Pošten delavec je povsod spoštovan
Vellko Jlh Je med natnl, kl so prišli s trebuhom za kruhom. Malokrat nam prlde na misel, da se morda slabo počutljo prl nas, da morda potrebujejo naše pomočl, all samo tople besede, nasmeha. ZapustlH so dom, svoje navade, svojce, da bi sl polskall nov dom, kar ni tahko. Kako so se znašli, kako se počutijo, kaj Jlh motl, kaf navdušuje, vse to smo povprašalt nekaj IJudl, našlh someščanov, kl ao prlšll Iz bratsklh repu-bllk In pokrajin ter se tu ukoreninlll na novo.
DUŠANKA MARTINOVIČ (delavka iz BiH): »Mislim, da sem imela srečo, ko sem na začetku naletela na razume-vajoče in prijazne ljudi, da sem se laže vživela v novo okolje. Enajst let sem že v Slovenyi in čeprav velikokrat pomislim na dom v Brčkem, ni vrnitve. Pred dvema leto-ma sva z možem dobila sta-novanje v Domžalah in zdaj sva prav zadovoljna. Otroka sta rojena tukaj in sta prava Slovenca, čeprav znata tudi srbohrvaško. Nimam se kaj pritoževati, nihče me doslej še ni žalil, če pa je kdaj prišio do kakih besed v družbi, sem šla raje proč.«
RADIVOJ   STANIČ   (var-nostni   taženir   ix   Srbije):
»Doma sem bil štiri leta na spisku nezaposlenih, nakar je žena dobila delo v LJubljani, jaz pa v Rogu, kjer sem začel kot tehnik. Poprej sem veliko slišal o razvitosti in urejeno-sti Slovenjje pa nisem bil ra-zočaran. Delati sem začel med samimi Slovenci, ki so me lepo sprejeli, zlasti vodja oddelka. Res pa je, da sem se tudi sam trudil, da sem se čimprej naučil slovenščino. Omogočili so mi še študij ob delu, dobil sem stanovaiye in se ukoreninil. Mnogi se želijo vrniti.  Tudi jaz  sem  sprva.
tako mislil, dokler nisem začel primerjati razmer doma in tukaj. Motili bi me nerazvi-ti samoupravni odnosi, mor-da slabo gospodarjerye, veli-kokrat so odnosi predpostav-Ijenih do delavcev pri nas drugačni kot tu pa sem opu-stil misel na vrnitev.
Dobro se počutim. Hudo je tistim, ki sami vzpodbujajo nacionalizemm, ki sami sebi govorjjo, da so tukaj višek.
Ce si pošten in si dober dela-vec, menim, da ne moreš imeti težav, ker te imajo pov-sod radi.«
JADRANKA TRŠEK (me-dicinska  sestra   iz   Srbije):
»Pred 12 leti sem doma v Nišu zaman iskala delo pa sem poslala prošnjo na Kli-nični center in bila takoj sprejeta. Prva ieta so bila leta trdih preizkušenj, saj sem v začetku morala živeti v skup-ni sobi z dvanajstimi dekleti. Delala sem z otroki in sprva jih nisem razumel kar mi je povzročalo hude glavobole. No, ko je bila ta ovira prema-gana, sem se počutila mnogo bojje. V Slovenui drugače ži-vite kot pri nas, drugače mi-slite, a sem se vsemu prilago-dila, saj sem se omožila s Slo-vencem. Tako grem le enkrat na leto domov. Tu sem se zdaj povsem ustalila in ni-mam občutka, da bi me kdo gledal postrani zato, ker sem druge narodnosti.«
PETRA PAULIČ (prodajal-ka iz BiH): »Z možem sva že toliko časa zdoma iz Banjalu-ke, da sva v Ljubjjani že kar doma. Tudi hišo smo si tu počasi zgradili in domov gre-mo le nekajkrat na leto. Z ljudmi dobro shajam, tudi prjjatejjev nam ne manjka in res ni, da bi se pritoževala. Treba se je pač prilagoditi ti-stim, s katerimi živiš pa je do-bro. Če mi je kdaj kdo kaj re-kel, sem preslišala; sicer pa so tiudje prijazni, če si tudi ti takšen z ryimi.<
RUŽICA PEROVIČ (delav-ka s Kosova): »Mož je služil vojsko v Sloveniji in si je že tedaj našel delo tukaj. Potem je še mene povabil sem. V
začetku mi je bilo tako hudo, da sem velikokrat jokala. Ni-sem znala jezika, stanovala sva pri zasebnikih, nisva ime-la pryateUev; hotela sem do-mov. Res je, da me nihče ni žalil zaradi druge narodnosti, a nisem se mogla privaditi na slovensko zaprtost vase. Pri nas živijo sosedje v nekaki skupnosti, tu pa si še dober dan ne rečejo, kot da bi bili skregani. No, vseeno sem si našla prijateljice, zlasti po-tem, ko smo se preselili v Ro-gov blok in danes smo se tako vživeli v Ljubljano, da se ne mislimo vračati na Ko-sovo. V tovarni se dobro počutim, rada itnam svoje de-lo, če kaj potrebujem, mi gre-do na roke; res mi je dobro.«
MOMIR SIRAR (strežnik z BiH): »Tudi mene je v Slpve-nijo prignal zaslužek pred sedmimi leti in nisem se uš-tel. Ničesar mi tu ne manjka, tudi z osebnim dohodkom sem zadovoljen. Na začetku je bfl, seveda težko, preobrat v mojem življenju pa je po-menilo stanovanje, ki sem ga dobil od solidarnostnega sklada. Lepo sem se vživel v okolje, otroka sta se mi rodila tukaj In lepo govorita sloven-sko. Z ženo, ki je tudi iz Bo-sne kot jaz, imava dovolj pri-
jateljev, tudi med Slovenci in se prav lepo razumemo. No, včasih morda res pride do ka-ke neprijetne besede, a vse je odvisno od tega, kako se ob-našaš. Včasih, a le redko, pri-deš do tega, da se narediš, ka-kor da ne slišiš pa je vse v redu. Živjjenje je pač takšno, da se je treba prilagoditi oko-Iju, kamor si prišel.«
BEISA KURTOVIC (likari-ca iz BiH): »Doma sem v Pri-jedoru in sem me je pripeljala sestra. Navadila sem se živeti v Sloveniji, čeprav mi včasih ni bilo lahko. Rada imanT Ljubljano, ker sem si že od nekdaj želela živeti v večjem mestu. Nerazum\jivo mi je le to, da je mesto ob nedeljah kakor izumrlo. Ne vem, ali Ljubljančani ne marajo svoje Ljubljane ali kaj je, saj pri nas ob nedeljah vsi drvijo v večja mesta. Odločila sem se, da ostanem v Sloveniji. S fan-tom namensko varčujeva za
stanovanje in upava, da bova enkrat rešena podnajemni-štva. Kar se ti6e kakega zba-danja, moram reči, da vse vzamem za hec in še sama kaj pristavim in tako ni nihče užaljen. Ne manjka mi prija-teljic, če kaj pogrešam, po-tem so to edinole starši.«
A. A.