. lor kaj obljubuje. mora ili v šolo, kjer so učijo jjgj zvite izgovt re na pa rotes ta ntovski episkopalni lik v Drooklvnu tie pusti črnih sta riše v svojo cer-Pobožni mož ima čisto iv? Črni otroci »padajo po Trgovinskemu tajniku pod ! Taftovo vlado, Nagelu, je bilo j porffl atio posebno izvestilo c ce j nah premoga in o plačah pre-mogarskih delavcev. Iz tega obvestila je več časopisov smatralo. da večigled velikih cen za premog, se s tem koristi naj več premogarjein, ki imajo ra-flitega večje plače. Preteklo leto so doJbili* pre-mogarski delavci v Pentisvlva-niji in sosednjih državah 25 centov več na teno premoga, in premogarski baroni so se hvalili, d.i so - tem povišali plače premogarjem. Teh 25 cent. so premoga rji dobili po dolgem štrajku. Iz tega izvestja se vidi, da so premogarski baroni dali delavcem štiri milijone dolarjev celotne povečane plače, sami so pa zaslužili trinajst milijon«, v dolarjev, ker so dvignili ceno premogu. In ako odštejemo štiri milijone, katere so dali premogarjem, jih je ostali še devet milijonov, katere so z mirno vestjo vtaknili v žep. Tako so dobili premogarji, lastniki premogovnikov in pto-dajalci premoga vsi zaslužili nekaj pri štrajku. dočim mora navadni državljan dobiček vseh teh ljudij plačati iz svojega žepa; Državljan je moral plačati več za premog, ker so kapitalisti premog podražili, ii« podražili so ga. ker so premogarjem dali večje plače. Iz le-tjn se vidi torej, da je kapitalisti imajo vedno nekaj, kar kradejo. Kadar ne kradejo očitno. pa kradejo pod krinko izboljšanja delavskih plač. Ako dajo svojim delavcem povečano plačo, store to iz namena, da prileti tudi v njih žepe še enkrat tolikšnja svota kot jo dobe delavci, Toda tako «c ni delalo samo lansko leto** Ko so se vršili veliki štiajki leta 1900 in 190J so povečali lastniki premogovniki v delavcem plače /i\ centov pri toni premoga, a ti roparji so nhjeduem dvignili kar cel dolar pri toni premoga, tako da premog, ki je bil prej $2,25 ena tona. je bil p tem $3.23. Delavec je dobil oil te ga samo 32 centov, (»8 centov je pa spravil v žep kompanist, in tako je moral zopet državljan plačati, če je hotel kuriti s pre niogi m. Dobri računarji, ki se razumejo na posle velikih prenio-;jarskih baroni v. so izračunali, da so kapitalisti »na ta način tekom zadnjih deset let odrli ameriško prebivalstvo za kakih 300 milijonov dolarjev. Kapitalistom ni bilo tre1)a cene povišati. pa bi vseeno še toliko zaslužili, da bi bili vsi milijonarji. Toda ameriško ljudstvo je že tako navajeno, da plača vse, za kar se mu predloži račun, četudi so računi tolikokrat krivični. Zato pa je malo upanja, da bodejo štrajki kdaj prenehali, ker ravno < ni. katerim |M naredijo največ ilyjfirja radi štrajka. fv' Pomisliti pa moramo tudi. da pridobivanje premoga ne velja povsod enako. Po nekaterih krajih se premog z lahkoto spravlja na površje, po drugih krajih pa so zopet večje teža _ B_ ca vseh premogovnikov. or so kompainisti tako močni gasili, da kršijo celo postave, ne da bi biti kaznovani, more samo vlada odpraviti take zlorabe. Iz vse pa vidimo, da so pre mogarski baroni isti, ki imajo od štraj-ka korist, ker .ono'bera ško pcvečanje, ki je dobijo delavci, morajo delavci na dru gi strani dvakrat plačati, ko postane vse. kar potrebujejo za življenje, veliko dražje. Zb; pa ----—o- Povest o cekinih. Iv. Baloh j grove 111 nauku v cerkev pro« i litovskega - episkopalnega I ve s tem. Iz tega sledi, da ima-lioga. Kako so danes jo lastniki premog vtiikov i>o ir nekateri duhovni že j nekaterih krajih večje stroške ladliJ /za pridobivanje premoga kot po drugih, torej je tudi nemo Sedel je pri Petrovih za pečjo . Ste pil sem v sobo neopazen, nikogar ni bi lo v hišo. Ona je šla zaradi trgovine na potovanje, an pa je pospravljal narejeno platno doli v kleti v različne skrinje. Pri peči pa je «edel občinski revež, berač —• 7lbalc po imenu. Stel je svoje cekine in ravno dokončal: 33, 34, 35. Tedaj je končal in hotel spraviti cekine zo-iet v vrečo nazaj, kar se oglasim: "AH so res cekini?" Prestrašen zagrabi za moš-njiček, pogleda nazaj z nenavadnim pogledom in ko me zagleda, tedaj reče smehljaje: "O res so, res, pravi rumeni, /lati cekinčki so. Tako sem se prestrašil, sem mislil, da je — Matevž. Oh, ta mi dela skrbi! No, pa ne bo nič hudega. Ona je šla po kujx'jji 11a Štajersko, 011 pa spodaj platin, spravlja; pa mi je dejal, naj malo varti' jem, da kakšen berač v hišo ne pride." "A tako," sem dejal ter priprl duri, kot bi hotel oditi. Poslušal in opazoval sem Pa Zbalca še v naprej. Ko je mislil, da je zopet s ji 111. je zopet odprl svoj moš-tljičck in štel svoje cekine. Kes. lepi, rumeni, s v 111 i niso bili. ampak cekini so bili pa le. Ni čudno, da niso imeli več prvotne lepote, kajti Zbale jih je pre-štel že neštetokrat, vsak dan po večkrat v skrbi, če se 111' — kot je dejal — kakšen revež izgubil. Pa so bili ttuli zaviti v petkranje umazane cunje in povezani s trakom, k iso ga nje-g< ve črne roke sto in stokrat odvezale in zopet privezale — zato so cekini i/gledali kot čisto navadni bakreni stari vinarji. Ampak veselje je imel Žbalc nad svojimi cekini! Zopet jih je razvrstil pO klopi po pet in pet skupaj, skrbno prijel v p -ko vsakega posebej, če se ne držita dv;i skupaj, in štel zo-l^t 33- 34. 35- Po sobi je bilo čisto tiho. Gori v golobnjaku so se pod streho pogovarjali golob je. pa to 2 bal ca ni motilo. .Sobice je sijalo skozi hruškine veje v sobo 11a Žbalčeve cekine, ki pa niso dali od sebe nobenega odseva, On pa je začel zopet od kraja: eden, dva. tri do petintrideset. Po hiši se je slišalo le enakomerno: cvenk. cvenk... Ko je prišel do številke 35, se je i morali štrajkarji kaLiHffflmti glas zasmejal: ------»i: .._!.._- -- 1: ^rtei, hi hi, lepi ste. lepi, ampak premalo vas je! Ko bi vas bilo toliko, vkobkor jih imajo v mestu v kasi, to bi jih bil Zbale vesel! Pa vas ni! Xo, le potrpite, saj še ne bom umrl, vedno vas »bo več, vedno več. Oh. ko bi vas bilo enkrat v saj toli'ko. da bi naštel do sto. To bi bilo lepo! Oh. pa kako lahko bi vas nosil;, veliko lažje kot pa 35. No, pa le pc trpimo, saj jih je bilo tudi spočetko- zilaj jih je pa 35. Pa, pa pra-vijo gospod Janko, naj vas neseni v pos jilnico. Oh, nikoli ne! Da bi mi dali potem kak- Kdaj je /locinec se naredil; (ja ^ vsi laslmkt premo- ma samo pet. samo pet, in kar enar ? Sofia l»urke, ki je /na- (TOVniko\ prodajali premog poj več let ni-em prišel naprej, a policiji celega sveta, -e je jsli ceni, ker C.e bjj0 to ros> |tiridesetih letih svojega de- j teo taTco hitro. Triins bo m umrl, bom »t sem Tonetu naročij. To pa gotovo, da pozimi ne bom umrl. O ne, da bi gospode zeblo, tega že ne* Umrl bom poleti, okoli sv. Jurja, takrat iniajo ljudje največ časa, mraza ne bo, vse bo donia, in ko se bo izvedelo, da je Žbalc umrl, pa bodo vsi prišli k pogrebu. Pa, veliki zven bo zapel! —O, sem ze naročil, da bodo zvonarjem nesli geri v zvonik vselej po dva litra naj boji šega vina, da bodo zvonili dolgo, cele ure. In vsa fara bo govorila : Žbalou zvoni, pa t?.ko dolgo, seveda, imel je cekine! — Tega pa ne bo noben povedal da sem jih pristradal! To bo lepo! Vsi gospodje bodo pri šli, tudi gospodje „patri, o vsi, pa gasilci me bodo nosili, vsak bo dobil po tri krone in južin-i 111 osmina bo, trije gpspodjj kot pri vseli. Enaka pravica za vse. Če plačani, zakaj bi ne? ---Ampak Matevž, ta pa še zraven ne smel O, dobro vem. da komaj čaka, da >bi se Zbale stegnil, pa se ne bo, kadar bo on hotel. Ne, Matevžu — niti vinarja! Če bi Mate v/ dobil te cekine, oh oh, tedaj v a s rajši, vrženi v tolmun na dno pri Balantcvi žagi. I>a bi vse zapil, oh, nikoli!" Nekaj je padlo na tla. Najbrž je domača mačka prevr nfla kako posodo. Zbale se-je prestrašil, umolknil, spri vil cekine, zagrabil palico, da bi odšel. Tedaj sem odšel tudi ji z. Zbale je bil človek, ki ga j-poznal vsak otrok Enakom?'-110 je hodil po ulicah dan za dnem. Vsakdo je poznal >Tf.»-govo < bleko, star klolbuk z vedno svežimi cvetlicami, -»tare irhaste hlače, ki so že davno videle Abrahama, stare šk» r nje, ki so bili z,vest i njerr v' opremljevalci poleti iti pozimi. NTa hrbtu je nosil običajno vr» -čo. v kateri je bilo le nekaj posode in par lesenih ž'ic Korakal je počasi ob svoji palici naprej po cesti ni se ni zmenil >a nikogar. Hrano je doto-, val zastonj v samostanu r oe ;e pa kdaj prepozno prišel in so 11111 drugi odjedli. kakor je dejal sani, je pa šel v kako dru sto; hišo. Da bi bil pa ktipil kruha, tega na hi storil. Kajti, kadruje nalbral drobiža /a deset kron je šel prosit v prodajalno, naj mu dado cekin. Pogledal ga je, če je pravi, pa ga spravi' v svoj mošnjiček. T11 take jiji K bilo do«lej petintrideset. Napravil ali porabil ni nikdar o: ti vinarja, saj ni imel nobere potrebe: ni pil. ni kadil. Spni je v praznem Petrovem h'evu, zjutraj je odšel, zvečer i»/i-šel. Tako je teklo njegovo ž»v- rfi mjtn; postal ta razburjen, da ni cel dan drugega govoril kot besede: "Tudi enega ne, tudi enega ne.'" In tako je sovraštvo med Obema vedno bolj naraščalo, mesto da bi se zmanjšalo. Se videti se nista mogla. Če je Zbale videl, da se mu Matevž bliža, se mu je daleč ognil, če se mu pa ni mogel ogniti, je pa toliko časa s palico brskal po tleh. da je Matevž odšel. Lansko leto je bilo nenavadno veliko oklicev in in porok. O Zbalcu so rekli nekateri, da je neumen. Pa ni bil. Dobro je vedel, kje je kaka svatovščina in nikjer ga ni manjkalo. Prigodilo se je pa, da sta na neki svatbi prišla z Matev žem skupaj. Sprla sta se, in skoraj bi se bila stepla, da msc ljudje zalbranili. Žbalc se je na jezo napil, kar ni bila njegova navada. Pozno je prišel do mov in se vlegel v listje. Ko gre zjutraj dekla odpret kokošim, najde Zbalca na tleh ležečega. Ležal je 11a obrazu vrečo še na hrbtu, klobuk in palica poleg njega. Dekla je mislila, da je pijan. Zganila ga je z roko. Zbale je bil mrtev. Prestrašila se je. Hitro je povedala domačim. En otrok je tekel povedat Matevžu. Ko je Matevž slišal, da so našli Zbalca mrtvega, se je tako kro-hotal cel dan, kot še nikdar v svojem življenju. Zbale je ležal tako kot so ga našli, debelo uro. Poslali so vest županu, kaj naj napravijo. Prišel je orožnik, ta je ukazal, naj se ga spravi v hišo. Cekine mu je vzel in jih spravil. Prišel je občinski stražnik in spravil Zbalca v rakev, ti je bila pripravljena v mrtvašnici. Dobili so se štirje možje in nesli so ga v mrtvašnico. Še vrečo in klobuk so 11111 djali krsto.. Po vasi se je raznesla hitro vest, da so našli Zbalca mrtvega. Ko so zvedeli ljudje, da je prišel iz svatbe, so rekli vsi, da ga je pijača umorila, ker je ni bil navajen. Vsi pa so pristavili: "To bo zdaj Matevž pil." Zbale je ležal dva dm" v mrtvašnici sam, zapuščen. Gorela mu je le ena lučica. še strežnik, žm"k. finega okusa, 5 galon s sodom .'... .$13.50 Najboljša domača slivovka. 5 galon s sodom $13.50 Vaibrlje riulečt žpanje. 5 galon s sodom____$12.25 Pravi rum, 5 galon s sodom................$12.50 Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.50 V f N A: Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu $25.00 Be'o naravno domače vino, 50 galon v sodu $30.00 Belo naravno domače vino. 50 galon s sodom $35.00 t Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tukaj mso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pijače v zalogi in se priporočamo za številna naročita. THt f'rv» Hlov«>rinlfH «lrnžhii OHIO BRANDY DISTILLING «102—04 ST. CLAIR AVENUE* CLEVELAND. OHIO. J. S. Jahlonski, SLOVENSKI FOTOtiKAF. <>122 NT H/AIR A V K. N. K. Izdeluje *Hl, naredimo eno veliko la farmer toliko? Nikakor ne. Farmer prerahlja svojo zemljo, (jo pognoji, ok'cplje nekoliko, * kadar se rastlinje pokaže iz zemlje, potenj pa izroči celo f |-ast naravi, da skrbi naprej za ^fddbiček. In če bi torej rekli, da ima farmer velikanske dobičke, i tudi lahko povedali, da bi imel farmer v Ameriki še 50 rocentov več pridelka in zaslužka, ko bi se ravno toliko trudil kot se trudi delavec ameriškimi farmerji, da se nč izplača njih stan. To se bere večkrat v časopisih. Pravijo, da dohodki niso tako veliki kot bi se pričakovalo v primeri s stroški. Nekaj je resnice na tem, ker noben poklic na svetu nima teliko izdatkov kot jih ima farmer. V evropskih deežlah mora ra farmer poleg tega še plačevati ogromne davke. A da se kmetijstvu opomore, o tem* se jako malo govori pri narodnem gospodarstvu. Največje zlo za farmarja so pa takozvani t^usti za zelenjavo. Agentje takih trttstov pre-kupijo vse, kar farmer pridela po najnižjih cenah, še predno je sploh kaj dozorelo. Opisujejo farmerju, koliko ima lahko škode glede naravnih ntsreč, in konečno ga pregovorijo, da proda blago za vsako cenO. lt» ko imajo enkrat trusti v rokah farmer-ki pridelek, tedaj pa zbogonv poceni živila in priti-skati začne draginja. Vlatl^ Zjedinjenih držav bi torej dobro naredila, če bi uničila trust, ki prekupčuje živila ter regulira cene za vsakdanje potrebščine. Potem bi se tudi mi vsi la-bko oddahnili in ne bj več grvorili, kako je danes vse drago 11a svetu. av pravilno ita isko nemški crganizaciji. odo s tem nastopom do-ravno nasprotno, kar žele,. ie jasno. Krstni boter s sokolskim znakom. V cerkev v Tomaju so prinesli h krstu. Prišel je kaplan, da bi izvršil svoj posel. Naenkrat pa je ta mož zagledal, da ima boter sokol ski znak. Kot bi ga pičil gad je skočil in zahteval, da naj boter sokol ski znak, ki je po njegovem nadziranju z,nak svobodomiselnosti, odstrani, ker sicer ne kr.>ti otreka. Botru se je zdelo pre-neumno prerekati se s kaplanom. vtaknil je sokolski znak v žep in krstili so mladega — Cirila. Ali imate mogoče pohištvo naprodaj? Ali bi radi prodali? Denite mali oglas v "Ameriko", in pohištvo bo kmalu prodano jamah, če bi farmer toliko delal na dan kot dela delavec globe ko pod zemljo. In vendar je farmerstvo glavni vzrok narodnega bogastva, avni vzrok "svobodne države, kmeta, od far mer ja, kakor reče v Ameriki, je odvisen svet, ker želodec ima veli-o govoriti pri življenju in rav-ta žejotlec preskrbljuje far-er s svojimi pridelki. B-tez merja ni industrije, in zato moramo toliko bclj čuditi, ij vlada ne podpira farmer-bolj kot ga je dosedaj - Za drug poklic v človeškem enju se vlada bolj intere-kot za poklic farmerja. Da rneri.ski farmerji ne briga-i za svoje farme, tedaj bi j pel bolhe n, kakor po ri domovini, dar čujemo tudi Preganjani zamorec. Hampton. S. C,, 30, .maja (Richard Aiustin, zatudVec, je bil obdofžert, da je napadel belo žensko. Takoj se je podala za njim večja množica, da ga preganja. Tekom divje gonje je zamorec ustrelil nekega l>r. gatega farmarja, enega sodnika in ranil tri osebe smrtno nevarno. Zamorca niso dobili Velik požar. Kansas City, Kans., 30. aprila. V hlevu Hurry Up Transfer Co. je pričelo goreti, in t ^enj se je razširil s tako naglico. da je deset oseb komaj nteklo plamenom. Eden je za ranami uiti rt, o devetih se pa ne ve. če Judejo okrevali. PRIMORSKO. Srbski general Mihajlo 2iv-kovir v Opatiji Skozi Zagreb je dne 10. aprila potoval srbski gen1 ral Mihajlo- Živkovič v Opatijo. Zivkovič je poveljeval srbski armadi v Ncvembasarju. Med vojsko je obolel na legar-iu. Da se pokrepča. je odpotoval v Opatijo. Ogrski konji za Uruguay. Neki uruguayskj konjerejec si j; naročil z Ogrskega 90 čistokrvnih konj. ki so jih vkrcali na ladjo "Georgio" družbe Austrc-Atnericane, ki je odplu-j la v južno Ameriko. Omenjeni konjerejec hoče z 'Ogrskimi žrebci izboljšati uruguaysko pasmo. Stavka proti slovenskim de-'avcem? Skoraj nevrjetno, pa baje je vendar res, da nameravajo vprizoriti socijalni demokrati delavci v nabrežinskih kamnosekih stavko proti ,>Io-v n. kini delavcem, ?aradi tega. ker so se ti naveličali tlačaniti mednarodni socijalni demokraciji. marveč so se oklenili, kar je edino pravilno, zveze slovanskih delavcev ppd okriljem Narodne delavsše organizacije. In ta demokracija se imenuje pri tem .še "Jugoslovanska". To je naravnost smešno, da nasto-; pajo jugoslovanski soc. demokrati (?) na tak način in da se " ijo na Mali oglasi. VAŽNO ZA NEVESTE! Kadar potrebujete vaše poročne obleke, vence, ,šopke! šlajar-je in ve drugo, kar nevesta potrebuje, ne pozabite si ogledati moje fine in moderne prodajalne s svežim blagom, kjer dobite najlepšo /alogo svilenih oblek in drugih potrebščin. Vsaka nevesta ima v takem slučaju velike stroške ,če pa želite vaše stroške zmanjšati in prihraniti denar, kupite vse, kar potrebujete pri meni, ker cene blagu so vedno najnižje. Za obilen obisk in podpiranje mojega novega podjetja, se najtopleje priporočani in bom tudi vedno hvaležen. BENO LEUSTIG 6424 St. Clair ave. Tretja vrata od Addison Rd. (43) njam, d; sem se preselil izpili E. 63 St. na 1135 E. 63rd St. A. Bolka. Pod jako ugodnimi pogoji se proda hišna oprava radi selitve. Prevzame se tudi lahko stanovanje v najem. Vprašajte 1390 E. 41 St. Delo dobi pridna in zanesljiva deklica za hišno opravilo. Le dobre deklice naj se oglasijo. Dr. Biskind, 2305 E. 55th St. Slovenka išče službe za ribanje ali pranje. Vprašajte 1593 »E. 41 St. Er. Švegel. (38) POZOR J Spodaj podpisani izjavljam, da moja žena nima v mojem imenu nikjer ničesar naročevati in za njene dolgeve tudi jaz plačnik nisem. M. Mlatkovič. Naprodaj so tri hiše, lot 40x135 Prinesejo renta $47.00 na mesec. Kdor hitro kupi, dobi vse tri hiše za $4100. V hišah je nap.ljana voda in plin. Polovico se plača takoj, drugo na obroke. Vprašajte na 1730 E. 37*h St. (36) Krojaški pomočnik dobi službo. Vpraša naj se takoj pri Fr. Poje, 1374 E. 40 St. (3&) Kdor želi imeti hišo v najem 111 sicer na svežem zraku, naj se oglasi pri Anton Darovec, Stop IJ5, Nottingham, O. (39) m/mrnam^m i>-y S. S. CO. I Direlftaa votu|a med I Mow Tor» on In Av Mt r«»Oirrako NIZKE CBNR. ! | V> Fina podvorba, električna t h ' luč, izvrstna kuhinja, pro* • ► ■j j to vino, kabine tretjega ras- ; • I reda na ladiji Kaiser Franc ■; jI Joseph I. in Martha Wa- ; [ •> shington. Govorijo se vsi ; ► h> avstrijski jeziki. ^ ; Koinpanija ima aladcfr dvovljaka: ] £ H ■ Kaiacr Pran« Josfph I., Martha ; j; '' Washington, Lanra, Alfca, Argen- i h j ; tlna, Ocenia, ia nova ladij« aa le j t i1 delajo. Za var podrobnosti ac obr- ; ► H » nit« na generalne agente. jI Phelps Bros. & Co.;[ I 2 WuhiistM St Mew Tut, N. T. : all pa na prignane mgtmU v Z. D. in Canada ! I OZON Upjetičnih. Če imate hud kašelj, krehate in pljujete, če imate bolečine v j ledju, če zgubivate težo, če nimate apetita, se potite ponoči in ste sploh slabi, pojdite takoj k zdravniku, če nečete postati žrtev časovne bolezni —' jettike. Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je Naprodaj je pravica za škrop ljenje cest don Parka Pi av počen vsakogar. Vprašajte pri Frank Kracker, 6102 St. Clair ave, ---— (37) Dekle dom takoj stalno in dobro službo za hišna opravila. Viktor Bernot, 643 E. 160 St. Telephone Wood 194 W. (38) V najem se odda dober saloon na 5703 St. Clair ave. Rent jako poceni. Vprašajte Shoen-liofen Brewg. Co. 3843 Superior ave. NAZNANILO. Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da sem se preselil s svojo trgovino, prej na 58 St. Clair ave. 11a 6033 St. Clair ave. Priporočani se vsem, da še nadalje ostanejo zvesti odjemalci ko tksedaj, ker boni vsakega postregel po najboljši moči. (43) LOUIS GORNIK, 6033 St. Clair ave. Deklica, ki zna angleško in slovensko dobi delo pri zdravniku. Za lahna hišna opravila .samo nekaj ur ali za celi dan<1 Vprašajte pri dr. Fink, 6202 St. Clair ave. . (37) Hiše naprodaj. V sredi slovenske naselbine imam veliko hiš naprodaj. Vse bolj natančno lahko vidite napisano na tnoji tabli pred mojim stanovanjem. Imam tudi na K. 45. cesti. Hišo za 2 družini. Škriljeva streha in velik lot. Proda >a $2900. Imam tudi mnogo hiš v Collinwoodu naprodaj, dobijo se na obroke, mnogo hiš in lotov v Notting-hamu. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri John Zulicli 1197 E. 61. St. (,38) POZOR' Delo dobijo močni in dobri delavci za "fondrc" Navadni delavci, dumperji ui pomagači molderjev. Oglasijo naj se samo oni, ki hočejo stalno de-The Ferro Maschiue in Foundry Co. Hubard ave in 66th St. (43) Išče se partner pri zavarovalniškem in zemljiškem podjetju. Mlad mož star nad 22 let do 25 let. Slovenec ima prednost* Oglasite se pri Mr. Kres-se, 6620 St. Clair ave od 7. do 8. zvečer. (38) Spodaj podpisani iščem rojaka Frank Fendricha. Pred nekaj meseci je bival v Crab Tree, Pa. Box 313. Sedaj ne vem kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali pa naj se sam javi, ker bo v njegovo korist. Matias JeiiA Box 148. Yukon, Pa. ^ 'J (40) -vi:'. j. « Išče se čedna soba brez hrane za eno oselbo. Vprašajte v uredništvu. (37) Soba za dva fanta s hrano ali brez hrane se dobi na 5491 milton ave. , POZOR! Za CollinvVood znižane cene."-Naznanjam vi?em, posebno tistim, ki so popraševali za ene ali druge vrste čevlje, da imam sedaj v zalogi vse vrste, rober-je in druge. Tudi poletno blago. Se priporočani rojakom za udeležbo. (41) Josip Kos, 15406 Calcutta ave. Stop 116. Lepa prilika. Proda se posestvo v stari do* movini. in -icer dve hiši, gospo-dar-ka poslopja in šest glav živine. Posestvo ji? v vasi Glogo-vica. št. 25. fara St. Vid pri Zatični. Kranjsko. Proda se prav poceni. Vprašajte pri John iSkvarča, 945 E. 63rd St. Cleveland, Dhio. (40) POZOR! Če želite vzeti stanovanje.v naj«-m ali kupiti hišo in lot v Collinwoodu, pridite najprvo k meni in poglejte, kaj je na razpolago. Harold E. Emerich. Zemljišča na prodaj, zavarovalnina, javni notar. 16205 St. Clair ave. Tel Bell Eddy 649 J. Tel. Cuy. Wood 58. (40) OZON S samim OZONOM so se dosegli čudoviti uspehi pri vseh bdkznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že upeljala ozonske aparate. Ne zgubite upa! OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj dakč, da dobite pravi ozon, ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli to slavno zdravilo v naše mesto, iu ozdravljenja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od vašega dela. Ko pride to zdravila v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem zgirk kašelj, vaš apetit je dober, spailje se vrne, pridobit.; moči in težf. Vsa pojasnila o tem ždfSV-ljenju dobite v uradu Dr. L. E. Siegelstein, 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. Naprodaj trgovina v sredi slovenske naselbine, kjer se prodajajo čevlji, moški klobuki in srajce in spodnja oprava. Trgovina ima mnogo odjemalcev, lepo zalogo. Proda se radi odhoda v staro domovino. Vprašajte pri John Zulicli 1197 E. 61 St. (38) Naprodaj je hiša, ima 9. sob, in druga hiša. ki ima 5 sob. voda pHn. kanal. do»b:r let. Na 1602 E. 27 St. Cena $350* Vprašajte na r2jo St. Clair ave. •T-. v ' - Našli smo da je alovenski zobozdravnlftkl zavod imel kraaen napredek I9-ta 1912. Poali so ae poveCali za 40%, cene so ostala late. Ena cena vsem ljudem vselej. Tu ae ne poganja, vi dobite za kar plačate. Najbolje delo za ar«n dnje cene. Nekaj vzrokov, zakaj smo vedno zapoaljenl. 1. Ml ne rabimo alabeffa, drobnega zlata. 2. Instrumenti ao Cisti. 3. Delo najbolje. 4. Cene zmerne. 5. Občevanje uljudno. Vaš jezik ae govori pri naa. 7. IzkuAen zdravnik aedmlh lat. 8. NaSi bolniki naa priporočajo. 9. Samo najbolje blago ae rabi. 10. Največjo pozornoat posvečamo Slovencem. 11. Vrednoat denarja dobite pri naa. II. Deremo zobe brez bolečin. 13. Delo garantirano 10 let, Če ae kaj pokvari, zastonj popravimo. 14. Vi ste v tem uradu doma. 15. ženska postrežba. 1(1. Zdrav, čist urad. Vprafiajte avojega ao-aeda. Froata pretakava. Kjer naredimo drugo delo, n« računamo za puljenje zob. Dr.A.A.Kalbfleisch While Cross zobozdravnik. katerih dobite dam vae, la dom in vašo družino. V naii popolnoma bite veliko iz bero, pohiitva, ko, kuhiiyeke omare, •tola poetelje, ŽimntE*, raxnovratni porcel&n, kakor juho, ratnt ikledice, ponve, lonce, noše, vibe«, ific«, m Mm ateii 1 nih drugih posod in priprav, In aa nbp NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO...................... 10c. Poleg te trgovina pa ansa Isi fOGKEBVn ZAVOD. Sprejemamo nasafik aa ke29a ie automobile n vse prilike. Cms eedfcm_m i nižje. Postrežba točne. Fran Zakrajšek, SLOVENSKI FOGREMK M MLZ/ TRGOVINA S POWSTVOM. T*L Prta«. 1S7UC 6208 Cleveland ima najcenejši pllti. Nobeno drugo ameriftko mesto »in • takti poceni plin kot Cleveland. Vi vc-te, da ie to res, tt ste livch v dragih mestih. Če žgrte plin v Ckvebnd«, hranite denar, Hišne stroSke jafco tanjšate. Vaša hlža ie bolj čista in u^odnejia, it imatr phn. Jed je hitrejša in manj draga. * > Če hočete kaj zvedeti o pHnv. pridite t naš urad in vpraiajte. Mi rsrltj tsdi rdgo- varjamo vprašanja. - • ' t The East Ohio Bas Co, —__________m. * - 1 1447 East M Stmt SLOVENSKA DVORANA, MIHAEL SETNIKAR, I «11 »1 HT. CLAIR ATK. T»l. PrlnMton IM4 L Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo rano v Clevelandu za veselice, igre, aa poroke ia krstne sk vnosti kakor tudi sa vse drage prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim f ^MllllUUJLUJ GEO. TRAVNKAR, Old Bank Cafe Pina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino izvrstni likerji ia. šampanjec, 5501 ST. CLAIR AVE. vogal 55 (TltC. J^ GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM. 6416 »t. Clalr-i Odprto od 8. do 8. vrni* KDOR HOČE PELA mr Veliki Slovensko - AngleAkl Tolaia« <« da se bo Uhko ia hitro bra u«tey» pHvttt »—lilllai. Xaf(«a (bMtaitoT. »■|1. runoforai mkdttio potrebo, ■•foMt sa ■ngMklh pHem In. knko n poatan* MMiikuuklM trna doadaj a«J»tiil »lor. tn|l. la aagl. itor. iMrar. platnu Tesana (sad 428 strani) otaae 03.00 la or V. J. KUBELKA, Milino Ik ulrrMt ■•! ................ » Mi dajemo in zamenjamo pink znamke Najmanjia trgovina in najnižje cene. POTOPISNI ROMAN. LABOL MAT LJ.P. priredil Konečno se pa kroj; odpre ga ujetnika. Pokazati vam ga m vtdim. kako stopi brat naprej. Pohitok zapusti in samo gre z njim. Najbrž je kotel tega peljati v nase sfcrivajisee. Plazim se za njima Makoma se pa ostavi, in se-a je lahko posredovalec med ■ami Hi med svojimi" Dtofaro. Kako so vas pa •prejeli?" "Ne slabo. Bili so »rveda tflno začudeni, ko so slišali, da mm tukaj. Prav veselilo jih je tudi mene prijeti, toda povedat rem jim, da bo major v tem •fačaju brez pardon^ ostre To bi se «t vsak način zgo-dOn. Torej sprva vam niso vr jfB, da imamo majorja v oblast*?* "Jako teiko/', "le sedaj ga hoče ta tnoz vi datir ./Videti in govoriti s ajim." "Tega pa jaz ne morem do- _ t;.: m VBWt ..... j ne, seuorr pomignem, nakar se va nekoliko vstran in vazlozim: "Molž ne sme kako sem reftil oba jet-ia kako sem dofcil majorja Povedal M svojim toki pa ae smejo zve-da sem bil jaz na pofu-fac grem ie enkrat tja, dk pripeljem tudi oba Monte- "Senor, ali ni prenevarno?" "Ne. Celo prav lahko bo, če fcafclc igrali ulogo, katero sem vam prisodil. * "Kakiao ulogo pa, senor ?" "Predno govoriva o tem, zvedeti, če ao bili bola pripravljeni izročiti svo-jp »ajpetnike.* "Nikakor nečejo tega sto- *' *Kaj pa zahtevajo T ^ "Oba Montesa izročijo samo prf tem pogojem, da jim vr-atn« majorja, poročnika in •ta njegov* spremljevalca.'* "Takoj To bi nas predolgo ^ ^Vfcga mnenja sem tudi jaz." "No, torej bo treba z zvijačo Peljali bodete posre-zopet nazaj na pohitok. Pri tem morate samo paziti, da vi ne stopite na polu-tdt Lahko se naredite tako kot Vr jim ne jjaupali. Prepričan da bodejo prišli vsi k • čim ur jih zvabite s poki-del Jacare, in jaz imam prosto roko." "Hm! Načrt ni slab. Upam, da te bo tndi posrečil." In po teai pogovoru se zopet obrneva k vojaku, ki je za-Iteval, da vidi majorja. "Ali hočete z njim govoriti?" ga vprašam. "Gotovo,** odvrne. "Saj ga SMRm vendar vprašati, kaj naj naredimo.' "Ni potrebno. Vas je vendar petdeset mož. in med njimi se kdo dobi, ki ima toliko pameti, da pove, kaj naredite." "Toda brez majorjevega dovoljenja ne snieiwo ničesar za-in. "On vam ne more zapovedovati, ker je naš jetnik. Izvolite si druzega načelnika." že imamo." poslušajte n hočem pa vseeno, da se pre pričate, da je major v resni ci naš. Ttidi ^si ljudje ne sme jo sem. Brat bo šel z vami in a njim se pregovarjajte. Po fem smo gotovi." Potem pa stopim k major ju, mu potlači^ žepni robec v usta, da ne bi bleknil nepre vidne besede, ga odvežem ot drevesa in mu razve'iem tudi nogv, da more hoditi. Potem ga pa peljem k ognju. Ko vidi svojega podložnika, hoče kljub robcu v ustih nekaj povedati vendar ne slišimo druzega kot nosljajoč glas. "No," vprašam vojaka, "ali je to major Cadera?" "Da." odvrne .vojak. "Ali mu ne pustite govoriti? Mi storimo enako z našimi ujetniki." "Kakor se vam ljubi. Sicer pa ima robec v ustih samo zu ta trenutek, da ne more govoriti. Ali imate še kaj pripomni ti?" "Ali smem majorja nekaj vprašati?" "Da," odvrnem. "Ali vas smemo zamenjati za naše ujetnike?" vpraša vo jak. Major pa energično zmaje j glavo. "Kaj pa naj naredimo?" Major pa dvigne roko, stegne tri prste in pokaže proti vzhodu, "Zahtevati moramo tudi po* ročnika z njegovimi spremlje-valci?" Major pokitna, pokaže na mene in naredi z roko znamenje kot bi cknar štel. "Kaj pomeni to? Jaz ne ra nrmem," reče vojak. "Vam bom pa jaz povedal reč^m jaz. "Maj'or je moral del denarja, katerega je nosil s seboj, oddati, in jaz sem posla! ta d^ar ubogemu rančeru, kateremu ste požgali hišo in ukradli vso živino. In major hoče ta denar zopet imeti." Cadera pokima. Njegov vu-jak pa sprašuje naprej: "Torej naj mi naše uje^iike izročimo le pod tem pogoj .'m. da zahtevamo vaš denar in tri poslance, ki so na eštancij? Montesa?" Major zopet pokima. Poten: se pa vojak obrne proti meni in reče: "Slišali in videli ste, kaj n,a-jor želi. Njegova povelja moramo spolnovati." "Radi mene. Brat bo šel z vami v vaše taborišče in bo vašim ljudem povedal, kaj zahtevamo." "Toda poveste mi lahko že sedaj če spolnete majorjeve zahteve ali ne?" "Nikakor ne. Denarja ne dobi na noben način nazaj, ker ga sploh več nimam, pač pa zalhtevam celo konje, katere ste rančeru ukradli." "Teh ne izročimo, ker niso ukradeni, pač pa kupljeni in plačani." "Ni res." "Res je, ker rančero vas je nalagal. Tudi mi hiše nismo zažgali." Pustimo to. Brat Hilario mi bo prinesel vašo odločitev. Jaz tfpltvtevam ujetnike, konje in drugo, kar ste ukradli, in zato spustim majorja. In s tem je stvar v redu1, vam pa zopet zavezemo oči." To se zgodi. Majorja zopet privezejo oh drevo kot prej, vojak pa odide z bratom. Jaz pa ostalim tiho povem, da vzamejo v roke puške in mi mirno sledijo. Eštancijero ostane pri majorju kot straža, druge pa vzamem vse s seboj, tudi Indijanca. Zelo so bili radovedni kaj nameravam, vendar jim • • » sedaj še nisem ničesar omenil. Brat je zelo počasi hodil, kakor sem mu naročil. Ko pridemo do zaliva polutoka del Ja-care. postavim ljudi v senco dreves in grmov, jitn izročim tudi svoie puške in rečem: Tu ostanite senores ne "Kaj se pa godi?" vpra Turneritick. "Ali bomo nekaj teli lumpov postreljali ?" "To zveste, ko se vrnem k vam." "Kaj! Vi hočete proč?" "Da, pa ne daleč. Ne bodite neprevidni, Naj se zgodi kar hoče, vi morate ostati tukaj. Če pa slišite strel iz revolverja, tedaj se vrnite z bratom, ki bi prišel tu mimo, v taborišče in čakajte tam nadaljnih dogodkov." Na polutoku gorita oba ognja tako svetlo, da smo lahko razločevali postave. Brat koraka še nekaj časa naprej^otem pa obstane. Možu odvzame* zavezo izpred oči in ga »pu»sti naprej. Opazim, da ga bola možje vidijo prihajati ter se radovedno dvigajo. Če sem prav uganil, tedaj bodejo zapustili za nekaj časa polutok, da se pogajajo z bratom. Jaz se pa vležem na peščena tla in plazim proti polutoku. Bil sem tov, da me ne opazijo, posebno ker se moja obleka ni prav nič razločevala od peščenih tal. Sedaj pride vojak k svojim tovarišem. Jezni klici se za-čujejo. Vojaki niso bili zadovoljni s pogoji, katere je prinesel n j rh tovariš, in se sedaj napotijo proti bratu, ki je zaostal. Niti eden ne ostane na >olutcku. Z dvojno hitrostjo se ilazim naprej in srečno dos-)cm do prvih dreves na polu-takir. Tam se napol dvignem. Jjetniki so še na svojem mestu. Iskali so majorja, torej niso imeli časa, da bi ujetnike transportirali na splav. V bližini ognja sta oba Montesa privezana olb drevesa. Brodarji s splava pa v precejšnji oddaljenosti od njih. Dragocenega časa ne moreni zamuditi. Hitro se splazim k jerbateru. Vidi me da prihajam in reče: "Senor, vi ste? Za božjo vo-jo, kaj se drznete?" "Tiho! Takoj vam razreze m ermenje." "Lepo. Toda hitro, da morem proč." "Ne, vi ostanete. Glejte, nekateri že prihajajo. Ostanite torej pri drevesu kot bi bili privezani, in čakajte, da se meni posreči uiti, potem vam žvižgom dam znamenje. Ka-cor hitro slišite žvižg, skočite *roč, ker nekateri so že pri-grma, kjer vas bodemo spreje-i-" Hitro splezam še k njego-emu stričnjikir in storim tam isto kot pri jerbateru. Sedaj je ^a bil že skrajni čas. da grem proč, tu ob bregu do prvega lajali k ognju .Neovirano pridem k svojim tovarišem. "Sto zloimloov," Irdče kapitan, "zdi se mi, da ste bili na polutoku." "Seveda.' "In ste ujetnike prav tako razvezali kot prej nas." "Da, prosti so." "Zakaj pa ne pridejo sem?'' "Ker mora najprvo brat pri nas biti. Lahko se brata polastijo, če vidijo, da so ujetniki )obegnil»." '" "Well! Je jako zanimivo." "Ali ne? Pazite torej! Jaz bom zažvižgal, in tedaj prideta oba ujetnika k nam. V prem trenutku zmede niti mi-ili ne bodo, da bi streljali na nju, toda potem jih bodejo to-iko huje zasledovali. Tedaj strelimo , toda v zrak, ker jih hočemo prestrašiti, ne umoriti. Le jaz svoje kroglje ne )om izstrelil, pač pa jo pri-lranim za slučaj, da držim kakega prehitrega preganjalca. Zdi se mi, da so z bratom gotovi. Ljudje se vračajo na otok:" In res vidimo brata prihajati. Moral je blizu mimo nas, ve-el pa ni, da se vsi nahajamo na tem mestu. "Pst!" naredim, ko koraka mimo. Takoj stopi k nam pod revesa. "Vi ste tukaj?" vpraša. "Bal sem se za vas, senor. Ali se je posrečilo?" "Da, in vi? Kaikšen odgovor so vam dali?" "Naših predlogov ne sprejmejo." "Toda v petih mimrtah jih in kaj _ postave obeh Mon-tesov, kako -dirjata proti nam. Divji krik.jima sledi. Nekaj strelov poči, ne da bi zadeli. Nihče ni imel časa, da bi pravilno meril. Ze sta bila oba begunca pri nas. Preganjalce pa pustrmo do pol pota k nam, potem pa ustrelimo. Preganjalci se začudijo in olbstanejo. Na naši strani pa hitro zopet naložimo in zopet sprožimo. To je imelo učinek, dasi nihče ni bil ranjen. Vedeli so, da smo vsi tukaj. Niso se drznili bližje. Oni stoje v mesečni svetlobi, mi pa v senci dreves ,konečno se pa tudi oni umaknejo za drevesa. "Tako sem hotel imeti," rečem. "Sedaj imamo časa dovolj, da gremo proti našemu skrivališču. Ne vrjamem, da se bodejo adutje drznili priti sem pred dnevom. Pojdimo!" Veselje oproščenih je bilo veKko. Hoteli so se na glas za hvaljevati, toda sem jih opominjal naj bodejo tiho, ker bi sicer bola možje uganili, da se odstranjujemo. Ko pa pridemo tako daleč, da nas nihče ni mogel več slišati, me prime Monteso za roko in reče: "Jaz ne motem več molčati. Nemogoče mi je. Kako ste pa pravzaprav sem prišli?" Dalje prihodnjič. IZURJENI ČEŠKI knjigovez B. F. PRIHODA ae priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno pripoveetnih in niainih. Lično delo, Naročila CLEV. AMERIKA, •1» ST. CLAIR A VB. zite! Toraj le v zrak streljajte, senor j i rste vtaknem v usta in os-ivižgam. Kratek trenu LACBOV GOLDEN ROP KRUH je UHrejen v pekarni tako čist, kakor oiTraše matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsigro-ceiji. * liri1' Jacob Laub Baking CMpaij 4919 LORAIN AVE. Najnovejše zi rojake Jedini naš rojak ? Ameriki je dobil priznanje od vlade »z Washington, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kniicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge »lične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem za- bodejo zelo radi sprejeli. Pa-istonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, SSSSSm Bj j Naznanjam slavnemu občinstvu» da sem ogromno zalogo oblek ?a neveste, svilnato in vi kakor tudi obleke z žeketom po najnovejšem kroji modi. Cene so jako nizke in izbera velika. Sedaj imamo veliko zalogo otročjih oblek za birmo, kakor belih oblek za dekleta, fine volnene obleke za fante; vsakovrstnega kroja. Sedaj je tudi čas, da kupite otročje slamnike, katere imamo kakor vsako leto v velikem številu. Cene so od 25c. do $2.00. Posebna cena bode ta teden za ženske svilnate bluze, fine obleke z žeketom, otročje obleke in ženska krila. flflT Dosti rojakov še ne ve, da imamo tudi čevlje za celo družino v zalogi, in da se cene vedno znižane. Samo poskusite en par in vedno boste naš odjemalec. Imamo tudi vsakovrstno blago na jarde, šlinganje, fino volneno blago, belo blago za poročne obleke, svilo in vsakovrstno križasto blago za otročje ali ženske obleke. Ne pozabite, da pri nas dobite, kar hočete od nog do glave in je cena vedno nižja kot kje drugje, JERNEJ KNAUS, 6129 St. Clair Ave. Čista, obilna kri je temelj dobrega tdravlja. Ako je kri slaba ste < sli beli, ter nadlegovant s opahki, bulami, t eri, uljesi, živim ranami in srbečico. SEVROV KRIČISTILEC (Severn's Blood Purifier) je eno in od najboljših zdravil zoper slabo kri. Izčisti in pomnoii kri ter pre-žene vse strupenine ter s tom tudi grde opahke. Je tudi izborno "pomladaa- sko sdravilo". _ Cena $1.00. Bolečine v želodcu. Živčna oslabelost. "Sedaj bo ie eno leto odkar sem imel bolečine v želodcu, katere so prišle vedno o poldan in zopet ob peti uri zvečer. Bile so tako hude, da nisem mogel skoro jesti, toda po rablje nju Severovega Življenskoga Balzama (Severa's Balsam of Life) in tab letov, ao bolečine prešle in moja slast se je vrnila". Prosim objavite to pismo. C has Bowhm, Box 247, Tuckahoe, N. Y. To zdravilo se tudi priporoča zoper otrpla jetra, neprebavo, zapeko, in težko prebavo. Te splosna tonika za celi ustroj Cena 75c "Za h valujem se vam za nasvet, katerega ste dali za mojo ženo, kije trpela vsled živčne oslabelosti in glavobolov. Preje smo poskušali rasna zdravila brez uspeha, dokler nismo* poskusili Severov Nervoton (Severa's Nervoton). Rabila ga je dva tedna dokler ni popolnoma ozdravila. Moja žena in jaz se vam zahvaljujemo za to zdravilo". John Sikalla, 652 24th St., Detroit, Mich. Je tonika iii zdravilo za živčni ustroj ter podeli olajibo v slučajih dnine potrtosti, nespečnosti, živčne onemoglasti histerije, in raznih drugih živčnih bolezni.. Je tudi hrana za utrujene živce. Cena $1.00 Na prodaj to t vseh lekarnah. Vprašajte za Severova Zdravile. Ako jih nima vaš lekernar v zalogi, naročile jih kod nas. ^^P \ f i