Pomagajmo si sami! Uvažuje K. Svoboda. IV. Uciteljeva sposobnost za poslanca. Kolikega pomena so poslanci za narod, se vidi najbolj pri raznih volitvah. Po strastni agitaciji, po največjih gmotnih žrtvah, po uporabi dovoljehih in nedovoljenih sredstev si izkušajo posaraezni kandidati na čelu svoje stranke pridobiti končno zmago. Gotovo bi se ta strastni boj ne bil za prazen nič. Največjega poraena so poslanci za majhne narode, kakršnega tvorimo n. pr. Slovenci v Avstriji. Vzroke za to važnost pozna vsak, ki je le malo politiški dozorel. Ni rai jih treba tukaj navajati. Le opozoriti hočem tovariše na dejstvo, da prilagajo klerikalci volitvam takšno važnost, da zlorabljajo radi njih celo sveta raesta, da agitujejo za svoje kandidate celo na propovednici in v izpovednici. Slovenskemu učitelju agitacija ni neznana stvar. Tudi njega je moralo vneti popolno spoznanje poslančeve važnosti za narod, da je s tako požrtvovalno silo zbiral glase za narodne zastopnike. Da, ni vse eno, kakšna oseba postane poslanec. S kakovostjo narodnih poslancev se raenja narodna sreča. — Ker poslanca ne veže nobena obljuba, nobena informacija, kako naj deluje, ker je vsak poslanec le po svoji vesti in po svojem prepričanju delaven, morajo volilci pač skrbno izbirati, da ne izberejo moža s preširoko vestjo ali pa moža, ki nima ne sposobnosti, ne volje za delo poslanca. Ko je poslanec kandidoval, se je pao predstavil svojira volilcem in jim razvil svoj prograrn, po katerem hoče delovati; a v tera razvitju programa še ni zajamda bode tudi res deloval v omenjenera smislu, v ceno ta program ni raogel vplesti vseh posameznih točk, kjer je treba pokazati svoje mišljenje, ta program je sploh morda razvil novinec, ki še nikdar ni zastopal zajmov svojega naroda, se je torej razvil brez pravega znanja obstoječih ali pa predvidnih in nepredvidnih razmer. Poslanec je morda celo svoje volilce s praznimi obljubami le slepil, ker je bil željan mandata in diet. Volilcem mora torej biti kandidat že znan, znan kot vesten, delaven človek, ki se ne da podkupiti, ki je strogo nraven. Delovanje poslanca pa se ne gradi samo na omenjene lastnosti. Poslanec mora biti tudi priraerno naobražen, zakaj brez naobrazbe ni mogoče dejstvovati in delovati. Pod tera pa ne razuraemo samo znanja zakonov, ampak splošno naobrazbo. Poslanec mora biti politiški naobražen; znani rau morajo biti dogodki in konstelacije v polpretekli in pretekli dobi. Poslanec mora poznati krajevne razmere svojih okrajev, raora biti natanko inforraovan o zadevah in željah in potrebah onih stanov, katere zastopa. Ako poslanec ne zadostuje vsera tem zahtevarn, tedaj svojega rnesta ne izpolnuje popolnoma in narodu z njim ni dovolj pomagano. K vsemu, kar sem naštel, se končno pridruži kot ena izmed glavnih zahtev: poslanec raora biti dober govornik. Le govornik more poseči srečno v razmotrivanja, govornik more pridobiti potrebno veeino za svoje predloge, le govornik raore sploh nastopiti kot činitelj; poslanec, ki nima govorniškega daru, se nam dozdeva kakor avtoraat, ki pokaže na čelni strani vselej sarao listek z wda* ali »ne", kolikorkrat ga naviješ. — No, poslanec z vsemi naštetimi dobrimi lastnostmi je samo ideal, ki išče zastonj sovrstnika raed našimi in tujenarodnimi poslanci. Takšnega narodnega zastopnika ne bi našli, ko bi ga tudi s svetilko pri belem dnevu iskali. Ideal ostane tudi tu ideal. Navzlic temu vendar ostanejo zahteve, ki jih stavimo na zastopnika narodnih zajmov v zakonodajalnih zbornicah, vendarle vedno iste in neizpremenjene, in navzlic temu vendar sodirao kakovost poslanca po razmerju, v katerern se vjemajo njegove sposobnosti in njegove lastnosti z gori opremljenirai sposobnostmi in lastnostmi idealnega poslanca. Kdor je idealu poslanca najbližji, bode tudi narodne težnje na raerodajnem mestu najbolj ščitil. Iz katerih slojev se rekrutirajo poslanci, z drugo besedo, v katerih slojih je največ raož s sposobnostmi, katere mora poslanec imeti? — Ze če pogledamo slovenske poslance v njih privatnem poklicu, najdemo najrazličnejše sloje zastopane. Še različnejši so poslanci drugih narodov. V državni zbornici se zbirajo grofi in drugi plemenitniki, advokati, uradniki, duhovniki, umetniki, kmetje in rokodelci. Vsi ti zastopniki ljudstva iz raznih stanov morajo čutiti v sebi sposobnost za poslanca, in tudi volici raorajo imeti prepričanje, da ima dotični zastopnik potrebne sposobnosti, da jih bode na pripraven način zastopal, sicer bi ga ne volili, ali pa bi mu kmalu izrekli svojo nezaupnico, katera bi naložila poslancu morališko dolžnost, se svojemu mandatu odpovedati, dolžnost, katero po lastni volji ali izpolni ali pa ne. Graški delavci morajo s takšnim zaupanjem zasledovati delovanje krojača Resla, kakor češki veleposestniki zasledujejo delovanje in zastopstvo svojih zajmov po raznih knezih. Ako bi ponudili ucitelji narodu kandidate iz svojih vrst, morali bi ucitelji tudi jamčiti za njih sposobnost za velevažni poklic poslanca. — Je-li torej mogoče, najti med nami, v naših vrstah nekoliko takšnih mož, ki bi priraerno zastopali ne sarao naše učiteljske zajme, ampak sploh vse svoje volilce? — Ni raoja naloga, dokazati, da je vsak učitelj sposoben sprejeti mandat, saj tudi ne bode nihče trdil, da bi bil sposoben za to vsak advokat. Dovolj bode, ako dokažem, da je med našimi stotinami raogoče najti vsaj nekoliko raož, ki bi sprejeli in popolnoraa izpolnjevali omenjeno velevažno mesto. Ako ne dokažemo sposobnosti nekaterih učiteljev v to svrhc, nam utegnejo naši javni in prikriti nasprotniki zopet zavrniti naše zahteve, češ, da nimamo pripravnih mož v svoji sredi. Ko sem se nekoč z nekim poslancem o tej zadevi razgovarjal, mi je dejal v brk, da nimamo potrebnih mož. Da, nimamo jih, neraara zato, ker jih še nisrao iskali, ker jih še nismo svetu pokazali! ? Vaši arguraenti, dragi voditelji naroda, s katerirai podpirate svojo trditev, da ni učiteljstvo pripravno odposlati nekoliko mož v parlament, so prazni. In ko bi pa sarao besedi ne hoteli verovati, evo vara dokazov za to. Ti dokazi so nam samim poroki, da se ne tolažimo z lihirni nadarni, vam pa so naši dokazi jarastva, da bodemo resolutno stavili svoje zahteve. Ako narod izvoli svojega zastopnika, mu pokaže s tera neoraejeno zaupanje. Poslančeva sveta dolžnost je, se tega zaupanja vrednega izkazati. Pred vsem raora vselej imeti v mislih obči blagor naroda, potem pa korist onih slojev, katere zastopa, ki so rau položili zastopstvo lastnih zajraov v roke. Nikdar ne srae zastopati poslanec zajraov zasebnikov, ako ni z njirni v zvezi korist vse po njem zastopane mase. Nikdar ne srae poslanec žrtvovati obče koristi koristira posebnih frakcij, še manj pa lastni koristi. In vendar vlada rada podkupi poslance za svoje predloge. Poslancu se ponudi časih to ali ono častno raesto, časih se zapeljivo jabolko pokaže v lepi rumeni, zlati barvi. Tu je treba pred vsem trdnega neomahljivega značaja, poslanec mora tu posneraati predvsem Pabricija, ako noče postati izdajalec svojih volilcev. In vendar ravno volilci ranogokrat ne vedo, da so jih prodali lastni voditelji, ker to ostane vselej vladna tajnost. — Zato pa zahtevarao od poslanca, da je strogo nraven, nepodkupljiv človek. Vprašanje je sedaj, ali raore postaviti učiteljstvo pred javno sodbo dovolj takšnih mož, ki nimajo nravnih madežev, katerih značaj je čist in trden. — 0 tej zadevi sem izjavil svoje mnenje v članku št. III. Rekel sem, da ni najti stanu, ki bi se mogel ponašati s takšnirn številom strogonravnih raož, kakor učiteljski stan. Hvala Bogu, naš stan dobiva takšnih mož od dne do dne več, četudi trdijo, da splošna morala propada, zakaj čim bolj se razvija naš stan, tem čistejše značaje si mora učiteljstvo vzgojiti v lastnih vrstah. In kdo bi naj bil nraven, ako ne učitelj, ki ravno vzgoji nravnosti, vzgoji pravih značajev posveti večji del svojega truda, pripoznava največjo važnost v šoli in zunaj šole! Iz kratka — te zadeve ni treba dalje razjasnjevati. Saj naš stan brez nravnih članov niti mogoč ni, in kdor pripoznava, da imarao res dobre učitelje v naših vrstah, ta raora pripoznati, da se bodo našli med nami tudi takŠni učitelji, ki bodo sposobni, zastopati narod nesebično, brez prevelike skrbi za lastno dobro, ki bodo naopak skrbeli za dobro našega stanu le v toliko, v kolikor je od razvoja šolstva odvisen razvoj javnega, splošnega blagra. — Učitelj-poslanec se ne more dati podkupiti, ker bi s tem strl lastne svoje nauke in izpremenil lastno svojo osebo, lastni svoj značaj, ki se je utrdil v neizrekljivo žalostnih bojih z bedo in siromaštvom. Nasprotno, stopiti morarao celo za korak naprej in zanosno izjaviti, da tisti, ki je svoje življenje žrtvoval narodnerau dobru, ki je delal v šoli in zunaj šole le za narod, nikdar za lastno korist, ne bode raogel izdati svojih volicev, ne bode raogel storiti uslug vladi za gori navedene nade. Da, naše u.iteljstvo lahko postavi znatno število takšnih kandidatov, katerih značaj je čist kot solnce in katerih dosedanje vestno delovanje ne v najraanj važnih narodnih zadevah jarači za vestno delovanje tamkaj, kjer gre za velike narodne zajme. Drugo vprašanje: Je-li ima učiteljstvo dovolj takšnih mož med sabo, ki iraajo za poslanca potrebno omiko in naobrazbo? Poslanec raora z bistrim očesom premotriti razmere, mora posegati sam v debato, mora se odločiti za razne predloge, katerih korist ali škoda je dvoraljiva. Poslanec mora biti inteligenten človek, z razvitira intelektom, z ostrira umom. Ta um raora pred vsem razpolagati z znanjem obstoječih zakonov ; poslanec mora biti politiški naobražen, znana mu mora biti zgodovina najmlajše dobe do dobra; iz vsega tega rau mora izhajati razsodnost in pravo shvatanje obstoječih razmer in konstelacij. Kar se tiče zakonoznanstva, bi bil gotovo pravnik najbolj sposoben za poslanca; ni pa s tem izključeno, da bi si ne pridobili v kratki dobi tudi udje drugih stanov priraernega znanja zakonov. Kakor si faktiški to znanje pridobita kraet in duhovnik, ako ju podpira v tera razvit intelekt in občna naobrazba, tako si pribori to znanje lahko tudi učitelj. Ge bi pa ne mogel kandidovati radi neznanja zakonov učitelj, tedaj bi morali odrekati pravico do kandidature tudi vsem drugim stanovom. To bi bilo glupo, da ne rečemo uprav blazno. Kar se dostaja politiške naobrazbe, jo raoramo prirekati učiteljstvu ravno tako kakor drugim stanovorn, da, celo v višji raeri. Naši knjigotržci pripoznavajo, da so učitelji glavni odjeraalci knjig vsakovrstne vsebine; učitelji si neprenehoma popolnjujejo znanje, naši redakterji bodo čisto natanko povedali, kateri sloj odvzeraa liste v največji množini. 0, raed narai nahajate dovolj raož, ki nadkriljujejo po znanju minolih, važnih za sedanjo politiko, dogodkih marsikaterega duhovnika-poslanca. Učitelji v politiki niso novinci. Koliko je učiteljev, ki pisejo politiške članke v naše dnevnike in tednike, o tera bi vara tudi uredniki lahko marsikaj povedali. Da, učitelji imamo raed sabo dovolj inteligentnih mož, katerim pa neugodne naše stanovske razraere, žal, ne dovolijo, da bi pokazali svojo politiško delavnost in nadarjenost za politiško delavnost. Učitelji iraarao — — paragrafe. Koliko učiteljev imamo, ki nimajo priložnosti, svoje sijajne naobrazbe pokazati, ker delujejo v neugodnih krajevnih odnošajih. Ni dvoma, da bi pokazal učitelj na pripravnem raestu za kočljive predloge, kjer zastaja našim klerikalnirn poslancem vsa slovita pamet, dovolj razsodnosti, ni dvorna, da bi se raogel učitelj-poslanec povzdigniti vsaj na tisti nivo, kjer stojijo zdaj naši poslanci. Za abstinenčno politiko bi ne bil učitelj preglup v nobenera slučaju. In vendar naobrazba, splošna naobrazba za poslanca še ne zadostuje. Poslanec mora imeti še nekoliko specijalnega znanja. Poznati mora pred vsem svoj narod natanko, vedeti mora, kaj narodu prija in kaj je zanj pogubno. V drugi vrsti raora poznati in shvatati korist slojev, katere zastopa, sicer se njegovo delovanje ne raore smatrati koristnira. — V koliko more učitelj-poslanec tem zahtevara zadostovati, sem v glavnih potezah označil že v prejšnjih člankih. Naj ponovira tukaj marsikaj radi popolnosti in preglednosti, kar sem že deloma rekel. — Da učitelj narod pozna, za to jamči že dejstvo, da je pretežna vecina učiteljev proizšla iz naročja naroda, velike niase naroda, iz kmetstva. Po kratki dobi petih let se je vrnil učite.j zopet med ljudstvo, sedaj izpremenjen, sedaj kot učitelj naroda. In tu živi z narodom v najožjih stikih. Kako bi bilo mogoče, da bi si učitelj ne ustvaril pravilne sodbe o narodnih potrebah? Poleg tega spoznava učitelj duševne proizvode naroda. Ali bode torej učitelj v stanu presoditi vsaj toliko narod, kakor ga presodi advokat ali duhovnik? Ali bode učitelj mogel po tem spoznanju naroda posneti, kaj narod potrebuje za svoj razvoj, kaj ne? Masa našega naroda so kmetje, v drugi vrsti obrtniki in delavci. Ueitelj se je dve leti učil kmetovalstva, zraven pa vrsto drugih ved, ki podpirajo kmetovalstvo. Ali bode vedel učitelj, kaj utegne kraetu koristiti ? Ali bode hotel pomagati delavstvu in obrtnikora? Ge ima kdo na svetu kaj srca za delavstvo, tedaj ga ima učitelj. On sam izmed vseh, ki se potegujejo za mandate, pozna in ve, kaj se pravi to, truditi se brez koristi za druge, on sara ve, kaj je beda in siromaštvo. Duhovnik ni nikdar zrl, kako so lastni otročiči beračili pri sosedovih kruhka. In zato se ni bati niti kmetora, niti obrtnikom, niti delavcem, da bi učitelj ne bil pravi zastopnik naroda. Pa tudi nam učiteljem bode pomagano edino le z učiteljem v zbornici. Šola nima zastopnikov in se raora bojevati zoper toliko oblastnih napadalcev, zoper klerikalizera in birokratizera. In ko bi tudi vsi odrekali učitelju zraožnost za poslanca, mi učitelji tega ne smemo storiti, marveč raoramo vse svoje sile napeti pri prihodnjih vo1 i t v a h — pro domo. Še neko važno lastnost mora iraeti poslanec. Govornik mora biti, nevstrašen govornik, ki ume kaj povedati. Govornikov imarao ravno Slovenci malo. Poznarn poslanca, ki je sarao enkrat v vsi svoji eri odprl usta za poldnevni pouk, navadno pa je molčal in kiraal. To so naši govorniki! Tudi učiteljstvo je imelo že dokaj priložnosti, poslušati naše poslance, naše govornike. Posraeh zbujajo. Ali jim manjka raarljivosti, ali jira manjka sposobnosfci? — Pa ni dvoma, da bodemo našli raed učitelji tudi govornike."' Naša učiteljska društva so šole za govorništvo. Imamo razne konferencije, imamo razne skupščine. In poslušajte jih, kako govorijo naši učitelji, in uverjeni bodete z raenoj vred, da bode učitelj tudi v deželnem in državnem zboru dober govornik. Učitelji se tarn ne bodo tako osmešili, kakor so se osmešili naši poslanci, ne bodo napravili tolikokrat fiasko kakor naši duhovniki v parlamentu. — Iz kratka : kar more duhovnik v posvetnih stvareh, to more učitelj tudi, saj je bil tudi pri sv. birmi. Po teh razmotrivarjjih pridemo do raznih zaključkov. Glavni zaključek za nas je ta-le: Med učitelji bo najti dovolj mož, ki bodo častno zastopali slovenski narod v merodajnih skupščinah, je dovolj mož, ki so za poslanca popolnoraa sposobni. Ako nam to sposobnost odrekajo, nara jo odrekajo vsled koristolovstva, ali vsled zlobe, ali vsled neumnosti, vsled omejenosti duha. Pravi poznavalec učiteljstva nam sposobnosti odrekati ne raore in ne sme. In če bi tudi kdo dejal, da iz učiteljstva nikdar ne morejo proizhajati idejalni poslanci, morarao odločno trditi, da bodo učitelji-poslanci vsaj v toliko idejalni kakor so poslanci, ki so vzeti iz drugih stanov. To raoramo za vsak slučaj pomniti. Sposobnost torej imamo, pravico do raandatov tudi in to vsled dokazane sposobnosti in našega narodnega dela. — To pravico moramo izkoristiti pri prihodnjih volitvah. Povsod se bode učiteljstvo za mandate potezalo z vso silo. Kakšen bode uspeh tega truda, o tem nam oznanjujejo veselo vest najnovejše češke volitve. Tovariši, ali boderao siroraaki slovenski učitelji zaostajali za drugimi? Ali bodemo še dalje trpeli, prenašali vsled lastne krivde svoje brezprimerno bedno in žalostno stanje? 0, nikdar!! Prihodnje volitre naj nas najdejo pripraTljene na boj! — S prihodnjirni volitvami se bode bavil moj prihodnji, zadnji članek.