i 5. AVG. i 1965
;LETO IV I ŠT. 29.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA U INDUSTRIJE ZA ELEKTR OMEHANIKO, TELEKOMU jdKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ
Naš razgovor
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik upravnega odbora podjetja ing. TONE NEDOG.
VPRAŠANJE: V prvih treh mesecih je bila proizvodnja delno zadovoljiva. April, maj, junij ne kažejo dviga oziroma v nekaterih tovarnah celo nazadovanje. Prognoza za julij in avgust ni vabljiva. , Kaj menite o tem?
ODGOVOR: Primerjava je: točna in jo lahko obrazložim. V prvih treh mesecih so namreč zaloge repromaterala iž preteklega leta nekako reševale stisko zaradi pomanjkanja deviz in dinarskih sredstev. Zdaj pa je tako: nekaterega materiala imamo preveč, drugega premalo. Kljub' temu pa lahko rečem, da so prekomerne zaloge nekaterih vrst reprodukcijskega materiala velika cokla našemu go-| spodarjenju.’ Podobni problemi pa so tudi v nedokončani in končni proizvodnji. K notranjim vzrokom težav pa spada tudi; prepočasen 'celoten ciklus obračanja obratnih sredstev.	i : -
VPRAŠANJE: Kdo, po Vašem mnenju, bi moral čvrsteje poseči v to, da ne rečemo, rak rano našega poslovanja?
ODGOVOR: Predvsem" tovarne. Gospodarsko - planski sektorji v tovarnah bi morali biti bolj samostojni, samoupravni organi ne morejo in tudi niso poklicani za operativno | vodenje proizvodnje. Imajo pa vso moč, da na izvrševanju sklepov vztrajajo. Zal, je res, da nekateri Sklepi kljub težavam ne najdejo ponekod plodnih tal, toda v tej situaciji kot smo, morajo samoupravni organi postopati odločno; sentimentalnost iti neodločnost lahko le škodita!
■t VPRAŠANJE: Tov. predsednik, menite, da je treba iskati poleg nakazanih' problemov rešitev tudi v zmanjšanju števila, zaposlenih?
ODGOVOR: Iskati je treba vse ekonomske rešitve, razumljivo tudi v Zmanjšanju zaposlenih s pripombo, da le na področjih, kjer so tovarne z analizami ugotovile, da delovna sila ni polno zaposlena.
Verjetno je v vsem podjetju največji problem pri administrativni delovni sili, be rečem pa, da ni določenih rezerv na všeh področjih.
. VPRAŠANJE: V pretekli: Mandatni dobi je UO začel resno opozarjati na določene probleme, ki niso v prid podjetju in sprejet tudi zadevne.; sklepe. Ali mislite kot novi. predsednifc-UO. to delo nada-
ljavati oziroma imate morda kakšen drugačen koncept? v
ODGOVOR: - Vse . ppzitivne izkušnje prejšnjega UO bomo-vsekakor upoštevali, pripravlja pa se program dela UO v tekoči «mandatni dobi, ki bi temeljil na odločnih ukrepanjih pri reševanju- gospodarska situacije »Iskre«. Pri tem bodo , sodelovale tudi družbeno-politične (organizacije? Eden od prvih ukrepov je bil ta, da smo od vodstva podjetja zahtevali, da v skladu s pooblastili statuta podjetja odločno ukrepa v Svojem delokrogu.
VPRAŠANJE: ‘	8Kakšno
mnenje imate o informiranju kolektiva? Kaznb je, da ča-‘ sbpiš ne more (poslbvna taj-
Gradbena dela na trboveljskem objektu so končana (IV. faza), preostala so še montažna dela in montaža strojne opreme, ki je že tudi, v tovarni.
»Iskre« ||
v novih pogojih gospodarjenja
•	m 9
Predsednik UO podjetja inž. Tone Nedog
na) kolektiv obveščati o vsem, kar bi moral vedeti. Tudi sedanja težka gospodarska situacija, po mnenjih nekaterih, ni prikladna, da bi preveč zaskrbljeno pisali v naš časopis. Pravijo, da bi s tem -ISKRA« precej zgubila na svojem renomeju.
ODGOVOR: Smatram, da pravilno informiranje igra Izredno vlogo v življenju kolektiva. Ni nujno, da to, kar ne moremo priobčiti, ne bi na drugačen način prenesli med člane kolektiva. O sedanji gospodarski situaciji pa sem mnenja, da je treba pisati' brez olepšav in to o vzrokih, posledicah in načinu reševanja. Iskra s tem nima kaj izgubiti. Kdor. je notranje močan, se 'ne„boji, govoriti o lastnih težavah, čeprav so neprijetne. Pisati pa je treba zato, da smo mi ysi o problemih sproti obveščeni in da jih- v okviru svojih možnosti tudi smeleje in odločno rešujemo, ¿gg’ i ABC ,
Nekako paralelno z integracijskim procesom, ko se je začela formirati -velika Iskra«, je nastal zametek dolgoletne investicijske izgradnje ppdjetja, Že takrat-, to je decembra 19617. je bil pripravljen plan dolgoletnih vlaganj, ki naj bi bil realiziran. v dobi od leta 1962 do 1967. Prvotni in v začetni fazi morda nekoliko preobsežen plah' kapitalne graditve, se: je po opravljeni reviziji skrčil na 23 rekonstrukcij, ki so razporejene- nekako po bazenskem principu: kranjski^, ljubljanski, vključno Trbovlje, dolenjski in primorski ter investicijo na ostalih lokacijah.
Integrirane tovarne in obrati So prinesli novi Iskri -kot dediščino ekonomsko in tehnično zastarel proizvodni park, neracionalno razporejen v dotrajanih in zdrav-, stveno neprimernih prostorih, kar bi lahko z eno besedo najprimerneje imeao-vali — proizvodno improvizacijo. Moralo se je začeti znova ria principu, da se mora draga in dolgotrajna proizvodna improvizacija umakniti, da njeno mesto zavzame sodobna in v svetu dognana tehnologija, ki mora sloneti na ekonomski raču-nici.
Se nedavno nazaj, saj je od tega preteklo komaj 3 leta, so bili storjeni prvi skromni, toda resnejši koraki k; uresničitvi Zamisli zgladiti podjetje vitalno in sposobno, zadostiti potrebanTgo-spodarstva doma po proizvodih Iskre in hkrati si začeti utirati pot v svetovno konkurenco tovrstne proizvodnje.
Takrat se je začelo s prvimi rekonstrukcijami, ki so predstavljale temelj nadaljnjega uveljavljanja Iskre kot pomembnega investitorja. Pomembnega v predelovalni industriji v Sloveniji v taki meri, da prav gotovo vpliva na njen razvoj, na strukturo in .višino povprečnega dohodka na prebivalca v Slove-
niji. V jugoslovanskem merilu pa bi moral občutno poseči v izvoz na tuja tržišča.
Rekonstrukcije v Kranju, Novi Gorici,« Novem mestu in delno. v Ljubljani (Pržan, tedanja TEL A. in Tovarna elektronskih naprav) so bili prvi začetki investiranja v integrirani Iskri. V ta namen je bilo odobrenih pičlih 2,2 milijarde dinarjev. Razen tega je bilo podedovanih nekaj rekonstrukcij starejšega datuma, kot npr. v Horjulu, Otočah in Prilepu.
V taki situaciji je bil kasneje iZkristalizinih plah investicij, ki z obratnimi sredstvi predstavlja maso namenskih
sredstev, ki presegajo cca 25 milij. din. Celotna konstrukcija finansiranja tega nemajhnega programa sloni na deviznem samofinansiranju a pomočjo močnejšega angaž-mana komercialnih kreditov. Plan, imenovan »-Aneks li«j predstavlja strukturalno izredno pestro tehnično specifikacijo investicij. Razmerje investicijskih kategorij je cca 1:2,5 v korist dotrajane proizvodno opreme, instrumen-tarija in ostalih pripomočkov ža delo.
Ce označimo predračunsko-vsoto (brez obratnih sredstev) z indeksom' 100, potem odpa-(Dalje na 6. strani)
Nadaljevanje polemike:
Kaj menijo samoupravni organi o tekočem razvoju
Zadnje čase samoupravni organi čedalje več govorijo o tem, naj. bi aplikativni razvoj priključili tovarnam. Uredništvo je na to vprašanje dobilo od predsednikov DS posameznih tovarn zanimive odgovore, ki jih v celoti posredujemo našim bralcem.
ODGOVOR DS »ELEK-TROMEHANIKE« KRANJ: Ce bi hoteli obravnavati posamezna vprašanja tako, kot so zastavljena, bi verjetno morali najprej precej globoko poseči v Organizacijsko strukturo našega podjetja. Zato bi na vsa štiri vprašanja odgovoril kar skupaj.
Samoupravni organi naše tovarne (konkretno UO) so o' teh problemih že večkrat razpravljali. Pri tem pa ni bilo nikdar izrecno poudarjeno, da je treba tekoči razvoj najprej administrativno priključiti k odgovarjajočim tovarnam, poiskati zanj prostore itd. Mnenje samoupravnih
organov je bilo, da, je treh« posamezne tovarne funkcionalno povezati z njihovim tekočim razvojem. Pri tem ja bil* mišljeno predvsem to, da bi se morale razvojne skupine organizirati ali pa morda reorganizirati tako, da bi brez posebnega birokratskega postopka hitro in učinkovita posredovale ih sodelovalejpri reševanju tekočih problemov na licu mesta.
Funkcionalna povezavaraz-vOj» in proizvodnje je prav gotovo tesno povezana z lokacijo teh služb. Mnogo tesnejše sodelovanje bo tam, kjer se razvoj in proizvodnja nahajata pod isto streho (primer v našem obratu stikal). Res si pa zelo težko predstavljamo, kako naj bi bila tako tesna povezava vzpostavljena med tovarno in med razvojno skupino, ki sa nahaja npr. v Ljubljani. Zato bodo odgovorne službe v tovarni, Zavodu in podjetja (Dalje na 2. strani)
Obvestilo
Obveščamo vse člane kolektiva ISKRA, da imajo v času od i. 8.1965 do 30,9.1965 pri nakupu izdelkov široke potrošnje kot so radijski sprejemniki, gramofoni, TV stabilizatorji, televizijski sprejemniki, ventilator ii in aparati za gospodinjstvo poseben popust
Cene so razvidne iz navedene tabele:
Naziv izdelka
Maloprodajna Cena
	cena	s popustom
Ra sprej. »Triglav« Deluxe	90.000	78.947
Ra sprej. »Opatija« Deluxe	66.000	57.895
Ra sprej, »Portorož«	54.600	47.895
Ra sprej. »Vesna« Deluxe	30.600	26.842
Ra sprej. »Bled« Deluxe	30.000	26,316
Ra sprej. »Bled« Deluxe avto	32,280	28,617
Ra sprej. »Tivoli 63«	53.880	47.263
Ra sprej. »Triglav 62«	83.940	73.631
Avto sprej. »Tara«	56.400	50.290
Glasbeni avtomaj »Ljubljana«	234.000	204.750
TV sprej. TP-522-automatik	228.000	218.880
TV sprej, TP-522/UHF	25&Q09	247,680
TV stabilizator	25.560	22.660
Gramofon »Emona« GK-14 portable	23-4QQ	20,747
Gramofon »Emona« GK-16 audio Gramofon »Emona« GK-5 -,/ standard	40.800	36.170
	19700	17.020
Gramofon »Emona« GK-6 Deluxe	21.000	18.420
Gramofon »Emona« GK41 Vikend 21,960		19.263
Gramofon »Emona« GK-10 Piknik 21,960		19.263
Gramofon »Emona« GK-13 audio	38.400	33.684
Loščilnik parketa GP-5	52.800	76.964
Ventilator VE-5	9.360	8J9Q
Ventilator VE-6	6.960	6.090
Mikser MI-5	28.200	24.000
Vsi člani kolektiva, ki so zainteresirani za nakup zgoraj navedenega blaga naj se obrnejo k svojim grupnim poverjenikom sindikata, Predstavnike Izvršnega odbora sindikata pa prosimo, da se za informacije glede nakupa obračajo na naslov: »Iskra« Kranj -=- BSO oddelek »široka potrošnja« Ljubljana, Kotnikova 6, telefon 312,933/3(1.
Pripominjamo, da je nakup navedenih izdelkov možen le proti takojšnjemu plačilu v gotovini ali s čekom.
ISKRA KRANJ prodajno servisna organiz, prodajni sektor
Razlaga k pravilniku o varovanju ' poslovne tajnosti
(Nadaljevanje iz prejšnje nega značaja. Zato mora vo- loge v odločbi, da mora pri-, številke)	ditai delavec, ki je tak obisk stojni pg^dpostavljeni delav«
Naslednje poglavje »Obiski odo'bril- tudi v vsakem prk cu, ki potuje, naloge, nave-tujih oseb« določa kako je meru* v kolikor sam ne vodt dene v odločbi, precizirati,1' potrebno urejevati zadeve v ba?£<*>Yore< . določiti" drugega da. delavec nalog samostojno zvezi z inozemskimi in doma- d“a*cf*“d	osebo	ne'sme spreminjati oz. mora
cimi obiskovalci.	^ ^•^v sprejok jo spremljal in z- njo y izrednih primerih, iskati
Člena 9 in 16 določata da , ? Tazsavare ter dodati dovoljenje za eventualne so taki obiski možni le:	okvirne m konkretne naloge, spremembe od pristojnega
a) na naše .povabilo,	pot Jnek	miih	^djetja.
b)	na lastno pobudo, če je ^eb organiziran oreko-	■ J^drmativna služba pod-
bbisk odobren,	_ v^?aria ki Svi nrihod	VSako enoto Posebej
C)jreko orgunov družbena - tajnic ali druge za to SkŽS’ ^ P°Sa' poltenih skupnost! ali druž- določene osebe, katere nalo-
beno pohticnih organizacij. ga je da za vsak ohisk	člen 30 dovoljuje posamez-
a) Tuje osebe vabijo po vi potrebne formalnosti ugo- delavcem dopisovanje o l^fteip preudarku v enote tovi namen obiska in	službenih zadevah .s tujimi
1® vodilni delavci ohiskov^lca z delavcem ka* osebami samo s predhodno podjetja, kateri so ^dotočen!	jg, to'dotočni. ’ odobritvijo pristojnega vo-
v členu 98 statuta. To so:	. j... .	,	‘	dilnega delavca podjetja in z
generalni direktor, direktorji , c)vOb«k Pfčko organov vednostjo Informativne staž*' sektorjgy podjetja	dsuzbmo, poltti&Hh skupno- ^ podjetja. Torej vsaka
tar, direktdfjb tovarn lin di- 8** *j* družbeno pohtičmh droga oblika pismenega sorski pr ji,.detaw^ organizacij, organizacij pa podjetje oz, delovanja v Službenih zade-katerih Ustanovitelj je Iskra Posamezne enote, sprejemajo vab s tujimi osebami oz. (direktor ZZA šolskega cen- na zeljo ie-ten.. _	predstavniki drugih firm, ni
tVa).r	i	pri sprejemanju tujih oseb dovoljena
Logjčno bodo vodilni de- Je potrebno upoštevati na. v 31 členu so določene; lavci tkje osebe vabili v pod- ce“'
: jetje in posamezne enote 'le , ~ tedaj, kadar je to v interesu bltl podjetja oz. posamezne'eno.
J 4	— podjetja, odkla-
čeli:
— da tuja oseba ne sme
sankcije; in si cen kršitev tega pravilnika predstavlja
te, kakor tudi so ta vabila 'nteresu lahko samb pogojena s pri-anW°-, slojifiostjo delovnega mesta vodilnega delavca,
' če
brez spremstva-in _ hujšo kršitev delovne disci-da se obiski, fa niso v pHne> v. koiikor pa krih*
tega pravilnika predstavlja
Pogla.je'	i, SLSÄS
ki - vabi. eP°t PO tujih obiskovalcih« oglede
J. M.
Torej, če je''obisk a ti pred- določa: •	,	. Sp
met razgovora širšega znača- ~	<HM|3
ja, mora vodilni- 'delavec, kr samo vod;Jn1 delavci_podjet.ia vabi to predhodno uskladiti od njih pooblaščene ose-■ s- pristojnim vodilnim de*'b^.* _ seveda v okviru svoje lavcem. Sedanja praksa je Pristo>nosti;	, ,
namreč bila, da so predvsem ... da .mora vsak ogled vo-- delavci zaposleni v skupnih <lui pooblaščen delavec, ka-•
^sS^Bnbdjeti», yom v to-
varne -sinje poslovne- part- oblasti tamv dotah konkretna	tajam v. .tovarni
■ ■ -	-	navodila kaj nar tu um ofei- eletktriejiih aparatov v Ljub-
Prevozi za člane kolektiva
Zanimivo I je, da sosamo*
nerje brez predhodnega so-	I . . .	. ,	. S	,, I H
elasia tovarne	,	skovakem pokaže m pove	ijam na predlog splošnega
'b) Obiske tujih oseb na	028 kaj. jim ne sme pokazati	sektorja minuli mesec med
lastno, to je njihovo- pobu- §§[ pcnfsdati.	' , dragid' razpravljali ^ tudi o.
do odobravajo vodilni de- Po členu 23 je vsaka enota možnostih za uporabo staz-lavcl podjetja oz. od njih po-	dolina določiti;v katere od-	b«nh tovornih vozil za po-
dblaščene osebe.	delke oz., obrate je tuje	tl'e'°e-i elanov delovnega ko-
Obe ti kategoriji obiskov	osebe prepovedano voditi V	lektiva. Po obširni razpravi
sta torej lahko samo postav-	posameznih primerih pa so	° tem; vprašanju in način*
vddilni del&voi podrtja no-	^ koriso^nje te ugodnosti je
-	obiašeeni (v okviru njihove	bil sprejet ustrezen sklep,
I/•_* ^ _ „! *	- _	AHMitm	pristojnosti), da take obiske	Po katerem bo imel vsak.
Ka menijo samoupravni organi...
...	- določi Stalno, pot in spored, f Občnim tovornim vozi-
v-arniiko	tUQ~ - uglede neposlovnega zna- ©od apl-OO^niina pogoil»
stavno in hitro . reševanje	'	" Član kolektiva bo s službc-
sprovedenih sprememb* Naši pG členu 24 je potrebno mm tovornjakom po potavič-artrKM spadajov široko po-	^ vsakega tujega strokov-	ni tarifi lahko enkrat letno
trošniško branžo in artikle	njaka. ali štipendista, ki pri-	opravil prevoz pohištva, me-,
elementov z zahtevo hitrega	dg -v enoto za daljši čas, na-	trških drva ali kakega dni-,
prilagajanja potrebam trga.,	rediti 'program dela in dota	gega blaga, razen premoga."
TiftcpHanii način izdplavfi1 in Xs+2 /10,1^»	1,:	*-*	ni:	____tu'
(Nadaljevanje s t strani) morale elmprej misliti na tč, kako take razvojne skupine prenesti tja, kjer je njihovo mesto. Prav gotovo je, da bosta vsaka tovarna alt obrat poiskala in našla, primerne prostore ter opremo, kamor bi namestila in s. čemer bi Opremila tako razvojno skupino.
Ce je' že govora o razvojni tematiki, potem ob tej priložnosti ne. morem mimo tega,, da ne bi omenil, da smo v naši tovarni že pred leti ustanovili poseben organ, katerega naloga naj bi bila tekoče zasledovanje proizvodnje v razvojnem' Smislu Oddelek je bil sicer ustanovljen vendar nikoli ni popolnoma zaživel in izpolnjeval nalog, ¿.ara cli katerih je bil formiran,. Iz nerazumljivih razlogov naša. tovarna in ZZA'nista v treh letih našla skupnega. imenovalca, na podlagi katerega bi d.#irnfrali pravice1 in dolžnosti oddelka za -zasle-
dovanje tekoče proizvodnje in mn. na ta način omogočili normalno poslovanje.
Ob koncu naj povem še to, da se samoupravni organi naše tovarne pridružujejo vsem tistim, ki ugotavljajo, da se bo v današnji situaciji morala razvojna dejavnost nagega _ Zavoda. preusmeriti predvsem na aplikativni razvoj, čeprav na račun bazičnega razvoja.
MNENJE DS TOVARNE
ZA ELEKTRONIKO Di
AVTOMATIKO PRŽAN
Naši samoupravni organi kakor’ tudi vodstvo tovarne je mnenja, da je nujne treba tekoči razvoj priključiti tovarni.
S priključitvijo tekočega razvoja k tovarnam bi dosegli naslednje:
Na osnovi - dosedanjih izkušenj smatramo, da bi s tem predlogom pocenili razvojne storitve,: s- tem bi bila zagotovljena večja skladnost s to-
Dosedanji način izdelave1 in giti delavca, ki ho za delo ali gradbenega, materiala, ih predaje dokumentacije pa tega strokovnjaka zadolžen to na relaciji, katere dolžina ima pred vključitvijo v te- Poglavje »Potovanja delav- v eno smer ne ho- presegala vamiško službo predolg po- cev v inozemstvo« določa re- 50 kilometrov. To je vseka-štopekl Smatramo, da je za žim, kadar delavci podjetja kor ugodnost, ki se je bodo izvrševanje teh nalog nujno potujejo službeno v inozem- člani kolektiva gotovo poslu* potrebno del konstrukcij iz &tvo.	'	žili.
Zavoda prenesti v tovarne, ölen 26 določa: Delavcem, Tl .. '	„ „	. -
kjer bi se v okviru tehničnega kj gredo na službeno poto-	n^-P, ?j
sektorja organizirala.razvojna vanje v inozemstvo, mora konstrukcija z oddelkom za pristojni vodilni delavec ali
dokumentacijo, ki bi bila v od njega pooblaščena oseba.	tend
stanju reševati vse naloge. dati na podlagi odločbe	Hvtden<m nad temi
Ker v zadnjem času p.o upravnega odbora podjetja	bo^zdaM 4ioš-
sklepu samoupravnih organov konkretizirane naloge in po- 1®^% zanje, bo izdajal spi
in vodstva tovarne stremimo oblastila. Teh nalog in poza tem, da zmanjšujemo re- obiastil delavci ne smejo žijsko osobje, kar je že del- spreminjati-na urejeno, smo v stanju, da To pomeni, da samo uprav-lahko v slučaju pravilne re- ni odbor 'podjetja odobrava šitve, da se tekoči razvoj pri- potovanja delavcev v ino-ključi tovarni, temu osebju zemsifevo: da se službeno ponudimo prostor.	tavanje nanaša samo na na-
ni sektor.
Dopisujte v Iskro i
Še enkrat: »Nalijmo v čaše čistega vina«
Dosedanje razprave v zvezi s predlogom tovarne Avtoiz-del kov v Novi Gorici, da po* veča povprečni osebni doho* dek v letu 1965 za 48,3% so se s čisto strokovnega stališča zreducirale na vprašanje, kateri podatki so najbolj primerni za dokončno presojo in odločitev o ekonomski upravičenosti predloga.
Tak povzetek je mogoč iz članka pod zgornjim naslovom, ki je bil objavljen v prejšnji številki našega glasila, ki ga je napisal tov. Križman iz tovarne Avtoizdelkov, Samo s tega stališča in v povedanem okviru želimo ta problem analizirati s konkretnimi podatki, rezultati pa naj služijo bralcem za presojo, kdo ima prav,
Podatki navedeni v analizi niso popolnoma . v ničemer spremenjeni od tistih, ki so bili posredovani in obrazloženi upravnemu odboru tovarne in tudi delavskemu svetu / podjetja, ko je razpravljal o predlogu gospodarskega pla-, na. Podatki so samo nekoliko bolj izpopolnjeni glede razdelitve čistega doh. in obveznosti tovarne iz 'preteklih' let, ker je bil namen prvotne analize ’ samo dokazati gibanje osnovnih elementov v razdelitvi celotnega dohodka, za
utemeljitev predloga v gospodarskem planu, da se osebni dohodki povečajo za 35 %.
Uvodoma je potrebno ugotoviti, da analiza ne temelji na podatkih, izračunanih na podlagi plačane realizacije, kot se navaja v Članku, temveč so podatki izračunani na podlagi fakturirane realizacije v vsakem ietu. Podatki zajemajo eksterno realizacijo vsakega lehrposebej in kažejo čisto sliko ekonomske aktivnosti in doseženih rezultatov tovarne.
Vsi osnovni podatki od leta 1962 so na podlagi fakturirane realizacije vsklajeni š tovarno, le izračun prispevkov iz ostanka čistega dohodka je zaradi različnih kombinacij računsko izveden in lahko samo malenkostno odstopa zaradi možnih razlik v obračunavanju. Možne eventuelne razlike pa so čisto nepomembne. Razlik v izhodiščnih podatkih ni.
Nadaljnji problem je v tem ali ¿podatki po fakturirani ali , po plačani'realizaciji? Ugotovitev! v članku Je napačna zato, ker so podatki tovarne"1" računani po plačani realizaciji, podatki w analizi pa po fakturirani realizaciji. Kdo ima prav glede na zaključne ugotovitve v članku?
fakturirana realizacija tudi V celoti plačana. Ni znan vpliv začetnega in končnega. salda terjatev do kupcev na dejansko plačano realizacijo doseženo letos.
, 3. Plačana realizacija v letu 1962, taka, kot je ugotovljena v zaključnem računu tovarne, ni najbolj realno izhodišče za ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja v naslednjih letih ker so terjatve do kupcev v celoti odštete, V naslednjih letih pa se saldi iž leta v leto prenašajo. Konkretno je izračunani neto produkt v letu 1962 zato prenizek, ker ima seveda "vpilv ’ria'režul tate obravnavane v članku.
• Menimo, . dA je dovolj pojasnil okoli'tega, zakaj smo v predloženi analizi uporabili podatke po fakturirani realizaciji. fcft ;i i
Naslednja sporna zadeva je
ugotovitev v analizi, da je ugodnejši rezultat tovarne pretežno posledica odprave prometnega davka, ne pa racionalizacij v poslovnem procesu.
V članku se navaja, da je tovarna zniževala cene svojim izdelkom ob istočasni podražitvi reprodukcijskih materialov. Temu nihče ne oporeka, samo upoŠtevati^a je potrebno, da zato ni mogoče fiktivno povečevati rezultatov, če se le-ti računajo od’dejansko doseženega uspeha, t. j. ustvarjenega dohodka. Kazalniki razdelitve celotnega dohodka v prejšnjem odstavku navedeno ugotovitev dopuščajo, čeprav posebej poudarjamo, da je prav gotovo in glede na razvojni proces tovarne tudi logično, da racionalizira poslovanje, kar Se je kompenziralo S premiki v cenah.
Promdtni davek in prihranek
Za tekoče leto je bii odprav- davek bfež dvoma predstavlja J j en Zvezni prometni davek po največji prihranek v pOSlova--stopnji115 % za vse izdelke, ki nju, ki se V celoti prelije v jih tovarna prodaja kooperan» dohodek tovarne in ki bo po tom. Odpravljeni prometni planu tovarne znašal;
Razlika med fakturirano in plačano realizacijo
1. Fakturirana realizacija da ' točen podatek, koliko celot-’ nega dohodka je tovarna dosegla v poslovni dobi (koledarsko leto) in se na tej osnovi lahko ugotavlja in primerja med leti ekonomska aktivnost tovarne brez vplivov (terjatev do kupcev, ki se' iz ;lata v leto prenašajo.
• 2. Plačana realizacija pa predstavlja fakturirano realizacijo. v poslovni dobi, povečano za terjatve do kupcev prenesene iz preteklega leta, ;od tega seštevka pa se. šele 1 na podlagi dejanskih plačil /Ugotavlja s faktorjem plačane realizacije.
Pri tem je potrebno upoštevati:
— da- na višino plačane realizacije vpliva začefni prenos . terjatev in končni saldo terjatev do kupcev. Samo to lahko vpliva na višino plačane realizacije. Taka ali drugačna plačana realizacija glede na organizacijsko tehnično •delitev dela v podjetju ni niti zasluga niti krivica tovarne,
temveč je v sedanjih organizacijskih oblikah poslovanja zgolj posledica take ali drugačne aktivnosti zato pristojne poslovne enote.
točna razdelitev plačane realizacije je iz praktičnih razlogov v sedanjih organizacijsko tehničnih pogojih na tovarne še nemogoča. Problem je toliko star, kolikor časa obstaja plačana realizacija in vsem poslovnim enotam v podjetju tudi znan.
Samo iz teh razlogov menimo, da bi bilo ugotavljanje kakršnih koli rezultatov po plačani realizaciji za obravnavani primer še veliko bolj sporno, kar se ugotavlja tudi v članku.
Planska služba ima za vse poslovne enote poleg podatkov po plačani realizaciji vse podatke obračunane tudi -(po fakturirani realizaciji in za podobne potrebe znotraj podjetja vedno uporablja te podatke, ker smatra, da so bolj realni kot po plačani realizaciji.
	Real. 1964	Plan 196?	Plan 1965
		I	II
Blagovni promet	5,656.870	7,493.354	7,493.354
Od tega			
— ostali odjemalci	1,866.767	1,239.413	2,472.807
— kooperanti	3,790.103	6,253.941	5,020.547
Rabati (povp. stop.)			
— ostali odjemalci	231.356	158.160	316.519
— kooperanti	1,584.263	2,441.539	1,960.022
Neto realizacija			
— ostali odjemalci	1,635.411	1,081253	2,156.288
— kooperanti	2,205.840	3,812.402	3,060.525
Prom. davek samo za			
blag. prom. kooper.	330.876"’	571.860	459.529
I.— plan toVame II."— plan popravljen ta kooperantom
na enak delež blagovnega prome-kot je bil v letu 1964 (67 %)
Na račun odpravljenega prometnega davka pridobi tovarna 571,9 milijonov dinarjev sredstev. V razpravi na delavskem svetu podjetja so predstavniki tovarne ugotovili, da ima letos za 16 % višji delež blagovnega prometa kooperantom za posledico zvišanje obračunsko ugotovljenega zneska prometnega davka, vendar bi lahko dosegli ugodnejši poslovni rezultat, če bi struktura blagovnega prometa ostala nespremenjena.
Ta ugotovitev je točna, ker tovarna ob enakem deležu blagovnega prometa kooperantom (67-%) kot lani pridobi Za 112 milj. manj sredstev na račun izpadlega prometne-
ga davka, finančni efekt pri povečanem blagovnem prometu ostalim-odjemalcem pa se zvila za 323 milj. in je po takem računu tovama na škodi za 211 milijonov.
Tovarna je na planirano strukturo blagovnega prometa pogodbeno pristala in so taki računi lahko le osnova za razmišljanje-o perspektivni usmeritvi blagovnega prometa, ki pa je odvisna od cele vrsto pogojev, od katerih vsaj nekateri tovarni narekujejo plansko predvideno strukturo in premike v tej smeri zopet ni mogoče uveljavljati kot realen argument zato, da Bi tovarna dosegla lahko boljši finančni rezultat.
Nekatere ugotovitve v članku so nesprejemljive
1. Ni logično, da se vrednost enoletne proizvodnje primerja z neto ‘produktom po plačani realizaciji in ugotavlja delež neto produkta v vrednosti proizvodnje. Ugodna mst je lahko zaradi vplivov
na plačano, realizacijo zgolj slučajna, ne pa ekonomsko utemeljena.
2. Neto produkt za leto 1965 je vzet pot planu v. višini fakturirane realizacije, ker tovarna samo predpostavlja, da bo
Predlagano povečanje OD
Upoštevajoč izboljšanje fi- lagala takole povečanje oseb-nančne situacije je tovarna v nih dohodkov:
Svojem predlogu plana pred-
Reaiizacijá 1964 ' Plan podjetja 1965 Pian tovarne 1965
Vsota OD (v 000/din) 509.002
771.113	151,5
847.172	164,4
PovpreČ. OD v din 36.113
48.753	135,0
53.558	1484
S svojim predlogom tovarna povečuje vsoto osebnih dohodkov za 338 milj., kar ja. računsko 60% od prihrankov na prometnem davku,
V predlogu gospodarskega plana je bilo kljub sklepu upravnega odbora podjetja (29. seja UO) predlagano, da se tovarni zaradi nizkih povprečnih osebnih dohodkov V preteklem letu omogoči, da jih izravna s pdvpreč, tovarn, kar pomeni, da bi lahko pa--/večala povprečne osebne do- • hodke za 35 %, ostale tovarne pa s citiranim sklepom naj* i več do 20 % ob posebnem pogoju, da jim to omogočajo plansko predvideni rezultati, Ker se s predlaganim povečanjem osebnih dohodkov tovarna ni strinjala, niti se ne strinja s sklepom DŠ podjetja, ki je ta predlog potrdil,, je po našem mnenju potrebno analizirati rezultate, ki jih je dosegla tovarna v preteklih letih, ker je v članku navedeno, da so bili obravnavani predlogi obremenjeni z neotipljivimi argumenti.
Doseženi rezultati in rentabilnost
Po podatkih, ki So izračuna* m na podlagi fakturirane realizacije so doseženi rezultati razvidni iz naslednje tabele: (glej stran 5 spodaj!)
Razvidno je:
1.	Novoustvarjena sredstva (neto produkt) so se v strukturi, nasproti letu 1962 povečala, vendar je v planu za leto-1965 delež neto produkta nižji od doseženega v preteklem letu, kar kažejo tudi indeksna števila.
2.	Udeležba poslovnih stroškov v- celotnem dohodku se znižuje, vendar je,njihov porast v planu večji kot pri celotnem dohodku, "
3 Udeležba prometnega davka v celotnem dohodku se Znižuje, delež dohodka vsako leto raste. .
4.	Primerjava med planom ih realizacijo preteklega leta ža tovarno ni ugodna, čeprav So ti premiki posledica objektivnih pogojev poslovanja,
5.	Udeležba osebnih dohodkov v Čistem dohodku se znižuje v korist ostanka čistega dohodka, vendar je potrebno pri tem upoštevati v planu za leto 1965 vpliv izpadlega prometnega davka na čisti doh*
6.	Ce se ostanek čistega dohodka obremeni ž obveznimi prispevki (rezervni sklad itd.)* tedaj se lahko ugotovi tole:
—	da je tovarna v letu 1963 ustvarila poslovno izgubo,
—	da v letih 1962, 1963 ne krije dolgoročnih obveznosti z lastnimi sredstvi,
—	da ji v letu 1964 ostane 68,3 milijona razpoložljivih sredstev,
—	da V letu 1965 po planskem predlogu v celoti krije
(Dalje na 5. strani)
Počitnice v naših domovih
|H|
Uprava Počitniške skupnosti »Iskra« je objavila, da organizira letovanja v sedimdh krajih in to petih lastnih domovih in v dveh domovih po posredovanju preko drugih počitniških skupnosti. Z vsem tem je bilo in je še obalo administrativnega in organizacijskega dela.
Sprejemanje rezervacij bi bila enostavna sitvar> če bi s sprejemom le-te bilo vse urejeno, od določitve sobe naprej. Vendar pa že kaj kmalu nastanejo problemi zaradi odpovedovanja rezervacij, spreminjanja terminov za odhod na dopuste, vračanje vplačanih akontacij in neprijetnosti zaradi neplačanih akontacij. Praviloma ne bi bilo nikomur treba potrditi rezervacije, dokler se na tekočem računu skupnosti ne bi pojavilo vplačilo akontacije. Temu pa letos hi bilo tako, ker smo pri skupnosti. računali na prijave, manj pa na vnaprej plačane akontacije.
Večkrat objavljeni - termini za prijave in rezervacije niso bili dosledno upoštevani in smo zato čakala na prijave neposredno do pričetka glavne sezone, ter jih sprejemamo še tudi sedaj, kar pa moti pravilen potek dela po domovih.
Zasedba v domovih ni bila zadovoljiva vse do začetka julija in še sedaj 'ni na Bledu. v Trenti in Dugem otoku.
Da ti domovi niso zasedeni je krivda prav v zbiranju rezervacij, ker se je, kar je tudi pravilno,- čakalo na prijave iz enot »Iskre«. Seveda pa se je to zavleklo in ker ni bilo prijav od članov kolektiva »Iskra« vse do pričetka glavne sezone je pri upravi skupnosti zmanjkalo časa za ponudbo drugim kolektivom ali’ sktip-nostim; :
Prilike sor še spremenile. Počitniške skupnosti in domovi so že postavljeni pred dejstvo, da svoje usluge ponudijo in da tudi kvalitetno poslujejo. V nasprotnem primeru ne bodo imeli gostov. Izjema so ie oni domovi, katere ustanovitelji dobro podpirajo, oziroma dodeljujejo regrese članom kolektiva le za domove, ki so jih ustanovili. če bi tedaj naša skupnost pravočasno iri. ne oziraje se na zamujene prijave članov kolektiva »Iskre« ponudila svoje kapacitete drugim interesentom, zelo, ne bi bilo potrebno ustanovitelju pokrivati zgube koncem leta, kar bo v sedanjem primeru prav gotovo potrebno.
Polletni periodični obračun tako "stanje že nakazuje. V juliju in avgustu se bo to stanje sicer popravilo, vendar ne bo mogoče pokriti stroškov, ki so nastali zaradi rezerviranih in nezasedenih sob v juniju v Crikvenici, Selcah, Makarski in deloma tudi v Poreču.
Prav poseben problem pa je v domovih sezonska delovna sila. To so zelo drage, težko dosegljive moči, katerih kvaliteta se pred nasto-
pom službe ne da ugotoviti in 'to vse dotlej dokler tega samo delo ne pokaže.
Tam kjer so uspeli tako delovno silo preizkusiti in jo navezati tako, da se iste moči pojavljajo na istih delovnih mestih več sezon zaporedoma, je poslovanje utečeno in čisto drugačno, kot pa pri zaposlovanju vedno novih moči, ki med sezono zahtevajo povišanje honorarjev ali pa zapuščajo delo. V vseh petih naših domovih je ta problem pereč. Upamo, da je rešen v toliko, da ne bo velikih pomanjkljivosti, ne pa v toliko, da bi bili lahko š sestavo kolektivov v domovih zadovoljni.
Naslednji problem so eene naših storitev ki so nizke in
jih ne bomo spreminjali. Na Gorenjskem sejmu se obiskovalci v Iskrinem prostoru predvsem zanimajo za trifaz-Upravni odbor podjetja je ne dvotarifne števce in stikalne ure, kar ni čudno: cene električni energiji postajajo »ne-nekatere cene, ki jih je pred- simpatične«, zato bodo cenejše kilovatne ure kaj dobrodošle. Žal, »Iskra« tem željam ne lagala komisija za oddih in more v polni meri ugoditi. Dobro se prodajajo tudi enofazni dvotarifni števci in, trang-rekreacijo celo znižal, tako da na pr. v Crikvenici za vsakega člana kolektiva »Iskre« dnevno nastaja primanjkljaj po 100 dinarjev.
. Z ozirom na novi temeljni zakon o gostinski dejavnosti; ki' se tiče tudi počitniških domov in skupnosti bo treba pripravit^ predlog dolžan do 5. septembra t. 1. dolžan sprejeti DS podjetja. Po tem zakonu počitniška skupnost lahko posluje kot enota podjetja, kot samostojna gostinska enota ali samostojno gospodarsko podjetje. Lahko, daje usluge samo članom ustanovitelja ali pa tudi drugim, kar se določi'z ustanovitvenim aktivom, ki vsebuje tudi pogoje za usluge enim in drugim.
Domovi, ki so sedaj- v upravljanju skupnosti imajo pogoje, da se vzdržujejo in še naprej razvijajo, razen cam-pa na Dugem otoku. Dom v Poreču, kamor člani kolek-(Dalje na 8. strani)
storskl aparati »Bled« in cenejši radioaparati, predvsem tisti, ki so prirejeni za UKW sprejem. Kot je povedal uslužbenec PSO Lojze Koce, je dnevna prodaja zadovoljiva, št» derit Ljubo Tori, ki v času počitnic pomaga pri prodaji na sejmu pa je dejal, da se ja po svoje zanimivo srečati s »tehniko«. Njemu je namreč ljubša likovna smer. Prostor, kjer Iskra razstavlja oziroma prodaja, je po že znanem konceptu skromen, le da je svetlobna reklama uspešnejša od lanske.
Kadri v podjetju v letu 1963 in 1964 |
(Nadaljevanje Iz prejšnje težnjo po čim višje postavlje- zasedenih delovnih mest (izo-številke)	ni kvalifikacijski strukt., če ne brazba in delovno mesto so-
Porast delovnih mest stro- drugače, pa vsaj po sistema- vpadata); pri nekaterih eno-kovnih kategorij delavcev ima tizaciji delovnh mest, ker si- tah je sovpadanje celo 80 %, dvojni učinek: (I) pozitiven, stematizacija je bila včasih pri nekaterih večjih in starej-če bo na osnovi' sistemsitiza- osnovi za t.i. tarifne pravil- ših pa žal komaj okrog 10 %. cije strokovnih delovnih mest nike preko katerih se je de- V taki kadrovski situaciji — šlo za prevladovanje „strokoy—iiia »plača« in katerih sledo- visoke sistematizacije 'jh" Icie-nih vidikov v poslovanju pod- ve še danes zazremo v pra- ustrezne zasedbe delovnih jetja, (2) negativeli, če bo šlo vilnikih o delitvi OD.	mest — nastopa velika mož-
za nefunkcionalno pomnoze- Razhajanje med sistemati- -nost brezuspešne, borbe med
ziranimi. delovnimi mesti in obrtniško in industrijsko mi dejansko zobrazbo izvira mnogokrat iz težav prL sistematizaciji nekaterih delovnih mest. Pri .poenotenju nazivov delovnih mest: — kar je in- HHH HMJR u lost, zgodovinski okvir ima ostaja naloga kadrovske poli- ustrezno ’zased
tike za čelo podjetje — je bilo pogosto treba trpeti skupaj izgledno istovetna delovna mesta a po vsebini in ravni delovnih zahtev raznolika, pod isti naziv npr. VS in.SS
vanje števila, ne toliko strokovnih kot administrativnih delavcev — birokratska tendenca!
Marsikateri podatek o sistematizaciji vodi v pretek-
selnostjo.
S5 kadri: Kadrovska situacija je še slabša pri srednjih strokovnih kadrih, kjer-jej. Ie -26,5% delovnih, mest nili, obstaja pa tudi večja enota samo s 5 % ustrezno zasedbo — slabše so zasedene spet večje in starejše enote ■—a imamo pa tudi’ enoto z . dosledno izve-.	..	deno zasedbo delovnih mest
ah VK in KV tehnologe pod po. zahtevah analize delovnih skupni imenovalec naziv mest ali osmislene kadrov-VS tehnolog.	ske politike, kjer je prak-
Morda so najbolj zanimivi tično 100% -prekrivanje. -primerljivi podatki o kadrov-
skih strukturah v tovarnah in skupnih službah (med katere smo prištevali Upravo, PSO, ZTO, ZZA in SC). Porast VS sistematiziranih delovnih mest v 1964 je v tovarnah hitrejša (26% rast v to-
VK kadri: Boljše proporce srečujemo pri VK delovnih mestih, kjer je v dobri tretji-' ni enot 100 % prekrivanje med delovnim mestom in kvalifikacijo, celo naj slabša enota ima 68% prekrivanje; v pod.
varnah nasproti 17% rasti v jetju nastopa 79% sovpada-skupnih službah). Podobno nje’
velja tudi za SS delovna me- KV delavci: Redkeje 100 % sta, v tovarnah, smo imeli 23 sovpadata izobrazba in kvaii-odstotno rast, a v skupnih fikacija pri KV delovnih me-službah 12%, medtem ko pri stih, kjer najdemo enoto ko-
Julka Hafnar, arhivaika risb v produkciji »Elektromehanske« v Kranju, se je po vestnem in dolgoletnem delu poslovila od sodelavcev, ki so ji za slovo pripravili lepo darilo in ji, zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let
VK in KV delovnih mestih rimajo skupne službe 20 % rast, a tovarne pa majo v tem primeru 12% rast. V celoti" vzeto so skupne službe rastle počasneje kot tovarne.
Najbolj informativne podatke, o stanju kadrov dobimo po primerjavi -posameznih enot.
.VS kadri: Pri višje strokov- ostalega kolektiva, nem kadru je 31,4 % isstrezno (Dalje na 6. strani)
maj z 41 % prekrivanjem; v podjetju znaša to sovpadanje 66,7% ali točno dvotretjinsko.
Spregovoriti kaže tudi o raz, merah med posameznimi kategorijami delavcev.	j
Tabela 5: Razmerje posameznih kategorij delavcev d«
Še enkrat: »Nalijmo v čaše čistega vina«
(Nadaljevanje-s 3. strani) dolgoročne obveznosti in Ji ostane še 123 milj. sredstev za sklade, če bi se pa upoštevali osebni dohodki po 'predlogu tovarne, pa bi se Ostanek znižal na približno 47 milijonov dinarjev.
— če v tovarni ne bi bil odpravljen prometni davek, bi koncem leta ob realizaciji plana' izkazala 329 milj. nekritih obveznosti.
Takšni so osnovni podatki o rentabilnosti in gospodarski aktivnosti tovarne.
Gibanje neto produkta ( in osebnih dohodkov
Gibanje neto ' produkta in . ščepi v letu 1962 na zaposle-osebmh dohodkov je z izhodi- nega takole: .
-V. letu 1962 in 1963 so bili povprečni osebni dohodki^ v tovarni Avtoizdelkov za približno 5 %. izpod povprečja tovarn, v letu 1964 za 14,3 %; Izpadla vsota bruto , osebnih dohodkov v treh letih računajoč od povprečja osebnih dohodkov tovarn znaša 113,4 milijonov din.
Samo zato je bilo v predlogu plana predlagano povečanje 35 %, da se osebni dohodki izravnajo.
Nadalje se postavlja vprašanji ali je bila tovarna sposobna z lastnimi sredstvi kriti tolikšne osebne dohodke kot so znašali v povprečju za to-.varne? i
. Neto .produkt
Osebni, dohodek.
1962
1963
1964
1965
predi, tovarne
v
«
as
O
IH-
100
139
141
176
o
rsF*'-sm' 100 125 138 157,
(0	v	,-TJ '	ut
		. N ‘o	+4
XJ . -. .o	o "" H ; ,	<	X3 : P
163,2	100	100	95,3
146,7	119’	na	94,3
159,9	147	132	85,7
145,4	Í69	178	100,7
	:(169)	196	110,7
Izračun pokaže tole:	Real. 1962	Real. 1963	Real 1964
čisti- dohodek	188:392	422.157	795.725
Osebni dohodek	175.191	451.311	645.688
Ost. čistega dohodka Prispevki iz ostanka	13.20F	— 19.154	150.037
čistega dohodka ;	10.947	26.421	45.538
Skladi tovarne Dolgoročne obveznosti	-2.254	— 45575	104.499
(glavnica).	, 24.998	28.782	114.908
Razlika	— 22.744	— 74357	— 10.409
osebnih dohodkov pa od pred laganih 48,3 % na 35 %.
Za Vse ostale tovarne so bi. H osebni dohodki izračunani po sklepu upravnega odbora in v vseh primerih znižani ža toliko,-da je bila dosežena skladnost v gibanju osebnih dohodkov s pričakovano produktivnostjo.^ tem pogledu je bila tovarna Avtoizdelkov izvzeta zaradi že povedanih razlogov, ker bi sicer mogla povprečni osebni dohodek zvišati le za največ 20 %,'v- nobenem primeru pa-ne po svojem predlogu, ker se fizični obseg in neto produkt' na za>. poslenega gibljeta takole:
Iz primerjave med gibanjem neto produkta_in osebnih dohodkov na zaposlenega je razvidno tole:
—	da je povprečna stopnja rasti neto produkta v tovarnah 21,00, v Avtoizdelkih 16,25, torej nižja,
—	da je neto produkt na zaposlenega v tovarni Avtoiz-delkov v odnosu na vse tovarne povprečno kav za približno 50 % večji, vendar re-
lativno ^razmerje (indeksi) pada v škodo tovarne, .
.— da je povprečna stopnja rasti* osebnih dohodkov v tovarnah 19,25, v. Avtoizdelkih 21,50 torej višje, če pa bi se , upošteval predlog tovarne za povecanjer osebnih dohodkov pa bi povprečna stopnja rasti znašala 27,25. .
Povprečni- osebni dohodki so se v preteklih letih gibali v tovarni izpod povprečja vseh tovarn in sicer:
	Na zaposl. _ v tovarni povpr. manj v din	V % .	Skupni, znesek bruto • razlik OD
1962 1963 1964 1965	— plan .1965 — predlog tov.	—1.351 —	1.945 —	6.002 -|- 381	•4.7 • 6.7S é k-4,3- -0,7 ‘-	— ,8.618 —	20.394 —	84.594 + 6.084
	+ 5313	10,7	+ 82762
Vsota osebnih dohodkov je v zgornji razdelitvi dohodka povečana samo za ugotovljene minus zneske osebnih dohodkov, da bi tovarna dosegla obravnavano povprečje ostalih tovarn.' Razvidno je, da v. nobenem letu ne bi mogla kriti dolgoročnih obveznosti. V tem tiči tudi odgovor zakaj v - tovarni Avtoizdelkov v. Ti» m- i #*»»'«* ■
1963 1962
1964 1963'
1965 1964 1965_ 1962
Razvidno je, da je letna dinamika rasti neto produkta in osebnih dohodkov v tovarnah ugodnejša kot v tovarni Avtoizdelkov, zato smo tudi na podlagi vseh obravnavanih podatkov formulirali planski
preteklih letih • tako nizki osebni dohodki.
Ali je lahko sporna primerjava tovarne Avtoizdelkov nasproti vsem ostalim tovarnam 'in predlog, da se osebni dohodki izravnajo s povprečjem tovarn. Na zaposlenega so skupni rezultati ugodnejši kot samo za tovarno,- Avtoizdel-kbv.	h
C tdi >o 5?
'P rO
Uri o
¿4 O TJ
J 8
sí &.
C ’ O r
1965
-J964'	126,1	113,7	135
produkt Tovarne	Osebni dohodek Avto-1 rr izdelki Tov‘ .		. Av.to-izdelki
139,2	143,5 .	. 118,>	1175
1013	96,3	% 123,6	112,4
125,0	113,7	114,9	135,0
176,3	157,1	168,6	178,4
predlog, ki je bil ob sprejemu gospodarskega plana . tudi osvojen.
S tem se je v tovarni Avtoizdelkov vsota osebnih dohodkov znižala za 76 milj; dinarjev, povprečno povečanje
Realizacija 1962
Realizacija 1963
Realizacija 1964
Plan (I) 1965
ta
<u
£3
VERIŽNI INDEKS
1965 1965 1965 PfgSl 1963 1964 (I) (H) (1) E 2 3 p, n 1962 1963 1964 1964 1962
' TJ-- '	'■'5- - 'v
Celotni dohodek
Porabljena sredstva Neto produkt
Poslovni stroški
(brez DPP)
Prom. davek”—zvezni1 SKUPAJ — poslovni Str.
dohodek
CISTI DOHODEK OSEBNI DOHODEK °STANEK ČISTEGA DOH. 21.
Prispevki iz ostanka.
Clslesa dohodka Sldadi /tovarne '
poročne obveznosti 'Stavnica)
Razlika
1,929.144	100,0 .3,031.796		100,0 3,917.914	100,0	5,445.350	100,0 5,445.350 100,0 157,2		129,2	139,0 139,0	282,3
1,348.881	69,9 1,853.862		61,1 2,170.648	55,4	3,304.381	60,7 3,304.381	60,7 137,4	117,1	152,2 152,2	245,0
. 580.263	30,1	1,177.934	38,9 1,747.266	44,6	2,140.969	39,3 2,140.969	39,3 203,0	148,3	122,5 122,5	369,0
1,437.237	745 2,076.845		68,5 2,422586	61 ;8	3,542.174	65,1 3,242.174	65,1 144,5	116,7	146,2 146,2	246,5
1,707505	88,5	2,500.876	82,5 2,981.767	14,3	225.482	4,1 ¡ 797.342	14,6 156,9	131,8	40,3 142,6	83,4
"• 270.268	14,0	424.031	14,0 559,081	. 76,1	3,767.656	69,2 4,339516	79,7 146,5	119,2	126,4 145,5	220,7
221:638	115	530.920	175 936.147	23,9	1,677.694	30,8 1,105.834	20,3 239,5	176,3	179,2 118,1	757,0*
188392	100,0	432.157	100,0 795.725	100,0	1,426.040	100,0 939.959	100,0 229,4	184,1	179,2 118,1	757,0
' 166:573.	88,4	430.917	99,7 561.094	70,5	847.333	59,4 847 333	90,1 258,7	130,2	151,0+51,0	508,7
'H. 21.819	11,6	1.24(1	' ,0,3 ' .234,632	29,5	578.707	40,6 92.626	9,9 5,7	. 21,9	246,6 ; 39,5	52,3
| 10.947		26.421	. 51.375		67544	34.004			11| - •;	
10:872		— 25.181	183.257		511163	- 58.622				
■ 24,998		28.782	114.908		1 387,769	.387:769				
—14.126		— 53.963	+ 68.349	+ 123.394		— 329.147				
V vsakem primeru bi bil -•najvišji opravičljiv- • porast le 26,1 %, brez upoštevanja *s'kle-. pa 'upravnega odbora, ki dovoljuje največ 20 % .povečanje osebnih dohodkov^
S tem jer tovarna pridobila 86 milj. več sredstev za osebne dohodke, kot bi bila sicei do njitTopravičeria po računu s katerim se je regulirala vso ta osebnih dohodkov, ostalim tovarnam.
Ugotovitve in realna presoja
Glede na nekatere ne dovolj konkretizirane ugotovitve in mnenja v članku je mogoče ugotoviti tole •
1.	Tovarna v letu 1962 in 1963 ni mogla; osebne dohodke poljubno regulirati, ker ni imela- sredstev in v obeh letih ni krila svojih obveznosti (primanjkljaj 68 milj.).
2.	V letu 1964 je" Situacija za tovarno ugodnejša, vendar z - ostankom razpoložljivih sredstev (68 milj.) krije računsko le primanjkljaj iz preteklih; dveh—let
3.	V- Jetu 1965 se situacija v tovarni; bistveno spremeni in se uvršča med najbolj akumulativne, po našem mnenju, pretežno zaradi sprememb v obdavčenju.
Če je tako tedaj" je:,
-1. tovgrna do vključno 1964 z Ustvarjenimi'': sredstvi krila samo sebe,
2. nastaja vprašanje, če je ob taki dosedanji ekonomski orientaciji, zaradi spremenjenih pogojev najbolj primerno novo pridobljena _ sredstva uporabiti po predlogu tovarne. Tovarni bi za sklade ob upoštevanju njihovega predloga: ostalo 47 milj. dinarjev*.
Morda bi bilo na podlagi obravnavanih podatkov in iz njih izvirajočih ugotovitev (Dalje na 6. strani)
Investicije »Iskre«
v novih pogojih gospodarjenja
Kadri v podietju v letu 1963 In 1964
(Nadaljevanje s 1. strani)
de na gradbena dela, ki obsegajo razne novogradnje, delne rekonstrukcije in adaptacije cca 27%, ostanek pa odpade^na nabavo razne nadomestne opreme, kar znaša cca 73 %. V strukturi proizvodne opreme je močneje zastopana uvozna oprema, ki -predstavlja 48 % cca vseh nabav, medtem ko ostalih 52 % odpade na opremo domačega porekla in ki kompletira uvoženo.
Ugodno sklenjeni komercialni angažmani ob odobritvi komerc. kreditov v inozemstvu, vse pa v povezavi s komercialnimi protipogoji nudijo solidno osnovo za razvoj Iskre. Dobavitelji opreme so namreč zavezani odkupiti pomemben del Iskrine proizvodnje, kar je dalo močan , vzgon naglemu razvoju in še hitrejši' izgradnji tovarn. Investicijski sektor se je razvil iz nekdanjega zametka Ka-pitalne izgradnje; moral se je naglo prilagoditi novo nastali situaciji. Nemajhne težave pri notranji organizaciji in konsolidaciji niso smele vplivati na teren. Strma in težka je bila pot, da se najprej uredi formalnosti okoli predračunske-rtehnične dokumentacije, razne ekspro-piracije in odkupov. Vse to je zahtevalo določen čas, malo za tem so se začela razvijati zelo intenzivno gradbena dela.
Paralelno s tem se je v raznih komisijah opravljalo nič manj težaško delo okoli izbora potrebne opreme — posebno uvozne — ki jo naj kompletira domača. Vse te priprave so bile že v letu 1963 že toliko nared, da se je postopoma zaključevalo in končno sklenilo 11 raznih pogodb (Anglija, Italija, Nemčija in Švica). Vse te pogodbe vsebujejo preko 750 prilog z najmanj 10 do 12 tisoč postavkami. Prve pošiljke opreme iz- inozemstva so že prihajale v začetku avgusta 1964, oprema pa je bila namenjena prioritetno določenim tovarnam (Feriti in Magneti).
Kontaktizirati se je začelo tudi domače proizvajalce opreme, sklepati dobavne pogodbe in naročila, vse z namenom, da se pravilno uskladi potek gradenj in dotok opreme.
Prav gotovo je zanimiv podatek, da je bil konec leta 1962 izkoriščenih le skromnih 23% vseh do tedaj odobrenih sredstev, medtem ko je že naslednje leto bila slika popolnoma drugačna. Od vseh odobrenih sredstev za dobo 1962 in 1963 je ostalo ,neizkoriščenih le 24,3 %, ki - pa so bila dejansko z razvitimi deli na terenu že tudi angažirana.
Pestra struktura raznih investicij iz različnih obdobij, lokacij in izvorov ter sistemov financiranja nam potrjuje komglomerat, ki se odraža v podedovanem financira-
nju integriranih 4 podjetij za razliko od rekonstrukcij odobrenih v letu 1962 in kasneje izkristaliziranega znanega programa, ki ga imenujemo »Aneks II« in raznih tipično strojnih rekonstrukcij iz raznega deviznega kreditiranja je predstavljala labirint, v kate-' rem se je moral Investicijski sektoi' takoj orientirati.
Iskri in družbi v ponos s6 že danes zgrajena tovarna Avtomatskih telefonskih centfol v Kranju, ki predstavlja z ostalimi rekonstrukcijami v Kranju, kot n. pr. Tovarna standardnih delov. Umetnih mas in Orodjarna.bodoč kompleks tovarn v Kranju.
V	ljubljanskem -bazenu se že močno odraža- kontura tovarniškega kompleksa, saj so tam locirane in pred neposredno dograditvijo: Tovarna feritov, Toyarna magnetov. Tovarna elektronskih naprav, poleg Tovarne signalno varnostnih naprav, ki je v III. gradbeni fazi. Prav gotovo predstavlja eno največjih in proizvodno izredno zanimivih tbvam Tovarna polprevodnikov v Trbovljah. Ogromna sredstva so vložena v Tovarno avtoelektrike v Novi Gorici, lepo pa se tudi razvija in sanira stanje v Tovarni RA sprejemnikov v Sežani.
Tovarna kondenzatorjev v Semiču je prav gotovo lepa pridobitev, ne samo za podjetje, ampak tudi za okoliško prebivalstvo, ki je dobilo sodobno zgrajeno proizvodno enoto.
Vendar vsi ti izredni startni uspehi, ki so z nezadržanim tempom razvoja pararelno potrebovali urejeno in nemoteno finaciranje v obliki likvidnih tranš, so že v drugi polovici leta 1964 naleteli na najtežje pogoje nadaljnjega dela in razvoja.
Že takrat so se namreč začeli kazati znaki, da kreditni potencial, ki je bil formalno odobren na papirju, ne bo mogel slediti tempu izgradnje in s tem plačevanju nastajajočih obvez:
Vedno bolj se je ožil krog okrog odpiranja' akreditivov, plačevanja carine za opremo, ki je v carinskih skladiščih pritiskala na sredstva. Oprema se je začela kopičiti v domačih carinskih skladiščih in v skladiščih dobaviteljev. Že takrat so pošiljke uvozne opreme zapadle v ležarino, ki znaša 2 din na kg opreme dnevno.
V	kolikor je še bilo prostih sredstev, so bila le-ta prvenstveno uporabljena za reševanje opreme, medtem ko se obveznosti za gradbena dela ob koncu leja 1964 niso mogla več finančno likvidirati. Že nekako od oktobra 1964 naprej je naročanje domače opreme popolnoma stopirano. V taki situaciji šo bili že v letu 1964 od strani Investicijskega sektorja predloženi ukrepi za delne restrikcije (Mokronog). Izvršena je bila
temeljita in vsestranska revizija pretečih podražitev, tako da se opušča vse stroške, ki za proizvodnjo niso bistveni.
V novejšem času so nastale težave še zaradi administrativnih ukrepov, kot n. pr. polaganje 10% — nega depozita razen tega pa je še predpisano obremenjevanje investicijskih sredstev z 2 % v korist poplavljenih krajev. Na koncu je tudi Iskro zajela gospodarska in devizna reforma, kar ne more ostati brez občutnejših posledic. Investicijski sektor je sledeč vsem najavljenim gospodar, ukrepom svoje stalno prilagajal na terenu tako, da še prepreči nepopravljivo škodo.
Vsi preventivni ukrepi pa niso mogli zadržati navala uvozne opreme, saj se danes nahaja več mesecev v raznih carinskih skladiščih nad 300 milijonov razne opreme, na poti je je za okoli 500 milijo-, nov, medtem ko je v inozemstvu zaradi še neodprtih akreditivov zadržane opreme za preko 1 milijarde dinarjev. Vzrok za tako stanje je pomanjkanje likvidnih sredstev za odpiranje akreditivov in tekoče plačevanje — carine in ostalih stroškov.
Res je, da se je danes Iskra znašla v novih pogojih gospodarjenja, saj ji je reforma naprtila v najtežjih pogojih razvoja težko nalogo sanirati znotraj svoje stanje. Velika peza investicij, pomanjkanje obratnih sredstev, prevzete izvozne obveznosti, odplačevanje starih obvez za najeta im' vesticijska sredstva in odkupovanje menic za odobrene komercialne kredite, vse to so problemi, ki tarejo trinajstti-soč članski kolektiv.
Danes so gradbena dela ta-korekoč ustavljena, domača oprema stopirana, sam uvoz opreme pa v občutnejši zakasnitvi, saj se ta kasnitev' ocenjuje do 6 mesecev. Ostale so večje neporavnane obveznosti za gradbena dela,, za nekaj že dobavljene domače. opreme in izvršene instalacije, za neodprte akreditive in neporavnano carino.
Gospodarska in s tem devizna reforma povzročajo na investicijskem! tržišču , nove težje pogoje, ki bodo imeli vpliv na nadaljnji razvoj in izgradnjo podjetja. Že danes lahko trdimo, da so ti pogoji narekovali revizijo proizvodnega programa. S tem. postopkom v najdžjj povezavi se bo moral prilagoditi časovni in materialni plan" perspektivne izgradnje našega podjetja.
Pričakovati je prehoden čas, poln težav, preden se bomo znašli v novih pogojih gospodarjenja, v katerih investicije ne morejo ostati na zadnjem mestu. Tedaj se bo moralo ponovno na startno črto — saj smo vsi podpisali kolektivno menico, ki jo bo treba nekega dne izkupiti.
;	A. M.
(Nadaljevanje s 4. strani)
VS: ostali	1:7,7	1:28,8
SS: ostali	1:6,2	1:11,4
KV, VK: ostali (poklicni)	1:2,4	1:2,2
VS : SS	1:1,3	1:2,4
Omeniti kaže, da stoji v ne. ki enoti nasproti 3 VS delavcem komaj 1, ki je drugače sistematiziran. Na drugi stra-ni pa obstajajo enoti, ki premorejo komaj 1 delavca z dejansko VS. V nekaterih delovnih enotah pride 1 SS delavec na 1 ostalega delavca, ki so drugače sistematizirani, a v najslabšem primeru pa 1 SS nasproti 50 ostalim delavcem. Pri poklicnih delavcih razmerja niso tako slaba, saj imamo v celoti vzeto manj sistematiziranih delovnih mest, kot je delavcev z zahtevanimi kvalifikacijami, pri čemer pa mnogi ne delajo v poklicu.
V strokovni receptualni literaturi je pogosto obravna-vano razmerje med VS in SS delovnimi kadra. Pri nas je to razmerje po zasedbi delovnih mest silno slabo, saj je VS : SS =1:1,3 in kot tako je nenormalno za tekoče poslovanje, saj okvirna priporočila dajejo proporce 1:3 (na kar močno vpliva narava dela — proizvodnja). Normalnemu re-ceptualnemu stanju je mnogo bližji proporc med dejanskimi kvalifikacijami, saj je to razmerje VS : SŠ kar 1:2,4. To razmerje morda nakazuje na politiko formiranja kadrov, ki bo verjetno moralo iti v prid večjega deleža SS kadrov.	/
Z obravnavanimi strukturami, proporci itd. nismo izčrpali vseh možnih in skoraj potrebnih podatkov o
strukturalnih odnosih v pod. jetju npr. zanimiv je indeks rasti zaposlenih v posamezni enotah, vendar .pa vsaj okvir, no pojasnjujejo nekatera tendence in stanja, na katera 'vplivajo kadri v podjetju.
Podani sestav kadrov, odno. si posamezih kategorij, nas morda -informirajo o tem kar naši kadri znajo oz. kakšne delovne zahteve se pred. nje postavljajo. Nastane pa vprašanje ali to tudi (z)mo-rejo, saj (1) ponekod ugotavljamo pravi prepad med tem, kar bi naj znali in kar znajo, (2) nadaljnje uspešno delo ukinja ali vsaj močno hromi stalno in pereče pomanjkanje reprodukcijskih materialov in (3) končno ob skokovitem porastu redka in iztrošena sredstva za delo pomenijo pravo zavoro za učinkovito delo, ne glede na kadre, ki jih imamo. Splet nekaterih navedeni^ (in no navadnih pogojev) v okviru podjetja in sopogojujočih činiteljejv zunaj podjetja vodi do nekaterih negativnih oblik v delovnem hotenju, Ob izboljšani kadrovski strukturi bo navedeno stanje treba preiti, mobilizirati subjektivne siie.
Stanje kadrov se v zadnjem času ni bistveno, spremenilo, saj se je priliv nove delovne sile ustalil; še več po nekaterih enotah se je zaradi težav z reprodukcijskim materialom in pomanjkanja dela moralo zmanjšati števi-lo delavcev. V posameznih enotah so bile sicer manjše spremembe, spremenila so se razmerja med posameznimi kategoriji-mi. ' sistemiziranih delovnih mest
Se enkrat! »Nalijmo v čaše čistega vma«
(Nadaljevanje s 5. strani)
primerno presojati umestnost mnenj, ki jih navaja pisec članka.
,' Tovarna je v I. polletju letos realizirala letni proizvodni plan le v višini 39,7% (po mesečni polletni dinamiki 86,2 %) in ima po planskih merilih, izplačanih že 47,4 % osebnih dohodkov od letnega plana, ali po uveljavljenih faktorjih za 59 milijonov preveč nasproti realizaciji proizvodnega plana.
Vsak izpad v planirani proizvodnji pomeni zniževanje predvidenega rezultata ob ne-izpremenjeriih dolgoročnih obveznostih.
Ali bo tovarna dosedanji izpad proizvodnje mogla nadoknaditi, ali bo uspela zagotoviti tak rezultat, kar je izhodišče obravnavanega problema, da bo krila dolgoročni obveznosti in si zagotovila osebne dohodke v predlagani
Menimo, da je v podatkih, ki so v tem sestavku obravnavani toliko otipljivih argu- ( mentov, da je mogoče realno presoditi, ali je bil, ali ni bil predlog glede osebnih dohodkov za tovarno Avtoizdelko’ utemeljen.
FINANČNI SEKTOR SLUŽBA ZA PLAN IN ANALIZO
Opomba uredništva: , Njj članek v prejšnji številki™ 29. julija pod naslovom »N8-lijmo s! v čaše čistega v®8'1 ki ga je poslal Valter Kr,y man (Tovarna avtoelektnc-nih izdelkov Nova Gorica), katerem kritično obravnav» sklep DS podjetja «gg zvišanja OD, ki se razhaja predlogi DS tovarne v Gorici - smo v tej Vrf» objavili odgovor strt>lcilnjj službe podjetja. V naslednji številki pa - bomo v®1	0,
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
sklepi 12. seje UO podjetja
(30.7.1965)
0 Upravni odbor je sprejel naslednje okvirne termine za obravnavo na upravnem odBoru podjetja:
| realizacija gospodarske reforme v podjetju
14.	avgust tega leta; i rebalans proizvodnega plana podjetja
—	21. avgust tega leta; rebalans gospodarskega
plana podjetja
-	1. oktober tega leta.
0 V zvezi s povišanjem OD je UO sprejel naslednje tklepe:
a)	Neto obračunske postavke osebnih dohodkov se od 1. 7. 1965 dalje povečajo največ do 15 odstotkov, to je za 2,2 odstotka več kot znašajo odpravljeni prispevki iz osebnih dohodkov ob upoštevanju ekonomskih možnosti vsake poslovne enote posebej s tem, da se zagotovi mi-nimalno povišanje 12,8 odstotka v povprečju na zaposlenega člana kolektiva.
b)	Dejanska izplačila povečanih osebnih dohodkov se tudi v bodoče regulirajo glede na realizacijo proizvodnje po določilih, uveljavljenih v gospodarskem planu za leto 1965.
c)	vsako dodatno povečanje osebnih dohodkov naj se uveljavi takrat, ko bodo poslovne enote izračunale efekt gospodarske reforme ih ugotovile, koliko jim novi rezultati dovoljujejo, povečati osebni dohodek nad tem predlogom.
č) UO daje priporočilo, da se odločanje o povišanju OD za posamezna delovna mesta oziroma posamezne plačilne grupe znotraj delovnih enot podjetja prepusti enotam samim v mejah, navedenih v točki 1). Pri tem naj se po možnosti upoštevajo priporočila sindikalnega odbora podjetja.
d)	Ostala izplačila, kot dnevnice, potni stroški, dodatki za ločeno življenje itd., se izplačujejo v dosedanji višini, vendar se smatrajo izplačila od 26.7.1965 pa do definitivnega izračuna oz. sprejetja teh izračunov na DS podjetja, kot akontacije.
0 UO sprejem^ poročila za mesec junij:
a)	proizvodno poročilo
b)	prodajno poročilo
c)	nabavno poročilo č) finančno poročilo
in odobrava predlog ukrepov, ki so podani v poročilu generalnega direktorja. '
® V zvezi ž obravnavo realizacije sanacijskih ukrepov UO sprejema dodatno naslednja sklepa:
a)	UO pooblašča finančni sektor in nabavno organizacijo podjetja, da ustavita spro-vedbo vseh nabavnih nalogov v tistih tovarnah,' ki vezave obratnih sredstev niso zmanjšale po planu, ki je določen s sanacijskim načrtom podjetja. ■
b)	Sprememba sklepa 9. seje UO podjetja pod točko 2 c) zadnji odstavek :
O zmanjšanju oz. ukinitvi proizvodnje v posameznih tovarnah odloča dokončno generalni direktor podjetja in o tem tekoče poroča UO.
0 Glede kritja stroškov adaptacije poklicne šole v Ljubljani je UO mnenja, da-ostane tovarna Avtomatika Ljubljana-Pržan nosilec obveznosti, katere je sprejela v posebnem sporazumu skupno z ostalimi tovarnami. Obstaja pa možnost, da tovarna skuša doseči ; sporazum za prenos dela teh obveznosti na ostale tovarne podjetja v Ljubljani.
Finančni sektor, se zadolži za realizacijo- tega sklepa.
0 Kadrovska služba naj skupno z vsemi prizadetimi tovarnami - prouči smernice' za nadaljnje vključevanje Učencev V poklicne šole spričo redukcije delovne sile in jih uskladi z novimi predpisi zveznih organov.
dejansko lastno- in doseženo prodajno ceno na zunanjem trgu z ozirom na zahtevek tovarne, ki je bil dan 15.1. 1965. Kakšna bo višina pokrivanja te izgube, naj tovarna prouči skupaj s PSO, katera naj poda ustrezen predlog, tako kot za tovarno Elementi, Avtomatiko in Polprevodnike. Pokritje izgube se izplača samo na podlagi realizacije izvozne pogodbe.
0 V planu za leto 1966 naj se montaža in servis v PSO preimenujeta iz neproizvodne v proizvodno dejavnost.
0 Pripombe Tovarne elementov , Ljubljana DS ne more sprejeti, ker je 5 % najnižja mera, ki jo morajo tovarne doseči. Tak sklep obvezuje tovarne, ki niso
teh stroškov planirale realno, da ta odstotek povečajo na realno možno mero.
0 Glede pripombe tovarne Elektromehanike Kranj se DS strinja s predlogom UO, da se zadrži 20% stimulacija oz. destimulacija na račun preseganja oziroma prihrankov na stroških tako, kot je predvideno s pravilnikom o OD podjetja in gospodarskim planom podjetja.
0 V zvezi s programom delovnih organizacij se pri ZZA stroški za bazični razvoj znižajo za 187 milijonov, pri žojskem centru pa se znižajo za 20 milijonov, vendar pa odstotek, ki je bil namenjen šolskemu centru, v predlogu gospodarskega plana podjetja ostane nespremenjen.
Letovanje v Trenti
DS h gospodarskemu planu podjetja
H gospodarskemu planu podjetja za leto 1965 je UO podjetja sprejel k posameznim poglavjem sklepe, ki smo jih v celoti objavili v št. 25 našega časopisa. Na 4. zasedanju 16.7.1965 je DS podjetja zadevno obravnaval plan, sklepe in predloge UO. Ker je DS v zaključkih v dokajšnji višini sprejel omenjene sklepe in predloge UO, bomo bralce seznanili le z dodatnimi sklepi oz. spremembami, ki jih je sprejel DS na zadnjem zasedanju.
člansko vprašanje v zvezi s planom za leto 1966:
DS se strinja s 1 sklepom lftseje UO podjetja, in sita, da je rok 15. december za prvo razpravo na organih upravljanja nerealen ter ga prelaga na 15. januar. Službe Podjetja in tovarn morajo vse roke prilagoditi temu terminu. DS sodi, da - je ta rek dokončen in ga ne snte-v nobenem slučaju podaljševati.
DS odobrava programske osnove za sestavo gospodarskega plana za leto 1966 kot J® je predložil UO podjetja.
Obrazložitev UO glede prekoračitve rokov za spre-Jetje gospodarskega plana za leto 1965:
DS
sprejema na znanje v
^naložitev UO podjetja „zakasnitve oziroma Prekoračitve rokov za spre-jeDe gospodarskega plana za
!«o 1965.	'	■
Gospodarski plan za 1.1965: • Na I. poglavje DS nima Pripomb, daje pa priporoči-?■ da strokovne službe ta
del
v rebalansu plana za
teré 1965 in v gospodarskem' Su 2a leto 1966 obdelajo -	v Smislu razprave
b¡- « tako; da- člani DS dolo že v tem poglavju: jas-
nost nad osnovami, ki plan pogojujejo,
0 Glede pripombe tovarne Instrumenti Otoče, da je fizični obseg .proizvodnje previsok za 119 milijonov, DS sodi, da se to upošteva pri rebalansu gospodarskega, plana.
0 Glede pripomb PSO je DS na predlog UO sprejel naslednje sklepe:
Problem, vezave obratnih, sredstev v rezervnih delih se prouči ob sprejemanju, rebalansa plana, zlasti za tisti del zalog rezervnih delov, ki se nanašajo na že opuščeno proizvodnjo.
DS vztraja pri saldu kupcev konec leta, kot je predvideno z gospodarskim planom, glede faktorja obračanja pa sodi, da se ponovno prouči in eventualne spremembe po predhodnni odobritvi vnese v rebalansirani gospodarski plan podjetja.
0 V zvezi z vprašanjem o. obračunavanju OD za delo v podaljšanem delovnem času in sklepom 10. seje UO pod tč. 2 c) je DS sprejel sklep, da, se delo/ v podaljšanem delovnem času obračuna še naprej po Osnovah, povečanih’za največ 50'%,- vendar pa se enotam podjetja daje možnost, da se - plafenira %
povečanja do 50% in da same odločajo o tem, kakšna bo višina tega odstotka. .
0 V zvezi s predlogom tovarne Avtoizdelki Nova Go-ilca, da še povprečni OD povečajo za 48,3 %, DS' sprejema sklep na osnovi razprave po predloženi dokumentaciji, da se povprečni OD poveča za’35%.
O Na dodatni predlog Tovarne instrumentov o povišanju OD je DS sprejel sklep, da se neizkoriščeni del s višini
33,028.000	upošteva v lanskoletni masi kot osnova za izračun, povprečja v leta' 1965. Odstotek porasta 3,6% ostane v letošnjem letu neizpre-rnenjen.
0 Glede predloga tovarne Aparati za 30,7 % povišanje OD je DS sprejel sklep, da se OD v tej tovarni povišujejo v primerjavi z lanskim letom za 19,3 %, kar je utemeljeno s porastom produktivnosti oziroma neto produktom.
0 Glede pripomb tovarne Polprevodniki in Elektromotorji se DS strinja z ugotovitvami UO, in sicer:,
—	Razmerje med izvozom in uvozom je glede na sistem planiranja pravilno.
—	Koriščenje retencijske kvote naj ostane tako, kot je predvideno z gospodarskim planom, ker je v skladu s sklepom 5' c)/34. seje UO podjetja. Predlog te tovarne bo obravnavan, ko ga bo proučila gospodarska ko-misrja,-
—	Tovarna je upravičena do dela pokritja izgube med'
Kjer še izliva Zadnjica v Sočo, še prične: v svojem d olj n jem koncu ena najlepših alpskih dolin — Trenta. Med strmimi skalnimi gorami, nižje od drevesne meje poraslimi z ruševjem in še nižje macesni: in smrečjem,' st£ peni pbjpdčevju; kaminih in globelih' snežnica, marsikje veliko, prekrasnih slapov. Ze-leno-modra hči planin zbira to razpenjeno'-vodovje v divji romantični strugi in s svojim moftbteriim a glasnim šo-menjem prispeva v slehernem kotičku doline k. še večji idiličnosti. Škoda, da te naravne krasote, ki jih tujci tako -zelo cenijo, nam Sloven--eem sodeč po obiskih doline niso všeč in pri izbiri kraja za oddih skoraj vselej, prevladuje — morje.
V Trenti Na Logu ima naše podjetje svoj počitniški dom. Tik avtobusne postaje, na lepem položnem prostoru daje poslopje že po prvih korakih vtis- modernega urejenega hotela, kar bi vsekakor lahko bil, čeprav je bila to nekoč italijanska kasarna obmejnih vojakov. - Tedanji IEV je adaptiral Je nekaj prostorov in v teh je naš počitniški dom. Nekaj drugih zasilno urejenih zavzema danes turistično alpinistični muzej, ostali prostori poslopja pa so še prazni, brez oken in čakajo še obnove.
Letos je upravnica, kuharica, perica, domala vse v eni osebi tov. Marija Kolenc. Pri delu — bolj administraciji in nabavi — ji neuradno pomaga hčerka Ljuba in tako predstavljata obe celotni personal počitniškega doma. 2e na prvi pogled je jasno, da bi se uprava počitniške skupnosti letos rada znebila vsakoletne negativne bilance doma, vendar je šla to pot vsaj glede personala nekoliko predaleč. Zahtevati od ene same osebe toliko dnevnega, dela ni prav in vrh tega skuhati tudi tri dnevne obroke, po za ipišljenij prvotni, kalkulaciji za 400 do 5Q0 dinarjev - pravcati čudež. Za hrano porabijo sedaj dnevno'nekaj manj
kot ..tisoč dinarjev, ostalih šeststo dinarjev pa velja prenočišče. Letošnja bilanca doma .na , podlagi, kalkulacij pred gospodarsko reformo tore j, ne bo negativna.
Tov. Kolenčeva mi je ob razgovoru dejala, da so gost-' je s hrano povečini zado-(Dalje na 8 strani)
Tudi v Novi Gorici ukrepi
za varčevanfe
.Na eni izmed svojih zadnjih zasedanj je tudi delavski svet tovarne avtoelefctiič-nih izdelkov v Novi Gorici sprejel nekatere, sklepe, oz. ukrepe, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju poslovnih stroškov. K tem ukrepom je prišteti med drugim tudi tega, da je trenutno prepovedano vsakršno zaposlovanje nove delovne sile, pa tudi v primerih, ko bi prišlo do tega, da bi kdo izmed zaposlenih odpovedal delovno razmerje-* Nadalje je DS sklenil temeljito proučiti posamezna delovna mesta, da bi tako ugotovili, kje bi bilo mogoče sprostiti določeno delovno silo in jo usmeriti na delovna mesta, kjer bi glede na povečane T naloge potrebovali več delavcev.
Delavski svet je sklenil, naj strokovne službe poskrbijo, da bodo vsi normativi v tovarni izpolnjeni realno, kar še zlasti velja za obratovalna sreidstva. Taiko po količini, kakor tudi po kvaliteti naj proizvodnja skrbi za .redno poslovanje za izvoz, da ne bi zaradi neizpolnjevanja izvoznih obveznosti tp-■vama prišla še v hujše okoliščine v zvezi z uvoznim in domačim reprodukcijskim materialom.
Nadaljnji sklepi se nanašajo na varčevanje z električno energijo ia vodo, kakor tudi na porabo pisarniškega ia drugega materiala, kar vse nag- vpliva na znižanje, poslovnih stroškov in s tem na> rentabilnost poslovanja tovarne /
Letovanje v Trenti
(Nadaljevanje s 7. strani) voljni. Kljub temu bi _rada spekla kot dodatek Še kaj peciva ali podobnega in pripravila nasploh bolj zahtevna jedila, vendar zaradi preobsežnega drugega dela tega ne utegne. Kuhinja nima dovolj posode", o mehanizaciji ni "Bledu, celotno pranje je še vedno klasično, dnevne administracije o porabljenih živilih pa je vse preveč.
Po izdatni večerji — obrok je obsegal golaž & polento — sem povabil nekaj* letoviščarjev na kratek intervju, da p&vedo sVoje mnenje a dobrih'irf slabih plateh letošnjega iletovanja v Trenti: Sandi Grmek iz sežanske tovarne je komaj štiri» mesece zaposlen v Iskri, zato je bil seveda prvič na letovanju v Trenti. Kot bivši natakar, torej strokovnjak v gostinstvu, je-bil zelo zadovoljen z osnovo, zlasti postrežbo. Hrana je bila dobra, obroki zadostni in glede na ta odročni kraj s Slabo preskrbo razmeroma poceni. Ob slabem vremenu, ki ga je v tem gorskem kraju precej, je pogrešal radio, morda gramofon ali televizor, še največ pa kako knjigo. Ne bi bilo napak, če bi počitniška skupnost zbrala nekaj knjig (ne knjižnico), ki bi bile na voljo letoviščarjem.
Dora Kremžar, delavka v oddelku relejev iz tovarne »Aparati« v Ljubljani je povedala naslednje! ? »Zelo mi je všeč v Trenti, in tudi dobro se počutim. Z vsem sem zadovoljna, le pogrešam branja, vsaj dnevni časopis bi morali imeti,«
Ivanka Janc, delavka na tekočem traku števcev iz kranjske tovarne je povedala, da je bila povsem zadovoljna z oskrbo, opazila pa je, da
sta obe osebi doma preveč zaposleni. Vsaj snažilko bi uprava počitniške skupnosti lahko dodelila, tako da bi se kuharica ukvarjala le s pripravo jedil. Pogreša kot ostali vsaj nekaj skromne zabave v obliki reproducirane glasbe, s plošč ali radia. •
Dom v Trenti torej nima televizorja, radia niti gramofona, ne dobiva niti dnevnega časopisa, niti našega glasila ISKRA. Ker v Logu . ni pošte niti' trafike, časopisov tudi ni moč kupiti. Letoviščarji torej žive glede na poročila tako nekako. kot stari \ Slovani. Novice zvedo le po prišlekih ustno. Vsekakor je-to neugodno in dokajšnja malomarnost počitniške skupnosti, saj vse navedene aparate ki bi se jih mimogrede lahko sposodili za dva meseca, izdelujemo pravzaprav doma. Sicer pa tudi tod velja stara resnica, da je kovačeva kobila vedno bosa.
Domu v Trenti manjka tudi vsaj skromen bife. Cene v gostišču vis-a-vis v hotelu so namreč primerne le za inozemce, za naše delaVce-le-toviščarje pa dokaj pretirane.
Morda bo kdo od modernih Slovanov vzkliknil: »Prav je, da ni ne radia ne gramofona, ne tele vizo! j a in ne časopisov. Le tak počitek je lahko temeljit.« To velja res za nekatere vsega naveličane, vendar so pravzaprav izjeme. Naš delavec, in teh je večina, pa si želi pri oddihu še branja, glasbe in razvedrila.
Prav bi bilo, če bi se počitniška skupnost nekoliko zamislila ob teh pomanjkljivostih in storila kaj v prid boljšemu počutju letoviščarjev, saj je tudi od letnega oddiha v dokajšnji meri odvisna večja produktivnost dela.
Marjan Kralj
»Želim sodelavcem in vsem članom kolektiva v kranjski tovarni, da b! čtmprej prišli na »zeleno vejo« In da bi kaj kmalu bral v Iskrinem časopisu o uspehih in medsebojnem razumevanju« — je povedal ob slovesu tov. Ignac Aljančič, mojster ozobčanja v produkciji, ki je po 18 letih vestnega dela na tem mestu Odšel v. zasluženi pokoj. Lepo darilo, prisrčno slovo ter dobre želje so gotovo lep dckaz spoštovanja in priljubljenosti med sodelavci. Kct strastnemu lovcu pa so primaknili še besede: »Pa dober lov!« čeprav" se bojda lovcu ne sme zaželeti sreče.
Počitnice v naših domovih
Zasluženo v pokoj
Te dni se je od sodelavcev V NOB je sodelovala od lest tovarni v Novi Gorici po- ta 1942 do krnica vojne. Ne-slovHa dolgoletna marljiva imdvomno je, da je taka aktiv-priljubljena sodelavka Mari-nost vplivala na njeno zdrav-ca šulrlgoj,-	je.
Sodelavci so se od nje ob odhodu v zasluženi pokoj poslovili v veselem razpoloženju s šopkom cvetlic in daril, ki naj jo spominjajo na leta, ki jih je preživela v kolektivu.
Tudi mi ji od srca želimo, da bi pokoj uživala v zadovoljstvu in zdravju, saj ji je bila življenjska pot težka.
V naš kolektiv -ser je vključila 20. junija 1960, kjer se je neumorno borila za napredne -ideje.
Tiha, skromna in vestna pri delu. je zadnja leta dela med nami preživela kot priljubljena sodelavka.
K.	I.
(Nadaljevanje s 4. strani) tiiva »Iskra« zahajajo, se da še bolje izkoristiti,, Prav tako tudi dom na Bledu.
Dom- v Trenti je najlepše urejen z lepo kuhinjo. Obstoja možnost za povečanje prenočišč. Takrat, bi pr:_Io do velj ave in rentabilnega poslovanja tudi kuhinja.
Dom v Makarski ima kuhinjo v najetih privatnih prostorih, kar je zelo drago. V teh prostorih je ves inventar kar ga potrebuje kuhinja in restavracija, ki lahko sprejme naeknrat do 80 ljudi. Z ozirom na dobre .prometne" zveze, zelo lapp obalo m kopališča bi bilo prav da tudi v Makarski nadaljujemo z organizacijo letovanja toda lastnih prostorih.
Čamp »Mir« na Dtigem otoku je sicer izredno romantičen ih se nahaja v najlepšem predelu jadranskih otokov, vendar je zaradi slabih prometnih zvez, pomanjkanja vode in ker ni elektrike, neekonomičen. Posebej bo treba razpravljati o njem, ker je tam vloženih že cca 10 milijonov v nepremičnine, ki niso dograjene. Ves premičen inventar za kuhinjo, restavracijo, čolni in šotori pa, bi se lahko prenesel na celino bodisi v Istro ali Dalmacijo, i ter organiziral avto-camp v kraju, kjer so dobre komunikacije, voda in elektrika.
Tudi z drugimi skupnostmi; kot je to letos z občinskima sindikalnima svetoma Radovljica v Crikvenici in ljubljana center, v Selcah bi
b K R A — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko mun i kacije šiek tronik c	n
avtomatike — Urejuje uredn> škj odbor — G,avtu urednik; Pavel Gantar — odgovorni urednik ¡gor Slavec — izha ;a tedenske - Tisk :n kiišeji: *CP Gorenjski tisk« Kranj
bilo koristno razviti sodelo-lovanje.
Lahko predvidevamo, da bodo bodoči- gospodarski ukrepi- taki, da se bo moralo posmčati več pozornosti počitniškim domovom če bodo člani kolektivov želeli svoje' dopuste preživeti na morju, v hribih ali letoviščih, ker bodo komercialna gostinska podjetja precej draga.
Zahvala
Sodelavcem In sindikalne-, mu odboru ¡EZA, — sektor I. se iskreno zahvaljujem za izkazano pomoč in. pozornost ob obletnici smrti dragega moža in očeta Ivana Bajžlja.
žena Marija in otroci Miki, Milan, Rajko, Anica in Irenka * * * * v
Pisma bralcev
DOHODKI,
DISCIPLINA
Tovariš urednik!
V	zadnji, številki našega časopisa sem bral v rubriki »Pisma bralcev« tolmačenje" k prostim, plačanim irf neplačanim sobotam, dopustom ipd. K- temu bi rad pojasnilo v zvezi z obračunavanjem osebnih dohodkov. Prav tako bi želel pojasnilo glede prenehanja dela ob 14. url. Mnenja sem, da kljub vsem predpisom vlada neka anarhija v kranjski tovarni, pa bi rad zvedel, kdo izda predpise, kakšni so in kdo jih mora izvajati.
B. M. Kranj
Odgovor: Vse to, kar vprašujete uredništvo, je gotovo objavljeno na oglasnih deskah tovarne, ker pa menimo, da je prav, da na vprašanje odgovorimo, Vam posredujemo sklep UO z dne
7.	junija:
V	primeru, da delavec dela tudi ob katerikoli izmen prostih sobot, plačani ali neplačani, ima pravico do 50 %‘ dodatka na normalno obračunsko postavko le v primeru, če je v tistem mesecu že delal več kot normalno število delovnih ur (to je skupno število delovnih dni, zmanjšano za eno plačano prosto : soboto). V vsakem
primeru, pa ima delavec pravico do obračuna' nadur, če je v nekem dnevu delal več kot 8 ur.
- Glede prenehanja dela ob
14.	uri pa ima sklep UO »Elektromehanike« naslednje besedilo:
Delavci v produkciji, vzdr-. zevanju in v orodjarni sine-, jo zapustiti svoja delovna mesta ob 13,55 uri in oditi v urmivalmce oziroma garderobe. Isto velja za kontrolo in ostale službe, ki se nahajajo
v istih delavnicah. Nihče ne sme zapustiti garderobe pred 14, uro. "
Delavci v vseh ostalih oddelkih, vključno montaže, smejo zapustiti svoja delovna mesta £ele ob 14. uri. Vsako umivanje pred 14, uro je prepovedano. Za drugo is tretjo izmeno veljajo Ista določila.	. ,
Upravni odbor zadolžuje splošni sektor, da v zvezi i tem sklepom poskrbi; da avtobusi ne bodo odpeljali pre 14,15 uro,
. Na vprašanje, kdo je odgovoren, da se predpisi pri' sciplini uresničujejo,, lanK rečemo, da mi vsi, predvsem pa seveda tisti, ki jih imen jemo »nadrejeni«, saj le" morajo dobro poznati v. predpise o disciplini m J morajo tudi znali držati dostojni višini. - -. -