Tedenske novice. Vsem cenj. »aročiiikom, ki še vsaj deloma niso poramali naročnine za drugo polovico kta, se z 1. julijem ustavi list. Naročnina za «Slov. Gospodar« stane do novega leta 12.50 din., za četrt leta 6.50 din. Slovenski mladeniči in možje! O našem narodu gre glas: vsak pošten Slovenec je veren in praktičen katoličan. Žal, da to dobro znamenje o nas ni več tako resnično, kakor je bilo še pred dobrim časom. Versko mlačnost in brezbrižnost že pozna marsikatera slovenska hiša, posebno pa še očitajo mladeničem in možem, da se pač raje brigajo za vse drugo, ko pa za ohranitev in okrepitev naše stare svetinje — sv. vere. Naša moška čast pa ne pripušča, da bi bila osenčena kakorkoli. Zato pokaži vsak, da smo bili pač malo pozaspani in malomarni, a pod noge pa se nismo dali nikomur. Katoliška vera in pošten Slovenec so pri nas še vedno skupne stare veljave. Katoliki smo, Slovenci smo, Marijini otroci smo! Da je temu tako, bočemo pokazati na marijanskem sbodu mladeničev in mož, Vabuno, ne kličemo vas, da prihitite takrat, stari in mladi na Goro k Materi naši, kjer bomo obnovili, kar smo že bili nekdaj pokazali, kaj smo zdaj, povedali, kaj hočemo še biti. Spored shoda bo sledeči: Ob 9. uri dopoldne slovesna pridiga (č. g. p. Gabrijel), nato slovesna sv. maša. Ob pol 11. uri javno manifestacijsko zborovanje na prostoru pred cerkvijo. Govorijo: č. g. p. F. Ramžak in g. Jožef Stabej. Popoldne ob 2. uri sklepna pridiga (govori č. g. J. Kalan) in slovesne litanije. Hrano naj si po možnosti vsak priner^e s seboj. Pridite sami, povabit'. druge, povejte vsem! Zborovanje naše slrankc v Jarenini. Iz Jarenine smo prejeli o našem shodu tole poročilo: Pri nas se je vršil v nedeljo, dne 17. junija po rani sv. maši shod pristašev Slovenske ljudske stranke, na katerem je poročal naš poslanec Franjo Žebot o sedanjem političnem položaju v naši državi. Posebno pozorno smo sledili govornikovim izvajanjem glede dogodkov v Bolgariji, glede Pašičeve relesrbske politike, ki noče nam Slovencem dati samostojnosii. Nadalje je poslanec govoiil o vojaškem zakonu, s katerim nas hočejo srbski radikali in demokrati vkovali v še hujše verige militarizma. če bi Radič ne sedel doma za pečjo, bi se dalo marsikaj preprečiti. Shodu je predsedoval ugleden naš pristaš g. Alojzij Supanič. Udeležba je bila vldjnb slab«rau vremenu prav lepa. Tudi iz Št. Ilja in St. Jakoba tcr drugih okoliških župnij so došli naši zaupniki. Gostilniški prostori gospoda Cvilaka so bili nabito polni. Zborovalci so izrekli našemu poslancu in celemu Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje s prošnjo, da vstrajajo še nadalje v hudem boju za pravice našega ljudstva. Veseli smo, da naši poslanci tako pridno zahajajo med ljudstvo in nas poučujejo o položaju. Zborovanjc zaupnikov v Celju. V nedeljo, dne 17. t. m. se je vršilo v Celju ob obilni udelcžbi zborovanje zaupnikov SLS iz celjskega, laškega in vranskega okraja. Gospod poslanec Krajnc je podal izčrpno poročilo o notranjem političnem položaju. Ovrgel je grde iaži, ki jih razširjajo nasprotniki Jugoslovanskega kluba, ter pojasnil potrebo taktike, ki jo je zavzel Jugoslovanski klub v boju za pravice slovenskega naroda. — Zborovalci so dobravali delovanje naših poslancev, in zahtevali, naj vstrajajo v boju za avtonomijo. Sprejete so bile tudi primerne resolucije. Dekliškim zvezam! Iz nekatei-ih krajev prihajajo razveseljiva poročila o življenju in delovanju naše organizacije, od drugih pa ni ne veselih, ne žalostnih poročil. Ne ve se, ali živijo ali životarijo, če bedijo ali spijo, ali jim je postavljen znak probude in vslajenja, ali znak večnega miru in pokoja! Škoda malih moči, ki jim poteka čas v takem brezdelju! Na nekatera dekleta, kjer še ni Dekliških zvez, je poslalo tajništvo SKSZ dopisnice glede ustanovitve Dekliške zveze. Prosimo še enkrat, da odgovorite v najkrajšem času! Tudi smo poslali na Dekliške zveze «Pristopnice« k SKSZ v Ljubljani. Nekatere so jih takoj izpolnile in vrnile, druge pa še do danes ne. Najbrž se bojijo članarine. Ni se treba bati! Članarina se bo določila skupno, tako da posamezne članice tega niti občutile ne bodo. Zato vse na delo z delujočimi, vse v življcnje z živečimi! — Bog živi! Za regulacijo Drave se je zopet potegnil pri minisstrstvu v imenu Jugoslov. kluha g. poslanec Vesenjak z naslednjo interpelacijo: Drava povzroča nižje Maribora v občini Št. Janž na Dravskem polju, v občini Sv. Marko pri Ptuju, v občini Stojnci, Muretinci, Mala vas, Gajovci in Cvetkovci ogromno škodo ne samo s svojimi poplavami, temveč še veliko bolj s tem, da izpreminja srojo strugo ter uničuje rodovitna, obdelana polja, lepe trarnike, gozde in pašnike. Po nekaterih krajih je reka izpremenila zadnja tri leta strugo že tako močno, da so izgubili posestniki več kot polovico svojih obdravskih posestev. Tam, kjer je še pred par leti kmet oral, kosil in sekal dnra, je sedaj prodec in razruvana struga. Toda ogrožena in odvzeta ni le posest, temveč ogroženi so tudi prebivalci s svojimi bišami in gospodarskimi poslopji v posameznih izmed zgoraj imenovaoih občin. Znano je, da ima dlrekdja voda v Ljubljani jkjiroba« načrte za regulacijo te rcke od birše upraT« v Gradcu. in Dunaju. Na podlagi teh načrtor so se opraTljala naj: nujnejša dela t ogroženih krajih. Tako je bilo preskrbj ljeno za varnost ljudi in njihoyega imetja in so se dela I vršila y okvirju velikega regulačnega načrta. Tadi sej daj so bile po izjarah birših ministrov poljoprivrede ! in voda predvideni y te svrhe skromni krediti, ali dei lalo se ni ali pa premalo in tako ne propadajo k zapo\ četa dragocena dela, tennreč nastajajo razmere, kakor ! so označene v prvem delu tega upita. Da ne bo ikoda za j prebivalce in državo še Yečja, opozarjamo na ta dejstva ter vprašamo: 1. Ali so Vam, g. minister, ta dejstva zna na? 2. Ali hočete staviti y proračun za leto 1923-24 doj voljne svote, da se obavijo najnujncjša dela, s kalerimi se reši imetje in življenje obdravskih prebivalcev in se obvarujejo tudi že izvršena dela? Prosimo za pismen odgovor! f Naši poslanci so vložili na niinistra za zgradbe gfede podržavljenja cest v ptujskem in mariborskem okraju to-le interpelacijo: V mnogih vlogah na pokrajiasko upravo za Slovenijo je oltrajni zastop ptujski in kralj. okrožna gradbena sekcija y Ptuju zahtevala, da se prevzamejo sledeče okrajne ceste med državnc ceste: I. Maribor—Ptuj—Ormož, 2. Ptuj—Zayrč—Varaždin, 3. Ptuj—Krapina—Zagreb ter 4. Gornja Radgona—Ptuj— Rogalec—Celje. Vse imenovane ceste so postale po usta^ novitvi naše države velike prometnozvezne žile in so izrazite tranzitne ceste, ki ne služijo samo posameznim okrajem, temveč celim pokrajinam in vodijo proti sredini naše kraljevine. One so v vojaškem kakor sploštta | gospodarskem in trgovskem prometu glavne žile sei vernega dela naše države. Navedene ceste so zgrajene t, ! potrebni predpisani širokosti, so razmeroma y dobreitt | stanju, toda posebno ptujski okrajni zastop bo gospo! darsko izkrvavel ob njihovem vzdrževanju. Okrajni za: stop mora za vzdrževanje že sedaj nabirati okrajne do| klade k vsem direktnim davkom v znesku 420%, česar | pa za več let ne more in za državni promet tudi ni 6b[ vezan. Opozarjamo, da veže cesta Maribor—Ptuj—Or: mož in cesta Ptuj—Zavrč—Varaždin kraje, ki imajo '¦ državne ceste, torej se tukaj le pretrgano državno omre; žje lepo sklene in zveže. Zato je zahteva ptujskega okr. zastopa popolnoma utemeljena in uvrstitev teh zgoraj imenovanih cest med državne ceste nujna, neodlažljiva gospodarska, ekonomska potreba, utemeljcna tudi ix vojaškega stališča in iz stališča ugleda naše di-žave in njene uprave ob sevemi mcji. Vprašamo torej: 1. Ali se> Vam, g. minister, zgoraj navedena dejstva znana? 2. Ali j hočete ugoditi zahtevi ljndstva in rešiti tudi propasti j gospodarstvo ptujskega okraja s tem, da uvrstite na' vedene ceste med državne ter vpostavite za njih Yzdrže~ I vanje v proračun za leto 1923-24, odnosno v dvanajsi tine za prve mesce tega budžetnega leta potrebne svote. i Prosimo za pismen odgovor. Naši poslanci za prehrano revnejših krajev v Ha-. lozah in Slovenskih goricah. V imenu Jugoslov. kluba | se je potegnil glede prebrane revnejših krajev g. posl. | Vesenjak pri ministrstvu za socijalno politiko tako-le: j Tudi v bivši Slovenski Stajerski imamo celo vrsto krajev, kjer je prebivalstvo revno ter trpi vsled vinske krize ponekod naravnost glad. To so pred vsem po Halozah in Slovenskih goricah v okrajnih glavarstvih Ptuj, Maribor in Ljutomer viničarji, pa tudi manjši posestniki, kateri iniajo le skromne hišice in male Yinograde ter po legi in kvaliteti zemlje ne morejo pridelovati vsakdanje hrane. Stanje teh ljudi je tako bedno, da oni sami in njih otroci nimajo ne hrane, ne obleke, ne obutve za zimo. Ako sploh kateri del držaTljanov, potem zasluži gotovo la del osobito skrb in pažnjo mini-' stra za socijalno politiko. Bednemu stanju bi se zamog lo tucli znatno odpomoči, ako bi se skrbelo za izvoz vina ter bi nam celokupna vlada priborila spet vinski trg, kakor smo ga inieli skozi desetletja. Ne vemo, ali so Vas, g. minister, Vam podrejeni uradi in druge administrativne oblasti poučile o vsem tem, zato Ypraša— mo: 1. Ali Vam je zgoraj opisano bedno stanje viničarskih in maloposeslniških slojev v Halozah in Slovenskih goricah znano? 2. Ali hočcte v dvanajstinah za prihodnje niesce in v proračnn za leto 1923-24 staviti primerne svote za pomoč v prchrani leh krajer? 3. Ali hočele za zmanjšanje bede vplivati na svoje kolege: ministra trgovine, ministra saobračaja in ministra financ, da z dobro tarifno in izvozno politiko pospešujejo izvoz vina? Prosimo na vprašanje pismen odgovor. Koliko stanc hrana za enega vojaka. Pri razpravi » naknadnih kreditih je povedal zastopnik vojnega mi-» nistra, da stane hrana dnevno za enega vojaka 40 K4 Za takšno pomije, kakor ga povečini dobivajo vojaki^ je to gotovo dovolj drago. Seveda morajo razni liferanti in upravniki za sebe na račun prehrane zaraditi, da si gradijo hiše in da se njihove rodbine Taljajo f izobilju ier hodijo v letovišča in kopališča. Mariborski Ljudski oder v Rušah. Zadnjo nedeljo, dne 17. t. m., nas je obiskal mariborski Ljudski oder in nam igral delavsko igro «Žrtve.« Priprayil nam je s svojim poselom popoldan, za katerega smo mu vst, ki si v boju s krivičnira družabnim redom služimo trdi kruh, iskreno hvaležni. Res, ne imenuje se zaman Ljud ski oder, saj je bilo vse, kar smo videli — pretresujoča deklamacija g. Peršuha, kakor tudi krasna misel pra-* Yice in ljubezni, ki jo oznanja igra «Žrtve« — tako bli^ zu našim dušam, kot da je iz njih samih zajeto. Le pre-* ko žrtev in trpljenja je mogoče do zvezd sreče in zadovoljnosti, ta nauk, ki ga pridigajo »Žrtve«, naj mari-' borski Ljudski oder ponese preko poletja s polnim uspehom na deželo in pridobil si bo srce vsakogar, ki tr-» pi in se trudi v borbi za pravičnejšo bodočnost. Razstava risb in ročnih del se vrši v zaYodu šols-» kib sester v Mariboru od 22. do vštctega 26. t. m. Ke» •e ča« razstare ne bo podaljšal, so vabijeni vsi, ki se aanimajo ea Bmetnost mladine, da si v oenačenem čara egdedajo razstave. 8pr«jeauu iepitf y I. letaik drf. moikega ačitelji&ča. v Marfborm. VpisoTanje y I. letnik omenjenega zavoda sc vrsi dae 28. junija od 11.—12. ure y raTnateljstTU. Učenci, kl so dorriili IV. ghnaazijski ali realčni razred ali nastarni razred meččanske iole, Tstopijo t I. letnik brez izpita, dokazati morajo le, da irnajo posluh za glasbene predmete. iTsi drngi mčenci delajo dne 29. junija od 8. do 12. ure pis¦eni, dae SO. junija popoldae ob 2. «ri pa astmeni sprejemBi izpit. Tsak nčenec naj prinese s seboj eadnje Solsko izpričeraU ia krstai (rojstni) list. Uradni zdrarnik bo pri vsaken nčencu določil, če je dušerno in telesno sposoben ¦a aciteljski stan. T jeseni bo sprejetih y I. letnik le toliko gojenceT, y kolikor bo to prostor dopuščal. Ravnateljstvo. Novice iz Hoč. Na binkoštni pondeljek je romalo ttkoli 250 Hočanov v Petrovče in k Sy. Jožefu y Celje. — Dne 9. junija je 4. četrti razred bočke šole pod vodstvom g. nadučitelja Vauhnika napravil podučni izlet v obmejni Št. Ilj, kjer so bil ysi udeleženci y gostoljubai hiii g. Thalerja čee vse Ijubeznjivo sprejeti in pogoščeni. Naj prejme Yrli mladinoljub tem potom od ¦aše iolske mladine najiskrenejšo zahvalol — Dne 11. Junija sta obhajala zakonska Čurič pri Sy. Lenartu svojo zlato poroko. Gerkev in okolica je bila za to sloves nost praY lepo ovenčana. Predsednik jareninskega Oria umrl. Iz Jarenine se poroča: Neizprosna smrt je posegla y vrste naše mladine in nam Yzela enega najboljših mladeničev v župniji. Dne 16. t. m. je po dolgi mučni bolezni umrl predsednik tukajšnjega Orla Frančišek Šketa y 27. lelu svoJe starosti. Med Yojno si je nakopal na soški fronti pljučno bolezen, kateri je sedaj podlegel. Prerano umrli je bil Yzoren mladenič, vnet in požrtvovalen za vse blago in dobro, osebno pa nad vse skromen in prijazen. Sako priljubljen je bil pokojni, je pričal veličasten njegov pogreb dne 13. t. m. Bratje Orli so v krojih nesli svojega blagega tovariša k zadnjemu počitku. Častno so rajnega počastili tudi bratje \z Maribora s številno udeležbo na pogrebu. Ob grobu je go^oril ganljito slovo pokojnemu mnogoč. g. dekan josip Čižek, v imenu OrIov pa se je poslcml od njega br. Ign. Tirš, tajnik mariborskega orlovskega okrožja. Onranimo mu blag spo min, on pa naj mirno počiva y Gospodu! f Unirla je y Jarenini Katarina Donko, ki je bila vzorna mali in dobra gospodinja. Matere, kot je bila Doiikova, so pravi blagoslov božji za celo občino. One blažijo srca soobčanov ter jih nagibljejo k lepemu ter dobremu. Naj ti sveti blaga mati Yečna luč! Meičanska žola y Št. Lenartu y Slovenskih goricah. Vpisoranje y I. razred za šolsko leto 1923-24 se ytšj dne 28. in 30. junija ter dne 1. julija, rsakokrat od 9. | &o 11. ure y pisarni šolskega poslopja meščanske šole. j Uoenci in učenke morajo priti y spremstYU roditeljey ali njih namestnikov. Prinesti morajo s seboj krstni tepisek in šolsko naznanilo o z dobrimi redi dovršenem V. žolskem letu. Stari morajo biti 11 let ali pa mo rajo 11. leto starosti završiti s konccm tega letn. — RavnateljstYO. Orjunci pri Sy. Trojici v SIov. gor. Iz okolice sc aam piie: Mnogokrat se čita y naših listih o nečloyešfcih činih nadutih orjuncev. Zato naj STet izYe, da imaaao tudi pri nas sedem takib orjuncey. Med temi je tudi trgorec Franc Skuhala, ki priporoča v yseh okoliških j župnijah syojo trgorino in yabi v njo trojiške romarje. \ Dobro, da ga zdaj poznamo; ne bomo mu hodili Yeč na pot, ako boče biti naš nasprotnik. Orjunec je tudi krofač Franc Kramberger, ki se tako prilizuje gospodom j «hihoYnikoni in njim poljublja hinaTsko roke; tudi on |e med razgrajači in Sokoli. Si ga bomo dobro zapomnilt. Agrarna reforaa in varberška grajičina. Iz Vur- j berga poročajo: V slovanski državi prebivamo, pa na \ Vurbergu je vendar 6e Telik del ljudstya odyisen od aemške milosti. Češki grof Herberstein ima tukaj grajičino » posestyom. Ima dYa oskrbnika; prri, ki stanuje v Pt«ju, se imenuje Gumbert, drugi je Tipl. Oba sta Nemca in neprijatelja našega ljudstYa. T prejšnjih časik, ko še ni bilo teh dveb gospodov na Vurbergu, so j Ijudje dobili pri grajščini dosti drr, dosti listja in še \ precej knne. Poleg tega so z Vurberga še drugi Ijudje j Tozili drra na ysc strani. Tudi listja so dobili domači in drugi ljudje dovolj po potih in grabah grajščinskib goš in kljub grabljenju so zrastle sedanje lepe goše, Ždaj daje grajščina drra za občino občinskemu agrarnemH odboru, a veliko premalo. Siromakom splok manjka kurjave. Od agrarnega odbora ne morejo dobiti, kcc mu grajščina premalo daje. Oskrbnik Tipl tudi nič noče dati. Pravi, da agrarna reforma nc dovoli. Tega ne verjainemo. Kam pa gredo drya, saj jih Yenflar Ysako zimo dosti posekajo? Ljudje dira morajo j ineli in čc jih drugače ne dobijo, bodo prisiljeni kra- j sti. Pozivljamo okrožni agrarni urad, da tem razine- • tam naredi enkrat konec. Boljše je, nobcne agrarne peforme kot taka, da Ijudje ne morejo dobiti potrebne j kurjave. Ravno tako je z listjem; jeseni dobijo malen- : kost tisli, ki ničesar nimajo, po leti pa nihče, čeprav bi »^•ils&nil pred ta dva Nemca. In listja je Yendar dovolj; tamo za pota in grabe, kjer so yedno grabili, a zdaj ga ne dajo ubogim ljudem. Krme rdaj pri grajščini nihče y«č ne more kupiti. Grajščinski Yiničarji so do seda) ¦neli neke dele, katere so plačali. Prejšnji oskrbniki sami so jim to ponudili, da so lahko Yeč ži^ine redili. A ta dva Nemca sta jim letos še tisto vzela. Pravijo, da jc rekel eden izmed njih: <Ako je nam agrauna re- I forma yzela, bomo pa še mi Yam vzeli.« Tako se graj- ; i&inski gospodje radi agrarne reforme hladž jezo nad i abogimi yiničarji, ker teh ne jnorejo preprečiti. Vča- j sjh s« hodili ljudje k grajščini delat in so yeliko zaO*mi a4a| dcora, ukogair »i, ker gr«jS6«a siab» |jl«- ča dclavce. Ima denar za uradnike, za tožbe in advokate, za dela^ce pa ne. Včasih morajo delavci za tiste zaslužcne Yinarje mesce in mesce čakati. Za to bodijo fantje dela iskat y mesta in na ciglence. Sami grajščinski uradniki so pa zelo dobro plačani. Zbirajo se večkrat na dobro yo1jo v grajščinski kleti, kjer gotovo ne pijejo kislega Yina ter se imenitno vozijo y grofoYih kočijah. Tako se godi tujcem na Vurbergu, domači siromaki za nimajo najbolj potrebnih reči. Take razmere so mogoče samo pri naši agrarni reformi, kjer gospodje nimajo srca za ljudstvo. Čemu agrama reforma, ko siromak ne dobi ne drv in ne listja?! Če je kaka reforma, naj da siromaku to, kar potrebuje. Pri nas pa je dala agrarna reforma siromake Nemcem y roke. Prosimo naše poslance, ako je mogoče, naj skušajo zboljšati naš položaj, ker tako ne more yeč iti naprej. Tujcem naj se peruti pristrižejo! Proč s temi ljud mi, katerih nihče ne mara, razven tistih, ki so od njihoYe milosti odvisni! Agrarno reformo naj se pametno izpelje, da bo naše ubogo ljudstvo od tega y resnici imelo dobiček! Blagoslovitev novih zyohoy pri Sy. Jakobu y S1oy. gor. Dolgo zaželjeni in težko pričakovani noyi zvonovi se bodo pri nas blagoslovili in potegnili v zvonik Y nedeljo, dne 1. julija. Začetek slavnosti ob 9. uri predpoldne. Sosedje in domačini so prav prijazno Yabljeni, da s SYojim prihodom povzdignejo slovesnost blagoslavljanja. Na veselo svidenje! Novi zvonovi pri Sv. Rupertu y SIov. goricah. —  V soboto, dne 2. t. m., so Ruperčani z okinčanimi vo-  koyi — 34 na številu — pohiteli v Maribor, da sprem-  Ijajo nove tri zvonove, ki so jih vozili domači kmetje  s šestero, čvetero yprego, manjšega pa s parom čvrstih  konj. Da Sv. Marjete so jim prišli naproti ponosni ban  deraši, dični naši Orli, kojim so se pridružili oni od Sy. Lenarta in Sv. Benedikta, v krojih z godbo na če- lu. Drugi dan, v nedeljo, pa nam je pokazal praY prijaz no lice. Na yabilo gromečih možnarjev je prihajalo od vseh strani ljudstvo tako mnogoštevilno, da ga Ruperč- ka dolina menda ni ridela še nikdar. Preč g. Martin |Jurkoyič, ptujski prošt in patron tukajšnje župnije, je job asistenci osmih duhovnikov slo^esno blagoslovil i zyonoYe. Kumstvo za yeliki zvon je blage volje prevzel ! visokorodni g. grof Herberstein, tukajšnji grajščak j brastovski. Drugima d^ema je kumorala blagorodna j gospa notarjeva od Sv. Lenarta. Zyonoyi so se srečno ' dvignili y zvonik, ljudstyo pa je vstrajalo do 6. ure j zvečer, da je slišalo krasno ubrane glasove in slišali so j se klici: «Rajni zvono^i so zopet oživeli.c Da se je to sijajno slayje moglo vršiti, gre pred Ysem čast in za- hvala požrtYOYalnim župljanom in sploh vsem dobrot- nim darovalcem, kakor Ysakemu posamezniku, ki je kaj dodal k lepši svečanosti, zlasti pa gg. županom in f njih pomočnikom. j Novice od Sv. Bolfenka y S1oy. gor. Tokrat moramo j poročati same žalostne novice. Na Kristusov Vnebohod | smo pokopali posestnika Ludovika Čeh iz Sovjaka., | dolgoletnega naročnika <S1oy. Gospodarja« in zvestega pristaša Kmetske zveze. Zadnjih volitev se radi prehude bolezni ui raogel udeležiti, pri predzadnjih volitvah pa je, četudi že bolan, oprt na palice, korakal pogumno na ¦ hrib Sy. Urbana, da odda svoj glas za krščansko styar. i Bodi mu Bog plačnik. Dne 9. julija smo pokopali Jo- { žefa Šyarc, ki je več let opravljal službo moleca v naši ' cerkvi. Umrl je pri svoji hčeri y Ločiču; dne 13. junija pa je umrla y Bišu bivša kmetica Liza Krajnc rojena Fras. Bodi Ysem trem domača zemljica lahka! Posebno čudno se je letos vršilo pri nas cepljenje otrok. Štirikrat se je cepljenje napovedalo, štirikrat smo čakali ua zdravnika, trikrat je prišel zdravnik k nam, cepil pa do danes ie ni niti enega otroka. Zdravnik, neki mski begunec dr. Markovič od Sy. Lovrenca y Slov. gor., je namreč vedno prišel ali tri do štiri ure prepozno, ali dan poprej, kakor se jc napovcdal. Na Ruskem morajo biti pač vzorne razmere in lcp red, ako smemo soditi po postopanju tega Rusa. Smilijo s« nain samo uboge ma- tere, ki so čakale zastonj več ur nanj, mcd tem ko jc bilo doma nujno dela na travnikib in njivah. — Košnja na trtvnikih je r polnem teku, orira jo samo redno de- ierje. Krma se splošno plačuje predrago, ker je cena senu in slami zadnji čas precej padla. Toda krma se proda naTadno po dražbi in kdo misli na to med drai- bo? Še le poznejc spozna marsikaleri, da je kupil ma4- ko ˇ Treči — pa takrat je zc prepozno za kes. Marijanski shod. Na PetroTO, dne 29. Junija, ob 2. ori popoldne se vrši pri Sv. Tomažu nad Ormožem shod pralstojništeT dekliškik Marijinih družb za spodnje SIoTenske gorice. Vodil ga bo škofijski Toditelj preč. g. Jan. Kalan iz Ljubljane. Vabljene so rse sosedne ia daljne 'Marijine družbe yelikonedeljske dekanije, pa tudi ii drugih sosednih dekanij, da pošljejo gotoTO sto je zastopnice na shod. Vršila se bo tudi posvetitev Marijine družbe Srcu JeziisoTemu. Pridejo že lahko tudi dopoldne. Zbororanje našc stranke f Orinožu. V nedeljo, 17. t. m., se je rršil pri nas dobro obiskan shod SLS. Poročal je poslanec Pušenjak o poliličnem položaju, o noropredloženih zakonih ter bodril navzoče k neustraficni, Tstrajni borbi za dosego avtonomije in finančne samostojnosti. Po shodu so zborovalci izražali STOje želje in zahteve ter prosili posredovanja v raznih gospodarskih zadevah. Veselo dejstTO je, da se naši shodi tepo mirno yrše in se pogovorimo o naših težnjah. da4im ne morejo nasprolniki prirediti takih shodov. Smrt radi nasilja. (Poročilo od St. Jurija ob Sč.) Kruta smrt nam je iz naše sredine pobrala dno 14. t. m. nadebudnega mladeniča Alojzija Klemenčič iz Roiičkega Trha. Komaj 21 let star, iel« na potu t ziTljenje je podlegel dolgi im mudni bolcani, katero m« je por«roM nkAmej t obcortn«* mt^dm 9 sdkico T r«W tfr mu s tem prizadjal smrtonosno rano. Ranjki je bil iako nadarjen in splošno priljubljen fant ter relik pri^atelj narave in cvetlic, zato pa mu je tudi narara podarila najlepših cretk na njegori zadnji poti. Pogreba s« je udekžilo mnogo občinstva, kakor tudi je bilo t častnem šterilu zastopano domače gasilno društro, tigar član je bil umrli. Bodi mu labka domača zemljica v i preranem grobul Zakaj izmetaTati denar po nq)otrebnem! (Dopts iz Polenšaka.) G. urednik! že dolgo časa ni prinesel «SIttv. Gospodar« nobenih novic od našega Polenšaka. Zato je upraTičeno, da napišemo par starkov. Nočemo TelijSte, ker je škoda prostora, da bi se dosti bavili z osebo, fei ni skoraj rredna, da bi je imenovali. Ali vendar, pokazati hočemo, kako velik prijatelj nas ubogib kmetov je naš šolnik. Zdaj t tem času, ko je tako hudo za Tsak vinar. ko komaj zmagujemo, da plačamo te relike davke, ko je draginja tako gorostasna, da si ne rnoremo omisliti niti najpotrebnejše obleke za se in za svoje, si drzne naš šolnik, nadsokol in general Orjune, zaht»Ąati od občin naše fare, da dajo skopati in napraviti na šolskem dvorišču nov studenec in sicer tako umetno, da bi on r svojem stanovanju r postelji ležeč, pritisnil na gumb in voda bi sama tekla, da bi se gospod ravno labko skopal t nji, ne da bi trebalo Tstati. Vse prav, ainpak Polenšani, to bi stalo par stotisoč kron. Pravi, da mora biti studenec za šolsko mladino, a ta ga ima, saj ga je dal napraviti že pred vojno g. Frane Janžekovič, res oče in prijatelj šolske mladeži. Ja prejšnji šolski sluga, katerega je šolnik takorekoč vrgel ven na cesto, je vedno in vestno skrbel, da so imeli šolarji dovolj pitne sveže vode. Zdaj pa, ko ima to služ bo g. Fink v svojih rokah, pa ni reč Tode in strašno je potreben nov studenec. Mi pa prarimo, da ima večjo potrebo glede vode šolnik sam in zato mu sretujemo: Če hočeš imeti studenec, daj si napraviti na STOJe stroškc, nas in naše suhe mošnje pa pusti le lepo pri mirul Smrt deklice. Iz Mozirja porocajo: G. Fortunafa Remše, bivšeinu škofijskemu oskrbniku, je mnrla tukaj ljubeznjiva hčerkica Pavla. Dne 16. junija je bifei prepeljana v Gornjigrad ter tamkaj položcna poleg pre rano umrle mamice k večnemu počitku. Vsej družini iskreno sožaljet Noto kmetsko posojilnico zabteTamo! (Dopis iz Vranskega.) Tudi t naši župniji se gibljemo in mislimo na ustanoviteT naše posojilnice. Žalostno je, da imajo Tse župnije v Savinjski dolini posojilnice, samo mi pogrešamo kmečko posojilnico. Naša stara posojilnica je T liberalni celjski Zvezi, kalera se bo kmalu oženila z ljubljansko liberalno — samostojno agromerkursko Zvezo, baje se hoče naša posojilnica, eetudi se to previdno skriva, po vzgledu celjske liberalne posojilnice preosnovati v banko, ki bi neusmiljeno drla svoje dolž nike. Skrajni čas je, da dobi tudi naš trg kmečko posojilnico, dovolj dolgo že podpiramo potom naše stare posojilnice trhli liberalizem. CerkTene slovesnosti in popravila pri Sv. Jošta na Kozjaku. Od 31. maja do 3. junija sc je vršilo v čast presv. Srcu ponaTljanje lanskoletnega sv. misijona. Pobožnost je vodil superior lazaristov od Sv. Jožefa pri Celju č. o. Gregor Flis. Verniki so se y mnogem številu udeležili misijonskih milosti. Lepo je bilo prto sv. 6bhajilo otrok, do solz ganljiva ponoviter krstne obljube. Pobožnost se je zaključila z blagosloTitvijo podobe Križanega na misijonskem križu in s skupno sloresno posvetitTijo družin presT. Srcu Jezusovemu. Podoba Križanega je lepo delo podobarja g. Cesarja iz Mozirja ia stane 1800 K. NaJTeč sta prispevala Jan,ez Žerdoner, p. d. Spodnji Peklenjak, in Jožef Savinek. Oče Savinek iz Pake pa so naredili brezplačno nov, lep klečalnik k misijonskemu križu. Vsem, ki ao prispeTali, Križani tisočkra* povrni, presT. Srce pa zatladaj po vsej fari! —PrLpraTili smo božjemu Srcu v presv. Zakramentu lepši prestol. Prenovili smo tabemakclj in glarni oltar, v kolikor jt bilo nujno potrebno. Tudi podobi Brezmadežne in Srca Jezusovega ˇ kapclab smo primerno popravili. Delo je lepo in okusno izvršil podobar g. Cesar iz Mozirja in stane 6700 K. Ko bodo dobri farani še stolp in cerker od zuuaj popravili, smo pripraTljeni na «lepo« nedeljo, ko dobimo nove zronove. In lepa ned«Ija bo zares lepo spričevalo notranjega in zunanjega prenoTljenja cele župnije v čast in slaro presr. Srcu. Novice od Sv. Rupcrta nad Laškim. V tukajšnjem mdokopu v Trobendolu so čudne razmere. Zadnjo soboto se je na novi železnici hudo poškrxloval delaveo, da je moral t bolnišnico, enega je premog podsul. Zeleznica je le na pol izdelana in vendar jo že rudokop rabi, ne meneč se za varnost delavccT. Dne 18. t. m. pa je nagla smrt zadela v rudokopu pridnega rudarja K. Antlej, ki je bil pri priči mrteT. Pretrgala se je neka zarjavela Trv in hunt je zadel ponesrečenca v glavo in mu jo razbil. Znano je, da se v našcm rudokopu premalo gleda na >arnost delarcev, ki so izpostavljeni Tednim nesrečam, če pa pridc preiskava, pa se vse nekafro potepta. Opozorili bi merodajne oblasti, da se nekoliko bolj pobrigajo za Tarnostne naprave v tukajšnjem rudokopu in se ne gleda samo na dobiček tujib kapitalistov. Posestniki se sploh tudi pritožujejo, da ne dobfjo plačila od podjetja za Ics, ki so ga že davno oddali za iioto železnico. Delavec mora pridno delati, zahterati pa sme tudi varnost za svoje življenjc. Lepa nedelja. Od Svetine pri Celju poročajo: V, nedeljo, dne 1. julija, se bo obhajalo žegnanje ali lepa nedelja za podružno cerkev Sv. Križa na Svetini in bo rana in pozna služba božja v tej cerkvi. Cerkev je znotraj in dcloma tudi zunaj popravljena in bo dobila še tudi najbrž letos novi zvon, ker je prejšnjega rzela nesrečna svetovna rojska. Lepa nedelja za to cerkev se ktos obhaja prTokraL čt bo sloresnost dobro in mlrno BB^adkt, m bo waapr«| !*Ł• a»d*^» «• I« cerkev obHa- jala vsak« leto v nedeljo okoli 1. julija, ko je dan presvete Rešnje Krvi. Žcli se, da bi posebno letos 1. julija grišii l^udje v velikem številu na Svelino počastit sveti Sriž! Upravičena pritožba. Iz Verač in Buč nam poroča|o: Jarnosti smo že poročali, da si je naš grobokop Perc takorekoč izsilil biro, češ, da ne more drugače izkajati «ker ljudje preredko umirajo«. Z raznimi pretvezami jc preslepil gotove, tukaj v poštev prihajajoče može, da so mu šli v tem oziru na roko v toliko, da inu aiso direktno nasprotoTali, ko je obljubil, da je biru sedaf Tsa njegova plača, da torej revnejši sloji pri ev. smrti t tem oziru ne bodo prizadeti. Lansko leto je umrlo krog 20 oseb, vina je dobil grobokop okrog 5 folornjakov, računši po sedanji ceni Tino, mu pride pama čez 2000 K in mu še ni dosti. On je začel računati ¦a-rzlic bire od mrliške jame in sicer kar po 1000 K ^jisoč kron), češ, da je draginja in da je bire premalo Jobil. To je gnusoba, da je ni pnmere. Č. gospoda župnika prosimo, naj grobokopu več ne prizanaša, ker je cela fara nezadovoljna z njim, posebno tudi za to, ker ai Tedenja, kakršnega bi moral Diti krščanski grobohop. Naj bi se sprejel v službo Franc Amon, ki ima množnosli in ki ne bo tako dri ubožno, že itak izsesano ijudstvo. Prosimo dopisnike \z vsch pokrajin Slovenije, da poročajo, kje imajo še grobokopa, ki bi imel splošno biro in bi še posebej računal od jame po 1000 ttron! jEden v imenu cele fare. Zahvala ubogcga viničarja. Kakor smo že poro4ali, je bil v Jarenini okraden Tiničar B. M. Tatovi so bhu odnesli tso obleko; ker je revež bil brez sredstev, jbi bree pomoči nikakor ne mogel si iste oskrbeti. Pomagalo mu je več posestnikov, ki so mu darovali obfeko. Posebno sta se pri tem izkazala posestnika gospo4a Gungl in žena, ki sta ga kot prva obdarovala z obleko. Dobrotnikom izreka tem potom hvaležni viničar ivejo aahralo. MARIBORSKA POROTA. Dne 11. junija t. 1. se je pričelo zasedanje mariborske porote. Obravnavalo se je pred porotniki vsega skupaj 12 slučajev. Kot prvi je prišel na vrsto nepošteni sluga Mihael ©blak iz Kamnice. Bil je nastavljen V Mariboru pri Ivrdki Markovič. Hotel je na vsak način hitro obogateti, »a je eačcl krasti kože pri svoji tvrdki in jib prooajati. Kot prvo partijo je prodal tvomici Freund goyeje kože r Trednosti 50.000 K. Denar je kmalu porabil, šn je bil prisiljen ozreti se za novim zaslužkom. Ponudil je zopet isti tovarni okrog 1U0 svinjskih kož. Ko pa že kupčija ni bila sklenjena, so prišli pri Markoriču na tled njegcmm sleparijam. Oblaku pa se je po«ečilo pobegniti na Dunaj, kjer je mislil nadaljevati sroje dobičkonosno delovanje. Poskusil je najprej pri »vrdkl Kris, ki je z Markovičem y trgovski zvezi. Zaiiteval je večjo sroto denarja, da ^o kupil za tvrdko MarkoTič avtomobilno pneymatiko. Mesto denarja pa je pričakoval detektiv in ga je odvedel na policijo. ariborska porota ga je obsodila na pet let težke ječe. Sleparski mož. Posestnica Terezija Fritz iz Hajndlna se je sprla s svofiM možem iTanom, Irgovskim pomočnikom po pollMcu. Moi se je razjezil, pa je vkradel svoji ženi 4000 K fotovine in ^anilno knjižico, glasečo se na znesek 172 fisoč kroH, naložen v posojilnici v Ormožu. Ponaredil si je podpis svoje žene ter r njenem imenu dvignil ia posojflnice dcnar, potem pa je pobegnil y Avstrijo. Živel je uekaj časa v inozemstTU, kjer je bil tudi zaprt 6 meseceT. Potcm je bil izročen našim oblastem ter priM prc* poroto. Obsojen je bil na trt in pol lela ječe. NeTaren slepar. iM tretji je prišel tega dno na vrsto znani slepar iraa Auiko, Iastnik anončne pisarne V Mariboru. Ker wn t» ni dosti nesla, si je hotel na lahek način pridobiti •fenar. Začel je nabirati inserate za trgovski adresar, ki ga oi nameraval nikoli izdati. Pri 464 strankah je naftral okrog 100.000 kron ter nekaj časa lepo žiTel na ta rafou. Vsled nepreridnosti pa je speljal na stoj sled goiicij«, ki se je začela zanimati za njega, kot že yečfeat predkaznoTanega sleparja. Imel je namreč to na"eado, da se je rad iz gostilne, kjer je dobro jedel in pil, fo fnuncosko posloTil, ne da bi kaj plačal. To je poskuaii tadi pri nabiranju inseratov v neki gostilni t Or¦Bojfo. Gostilničar ga je OTadil in Sunko je moral t zapor. Pocot« mu je prisodila pel let ječe, tako, da bo za fefubtji i*s rešen preyelikih skrbi. Nerarna Ijubezca. Ditigi dan, 13. junija se je zagorarjal čerljarski "«aje«ee. Stefan Kreslin iz PrecetinceT. Dne 25. novem38ra j« priicl vasovat k srojemu dekletu Ani Kolar. T 16« posla sta ga botela motiti njegova tekmeca Franc Iraašič ta Franc Štumf. Napadla sta Kreslina in ga hotela po fantorski navadi pretepsti. Kreslina pa je potegnil u dokolenice čevljarski nož in sunil ž njim napadalca Ivanšiča t levo roko. Zadel ga je tako nesrečno, da je Ivanšiču roka ohromela. Porotniki so zanikali vprašaaje vmora in prckoračenje silobrana in Kreslin Łe bil oproičen. Umor. Aloje Repnik in njegova mati Terezija sta sta priifta naeseca februarja t službo k posestniku Francu VuHkrju t Polički Tasi. Kmalu sta se začela nasilno obnašati in zlasti Alojz Repnik je hotel strahovati srojega gospodarja in celo družino. Zaljubil se je tudi t Vudlerlevo sestro, ki ga pa iii marala. Radi tega je bil silno |ezak Ur }• zagrozil, da bo ubil ali Vudlerja, ali pa njefor« aestia Zlasti je raagrajal nekfga dne, ko ma je CKbmftt STinj« Vudler očital, da je za niL Ztčel j« • nuabijati p« kiši, <a |e Ta*»r poshl p« pr^žnikc. Predno so še ti prišli, je prišel k Vudlerju sosed Alojz Bauman. Hotel je Repnika pomiriti, ta pa mu je zasadil nož t prsa, da je Bauman kmalu umrl vsled ranc. Morilec je skušal pobegniti črez mejo, a je bil še pravocasno aretiran. Obsojen je bil na osem let ječe. Poneverba. Radi poneverbe se je zagovarjal pred porotniki Fr. Hribernik, ki je imel y Meži mednarodno špedicijsko podjetje. Ker se je ta tTrdka slabo razvijala, je koncem decembra 1922 likvidirala. Hriberaik je s tem prišel v veliko zagato, ker je bil dosti dolžan. Da se reši teh neprijetnosti, si je prilastil 10.497 D, ki jih je nakazala po njem mariborska firma Martinz dunajski tvrdki Egger & C. Raditega jc bil obsojen na 14 mescev ječe. Tatinski pismonoša. Dne 14. junija je prišel pred porolnike poštni sel Ludvik Bolh, doma iz Dobrovnika. Nosil je pošto v okoliške vasi ter zneske do 1000 K. Ker pa je bil t zelo bednem položaju, plačo pa je imel majhno, je sam podpisal ime stranke na pobotnici, denar je pa spravil v svoj žep. Na ta način si je prisvojil 20.000 K ter je bil radi tega obsojen na 18 mesecev ječe. Posledice malenkostnega spora. Dne 15. junija se je zagovarjal Franc Vezjak iz Sv. Miklavža pri Mariboru. Dne 26. novembra preteklega leta je popival z več fanti o gostilni. Ko so ili domov, se je sprl s Francetom Zalokar, ker mu ni hotel pri slovesu dati roke. jPrišlo je do spopada, v katerem je Vez jak sunil z nožem Zalokarja t desno oko tako, da je ta oslepel. Obsojen je bil na 6 tednor zapora, ker je dejanje izvršil v pijanosti. Uboj. Franc Druževec, posestnik y Spod. Senarski, je živel s svojo ženo Barbaro yeč let v srečnem zakonu. Zadnji dve leii pa je začela žena popivati, nakar je prišlo v družini do pogostih prepirov. Dne 6. februarja sta oba z ženo delala olje y Sirkovera mlinu v Radehovi. Tu se je Druževec malo pošalil z Ano Švarčevo, kar mu je žena tako zamerila, da ga jc začela grdo psovati. Moža je to razljutilo, pa jo je tako pretepel, da jc na posledicah umrla. Porotniki so ga oprostili hudodelstva uboja, pač pa je bil obsojen radi prcstopka zoper varnost življenja na 10 mesecer strogega zapora. Pretep med dvtma bratoma. Posestnica Barbara Premzl iz Sv. Marjete na Dravskem polju je zapustila svojim otrokom kot skupno last dva gozda. Ker pa je hčerka Ana hotela dobiti vso zemljo in izplačati deleže t denarju, sta se brala Josip in Franc podala k sestri Mariji, da se vsi trije pomenijo o tem. Pri tem sta s« brata Franc in Josip sprla in končno stepla. Posledica je bila da je bil Franc težko poškodovan nad lerim očesom. K porotni razpravi ni prišla nobena poTabljenih prič. Obdolženi je jaTil sodnikom, da so priče — saini sorodniki — namenoma ostali doma, ker se jc on med tem že z bratom pobotal. Sodni dror je nato razpraTO preložil. Italijaaski slepar. Guerino Pelicetti je italijanski državljan. Prišel je y našo državo tcr se poTSod izdajal za bogatega veletrgoTca iz Reke. Nakuporal je blago pri raznih trgovcih ter jih oškodoval za velike svote, ker blaga ni plačal. Potem je pobegnil t ATstrijo, kjer je pa bil na zahtero naše policijc aretiran. Ker mora sodnija še zaslišati nekatere priče ia Italije, je bila razpraTa preložena. S tem slučajem je bilo porotno zasedanje končano.