Solkan, sobota 10. aprila 1948.
Poitnlna plačana * gotovini.
Leto II., Štev. 8. — Posamezn Številka 2 Din
S tekmovanjem in pospešenim delom za dvig gospodarstva se pripravimo za ll> kongres Osvobodilne fronte
★	GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA G U KI S K l OKR A ]__★
alf«
Otvoritev okrajnega avtomobilskega podjetja' v Solkanu
' * - :■■■ ^ , *■
mm	.
M delom ms volitve delegatov xa tcomgres 0$
V okraju Gorica se pripravljamo na
H. Kongres Osvobodilne fronte
Ko je bil 21. marca, prav na dan volitev v okrajne ljudske odbore objavljen v našem centralnem tisku sklep IOOF Slovenije, da bo v dneh 26. do 28. aprila 1918 drugi kongres Osvobodilno fronte v Ljubljani, se je takoj začelo po vsem okraju živahno razpravljanje o pripravah za kongres. Cim se je zvedelo, da se bo za kongres volilo v našem okraju 41 delegatov, se je med našimi člani OF začelo živahno razpravljanje o kandidatih za delegate. Za vsakega kandidata po-seboj se je na sestankih krajevnih odborov OF v vsaki votivni enoti ugotavljalo, a« jo najboljši med najboljšimi, ail zasluži, da zastopa svojo vo-livno eneto na kongresu in ali bo poročilo o delu in uspehih OF med prvim in drugim kongresom in smernice za nadaljnje delo OB^ ter vtis« z drugega kongresa OF znal pravilno prenesti med elane OF v svoji votivni enoti. Kandidati za delegate za II. kongres so bili že po vseh volivnlh enotah izbrani in sprejeti na skupnih sestankih vseh krajevnih odborov OF na področju vsake voUvne enote. Za kandidate so izbrani tovariši in tovarišice iz vseh slojev našega okraja; delavci, kmetje in delovna inteligenca, moški in ženske, stari in mladi, tako da se lahko reče, da so to ljudje iz ljudstva, ki zares predstavljajo ljudstvo, kar dokazuje, da je OF resnična predstavnica ljudstva kot celote.
Po izbiri in določitvi kandidatov za delegate za II. kongres pa se je takoj začelo razpravljanje o volitvah delegatov in načinu volitev ter o udeležhi. Glavna skrb članov-vollvcev je, kako omogočiti čim večjo udeležbo na zborovanju, na katerem bodo volitve, kako stvar urediti, da bo glasovanje šle hitro od rok in kako omogočiti gla-sevanje na volitvah onim, ki bi so iz upravičenih vzrokov ne mogli udeležiti volitev delegatov za kongres.
V pripravah za II kongres se je razgibalo tudi tekmovanje. Vas Medana v Brdih in Predmeja nad Ajdovščino ostro tekmujeta med seboj, katera bo prej in bolje zgradila svoj zadružni dom. Tudi v Frvačini, Gradišču tli nekaterih drugih krajih je delo za grad-njo zadružnih domov precej oživelo. Marsikateri krajevni aktiv OF in uprava za gradnjo zadružnega doma, lil so imeli boljše pogoje za zgraditev zadružnega doma kot popolnoma po-. žgana vas Predmeja ali pa Medana v Brdih, danes spoznava, da je kriva samo njihova lastna malomarnost, da ne bodo imeli že ob II. kongresu OF svojega zadružnega doma.
Šibka točka v tekmovanju in v delu naših krajevnih odborov OF sploh pa je statistika, redno plačevanje članarine, plačevanje Socialnega /čada in evidenca nad vsem- delovanjem članov OF. Prav v predkongresnem tekmovanju bi morala biti osnovna naloga vseh krajevnih odborov OF ta, tia uvedejo točno statistiko in ‘ia _J° bodo potem tudi dosledno izpopolnje-vali jn še izboljševali.
Tudi politično delo mod ljudskimi množicami morajo odbori OF poživiti v predkongresnem tekmovanju. Naši Ijudje bodo ob dobrem političnem delu kraj©ynih odboro^ OF žiyo začutili vse velike uspehe OF od ustanovitve leta 1941. pa do zmage nad okupatorjem in domačimi izda jalci in osvobo-dltive naše domovine, od I. kongresa OF, za časa borbe proti ZVU za našo priključitev k FLRJ do H. kongresa, ki bo v času velikega delovnega Paleta za Izvajanje planskih nalog v drugem letu Titove petletke.
Za izvajanje planskih nalog v našem gospodarstvu na vasi morajo biti
prav člani odnosno odborniki OF tisti, ki prvi pokažejo pravo pot drugim. Predkongresno tekmovanje mora poživiti tudi pomoč OF odborov krajevnim ljudskim odborom pri izvajanju nalog, ki jih bnajo KLO-ji. lio sklepanje pogodb za pridelovanje semen slabo napreduje, takrat sj> jo treba vprašati, kaj so člani OF-odbora na vasi že sami storili za sklepanje pogodb. Razumljivo je, če kmetje člani OF odbora niso sklenili pogodb za pridelovanje semen, da tega tudi drugi kmetje ne storijo, ker je pri nas na Primorskem aktivist OF med našim ljudstvom tako popularen, da vse čaka, kaj bo on napravil. Ce pa on še ni sklenil pogodbe za pridelovanje semen ali prodaj svojih pridelkov po vezanih cenah, je jasno, da to zakriva orientacijo drugim. Ob teh prilikah se je treba spomniti samo na čas narodno osvobodilne borbe na Primorskem, ko so tam, kjer »o šli prvi aktivisti v partizane, šli za njimi vsi ostali; kjer pa je kateri ostal doma In pod krinko terenca spravljal druge v partizane, tam je bilo godrnjanje in raz-voj OF je bil oviran.
Dolžnost krajevnih odborov OF v
Prihod novih mladinskih delovnih brigad na gradilišče nove Gorice
Na gradilišče Nove Gorice sta pred dnevi dospeli I. Hrvatska mladinska brigada iz Slavonskega Broda in I. Komsomolska bosansko - hercegov. ska brigada. Slovenske brigade na gradiiiišču im vse primorsko ljudstvo je no-vodošle brigadirje in brigadirke iz bralske Hr-vatske in Bosne . Hercegovine navdušeno sprejelo. Na fiz-kultuimem igrišču e o jim priredili velik pozdravni miting. Navdušenje vseh prisotnih je še bolj utrdilo brat. sko vez med našimi narodi, ki se je kovala že med borbo.
V Novi Gorici se je formirala brigada primorske mladine »Mihe Marinka«, ki je te dni odpotovala na gradnjo mladinske proge Ni-kšič—Ti. tograd v Črno goro. Mladinci iz Goriške, Tolminske, Sežane in Krasa so pred svojim odhodom pomagali cista, lini brigadam, da bi bila Nova Gorica iimprej dograjena.
Mladinske brigade in delavci z zanosom in velikim delovnim poletom delajo za uresničitev tega načrta — izgraditev novega mesta. Glavna de-
----------- — -> »J®	P« gradnji mestne
tem času je tudi, da nudijo vso pomoč središčne ulice, reguilacnp tpotoka Kor. pri usmerjanju kmečkih zadrug pri na im gradnji velikega taborišča za pripravah za odkup mleka po veza- spreiem novih delovnih brigad m de-nih cehah. če ne bo že sedaj resnih lavcev. lo dni bo dospela, na gradi,
- - - - [išče še celjska mladinska delovna
organizacijskih priprav za zbiralnice, za posodo, za prevozna sredstva, za popravilo mlekarskih strojev za predelavo mleka, veščih ljudi za prevzemanje in predelavo mleka, bodo prav gotovo te pomanjkljivosti povzročile upravičeno kritiko med našimi kmeti v najbolj oddaljenih in včasu vojne najbolj prizadetih vaseh, kjer v naj-več primerih tudi nimajo kaj drugega kot mleko prodati po vezanih cenah.
Na to opozarjamo zaradi tega, ker imamo prav te dni slabe izkušnje z odkupom jajc, katerih je sedaj po vseli vaseh dovolj. Ker pa nima okrajna poslovna zveza za to pripravljene potrebne embalaže, se dogaja tako, kot se je dne 6. t. m., ko so na gradi-lišču Nove Gorice potrebovali 1000 jajc, pa jih nikakor niso mogli dostavili zapadi pomanjkanja embalaže.
V pripravah na II. kongres je potrebno, da našt krajevni odbori OF na osnovi velikih političnih In gospo-darskih uspehov v teku treh let po osvoboditvi utrjujejo zaupanje v OF in našo ljudsko oblast s prikazovanjem velikih uspehov v izvajanju našega petletnega plana in dviganju življenjske ravni delovnega ljudstva, To, da se v Solkanu postavijo ljudje v vrsto pred trgovino In stoje ter čakajo po več ur, da pridejo na vrsitio in kupijo blago na nakaznice, do katerega so upravičeni In ga morajo vsak čas tudi dobiti, je brez dvoma ustvarjanje psihoze o pomanjkanju, ki j° ustvarjajo sovražniki ljudstva in vojni hujskači. Našim ljudem je treba ou.Crito povedali, da bo blaga pri nas vedno več, ker ga ljudstvo samo s svojim'<jelom za plan izdeluje.
Prav v\teh dneh zaseda jo novoizvoljene okrajne ljudske skupščine po vsej Sloveniji., Tudi okrajna ljudska skupščina za okaraj Gorica bo zasedala 11. t. m. Na tej« zasedanju Ivo sprejet tudi okrajni petični pla-n, ki bo postavil pred ©ilbo>«, ©F -nove važne naloge. Od tega zs»eo,rMS\2l> kon-gresa se bodo krajevni odbori Op' j„h-ko sami seznanjali in seznanjali tu<M pomeli te proge, ljudstvo po vaseh z našim okrajnim planom. Zato na delo že v začetku, da se bo plan začel dosledno izvajati, kar je poroštvo za dosego ln mogoče tudi za prekoračenje našega prvega petletnega plana ln kor bo dajo tudi najboljši pečat n, kongresu Osvobo-dilne fronte.
,tKMWWWWO« MM.........
brigada
S 1. aprilom p je na gradilišču z uspehom zaključil strokovno politični tečaj, ki je bil organiziran z namenom, d,a se usposobi dober komandni kader za delovne brigade, ki bodo odlle iz Slovenije na razne zvezne in republiške akcije.* Na tečaj se je priglasilo 54 mladincev iz vaeh krajev Slovenije, ki se hočejo posvetiti delu v brigadah. Tečaj je bil za to briga.
Med plapolajočimi zastavami svojih delovnih brigad pripravljajo mladinci gradilišče Nove Gorice
divje velike važnosti. Znanje in izkušnje, ki so si jih pridobili na prejš. njih delovnih akcijah, so dale popolnejše ©Milke, da bodo kos vsem nalogam, ki so pred njimi.
Petnajst najboljših tečajnikov je že pred zaključkom tečaja odšlo s svo. jimi brigadami in četami na gradnjo c-ešte »Bratstva in edinstva«, nekateri so odšli v Črno goro na gradnjo proge Nikšič—Titograd, ostali pa bodo šli po razporedu na bodoče dolžnosti, na zborna mesta, kjer se bodo for. mirale nove mladinske brigade prve in druge izmene.
Odhod goriške mladino v Črno goro na gradnjo proge Nikšič—Titograd
Konferenca hercev NOB v Solkanu
Da poživi politično in kulturno delo med demobiliziranimi borci in aktivisti NOB- jc okrajna Zveza borcev Nova Gorica sklicala dne 4. t. m. posvetovanje vseh predsednikov,in tajnikov zve* ze na vaseh. Tega vaznega posvetovat nja se jc udeležilo 38 zastopnikov kra* ievnih zvez.
Po splošnem političnem in gospodar« skem pregledu, ki ga je podal sekretar Osvobodilne fronte okraja Gorica tov. Primožič Jože, se je razvil živahen Posvet o bodočih nalogah, ki stojijo Pred Zvezo borcev. Nekatere organizacije so pokazale že lepe uspehe- V Gradišču pri Renčah so v akciji za zgradnjo zadružnih domov izvršili 530 Prostovoljnih delovnih ur: v Medani tekmujejo z ostalimi množičnimi orgaa Pizacijami, kdo bo čimveč prispeval, da bo zadružnin dom pod streho; v Anhovem so postavili lep spomenik 0 talcem; blizu Dornberga že stoji lepa spominska plošča, kier so padli gari« baldinci. Širom okraja se vidijo ob ce« stali in potih mnoga lepo okrašena znamenja in spominske plošče z imeni Padlih borcev, ki so dali svoia življenja za osvoboditev domovine- Vsi ti uspehi bi bili še vidnejši, če bi zveze po vaseh Poročale o svojem izvršenem delu in morebitnih težavah, na katere naletijo Pri izvrševanju svojih težkih in odgo« Mornili nalog.
Po končani diskusiji so bili sprejeti naslednji sklepi:
Pošiljali bodo mesečna statistična predgledna poročila. V vsaki vasi, kjer jih še ni, bodo organizirali delovne čete, ki bodo sodelovale pri gradnji zadružnih domov. Tesno bodo sodelo« vali s krajevnimi ljudskimi odbori in ostalimi frontovskimi organizacijami ter jim pomagali pri izvajanju njiho« vih nalog. Razgibali bodo kulturno življenje na vasi. Pregledali in ugotovili bodo, v koliko so krajevni ljudski od* bori na vaseh rešili vprašanje invali* dom iz prve in druge svetovne vojne ter onih, ki so postali žrtve fašistične« ga terorja. Vse njihovo delo bo usmer* jeno v utrjevanje nove Jugoslavije ter demokracije in miru v svetu.
»Nikišič—Titograd« je bilo geslo, ki je v preteklem mesecu začela krožiti v naših aktivih LMS med vso mladino v goriškem okraju. Če si šel na mla* dinski sestanek, si kar hitro ugotovil, da se je o tem vprašanju vodil živahen razgovor.
kratkem času prijavilo nad 70 mladin* cev, med katerimi je okrog 22 mla* dink.
Izgledalo je, da bo mladina zadostila obveznosti, ki jo ie sprejela, to je, dati P; progo Nikšič—Titograd 70 brigadir* ]ev. Vendar jih ]e od teh precej odšlo
Imeli pa smo tudi ljudi, katerim ni bilo všeč, da si je naša mladina zbrala v brigado, ki nosi ime našega pred* sednika vlade LRS Mihe Marinka. Tem ni bilo do tega, da naša mladina v okviru delovnih brigad daje vse svo* je sile od sebe za izvedbo nalog v okviru petletke. Primer takega proti* ljudskega elementa smo imeli tudi v Kronbergu, kjer je neki gostilničar nagovarjal mladince:	»Kaj je sploh
treba hoditi na udarniško delo v briga* do, raje bi ostali doma in delali ter zaslužili!« Mladinci se tega človeka niso ustrašili in mu jasno odgovorili, da jih niti on, niti kdo drugi ne bo odvrnil od njihovega cilja, to ie izgrad* nje proge Nikšič—Titograd.
Drug tak primer je bila tovarišica Magda, članica aktiva LMS v Dom* bergli' kateri tudi ni bilo povsem všeč. da so se najboljši mladinci iz Dom* berga odzvali klicu svoje mladinske zavesti in se javili na gradnjo Ona jc tudi skušala vplivati na dince, češ, da so neumni, ker gredo in podobno.
No, četa se le kar hitro formirala. Par dni pred odhodom so se zbrale v kronberškem gradu vse čete:	sežan*
ska, tolminska in goriška, ki sestav* ljaio brigado »Miha Marinka- Zbrale so se, da se brigadirji medsebojno spo* znajo in uvedejo v brigadno življenje.
ta namen je celotna brigada delala na gradilišču Nove Gorice.
V delu je bilo lahko razločiti že preizkušene brigadirje, one iz Brčke« ga, Šamaca in Lijaka ter iz drugih delovnih akcij, med njimi udarnika iz Brčkega in šamaca, komandirja čete Rovtarja iz Kamenj. Tudi Cvetko iz Vipave, ki se je lansko leto udeležil gradnje proge Šamac—Sarajevo in regulacije Lijaka, se je trudil, kako bi svbjc delovne izkušnje prenesel na vse ostale brigadirje. Tudi drugi so kar dobro izvežbani brigadirji.
Dne 3. aprila se ie brigada zbrala na postaji v Gorici in čakala na odhod. Bilo je zelo živahno. Mladinci so pre* pevali svoje borbene pesmi, ki so daleč tja preko krivične meje oznanjale in kazale borbenost naše mladine . Lepo okrašeni vagoni s parolami so kazali, da je ta mladina pripravljena dati vse za izgradnjo našega gospodarstva, za uresničenje petletke.
Po nagovoru predstavnika okrajne« ga odbora LMS se je namestnik ko« mandanta brigade zaobljubil, da bo brigada častno nosila ime predsednika vlade in izvršila to, kar od nje priča« kujemo. Aktiv LMS okraja Gorica ie poklonil v znak priznanja brigadi lepo knjigo. Mladinci so nato poskakali v vagone in med petjem in vzkliki ter pozdravljajem je krenil vlak s postaje.
Kramp in lopata v rokah zavednih mladincev ustvarjata ne samo Gorico, marveč tudi novega človeka
»Grem v Nikšič—Titograd, da pri« pomorem izgradnji naše bratske repu« blike črne gore«, je delal mladinec Viktor iz Dornberga, demobilizirani borec J. A.
Tako so se prijavljali mladinci in mladinke v našem okraju. Navdušeno so se odzivali, ko jim je bil obrazložen a ostala mladina ie obveznosti, da bo njihovo nadoknadila s skupnimi de* lovuimf tjio&ni. Na tak način se je v
na odslužitev roka v vrste Jugoslovan* ske armije.
Pri tem je potrebno podčrtati, da so nekateri aktivi docela izpolnili svojo obveznost in jo celo prekoračili, kot na primer Kamnje, Lipa na Krasu, Vi« pava. po drugi strani pa so nekateri aktivi, kot so Bilje, Bukovica in še nekaj drugih, absolutno prezrli to na* logo. V tem se vidi ravno pomanjklji« vost tolmačenja tako važne naloge na* ši mladini.
Potok Koren na podrtju Nove Gorice pred regulacijo
Bodoča magistrala Nove Gorice je v glavnem že zgrajena. Zdaj delajo še odtočne kanale ,
1. maja bo otvoritev okrajnega av-topodjetja v Solkanu. Novo podjetje je na primarnem prostoru in ima ze. lo praktično urejene prostore. Največji prostor je odrejen za shranjevanje avtomobilov, ki so v popravilu; po. leg bodo posebne škropilnike za čiščenje. Razne delavnice, kovačnice in drugi poslovni prostori so talko razporejeni, da bo delavstvo izgubljalo čim manj časa pri svojem delu. Podjetje pri gradnji »veje nove delavnice ni pozabilo na svoje delavstvo. V gornjih prostorih bo lepo urejena večja
z radijskim ajparatom, Časop« šahovnicami in dTUgim, kjer se člani sindikata lahko posvetili 'i, kultunimu oddihu in zabavi.
j bodo pripravljene po. sobe. Tudi na kopalnico za de-> niso pozabili, rva podjetja in delavstvo razporejanju prostorov in ureditvi . v novi stavbi vedelo, da bo tre-- nuditi delavstvu ne samo pri delu, mpak tudi v prostem času čim več idobja.
B. M.
Na milijone kubičnih metrov bo treba prekopati in prevoziti na gradilišču Nove Gorice. Delovni polet mladinskih brigad je porok, da bo tudi to delo pravočasno opravljeno
Cesta Colo brdiHBreg — delo briških prostovoljcev
Tudi dela pri regulaciji poteka Koren hitro napredujejo
Dne 30. marca Je bila izročena pro« metu nova poldrug kilometer dolga cesta Golo bro—Breg v zapadnih Br« dih. Krivična razmejitev v Brdih jim je presekala ceste, polja, vinograde in travnike, često je ločila tudi gospodar* ska poslopja od kmetskih hiš. Vašča* nom Brega pa Je onemogočila vsako prometno zvezo- Edina cesta, ki je tekla po dolini v Gorico, jim je odreza* na. Vaščani so si pričeli sami utirati pot v dolino, da se povežejo — čeprav po ovinkih dalč naokrog — s svojim središčem Novo Gorico in ostalimi brl* škimi predeli. S prostovoljnim delom so izvršili ves izkop in druga zemelj* ska dela. Tlakovanje in druga tehnična dela na novi cesti pa so vizvršili de* lavci okrajne uprave za vzdrževanje cest.
Ob nedeljah so prihiteli na pomoč tudi prostovoljni delavci, kmetje in mladina iz okoliških vasi- Neke nedelje pa ie dospela na gradilišče tudi mladinska brigada iz Nove Gorice, da po* m a ga prebivalcem te skrajne sloven* ske vasice na našem zapadu. Med do* mačimi delavci prostovoljci je bil tudi
821etni po domače imenovani očka Martin, ki je marljivo opravljal razna cestna dela in vzpodbujal še ostale k delu, da se vas s to novo prometno žilo gospodarsko okrepi. Pri delu je prišla do izraza prava neuklonljiva ljudska volja, ki ie hotela dokazati svetu, da se danes v svobodi z vese* ljem gradijo ceste, zadružni domovi, obnavljajo v vojni porušen! domovi in opustošena polja in vinogradi.
Sočna goriška Brda so kot en sam raznobarvni pamladni cvet. Kmetje delajo na poljih in vinogradih, poleg tega še najdejo čas, da gradijo ceste in za* družne domove. Niso se uklonili ter so kljubovali vsemu naslilstvu fašistične Italije, ki jih Je hotela potujčiti. Briški kmet*kolon si ie priboril svobodo, da* nes je sam gospodar na svoii zemlji. Ljudska oblast jim ie po priključitvi prinesla prostost in lepše, srečneiše življenje. V svojih zadružnih domovih, ki jih gradijo v Brdih, bodo imeli svoje kreditne oddelke, obsežne vinske kleti, predelovalnice in sušilnice za sadje, in prostorne kulturne dvorane s kino* aparaturami.	juSt
...................................
Spomladanska setev je ena najvažnejših proizvodnih nalog, ki se postavljajo pred našo kmetijsko službo in naše kmečke delovne množice
Zakaj ni setev na Goriškem
načrtno izve&ena
Lepa pomlad le kmetom v goriškem okraju, omogočila pravočasno izvedbo pomladanske setvene kampanje. To* da te lepe pomladanske dneve so vi• deli le •kmetje, niso pa jih pravilno iz* koristili naši krajevni ljudski odbori, še manj kmetijski odsek pri okrajnem ljudskem odboru.
Razdeljevanje semen, ki je bilo za izvedbo pomladanske setvene kampanje bistvene vainosti, ni bilo niti naj* mani načrtno. Tistih 7 dkg semenske pese, ki jo je delil KLO Šempas, pač ne more koristiti nobenemu kmetu pri dvigu njegove živinoreje. Krajevna za* druga, ki Je seme delila, ga je razdelila vsem kmetom, namesto da bi sklicala zadružni odbor, kjer bi se kmetje med seboj pogovorili’ komu naj se seme dodeli. To seveda ni moglo nikomur koristiti. Razumljivo je, da bi morala kmettjski odsek in okrajna poslovna zveza posvetiti semenski službi večjo pažnjo ter od krajevnih zadrug zahte• vati redno poročanje ter pravilno raz* deljevanje na tak način, da bi res lahko koristil mšerhu kmetijstvu, kar je ena glavnih nalog naše prve petletke. Če bi se seme pravilno razdeljevalo, bi bilo krajevnim zadrugam tudi lažje sklepati pogodbe za pridelovanje semen na privatnem sektorju, kalti kmet je zainteresiran na pridelovanju se* men, ker mu to dale ugodne pogoje za nakup industrijskih izdelkov. Prav za* to, ker nismo skupno s krajevnimi za* dragami pravočasno In pravilno delili
semena, nima kmetijski odsek do da* nes še nobene evidence, koliko se bo v letu 1948. pridelalo semen v našem okraju. Potrebno pa je> da se tudi kmet sam zaveda, da s tem, ko prideluje seme na luštni zemlji, omogoča sebi in vsemu okraju preskrbo s semeni v prihodnjem letu. Zdaj je na terenu ekipa, ki nudi KLO*jem in zadrugam po* moč pri sklepanju pogodb. Njena na* loga je tudi, da KLO-jem raztolmači še nejasna vprašanja ter jim strokovno pomaga pri izvajanju stevcne kam* panje.
Se danes je na terenu precej semen* ske čebule. Nevarnost je, da se pokva* ri; zato je naloga vsakega posamez* nika, predvsem pa uprav državnih po* sestev, kmetljsko-obdelovalnili zadrug in krajevnih ekonomij, da takoj stopijo v stik s krajevno zadrugo in okrajno poslovno zvezo ter odkupijo primerno količino semenske čebule, da jo pose* jejo. Na ta način bomo zagotovili kritje potreb čebule v goriškem okraju ter nudili ugoden odkup. Tudi množične organizacije morajo skrbeti, da se to seme ne pokvari v skladiščih krajev* nih zadrug.
V kratkem se bo delila ozir■ zame* njevala semenska koruza, ki ni iz do* mačih krajev, ampak je križanka, ki daje za 10 do 20 % večji hektarski donos kakor domača. To seme pa je priporočljivo sejati samo eno leto, kajti kasneje izgublja zaradi spremenjene klime na donosnosti. Razumeti pa
moramo, da je v današnjih prilikah nujno potrebno, da dvignemo hektarski donos koruze. Za zamenjavo so do* volj ugodni pogoji, kalti kmet lahko dobi za 10 kg lastnen 10 kg te heteroz* ne koruze.
Tudi strojno traktorsko oranje se je poživilo’ saj orje v goriškem okraju 13 traktorjev »USTROJ«*a in 8 privat* nih’ kateri so pričeli v zadnlih dneh delati disciplinirano in v korist celotnih vasi. Kmet mora poleg kontrolorjev »USTROJ*-a Uidi sam paziti na izvr* ševanje dela ter traktoristom povedati, kaj le pravilno, kaj je nepravilno na njegovi njivi, saj ima on že mnogolet* ne izkušnje, ki sl jih morajo naši mladi ljudje šele pridobiti.
Glavno težišča vsega tega dela pa je na setveni komisiji pri okraju, in na setvenih komisijah KLO*jev. Setve* ne komisije morajo postati operativni in propagadni Činitelj na vsa/, ki bo znal pravilno izvajati kmetijske naloge in kmetu prikazati potrebo in nujnost dviganja kmetijske proizvodnje. Za* ključiti je treba delo setvenih komisij in kmetijskih odsekov po pisarnah in Stopiti na teren h kmetu in mu tam povedati in prikazati, kakšna so sredstva, ki mu omogočajo dvig gospodar* stva. S čim večjim dvigom industrijske in kmetijske proizvodnje se bo tudi tem hitreje in izdatnejše dvignila blaginja našega delavca in kmeta, in s tem blaginja vsega delovnega ljudstva-
D. L.
Zakaj nam je potrebna statistika?
Pomen pogozdovanja im vrednost gozdov za naše bodoče narodno gospodarstvo
Dn« 17. dcc. se j« po dolgih letih pričelo pogozdovanje v velikem obsegu v našem okraju. Tega dne so se zbrala pridna dekleta tz vasi: Dol-Predmeje, Otlice ln Slokarjev na kratki goličavi, na Platnah nad Lokavcetn pri Ajdovičlni ob 8. url zjutraj k pričetku pogozdovanja, ki se je ta dan pričelo na površini, na kateri je bil pred več stoletji gozd. Zastopnik uprave državnih gozdov pri ILO-Gorica tov. H o j a k Ivan Je pozdravil vse navzoče delavke, jim želel pri delu obilo sreče in uspeha. Poudaril je, da ta površina, na kateri se bo pričelo pogozdovanje, ne prinaša sedaj naši ljudski oblasti oz. državi nlkaklh koristi, ko pa bodo zrasla drevesa, bodo prinašala ljudski oblasti milijone dohodkov vsako leto, kot jih prinaša sedaj Trnovski gozd. Poleg tega bo pa gozd zaščitil poljedelsko zemljo, jo Izboljšal, ko bo pospeševal padavine ln jo zaščitil pred velikimi vetrovi, ki nastajajo tu vsake pomladi ln Jeseni ln Iz odpadajočih Iglic se bo ustvarila najbolj rodovitna zemlja.
Po končanem govoru so dekleta pričela s kopanjem jam in sajenjem borovih sadik. Prvi dan je bilo izkopanih 2000 jam, posajenih sadik je bilo 1000 komadov. Ta dan je bil zgodovinski dan v gozdarstvu na področju Goriškega okraja. Sele naši potomci bodo znali ceniti naše delo, ko se bodo ponosno ozirali lz Vipavska doline na temne gozdove proti pianinom, kjer so sedaj še kraške goličave. Že v letošnjem letu nameravajo posaditi samo na Platnah 140.000 komadov sadik črnega bora. Nekaj dni po tem dnevu se je pričelo pogozdovanje na Kobilici pri Cepovanu. Na tem mestu se bo letošnjo pomlad posadilo 80.000 komadov raznih gozdcvnlb drevesnih vrst. Ce računamo, da se posadi na 1 ha površine £000 do 7000 komadov sadik, se bo letošnjo pomlad pogozdilo 70 ba kraških goličav. Prebivalstvo lz vseh krajev z začudenjem občuduje pogozdovanje v tako velikem obsegu. Radovednost ljudi je taka, da prihajajo na kraj pogozdovanja, da se na lastne oči prepričajo, kako poteka delo. Starejši ljudje svetujejo to ali ono drevesno vrsto, ki bi po njihovem mnenju bolje uspevala na teh mestih.
Na Kobilico je prišla k delu tudi šolska mladina s svojim učiteljstvom osnovnih šol čepovana, Vrat, Puštale In Lokve. Pionirji in pionirke lz Vrat so prinesli s seboj 4 pionirske zastave, ki so jih
obesili na kraj pogozdovanja na bližnja drevesa. Šolska mladina se je s svojim učiteljstvom Izkazala izredno disciplinirana in požrtvovalna pri delu. Od 8. do 15.30 so neprestano delali tako,' da so se botell koeati pri sajenju z odraslimi. Ako bomo Imeli tako učiteljstvo ln tako šolsko mladino, bomo dosegli pri pogozdovanju lahko velike uspehe.
Vse gozdne sadike sedaj prihajajo iz gozdnih drevesnic Izven našega okraja in sicer iz Tolmina, Logatca, Litije In Mengša, ki so nam po planu ministrstva za gozdarstvo LRS dostavile gozdne sadike. Bodoča leta pa se namerava vzgojiti doma v naših drevesnicah toliko sadik, da bodo zadostovale za pogozdovanje v našem okraju in po možnosti višek pa se bo Izvažalo izven področja našega okraja. Gradijo se z mrzlično naglico gozdne drevesnice v Cepovanu, Lokah in v Vipavi. V teh treh drevesnicah se bo vzgojilo do konca prve petletke okoli 12 milijonov sadik gozdnega drevja raznih drevesnih vrst. Gojili bomo v njih tako zvane eksote, to so tuja drevesne vrste, ki so bile in bodo Še prenešene lz drugih držav evropskega In ostalih kontinentov zemeljske oble. S temi tujimi gozdnimi vrstami se bodo delale pri naa poizkušnje, če bodo uspevale na kraškem terenu. Če se bo pokazal uspeh s temi eksotaral, se bo pričelo saditi tuji gozdne drevesne vrste poleg naših domačih gozdnih vrst, ki bodo izboljševale kraška zemljišča. Že samo to, da se bo v naših drevesnicah vzgojilo gozdne sadike v tako velikem številu, da bo zadostovalo za pogozdovanje Krasa, je velik uspeh naše ljudske oblasti, ki posveča pogozdovanju Krasa veliko pozornost.
V prvi petletki je v okrajnem načrtu gozdno-kulturnih del za pogozdltev na novo 700 ha krašklli goličav. Poleg tega je v načrtu za Izboljšanje v izpopolnitev čiščenja in redenja raznih sestojev 1500 hektarov. Uprava za pogozdovanje ln melioracijo Krasa pa Ima poleg tega v svojem načrtu za pogozditev ln Izpopolnitev dosti večjih površin kot pa sam okraj. Gledati pa moramo, da se vse te načrte tudi na terenu izvrši, da ne bodo ostali samo na papirju kot se je to dogajalo v bivši Jugoslaviji. Ljudska oblast, ki se naslanja na človeka, ki gradi s svojimi žulji v naši novi Titovi Jugoslaviji sebi In svojim potomcem lepšo bodočnost, bo zmogla to, kar nista zmogla napraviti
fevdalna Avstrija ln fašistična Italija. S tem našhn delom bodo tudi na onstran krivične mejo videli, kako se dela v državi, kjer ima narod sam oblast v svojih rokah in je tako zmožen napraviti sam to, kar drugi niso mogli, odnosno niso hoteli. Uresničiti moramo besede našega pisatelja Ivana Cankarja, ki jih je izrekel pred dobrimi tremi desetletji, da pride čas, ko sl bo narod pisal svojo zgodovino sam s svojili žuljaviml pestmi. V grmenju topov, brnenju letal in rezgetanju strojnic sl je pričel slovenski narod pisati svojo zgodovino, a v trudu in znoju jo sedaj nadaljuje v tako velikem obsegu, da bodo naša poznejša po-kolenja imela boljše življenje kot so ga imeli naši predniki, ko so trpeli pod raznimi Izkoriščevalci vseh vrst.
Kakšen ogromen pomen bo pa Imel gozd za vse druge panoge našega gospodarstva, se pa ne da popisati. Z lmlu strializacljo našega okraja sl bodo delovne množice iskale počitka v tišini ln v objemu gozdnega carstva, ki jim bo dajal razvedrilo in zdravje po napornem delu. Kmet sam bo zadihal svobodneje, ko bo videl, da Ima v gozdu močnega zaščitnika, ki brani vetrovom dostop k njegovi zemlji, ko mu burja ne bo več odnašala ln rušila njegovih gospodarskih in stanovanjskih poslopij. Povečale se bodo padavine, s tem pa rodovitnost zemljišča samega.
Zaradi tega se na masovnih sestankih, ki se vršijo širom Goriškega okraja v okviru ljudske univerze predava o gozdarstvu. Od KLO do KLO se prenaša ln zbuja med prebivalstvom zanimanje do pogozdovanja. Ravno na masovnih sestankih se prebivalstvu dokaže, kakšno vrednost Ima gozd v našem bodočem gospo darstvu. Edino gozd bo v bodočnosti izboljšal raven življenja prebivalstva v kraških predelih našega okraja. Šele takrat, ko bomo posadili zadnje kraške goličave, si bomo lahko z Veseljem podali roke in veselih obrazov rekli, da smo popravili to, kar so na naši zemlji uničili kruti tujcl pred več stoletji. Ljud ska oblast bo dosegla to, kar druge ne bi mogle doseči. Zaradi tega je važno pri pogozdovanju, da jo zainteresirano vse prebivalstvo za ta dela, ki so odločilnega pomena za naše bodoče gozdno gospodarstvo. Z razvojem naše Industrije bomo potrebovali vedno večjo količino tehničnega lesa, ki ga bodo dajali naši gozdovi.	Jože Kenk.
Statistika v vseh panogah našega planskega gospodarstva Je eden glavnih stebrov za uspešno vodstvo gospodarstva, posebno pa še v državi, ki je na poti v socializem, kakor je naša Jugoslavija.
Kljub temu, da se mnogo govori o statistiki in ob vsaki priliki prikaže njena važnost ne samo za skupnost, ampak za vsakega posameznega pridelovalca, je zelo zanemarjena in ne žanje tistega razumevanja, katerega bi morala žeti. Mnogi pojmujejo sia-iistiko samo kot neko kontrolo nad kmetovalci, da bi vedeli, koliko pridelkov pridela vsak posameznik. Tako razumevanje je popolnoma napačno. Naša država, ki vodi vse svoje gospodarstvo po planu, potrebuje vse podrobne podatke o vsaki stvari, tako za pravilno razdelitev industrijskih proizvodov kmetom, kot poljedeljskih pridelkov delavcem. — Vzemimo nekaj primerov, da nam bo stvar čimbolj jasna:
Kadar naročimo modro galico, ?e čisto naravno, da moramo tudi vedeti, koliko trt in breskev raste v našem območju; ako bi tega ne vedeli, bi se dogajalo to, da bi naro-
ročili preveč ali premalo modre galice.
Gornje pojasnilo pa še ni zadosti. To velja samo za naš okraj, kac se tiče naročila. Potrebna pa so statistična poročila tudi v našem centralnem vodstvu in to zaradi tega, da Vedo, koliko modre galice morejo tovarne pripraviti za kritje vseh potreb, na drugi strani pa, ako centralno vodstvo ne bi imelo ločnih podatkov o potrebah vsakega okraja, bi trpela razdelitev. Nekateri bi dobili preveč modre galice, drugi pa premalo.
V teku je pomladanska setev. Mnogi ite pritožujejo, da jim primanjkujejo semena. Zakaj to? Koliko naročil za semena je prejel okrajni kmetijski odsek? Do določenega roka niti polovica krajevnih ljudskih odborov ni poslala naročila. Skupno število naroči! pa ni doseglo niti dve tretjini. Med poštenimi kmetovalci so tudi špekuianti, kateri zahtevajo mnogo več semen, kakor so naznanili orne zemlje. Take elemente mora ljudstvo razkrinkati, ker so škodljivi skupnosti.
Evo konkreten primer: na kmetijskem odseku se je javila neka tova-
rišica, ki se je Jezila, da ji je bilo nakazano premalo modre gniice za njene trte. Vprašali smo jo, koliko trt ima. In res količina modre galice ni odgovarjala številu trt. Nato smo pregledali uradne statistične podaike in ugotovili smo, da je prijavila mnogo manjše število trt in zalo je dobila manj modre galice, kakor bi je potrebovala.
Ce pogledamo kapitalistične države, kfer vlada nered in anarhija v proizvodnji in je glavni faktor po-ponudba in vpra&evanje po blagu, vidimo, da se stalno ponavljajo gospodarske krize, ki tako hudo prizadevajo naše pridelovalce. Zalo bomo razumeli vso važnost naše statistike in z naiVečjim zaupanjem dali ločne podaike naši ljudski oblasti.
Vsi se moramo zavedati, da je statistika koristna vsem, zato se morajo Krajevni ljudski odbori in tovariši, ki jim je zaupano to delo, potruditi, da bodo točno in pravočasno pOšljali vsa poročila, katera zahtevajo višji organi. V teku je pomladanska stetev, zato naj se vsi krajevni ljudski odbori potrudijo, da bodo redno pošiljali tedenska poročila in s tem pripomogli k izvršitvi naših gospodarskih planov. T o 1 e n
Lesno Mitstnfsko podjetje LIPA v Ajdovščini je preseglo letni plan v I. četrtletju za 27*1 %
Konec meseca marca je tekmovalna komisija na sestanku vsega delovnega kolektiva Lipa poročala o doseženih uspehih prvomaiskega tekmovanja, kar jih je bilo do začetka aprila. Uspehi so se pokazali prav po vseh oddelkih podjetja. Žaga je presegla mesečni plan za 46,3%, za-bojarna za 13,6%, mizarska delavnica pa za 53,9%. Z visoko kvalitetnim delom in delovno zavesijo vsega članstva sindikalne podružnice Lipa je bil plan celega podjetja za mesec marec presežen za 43.7%, iromeseč-ni pa za 10,2%. Letni plan, ki ga ima podjetje, so delavci presegli v tem času za 27,1%.
S takim pravilnim razumevanjem delavci lesne industrije Lipa presegajo postavljene norme in s svojim delom dokazujejo vsem, ki ovirajo naš gospodarski dvig, da so njihove namere jalove.
Najboljši udarniki Lipe
Vedrih Rudi, mizar lz Batuj, si Ja priboril udarniški naziv v našem podjetju. Prekoračil Jo normo za 25 % Je dober organizator dela in zna prenašati svoje znanje na ostale.
Rebek Alojzij
iz Dobravelj, znan kot borec v NOV, Je dvakratni udarnik. Prekoračil Jo normo za 27 %, Zaradi njegove pridnosti in marljivosti mu gre največje priznanje. S svojim vzornim delom vpliva tudi na ostale.
Piftot Ivan
doma iz Sela, je zgled delovne zavesti ln marljivosti ter mu gre naj-večje priznanje. Pri Izdelovanju oken za barake Jo prekoračil normo za 20%
la poglobitev dela sindikalnih podružnic
Odkup živine v našem okraju po vezanih cenah
V zvezi z novim načinom trgovanja po vezanih cenah se je zanimanje s strani kmetovalcev našega okraja precej hitro razširilo. Pomen odkupa po vezanih cenah so kmetovalci in kmečko obdelovalne zadruge ekoraj v celoti razumeli in se tako odkup iz dneva v dan veča. Kmetje so uvideli, da jjm tak način trgovanja (prinaša koristi prav zaradi tega, ker si lahko po nižji enotni ceni na. bavijo vse industrijsko blago, ki ga rabijo za svojo družino in za obdelavo zemlje. Važno pa je to tudi pri odmeri davkov, da bodo lahko s potrdili dokazali, da so oddali toliko in toliko pridelkov po vezanih cenah.
Kaši kmetje so'doslej nudili v glav. nem Odkupnim podjetjem in zadrugam klavno živino, fižol ln vino, to se pravi vse tiste pridelke, ki jih lahko nakupujejo naše kmečke zadru.
ge. Od začetka odkupa, to je od 13. marca do 81. marca, se je odkupilo po vezanih cenah goveje živine 7462 kilogramov, telet 5821 kg in drobnice 235 kg. S pravilnim tolmačenjem se bo uspeh odkupa po vezanih cenah dvignil tako, da bo dano kmetu in delavcu še več možnosti takojšnje zamenjave kmečkih in industrijskih proizvodov.
Tudi vino se odkupuje po vezanih cenah, kakor ostali kmečki pridelki. Je pa nujno, da odkupna podjetja in zadruge postanejo hitrejše pri odkupu in nudijo kmetovalcu industrijsko blago, ki mu po vezanih cenah pri. pada. Zadruge so dolžne, da zahtevajo od Okrajne zadružne poslovne zveze tisto industrijsko blago, kaleTO zahteva in potrebuje naš kmet in za katero bo dal vse svoje viške po ve. zanih cenah.
Nove ugodnosti za našega kmeta
sklh proizvodov po nižjih enotnih Cenah, Je vlada FLRJ izdala v veljavo rešitev o sklepanju kupnih in prodaj-
ta zvezi z uredbo o prodaji kmetijskih proizvodov po vezanih cenah s pravico do nakupa določenih industrij-
nih pogodb za vino, krompir, olivno olje, riž tn višnje.
Ta uredba zadene v Sloveniji le dva okraja, to je Gorico In Sežano.
Mislim, da bo lahko vsak kmet uvidel, kako naša vlada s preudarnostjo in npvim razumevanjem rešuje vse probleme ln odreja take odločbe, ki služijo v korist našemu delovnemu ljudstvu. Ob tej novi ugodnosti za kmete v našem okraju, ko bodo lahko sklepali pogodbe za vino in krompir in bodo lahko takoj ob sklenitvi pogodbe dobili predujem do 40 odstotkov dogovorjene vrednosti prodanih Izvodov, lahko vidimo, kako naša vlada misli na vse okolnostl, v kakšnih se nahaja danes krneči« človek v posameznem ^kraju.
Nobena druga oblaat. kot samo ljudska oblast, ki Je prišla iz ljudstva, ki jo je ljudstvo samo postavilo, prav pozna potrebe svojega naroda ln svojega kmeta ln lahko ukrepa po njegovih potrebeh.
Razvoj obrtništva v Mirnu
Miren pri Gorici se je v dobrih šestih mesecih po priključitvi razvil v cveteče obrtniško - industrijsko na. eelje. Na delo v svoj domači kraj se vračajo tudi tisti, ki so morali za ča. sa fašizma in poznejše anglo-ameri-ške okupacije, kjer je vladala neza. poštenost iskati zaslužka v tujini.
V tej vasi ob jugoslovansko - itali. jamski meji je že nekdaj spričo samoiniciativnosti vaščanov samih cvetela obrt.
Na pobudo krajevnega odbora Osvobodilne fronte in ostalih množičnih organizacij ee |e takoj pričela ob........—
nova obrtništva in lokalne industrije i kmalu' primanjkovalo domačih delav-ter obrtnih delavnic za gospodarsko I cev tar bodo morali tekati delovne
okrepitev in dvig blaginje na vasi. — Pričeli eo organizirati obrtniške zadruge, v katere so vstopili z velikim razumevanjem obrtniki. k| so zbrali skupaj nekaj orodja in strojev, kar je preostalo od vojne ter pričeli delati Fodjetni obrtniki v Mirnu so stopili v državni sektor. V vasi imajo okrajno čevljarsko podjetje, apnenico, mizarsko delavnico in delavnico za avtokaroserijo, ki jo upravlja okrajno udruženje vojnih invalidov. V režiji krajevnega ljudskega odbora imajo krojaško - šiviljsko delavnico in go. stlnaki obrat, kjer mislijo v kratkem organizirati tudi delavsko menzo. — Vsa ta podjetja bodo.ipostoptno še mo. derniizirana in razširjena, tako da bo
moči iz drugih okrajev.
Mizarska delavnica in delavnica av-tokaroserij delata s polno paro in imata mnogo naročil. Tudi čevljarsko podjetje, kj je moralo prebresti mnogo težav, vidno napreduje. Just.
POZIV
Potrebujemo čim preje:
50 učencev za gradbeno stroko zidanja 50 učenoev za tesarsko stroko 20 učencev za kamnoseško stroko
Zato pozivamo mladino, ki ima voljo ln veselje, da se vključi v te p .stroke. — Vsi zainteresirani naj se javijo na Posredovalnici za delo v Solkanu ali v Ajdovščini.
Vsak nastopi lahko Itakoj!
V času, ko se v kapitalističnih državah delovno ljudstvo bori z domačimi in tujimi izkoriščevalci za svoj življenjski obsioj, za mir in demokracijo, se lotevamo v naši domovini novih Velikih podvigov na vseh področjih življenja. Veliki delovni uspehi, ki jih naši kolektivi dosegajo vsak dan, pričajo o visoki zavesti ljud-.' stva, ki ve, da danes ne dela več ia tujca, izkoriščevalca, ampak ztSs« in za svoje boljše življenje.
Delavci in nameščenci vodijo s svojo strokovno organizacijo uporno borbo za izvršitev planskih nalog in s tem izgradnje socialistične družbe. Prvo plansko teto, lf.'b je bil plan proizvodnje ne samp dosežen, ampak tudi presežen kljub, raznim težavam in pomanjkljivostim, priča o tem. Ugotovitev, da iifiamo v naših delovnih kolektivih v času od julija do oktobra lanskega (bfn 34.187 udarnikov in noVatorjev,, da dela približno 75"/« delavcev po formah, da tekmujejo in si na vse mogoče načine prizadevajo dvigniti proizvodnjo in izboljšati kakovost izdelkov, nas mora navdajati z novim r’Sogumom pri našem d‘elu.
Neizpodbitno je. dn je odigrala pri teh veliki!^ uspehih sindikalna organizacija \jfeliko in važno vlogo. Vedno večie skrb, ki jo posvečajo sindikati čjJioveku-delavcu, ogrorrtm organizacijski razmah (saj šteje sindikalna organizacija miliion 50.000 članov),," velik razmah kulturno prosvef-nervc, dela, vse to pričo o tem, da so sind ikalne organizacije razumele na-loc-e. ki sla jih postavili Ljudska fronta in KP.
Pred sprejetjem peltetn?na gospodarskega plana je bi! IV. plenum Centralnega odbora Enolnih sindika-i tov Jugoslavije, ki je vnesel v našo j sindikalno organizacijo jasnosli z ozirom na široki razmah dela po sektorjih, ki obsegajo nrav vse. kar spada v delokrog sindikata, tarifna vprašanja in tekmovanje, izumi, novator-stvo, racionalna izraba strojev, surovin, tehnična in higienska zaščita delavcev, kullnrno-prosvetno delo, preskrba, flzknltura itd. Kjer se ie razvijalo delo po sklepih IV. plenuma Centralnega odbora Enotnih sindika-
Y
tov, so se takoj pokazali vidni uspehi. Tam so kolektivi tekmovali in posvečali vso skrb- dvigu proizvodni, tam se je razvilo kulturno prosvetno delo, tam 7j0 nastale razne kultumo-umetniške 9ytpine, lam so se zmanjšali -neupravičeni izoslanki od dela, skratka, dvignila se je delovna disciplina in kulturna raven članov.
Peti plenum CO ESJ je dal sindikalnemu gibanju jasno analizo političnega položaja in bodoče perspektive. Nakazal je sindikalnemu delu politično vlogo, ki jo imajo sindikati pri izvrševanju plana in krepitvi naprednih sil v svelu. Z jasnimi pogledi so naši delovni kolektivi drugo telo planskega gospodarslva začeli z bolj načrtnim sindikalnim delom. Napake, ki so jih na raznih sektorjih dela organizacije še delale, je nakaza! VI. plenum CO ESI, ki je bil 22. in 23. februarja t. 1. Predvsem je VI. plenum dal posebnega poudarka demokratizaciji sindikatov. V talnih yo.it-vah vseh sindikalnih organov ie izražena moč in enotnost delovnih mno-žic. Dvignil se bo pa s lem tudi čut odgovornosti sindikalnih vodstev na-pram članslvu, ki jim bo izkazalo svoje zaupanje.
Odprava birokratizma, ki se ie pojavil v nekaterih forumih sindikalne organizacije, je ena osnovnih nalog, jasno je, da zgolj administrativno poslovanje ni moglo življenjsko reševali vsakodnevnih problemov, ki so se pojavljali. Pošiljanje številnih okrožnic in suhoparnih direktiv, odredb in naredb ni moglo roditi fakili uspehov kot lopla tovariška beseda in nasvet. Prav tako je VI. plenum nakaza! nujno potrebo, da preidejo sindikati iz kampanjskega izvrševanja nalog v organizirano delo enakomerno na vseh sektorjih. Napake, ki smo jih zasledili kot n. pr. pošiy ljanj- dopisov in okrožnic s strani upravnega odbora podružnice na pododbore, kot se ie zgodilo v Anhovem, moramo čimprej odpravili. Tudi izgovori, ki so jih tu in tam podružnice navajale za svoio nedelavnost. češ. nismo dobili nobenih navodil, govorijo o tem, da so upravni odbori podružnic premalo čnali ča-
sopide, in da jih sploh niso študirali. )e še nekaj podružnic, ki »Delavske enotnosti«, republiškega sindikalnega glasila, nimajo naročenega. Ugotovitev, da je na »Rad« naročenih le 5 podružnic od 90 v vsem okraju, ni razveseljiva. Če pa pogledamo odnose, kot so ponekod vladali med delovnimi kolektivi n. pr. Plave in Dobrovo, vozovna delavnica Gorica, Gradbeno podjetje za ceste LRS itd., vidimo, da |e bilo vse premalo povezave med članstvom, prtemalo povezave med sindikalno podružnico in upravami podjetij. Tudi delovna disciplina je še danes v nekaterih podružnicah, kot Zidgrad-št. Peter, Goriške! opekarne, Gradbeno podjetje za ceste LRS, še ztelo šibka. Sn| so neupravičeni izostanki od dela zelo pogosti. Nepravilni odnos do tekmovanja in popularizacije najboljših delavcev v kotektivu se je pokazal v okrajnem čevljarskem podjetju v Mimu, ker so mislili, da ne bi bilo koristno popularizirati tistih, ki presegajo normo, da ne bi s tem užalili onih, ki napravijo mnogo mani. Ob točnejSim pregledu izostankov od dela ob ponedeljkih hiiro ugotovimo, da mnoge sindikalne podružnice v goriškem okraju sploh niso vodile evidence in kontrole nad trm. Sindikati posvečajo tudi vse premaio pažnje vzgoji in razdeljevanju kadra. Saj niso redka podjetja, v katerih opravljajo težaška dela strokovnjaki. Prav tako se marsikje pozablja na žensko delovno silo, ki bi lahko nadomestila moško. Razumljivo je, da vseh teh nedostatkov ne bo mogoče odpraviti tam, kjer sindikalna organizacija ni na nrhatu, kier se delo upravnega odbora izreza v suhem prakticizmu in birokratskem reševanju važnih /problemov.
Občni zbori, ki bodo v mesecih april, maj in junij po vseh sindikalnih podružnicah in pododborih, bodo mogli dokončno obračunali z vsemi omenjenimi napakami in pomanjkljivostmi. Zato pa so ti občni zbori tolikšni?: važnosti za nadaljnji razvoj sindikalnega dela in življenja delovnih kolektivov. Mnoge politične m dobre tehnične priprave inoraio biti delovni program si/idikalnih potnuž-nic v teh mbsscih.
Veliko pažnjo bodo morali člani sindikatov posvetili pravilni izbiri kandidatov za nove upravne odbore podružnic. Biti morajo dovolj politično razgledani in samosloini, da bodo naloge, ki se bodo postavljale pred njih, lažje in pravilnem razumeli ln izvrševali. Upravni odbori podružnic bodo morali imeli v svojem sestavu tudi večie število mladine in žena, kot so jih imeli dostej. Občni zbori nam morajo dali dobra in odgovorna vodstva podružnic za dnh.-o dobo. Ti odbori bodo morali izvesti mobilizacijo in aklivizacijo vseh članov sindikata, da bodo lažje m hitreje odpravljali vse dosedanie pomanj-kljivosii in da bodo uspešno izvrševali velilte naloge v zvezi s petletnim planom.	t>. L.
Strokovni tečaj elektrarne Dobiar
V prvomajskem tekmovanju je sin* dikalna podružnica elektrarne Dobiar organizirala večerni tečaj za splošno izobrazbo delavcev. Tečaj obiskuje okrog 30 učencev, največ iz vrst mla* dine, kateri manjka osnovno znanje, zaradi prejšnje raznarodovalne politike pod fašistično okupacijo. Do danes je tečaj imel 24 ur pouka. Vsi udeleženci so dobili vse potrebno gradivo za štu* dl). Na tečaju poučuje 5 predavateljev 9 predmetov.
Tečaj dobro napreduje, največ pažnje se polaga na to- da se tečajniki dobro nauče slovenskega jezika in da dobijo splošno izobrazbo. V centrali so uredili tudi knjižnico ter nabavili večje število sodobnih knjig in revij. Seznam knjig so razobesili na oglasni deski, tako da si vsak čitatell lahko že na* prej izbere primerne knjige, da se olaj* ša delo knjižničarke. Od časa do časa predvajajo poučne filme, katere delav* ci in vajenci z zanimanjem ogledajo. Na dnevno In periodično časopisie je naročenih 75 % delavstva. Najbolj so razširjeni »Ljudska pravica«’ »Delav* ska enotnost«, »Borba« In lokalni list »Nova Gorica«. Imajo tudi razna poučna predavanja.
Objava
Tovariš Čargo Stefan, pokojnega An* tona. rojen leta 1889., bivajoč na Kanalskem vrhu št. 9. je izgubil osebno izkaznico, katero proglaša za neveljav* no.
Podelitev prehodnih zastavic najboljšim gradiliščem zadružnih domov v Sloveniji
IOOF je budno sledil delu pri gradnjah zadružnih domov in ugotavljal dosežene uspeha pri vsakem gra-dilišču. Na osnovi doseženih uspehov je IOOF Slovenije izrekel priznanje petim gradiliščem za delo, ki so ga vložili v gradnje zadružnih domov in jun podelil v znak priznanja enome. sečne prehodne zastavice.
Zaradi dobre organizacije dela in visoke politične zavesti vaščanov so dosegla najboljše uspehe in si priborila rcipdblriSko prehodno zastavico naslednja gradilišča:
Oven v okraju Ljutomer, kjer je bilo s prostovoljnim delom opravljenih 8389 delovnih nr. Poleg tega so opravili še 292 voženj za prevoz opeke, 8 voženj za prevoz n|pna, 150 voženj za prevoz gramoza, kar znaša 4386 km z živinsko vprego in 23 vo. ženj s kamionom za prevoz lesa. Do sedaj so zbrali in že pripravili 100,000 kosov zidne cipeke, 10.000 kg ncga-Šenega apna, 11.700 kg cementa, 150 kilogramov železa, 35 kub. metrov tesanega in rezanega lesa, 100 kub. m. lesa za odranje, 200 kub. metrov gramoza, 55 kub. metrov peska in 20 m3 mivke. Zemlje za temelje so izkopali 70 m2. Izkop zemlje za apneno jamo znaša 74 m3, zabetonirali so 72 m3, zazidali z opeko že 195 m3.
ŽepovcJ v radgonskem okraju, ki ima 785 prebivalcev, so opravili do 25. marca 4101 delovno uro. Zbrali in pripravili so iz lastnih virov 55.000 kosov zidne opeke, 50 in3 stavbnega lesa, 5 m3 mizarskega lesa, 40 m3 drv za žganje opeke, 80 m3 gramoza, 10 m3 kamna, 100 m3 peska, 9000 kg apna, 6000 kg cementa, 2000 kg starega železa, zabelonirali pa so 135 ni3
temeljev; 135 voznikov Je opravilo 450 delovnih ur.
Medana — goriški okraj, kjer so do 25. marca opravili že 6000 prostovoljnih delovnih ur. Zbrali so 14.000 kosov opeke, 10.000 kosov zidne opeke, pripravili 244 m3 kamenja, 49 nr pe. ska, 42 m3 apna, 2200 kg cementa, 1500 kg starega in 700 kg gradbenega železa, zazidali pa so 70 m3 zidu.
1’esje — tolminski okraj. Do 25. marca so op na vrli 3827 delovnih ur. Zbrali so 70 m3 peska od katerega so porabili 55 m3. Lesa imajo 50 kub. metrov. Izkop temeljev je dal 201 m3 zemlje, zabetonirali so 370 m3. Zid se dviga že 7 m nad zemljo, meri pa 93 1113.
Zatolmin — okraja Tolmin. Tu je 350 ljudi opravilo do 25. marca 2481 ur. Zn temelje so izkopali 283 m3 zemlje, zabetonirali so 26 m3 in prav toliko zazidali. Zbrali so 1900 kg betonskega železa in prav toliko stare, ga železa, 20.000 kg gašenega apna, 120 m3 cementnih zidakov, navozili na gradčlišče 60 kub. metrov gramoza, 250 m3 kamenja, 70 m3 peska, 60 m3 cementa, 35 kub. metrov drv za kurjavo in 4 m3 desk.
Ker je gradnja zadružnih domov dobra in važna preizkušnja delavnosti in vztrajnosti organizacije OF in vasi, je potrebno, da krajevni odbori OF še več store in še bolj pomagajo pri gradnji, da bo lažje premagati vse ovire. Podaritev zastavice in priznanje, ki ga je dal IOOF Slovenijo tem gradiliščem, nam mora služiti za vzgled in v spodbudo za še vztrajnejše delo in za dosego čim več j ih uspehov.	M. R.
vit ven: h delih. Vsi se zavedajo, kaj rim ie prinesla svoboda, vedo ceniti kri, katero »o prelili toliki borci zanjo. Ljudje iz Predmeje pa niso samo dobri in požrtvovalni. Oni so tudi složni in svoje sklepe složno in hitro izvajajo.
Danes je predmet razgovora v vasi le gradnja zadružnega doma, kateri se dviga pod pridnimi rokami vseh vaščanov. »Mnogo snega v mesecu marcu, dež v začetku aprila nas je 6:cer malo zmotil, vendar mi se tega nismo ustrašili. Združeni s trdno voljo bomo gradili zadružni dom, če prav je naša vas porušena, siromašna in v goratem kraju. Zavedamo se, da danes nismo več sužnji izkoriščevalcev, temveč smo sami svoji gospodar ji, delamo zase in za svoje otroke«. Take in podobne razgovore slišiš danes iz ust Predmejčanov.
Vsi od pionirjev do starih ženic in mož z navdušen jem sodelujejo pri tem delu. Pionirji pomagajo pri raznih lažjih delih. Mladina ima svojo delovno četo s 25 mladinci, stara ženica Ivana Čibej, ki ima že 65 let je ponosna na svoj tram, katerega je prinesla na ramenih za zadružni dom
in še naprej dela prostovoljno na gra-dilišču. Ne zaostaja niti očka padlega borca v NOV, ki pravi: »Dosti ne morem več, vendar bo tudi moje delo pomagalo, da bo naš dom prej končan!«
Delavci tekmujejo, da prekoračijo normo. Delo je torej v polnem teku. Vse ljudstvo dela, da bi bil njihov zadružni dom gotov med prvimi ter si je rok zgraditve do 1. maja skrajšalo. Dvorano že pokrivajo, tako, da dela znotraj 6tavbe tudi dež ne bo oviral.
Na masovnem sestanku OF so določili ž.e ime svojemu domu. Na splošno željo ljudstva bo nosii ime Jauka Premrla - Vojka — narodnega heroja Primorske.
Za otvoritev «0 sklenili, da bodo poslali povabilo tov. Hribarju, bivšemu komisarju IX. Korpusa z željo, da jih ob otvoritvi obišče ter se sam prepriča, da ljudstvo na Predmeji ni pozabilo na žrtve in trpljenje v NOV in da bo videl, da je danes vsa borbenost. ki jo je ljudstvo pokazalo v času NOV, usmerjeno v delo na vasi in v delo za postavitev svojega gospodarskega in kulturnega središča.
Medana si je priborila republiško prehodno
zastavico
Pomanjkanje organizacije dela in pravilne agitacije sta razlog zastoja na nekaterih gradiliščih zadružnih domov
Ustanovitev kmetijske zadruge na
Medana Si je priborila kot eno najboljših grndilišč v Sloveniji prehodno zastavico IOOF. Na sliki: zidarji hitijo, da bo dom čim prej pod streho
Medane! so v nedeljo preživljali prazničen dan. Saj ni preteklo mnogo dni, odkar si je medansko ljudstvo s svojim zaslužnim delom priborilo mladinsko in okrajno prehodno zastavico.
Za svoj praznik se je vsa vas resno in svečano pripravila. Veselje in navdušenje je prevzemalo vse navzoče, ko je tovariš Primožič Jože — Miklavž, sekretar okrajnega odlmra OF za Goriško, v imenu IOOF Slovenije podaril republiško zastavico najboljšemu kolektivu za gradnjo zadružnih domov. Nekateri resni in trdi očanci so imeli od ginjenosti solze v očeh. Priznanje za delo je pač najlepše da-rilo. Tudi ostalo ljudstvo iz okoliških vasi je občutilo svečanost. Oh izroditvi republiške zastavice so vaščani Medane pred vsemi	o;..'Iv, cieV, ho-
čejo s svojim nadaljnjim delom ohraniti vse tri zastavice, da jim ostanejo v trajno ljfct
-Ne pobudo krajevnega aktiva OF v Medani so pričeli vaščani že takoj v začetku s pravo delovni- disciplino in Zavestjo graditi svoj dom. Začetek ni bil laheki kajti treba je bilo iz lastnih sredstev zbrati vse potrebno. No, ker je bilo ljudstvo složno in enotnih niisii, je bilo možno odpraviti tudi te težave. Delovni in iznajdljivi vaščani So znali najti vire in primerne oblike organiziranja dela samega, da je gradnja potekala brezhibno in hitro. Ker .ie bilo težko dobiti suh les za stavbeno pohištvo, so si ga šli sami iskat Prav v vasico Trento pod Triglavom, kjer so ga tudi dobili v zamenjavo Za briško vino.
I Od 7. marca letošnjega leta. ko so si Medane! postavili prvi temeljni kamen na svojem grndilišču, zidovi naglo rastejo in se stavba kn/ vidno dviga. Zgrajenega je že zidu v vrednosti 600.000 din. Pri delu sodeluje vsa vas. nihče doslej še ni odrekel svoje po-nteči pri delu iib gradbišču. Vsak po-ntagn po svojih sposobnostih in možnostih:	delazmožni s prostovoljnim
delom, drugi z vprežno živino, tretji z denarnimi 'prispevki. Mladina je svojo aktivnost pokazala prav pri Prostovoljnem delu, ki ga je izvedla Zc skoro polovico, kakor se je zavezala. Niso redki, ki so svojo obveznost, 100 prostovoljnih ur že presegli jn pridno delajo dalje Mladinec Stanko Klinec je napravil 117 prostovoljnih delovnih ur. Darko Ifusjan 107, V’JŠan Toruš tudi nad 10O,Jožef Mavrič 128. Mnogo pomoči so ves čas nudile domače iičitelice. od katerih je ?f|ža Rupret najaktivnejša in najpo-zrtvnvalnejša.
Od vseli prostovoljnih ur so lih t25o napravili strokovni stavbi n skl delavci, katere pn j" vas plačala z testnimi sredstvi.	‘
Ko 1k> dom dokončan in bodo razporejeni in urejeni vsi gospodarski Prostori, bo ljudstvo v Medani poskr-
belo tudi za kulturni dvig svoje vasi. Mislijo že danes na to, da si bodo prav kmalu po dograditvi nabavili kino-sparaturo za predvajanje dobrih vzgojnih filmov.
Ljudstvo v Medani prnv ljubosumno čuva svoje s težkim in požrtvovalnim delom priborjene zastavice. Da si jih ohranijo, so si izbrali posebno komisijo, ki bo morala ves čas gradnje ugotavljati točno napredek dela v Medani sami. Poleg tega pa ima ta komisija nalogo budno opazovati vsa ostala gradilišča, da bodo o vsem na tekočem. Tako si je ta komisija že ogledala nekaj najboljših grndilišč v okraju in ima točno evidenco in oceno deia in napredka v teh krajih.
Z delom hitijo in tipajo, da bodo dokončaU že 27. aprila, ob obletnici
O.', ee ho le ItoliČkaf ugodno vreme. Tako bodo lahko -.'»tstevm sedmo obletnico OF že v dvorani svojega novega zadružnega doma. Slovt-no otvoritev pn nameravajo izvesti ofT priliki delovnega praznika 1. maja. Tn'Arat
vasi in zgraditev zadružnega doma pomeni likvidacijo gospodarske zaosta« losti dotičnega kraja. S tem v zvezi je borba za modernizacijo kmetijstva' za dosego večjega hektarskega donosa, kar je važno za dvig splošne proizvodnje in pogoj boljšega in prijetnej« šega življenja delovnih ljudi.
Tudi v našem okraju zato povsod grade ali pa se pripravljajo na gradi« tev zadružnih domov. Seveda vse pri« prave in gradnja sama mnogo zavisi od tega, v koliko vse ljudstvo sodeluje. Poleg tega Je nujno, da le podpora s strani vseh množičnih organizacij čim večja-
O delu In dolžnostih uprav za grad« njo zadružnih domov, tako krajevnih kot okrajne, smo že pisali. Danes ugotavljamo, da so se nekatere krajevne uprave že precej znašle in da s pod« toro vsega ljudstva v kraju gradilišča kar presenetljivo iniciativno delajo. Zal pa moramo ugotoviti, da okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov še vedno ne nudi dovolj pomoči gradili* Ščem. Vzrok temu je največ to, da nima prave evidence nad delom v vsem okraju, .lasno je, da zato ne more vršiti kontrole in ne more ugotoviti, kje gradnja iz tega ali onega vzroka ne gre od rok. Tudi ne more na ta hačin napraviti potrebnih korakov, da bi se vzroki zastoja tu ali tam odpra« vili. V tem oziru nam je lahko medan« sko ljudstvo' ki si je samo postavilo svojo komisijo za evidenco nad ostalimi gradilišči, v zgled in pouk.
Medtem, ko v nekaterih krajih na* šega okraja gradnja domov res napre« duje in se razvila med gradilišči z ved« no večjim poletom zdravo tekmovanje ter se bore za prehodne zastavice, je vendarle še vedno precej primerov, kjer ie to delo skoro povsem zastalo. Res lepi in praktični načrti, pripravile« nost delovnega ljudstva, da s prostovoljnim delom pomaga, vse to ne bo koristilo, čc ne bomo začeli še z vse* mi ostalimi potrebnimi pripravami. Pa ne samo to. tudi budnosti manjka! Sai dobro vemo* da se najdejo tu in tam med nami vendarle še taki. ki jim naš delovni polet ni po volji, ki si žele vse
prej kot pa obnovo in napredek naše dežele v novi Jugoslaviji. Čeprav so redki taki ljudje in jih naše ljudstvo razkrinkava, vendar lahko precel ško* dujejo, če nismo dovoli budni. Tako se je zgodilo v Črničah, da so tam eno* stavno nasedli nekemu neznancu, ki se le pojavil na njihovem gradbišču- Ta človek je _začcl širiti po vasi govorico, da je v Črničah gradnja zadružnega doma odveč In nepotrebna, da 'so se pojavile neke tehnične težave ln po« dobno. Dejal je. da je inženjlr in da je poslan nd okrajne uprave za gradnjo zadružnih domov, da jim odsvetuje delo pri gradnji doma. V Črničah so po teh izjavah prekinili delo. Okrajna uprava seveda ničesar ne ve o teni. Mislimo, da nam mora služiti ta pri* mer v opomin in opozorilo na našo premajhno budnost.
V	Črničah so pogoji za gradnjo kar ugodni. Uprava gozdov jim je oblju« bila v zamenjavo 200 m* jelovega lesa za borov les. Uprava žičnice je krajev* ni upravi dala na razpolago žičničo za prevažanje potrebnega apna. Ce bi krajevni odbor OF skupno z vsemi množičnimi organizacijami to upošte* val in se pobrigal tudi za vse drugo, bi ne prišlo do takih izjav kot jih ie dajal nek Anton Mavrič, ko je govoril, da brez prave hrane ne more delati ln podobno.
V	Oseku priprave za gradnio zadružnega doma slabo napredujejo. prav sta dve okoliški vasi obljubili znatno pomoč- Tudi tu se je spet ugo« tovila napaka s strani okrajne uprave, ki je na željo ljudstva v Oseku bila vabljena na sestanek prav zaradi tega, da se delo poživi, uprava pa na ta se« stanek sploh ni šla. Sicer na tudi to ne bi smelo ovirati priprav in dela-
Ce bi šli dalje od gradilišča do gra* dilišča, kjer je več ali manj zavladalo mrtvilo, bi ugotovili celo vrsto napak in pomanjkljivosti, ki bi se z dobro voljo kaj hitro dale odpraviti. Naj nam služijo za zgled vsa ona gradilišča, ki skrajšujejo postavljene roke in hite, da bo zadružni dom, ki naj bo središče vsega življenja na vasi' čimprej pod streho.
Poživitev gradbenih in obnovitvenih del
Republiško gradbeno podjetje »Primorje« v Ajdovščini bo imelo v letošnji gradbeni sezoni 18 večjih gra. diilišč. Naivečje in najpomembnejše med njimi bo gradnja modernih stavb v Novi Gorici. Sedaj se tu gradijo z naglim tempom solidne stanovanjske zidane skupne hiše, v katerih bodo nastanjene mladinske delovne brigade in delavci gradbene stroke, ki bodo prišli v prihodnjih dneh. Na gradilišča se že dostavlja potreben
V kamnolomu so prostovoljci iz Dol-Predmeje vsak dan pridno na delu, da pripravijo dovolj kamenja in peska, da bo šla gradnja njihovega zadružnega doma hitro od rok. kajti sklenili so, da mora biti prvi zgrajen
v goriškem okraju
Kmečka obdelovavalna zadruga v Ložah pri Vipavi se razvija v vzoren kmetijski obrat
donos. Medsebojno eo zamenjali svoje parcele kmetje Franc FutitLao, Semnič isn Ivan Trčit. Vodijo pa se še nadaljnja pogajanja med kmeti privatniki dn zadružniki za zamenjavo zent. ijiii.
Na zaokroženih parcelah, katere je zadruga pridobila z zamenjavo, so letos globoko preorali 1100 m2 novega vinograda- kjer bodo v kratkem na. sadili 14.000 trtnih sadik »siljenk«. katere pravkar pripravljajo v posebnih prostorih med vlažnim žaganjem. Novi vinograd so preorali s britanskim ipduigom 75 cm giloboko. Gradbe. no podjetje za ceste Nova Gorica jim je dalo na razpolago za to delo bul-
Kmeč-ko - obdelovalna zadruga v Ložah pri Vipavi se naglo razvija in napreduje. Na letešnji skupščini so <1 vrejri.i sedem novih članov, tako da šteje zadruga sedaj 98 članov in 23 družin. V zadrugi so uvedli bnigadnii sistem dela po normah, k| pa še niso izvedene v raznih drobnih poljskih delih. Prvo brigado vodi brigadir Pavel Janežič iz Podrage, drugo pa Franc Podgorc iz Lož. Skupno imajo tri vinogradniške, tri poljedelske in eno živinorejsko brigado.
Zadružna posestva so v kotu med Vipavo, &t. Vidom, Podrago 'n Io. žarni. Sredi to rodovitne gonnjevvpav-ske doline uspeva trta, aedje, krom-
bo njihova dramska skupina nastopila gradben« material, pri čonter je ra.
Hlapec Jernej« cionalno izkoriščan ves prevozni parit
s Canknrjevo dramo »I in drugim kulturnim sporedom.
Dol-Prcrlmeja ne zaostat ja in pridno tekmuje z Medano
Vas Dol-Predmeja je iz partizanskih bojev dobro poznana marsikateremu partizanu. »Dobri in požrtvovalni ljudje so v tej vasi«! boš slišal od vsakega ki je hodil po teh kame-nilih krajih Da so dobri in požrtvovalni, nam priča že pogled na to vas, ki je bila v času vojne vsa opustošenj. Le tu in tam je ostala kaka hiša, ki le zaradi oddaljenosti ni bila uni-črna. Tu žive ljudje z majhnim kmečkim pridelkom, kateri ne zadostuje. da bi se prehranili; zato so po večini vsi zaposleni pri raznilt obno-
podiptja.
Gradbena dela so se zaradi mile zime nadihala skoraj neprekinjeno vets čas, ta V’ da se skoraj ni opazil prehod v n<Ao gradbeno sezono. V višinskih legali Pa so se na letošnjo gradnjo pripravi temeljito. V gozdovih'so podirali in obdelavah stavbni materiali. V kaprnolonuh so pn. previjali (potrebno krčenje In gramoz. V srednji soški doiniso z žič. nico . vlafcilko in vprežno živino vlačili iz Soče do glavno cesle pesek, ki je po svoji kakovosti zelo il°ber za vsakršna betonska dela, za o,not in stropove. V lem času eo v Ajdovščini dokončali zračno in moderno rpeha. nično delavnico. Fodjelje se lepo C37-' viia in bo vršilo samostojno vsakovrstna gradbena in stavbga dela.
Xa dvig strokovnega kadra stavbin-rev so organizirali v Vipavi šolo za delovodje in za učence v gospodarstvu. Soli se bosta zaključili prve dni prihodnjega meseca.
Delovodisko šolo obiskuje 87 bodo. čjh delovodij, vajeniško pa 76 učencev »z podjetja in faznih gradbenih podjetij Slovenskega Primorja. Med vajenci so 4 zdrava kmetska dekleta, ki se mislijo posvetiti stavbarstvu. Ivanka in Marija Čibej sta na gra. dilišču v Idriji že lansko leto postali udarnici. Pridni sta tudi Marija La-ipajne in Ivanka Brejc iz. okolice Bred. nje Konointje in Vojskega. Vsi se marljivo učilo- čeelo do polnoči ter so v tem času že veliko pridobiti na znanju in splošni izobrazbi, kjub te. mu, da je zlasti vajencem primanjkovalo zaradi bivše fašistične raznaro. dovalne politike osnovno znanje.
Pred dnevj so priredili v mizarski delavnici podjetja v Ajdovščini šolsko razstavo, na kateri so prikazali uspehe svojega dela, naloge, proste spise in načrte. Razstavljen je bil tudi gradbeni material in stroji.
Da bo v letošnji gradbeni sezoni .delo čimbolj organizirano in da se bo naglo razvijalo ter da «e bo ekonomiko uporabljal material, Imdo na vseh gradiliščih uvedli brigadni si. steni dela in točno dnevno evidenco.
Zavednih vaščnnov v Dolu-Prednjeji nista ne sneg, ne mraz ustavila pri delu nn gradilišču njihovega zadružnega doma
pir in koruza. Lepe možnosti za raz. vOj im,a tudi živinoreja. V zadruoo, ki ima »voj sedež v Vipavi, eo vstopili napredni kmetje s svojim zemlji, ščem in inventarjem, kakor tudi z živino iz omenjenih vasi. Zato so bila zadružna zemljišča neenotna in več ali mani razkosa,na. Mnogi privatniki so Imeli sredi zadružnih polj. njiv črv vinogradov svoje parcele. Letos se vrši med zadružniki in privatniki za. menjava zemljišč v obojestransko korist in lažjo strojno obdelavo. — Privatnika Franc Trošt in Alojz Tre-b(žan r*Podrage sta z zadrugo že za. menjala nad 1 ha zemljišča, ki ne pride v poštev za zadružni kompleks, za kmete pa ie bolj prikladno. Tudi Slavko Jež iz Si. Vida, sedaj predsednik IO za okraj 11. Bistrica je odstopil zadrugi 2000 in2 zemljišča, ka. terega bodo zadružniki od njega odkupili po uradnih cenah. Tudi privat. ni kmetje v Podragi zamenjavajo zemljišča, da bo manj mejnikov in 'lažja strojna obdelava in s tem večji
Zadružni dem v Batujah
*
Tov. Reščič Franc, stavbni tehnik, zaposlen pri V. sekciji za vzdrževanje proge — Gorica, jo za časa NOB sodeloval zelo aktivno pri gospodarskem odseku IX. Korpusa. Danes je prav tako aktiven pri obnov) naše do. movine. NapraviJ je dnsedaj 820 prostovoljnih delovnih ur pri izdelavi gradnjo zadružnih iš Reščič se no zadovolji samo s tem, temveč tudi porab] mno. go svojega prostega Časa pri gradnjah, ki se izvajajo po njegovih načrtih. — Načrt zadružnega doma iz Batuj, ki ga priobčujemo, je tudi on izdelal.
raznih načrj domov.
h načrtov v. Toviš s tem, tei
idte’-
dožar, ki je vlačil težki rigolni stroj. Z buldožerjem so splaniraii tudi nad 1 ha valovitega terena pod Osredkom, kjer bodo letos nasadili) koruzo, pri. hodnje leto pa bodo na tem kraju uredili nov vinograd. Z buldožerjem so tudi zgradili čez polje pol kilometra dolgo pot, ki bo v veliko korist ne samo zadružnikom, marveč tudi privatnikom. Kmetje iz vse oko. lice so občudovali to veliko delo in napredek zadruge.
Kmečko obdelovalna zadruga letos tudi tekmuje z vsemi tovrstnima zadrugami in državnimi posestvi w ve. čji hektarski donos v vinogradih, krompirjevih nasadih in boljši organizacij: dela. Računajo, da bodo pridelali 200 stotov krompirja na 1 ha. Za LR H c va teko bodo pridelali 37 stotov priznane pšenice »mentane«. Za semenarno v Ljubljani pa bodo pri. delali večjo količino najrazličnejših semen: cvetače, jedilnega graha, hlineče. peteršilja in razne solate. Pri. delali bodo tudi jedilne buče, sladko papriko, paradižnik, kumaree in drugo povrtnino ra domače potrebe, za trg in bolnišnico v Vipavi.
Sčasoma bodo v svojem velikem vrtu pridelovali vsakovrstna semena in povrtnino. Tu ie najboljša zemlja, ki io je v davnih časih nanesel pplok Močilnik. Edina težava je, da ie vrt izpostavljen burji, ki veje večkrat v rimskih in zgodnjih spomladanskih oneh izpod Čavna ter odnaša humus. Kot vetrobran bodo letos vzdolž nasipa ob strugi Vipave nasadili topole, vrt pa bodo namakali z umetnini de« žjem. čim dobijo premični stroj za namakanje ln razpršilko Pred dnevi so gojenci kmetijske Šole v Ložah na tem vrtu |Kxsadili s prostovoljnim delom nad |x>l ha čebule.
Vsa pomladanska dela na zadružnem poliu so v polnem razmahu. Po. sejal,- Ječmen na površini t.30 ha.
b,—»in traktorjem so preorali tudi zemljo za krompir. h< so ga posadili 507« iz domače zalege semena.

V
Siene in Matete goii&kega vtirata, pripravljajmo &e £« trHeden matere in otrokau
Vzgoja in zaščita matere in otroka je vatna naloga, na kateri so zainteresirane vse tene. Na teni vprašanju imamo ravno pri pripravah za >Teden matere in otroka« velike motnosti, da zajamemo v organizacijo prav vse žene, ki stremijo za tem, da bi ustvarile srečnejšo bodočnost svojim otrokom, ki pa jih naša organizacija na drugih področjih do sedaj še ni znala razgibati.
Dolžnost sleherne žene je, da se do potankosti seznani s pomenom in važnostjo te akcije, ki mora prodreti v vse organizacije in med prebivalstvo sploh. Organizacija sama ima posebno nalogo, da se poveže z vsemi organizacijami Fronte in ljudsko Oblastjo, da bo akcija skupno izvedena čim uspešneje.
V tem tednu imamo največje možnosti, da se oddolžimo eni izmed najvažnejših nalog II. kongresa AFŽ,
upoštevajoč besede tov. maršala Tita: »Ni dovolj, da so otroci preskrbljeni s hrano in oblačili, važno je tudi to, da jih vzgajamo v duhu nove Jugoslavije.«. In to nalogo hočemo in moramo žene v gorlškem okraju dosledno izvajati.'
Skrbele bomo, da se bodo izvedle vse priprave za osnovanje otroških igrišč, ki se bodo olvorila v tem tednu v Solkanu, Kanalu, Grgarju Aj-dovščini in Šempetru. Igrišča bodo tudi do tega tedna opremljena z najnujnejšimi sredstvi za zabavo in razvedrilo otrok.
Zbrali bomo socialno-zdravstvene podatke s pomočjo socialno zdravstvenega sveta o uspehih in delu na lem področju ter s pomočjo grafikonov po izložbah seznanile z njimi vse žene. Organizirana bo potujoča zdravstvena razstava, ki bo v teku
ledna obiskala Solkan, Grgar, Kanal, Kojsko in Šempeter.
Š pomočjo in v sporazumu z mladinskimi in pionirskimi organizacijami bo v vsaki vasi organizirana kulturna prireditev. Priredili bomo razna predavanja in akademije, s katerimi bomo kulturno dvigali našo organizacijo. V razvedrilo našim najmlajšim bomo organizirali izlete pionirjev v partizanske kraje.
V vsaki vasi bomo zagotovile oskrbo otroka vsaj ene matere, ki si želi v produkcijo.
Z otvoritvijo dveh novih posvetovalnic za matere in otroke bomo dale možnost novemu številu skrbnih mater. da bodo z nasveti zdravnikov na pravilen način negovale svojo deco.
S poglobitvijo tega dela, na kate. rem je vsaka žena in vsaka mati tako globoko zainteresirana, bomo izvajale velik del skupnega načrta. Č. M.
Naše šole v Brdih
S priključitvijo Primorske k FLRJ Je tudi v naših Brdih zadihalo novo življenje. Briško ljudstvo se je z vso silo vr^lo v delo za obnovo ter skuša čimprej odstraniti vse usedline temne preteklosti. Danes po C mesecih je na tem najzapadnejšem predelu naše domovine že toliko storjenega, da lahko trdimo, da bodo v kratkem zaceljene rane fašizma in ZVU.
Zelo vidni so uspehi na šolskem področju. Tu so se izvršile bistvene spremembe. Nekaj učileijev ki vsled svojega razdiralnega protiljudskega dela niso našli med ljudstvom zasloni, be in avtoritete, kakršno mora imeti ljudski učitelj, je zapustilo naše šole in zbežalo. Vsi ostali so se takoj lotili resnega dela, vsak po svoji sposobnosti. Prav dobro so razumeli, da zahteva današnji čas borbenegaj odpornega dela za izgradnjo socializmu predanega človeka in zato so vnesli v pouk vse te elemente, ki bodo izoblikovali naša pokolenja in nam dali novih kadrov.
Da bo slika šolstva v Brdih povsem stvarna, moram omeniti, da so pa še posamezne šole, v katerih ni tako, kot bi bil treba. V teh šolah se učiteljstvo še ni povsem otreslo starega načina podajanja. Ni vneslo v pouk one vsebine, ki je potrebna, da bi bil pouk življenjski, da ne bi bil odmaknjen od današnje stvarnosti. Šola mora biti tesno povezana z dogajanji v kraju. Otroku se mora prikazati tudi današnja borba in pa predvsem pomen te borbe. Zadružni domovi, petletni plan, dvig kmetijstva, dvig ljudske izobrazbe, itd., vsi ti pojmi morajo biti tudi v psihi našin najmlaj-žih popolnoma jasni.
Po pionirski liniji se je ponekod prav dobro vključilo učence v delo. V teh šolah je obisk prav dober, vzporedno z njim so uspehi dobri in učitelj je lahko prav zadovoljen s svojim delom. — On izvršuje svoje naloge. Kjer pa še ni trdne pionirske organizacije, ki bi bila v pomoč učiteljstvu, tam pa je razumljivo vse slabše.
Nepravilno bi bilo, da bi prikrili nedostatke, ki so osamljeni in baš zato potrebni, da jih ožigosamo. Mislim šolo v Cerovem, kjer se ob priliki pregleda šole pouk ni pričel ob času, in so se učenci igraTi na cesti čakajoč učitelja. Razumljivo, da je v taki šoli obisk porazen in temu primeren tudi učna uspeh. Tak odnos do dela v času, ko se vlagajo vsi napori našega ljudstva, da čimprej realizirajo petletni načrt, je neopravičljiv in nedopusten.. Zahtevajmo točnost pri sebi, nato jo bomo lahko zahtevali od otrok! Učitelj kot prosvetni delavec na vasi mora biti v vsakem oziru v vzgled ljudstvu, zlasti pa šolski mladini.
Kje je mogoč v omenjenem oziru tekmovalni duh, ki se je povsod tako dobro obnesel in ga uvajamo po vseh šolah? Tekmovanje v točnosti, obisku, uspehu itd., to so prijemi, kateri jim dajejo delovni polet, katerega bodo pozneje prenesli iz šole v življenje. Niti minute ne smemo izgubljati, dovolj smo izgubili v letih suženjstva in zatiranja. Pred očmi pa moramo imeti, da poteka meja preko Brrl in da moramo pač tukaj postaviti trden zid, zid izobraženega, naprednega slovenskega življa. Vsako našo napako v teh krajih izrabljajo naši sovražniki onstran meje ter tako najdejo gradivo za svojo zlonamerno propagando.
šolski material v Brdih je dober In z veseljem ugotavljamo, da je dosežen uspeh pri pouku jezika in ostalih predmetih. S strani staršev se nudi šoli vsa pomoč, saj vedo. da šola gradi njih deco v šolah, za katere so dali neizmerne žrtve. Zato pa zahteva od učiteljstva, da vloži še več truda in ljubezni v svoje delo ter stremi za tem, da ne odpade niti ena ura pouka in da je obisk ob dnevih kot Jožefovo itd., stoodstoten.
Glede šolskih poslopij bo treba skrbeti. da bodo res šole, ki s svojim zunanjim in notranjim licem vzgajajo v učencih čut estetike in občutek prijetnega okolja, ki ugodno vpliva na učenje. V Cerovem bo treba misliti na novo šolsko poslopje, kajti zasilni učilnici nikakor ne odgovarjata na josnovnejšim šolsko - higienskim zahtevam. Učilnica v Vipolžah je umazana in je nujno, da se to čimprej popravi. Krajevni ljudski odbori morajo ukreniti vse potrebno, da dobijo naši učenci snažne, svetle in zračne učilnice, v katerih bo učenje prijetno, kamor bodo otroci z veseljem prihajali, šola je kovačnica novih ljudi, zato mora biti lepa in snažna.
Učiteljstvo je v pretežni večini razrede primerno okrasilo s parolami, slikami in stenčnsi, kjer se vežbajo v pisanju sestavkov in kritičnem gledanju dela v šoli in izven nje. Po-
trebna bo okrasitev učilnic s cveticami. lončnicami in drugim.
Šolski vrtovi so in se urejujejo ter bodo šole v kratkem zaživele v cvetju in tako našle primerno skladnost z okolico. Prav lepo je urejen in dobro obdelan šolski vrt v Fojani, katerega sedaj uporabljajo kot učilo in ponazorilo.
Brda so v času borbe mnogo žrtvovala. Zato dajmo danes temu ljud-
stvu vse, kar moremo dati. Izvršujmo svojo dolžnost do najvišje mere, izoblikujmo naše otroke v duševno in telesno močne ter pozitivne ljudi. Vlagajmo vse napore, da vzporedno izoblikujemo in prevzgojimo samega sebe. Lotimo se reševanja vseh problemov, ki tarejo šolo in ljudstvo. Bodimo budni nad našimi pridobitvami in ne dopuščajmo, da bi nas kdorkoli oviral pri delu, ko gradimo sebi in našim potomcem boljšo bodočnost — socializem.	š. E.
plenarni sestanete sinditcalne podružnice prosvetnih delavcev £oris/ce£a o/erafa
V	sredo, 7. t. m. se Je vršil v prisotnosti ministra za prosveto tov. Potrča Jožeta sindikalni sestanek prosvetnih delavcev tukajšnjega okraja, na katerem se je analiziralo vse dosedanje delo z bližnjimi volitvami v sindikalne podružnice.
Pozdravni govor tov. ministra je vzbudil v vsakem članu sindikata čut tovarištva, izraz resničnega predstavnika delovnega ljudstva, obenem pa velik pomen lepega, toda težkega in odgovornega Ideološko vzgojevalnega dela naših pedagoških delavcev tako v šolskem kot v Izvenšolskem množičnem delu. brez katerega ne bi mogla delati naša ljudska oblast.
»Ml svobodno ljudstvo,« je rekel tov. minister, »moramo prikazati bratom onstran krivične meje z velikim delovnim elanom, da ne gradimo Novo Gorico In zadružne domove samo zaradi gospodarskega Izboljšanja, temveč tudi zaradi novega načina kulturnega izživljanja ter za dokončno uničenje izkoriščevalcev. V tem delu bo človek postal človeku res resničen tovariš ne pa volk.«
V	referatu tov. tajnika okr. odbora ZPDJ za Goriško je bila podana kritična slika dela od priključitve pa do danes. V svojem referatu je prikazal težkoče, katere so morali premostiti naši učitelji In profesorji kot n. pr. odpravljanje vseh škodljivih vplivov ZVU, kakor so knjige, učni načrti in drugo. Ti problemi pa so vzporedno zahtevali tudi idejni dvig prosvetnega kadra, ki je bil postavljen pred popolnoma druge naloge. V začetku delovanja naših podružnic nekateri pedagoški delavci niso bili seznanjeni s sindikalnim delom prosvetnih delavcev po vaseh ter se je zato Izgubljalo v reševanju najosnovnejših problemov kot pobiranju članarine, urejevanju materialnih dobrin, niso pa šli v globino sindikalne organizacije. Na svojih sestankih niso reševali dovolj problematike šole, članstva, študija, vsebine pouka, načrtnega dela, pomoči ljudski oblasti, kulturnemu dvigu ljudskih množic, dvigu pionirske organizacije 4er takoj v začetku začeli odstranjevati njihov protiljud&ki duh na vzgojo naših najmlajših. Po kritičnem pregledu napak je prikazal tov. tajnik tudi uspehe, ki so prav gotovo bili. Večerne šole, predavanja, prireditve in pevski
zbori so bili prav gotovo močan doprinos h kulturnemu in političnemu dvigu. Pomanjkljivosti pa so bile v tem, da so se nekateri učitelji preveč spuščali v manj važna dela, kot n. pr. pisanje raznih seznamov, živilskih kart itd., kar bi lahko kdo drug izvršil, prt tem pa so zanemarjali ljudsko prosvetno in ideolo-ško-pre vzgojno delo. Pozitivna stran dela sindikalnih podružnic je bila skrb za naše tečajnike. V Ajdovščini se je vršil tečaj za Izpopolnitev znanja onih tečajnikov, ki morajo opravljati predhodni Izpit. Prav tak 5 dnevni tečaj se je vršil tudi v Šempetru.
Predavatelj se je dotaknil še dela naših podružnic v zvezi z zunanjim izrazom naših šol in hlgijene šol sploh. Do-čim so nekatere šole res ogledalo prave kulture na vasi, so nekatere, posebno tiste, kjer se pouk vrši v privatnih stavbah. skrajno zanemarjene.
Po referatu se je razvila živahna diskusija, v kateri so diskutantl v glavnem iznašali materialne potrebe članov sindikata. Prikazali so tudi težko in požrtvovalno Ideološko-prevzgojno delo in napake pri Istem.
Iz diskusije je bilo takoj razvidno to, kar je bilo v sklepih sprejeto, namreč, da f.e morajo člani temeljito pripraviti na bližnje volitve v podružnične odbore, v katere bodo izvolili najboljše kultur-no-prosvetne delavce, ki bodo s svojim požrtvovalnim delom zrevolucionirall člane sindikata v res prave kulturne borce. Ti bodo s svojim ideološko-vzgojnim delom vzbudili v vrstah naših delovnih ljudi tistega človeka, ki bo gradil, obenem bo pa pripravljen stopiti vsak hip v borbo za priborjene pravice. Da bi to dosegli, se bodo v bodoče še z večjo vnemo vrgli v strokovno-politični študij In dali vso pomoč učiteljem tečajnikom, našim pionirjem ter slušateljem višje pedagoške šole. Do konca leta se bo po vseh šolah predelala po učnem načrtu predvidena učna snov.
Z 'zaključno besedo je tov. minister pozval vse navzoče, naj svoje dosedanje delo še pospešijo In poglobijo, da vzgoje novega kulturnega človeka, ki bo kos nalogam, katere bo moral Izvrševati v državi, ki se z naglimi koraki bliža «o-cializmu.
Tečaj tajnikov krajevnih ljudskih odborov
v Mirnu
.......Liči ____£_____ ____
Prve dni marca so se zbrali tajniki Krajevnih ljudskih odborov iz raznih okrajev Slovenskega Primorja v Mirnu, kjer posečojo tritedenski tečaj. Na tečaju jim predavajo predavatelji raznih ministrstev ljudske republike Slovenije, ki z razlaganjem dajejo točne smernice za čim boljše n lažje reševanje gospodarskih in političnih problemov, ki se pojavljajo v naših vaseh. S tem tečajem bodo tečajniki pridobili mnogo teoretičnega znanja, ki ga bodo s pridom uporabljali pri delu. Znanje, ki si ga bodo pridobili, jim bo v bodoče pomoč pri lažjem razumevanju gospodarskih problemov in perečih vprašanj, ki danes še stojijo pred našimi Krajevnimi ljudskim odbori in ki jih v svojem ozkem gledanju niso znali pravilno dojeti in rešiti.
Tečajniki se pa ne zadovoljujejo
samo s predavanji. Oni pristopajo tudi h kulturnemu delu in so pri tem res zelo marljivi. Proslavili so praznik vseh demokratičnih žena s pevskimi točkami, deklamacijami in govorom. Skupno študirajo uvodne članke dnevnega časopisja in sploh poglabljajo svoje splošno znanje.
Za pomoč grškemu ljudstvu so zbrali na tečaju 1300 din s pravo zavestjo, da podprejo grško demokratično ljudstvo v pravični borbi zn osvoboditev ižpod monarhofnšistič-iiega terorja.	^
Organizacijsko, gospodarsko in pol litično podkovani bodo tečajniki pi opravljenem tečaju zopet nastopili svoja tajniška mesta, kjer bodo z na', črtnim delom dvigali naše podeželjip in naše kmečko gospodarstvo v boi bi za izvedbo naše petletke.
Delo funkcionarjev je odraz odnosa do ljudi
V zadnji številki »Nove Gorice« je bil priobčen članek »Kdo ovira hitro in redno preskrbo prebivalstva po vezanih cenah«. V njem je bilo nakazano, da je krivda na nekaterih funkcionarjih Okrajne poslovne zveze. Razumeti se mora, da je objava takih nepravilnosti v časopisu vzgojna zato, ker kaže prebivalcem in potrošnikom, da je potrebno odpravljati napake v skupnem sodelovanju. Opozorila, ki jih posamezni funkcionarji ali uslužbenci dobivajo, jim pošiljajo ljudje zato, da napake odpravijo, nikakor pa ne zato, da bi jib delali še naprej.
Na pritožbo tov. Staniča, da on ni kriv slabega poslovanja Okrajne poslovne zveze, mu danes odgovarjamo s konkretnimi dejstvi, da slabo poslovanje krajevnih zadrug In okrajne poslovne zveze ne izvira šele od 15. marca dalje, ampak že od takrat, ko je bil on še tajnik Okrajne poslovne zveze. Organi Kontrolne komisije so še 3. IV. t. 1. ugotovili v krajevni zadrugi Dobrovo, da je tam v poslovalnici na zalogi blago, tako za garantirano preskrbo kot prodajo po vezanih cenah, da pa zadruga nima niti poslovodje, niti urejene poslovalnice, še manj pa, da bi prodajala to blago. Prebivalci ki so prejeli Industrijske nakaznice, čakajo še danes milosti, kdaj se bo našel poslovodja, ki bo začel prodajati blago kmetom in delavcem tamkajšnje okolice. Kmet, ki je v Vipolžah prodal 110 kg krompirja, ne ve, kje naj kupi
blago, zato, ker je zadruga zaprta, a polna blaga. Drugi dokaz, kako je svoje posle vršila OPZ, je zadruga Trnovo, kjer je več kakor pol leta ležala zaloga perila in obleke, katero so uničile miši, medtem ko so potrošniki povpraševali po tem blagu. Menda je jasno vsakomur, da so to dovolj jasni dokazi, da neredno poslovanje, nedisciplina trgovskega kadra in pomanjkanje evidence nad zalogami ne izvira šele od 15. marca t. 1. dalje, adpak sega že daleč nazaj. Prebivalci, ki so zaradi takega poslovanja ogroženi v preskrbi, naj povedo, kdo je kriv: ali je kriv tisti, ki je napake odkril In preprečil, ali pa je kriv tisti, ki je napake povzročil.
Tu so ponovno dovolj jasni dokazi, kako tesno je potrebno sodelovanje s krajevnimi zadrugami, s člani zadrug ter skupno z njimi odpravljati napake ter sprejemati zdravo kritiko, ki ima namen popraviti napako tistega, ki jo je že povzročil, in opozoriti tistega, ki bi to napako lahko še napravil, če bi ne bil na to pravočasno opozorjen.
Kontrolna komisija je pripravljena odpravljati napake, ki škodujejo preblval-cem-potrošnlkom, toda odpravlja jih lahko le s pomočjo ljudi, ki imajo "»avllen odnos do potreb prebivalstva. N' or pa ne bo zagovarjala ljudi, ki n, čutijo dolžnosti do našega kmeta In delavca in ki ne vidijo potreb njihovega vsakodnevnega življenja.	D. L.
Onstran mete
• • •
Kakor včasih pod itali jansko in nemško okupacijo • •.
Na dan L aprila so v zgodnjih urah orožniške in vojaške sile iz Gorice ob« kolile vas Standrež in začele temeljito spložno preiskavo. Policija je postopa« la pri tem neverjetno brutalno. Pod pretvezo, da iščejo orožje so stikali za vsem mogočim. Ta pretveja je med preiskavo dokazala svojo neutemelje« nost. Odpeljali pa so dva kamijona najraznovrstnejšega blaga. Temeljitost preiskave je šla tako daleč, da so po nekaterih hišah napravili precej škode: kopali so po vrtovih, razrušili celo ne« kaj dimnikov, odnašali naše zastave,
jih onečaščali, trgali, jih uporabljali za cunje in podobno. Ljudstvo iz Stan-dreža je ogorčeno gledalo surov in čuden nastop vojaštva in orožikov-Blokada je trajala od 6. do 13. ure.
Seveda so prebivalci Standreža sami uvideli, da je namen te policijske blo« kade in preiskave samo izzivanje in ustrahovanje ljudstva pred volitvami. Saj ni slučaj, da se je vse to zgodilo pra v Stadrežu, v vasi, kjer je vse ljudstvo složno in zavedno ter je strnje« no manifestiralo v predvolivni kampa« nji za Ljudsko fronto.
Slovenci v Gorici se bor e za ukinitev fašističnih
zakonov
....................................o o
Demokratizacija ljudske oblasti — najboljše orožje proti vsem ostankom domačih sovražnikov
Uredništvo la uprava Solkan, telefon št 1 in 2. — Urejuje uredniški odbor. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani- — Izhaja vsako drugo soboto.
Pred kratkim je bila spet delegacija Izvršilnega odbora Demokratične fron« te Slovencev pri prefektu g. dr. Pal-mari zaradi preklica starega zakona o poitalijančevanju slovenskih priimkov. G. prefekt je bil sicer vljuden in pri« jazen, a jasnega odgovora- kot vedno doslej, ni dal, pač pa se je izgovarjal na Rim, kjer baje rešujejo ta vpraša* nja. G. predsednik je »izrazil upanje«, da bo stvar ugodno rešena, da pa bodo morali posamezniki vlagati prošnje za to. Jasno bi tako do preklica fašisti* čnega zakona ne prišlo. To se pravi, da je vse ostalo pri starem. Demokra« tična fronta Slovencev vztraja na tem, da se Slovencem da možnost, da pridejo do svojih priimkov brez vsakih prošenj in da končno ta protinarodni zakon dokončno ukine.
V Gorici se vrste stavke
Med tem, ko se v vsej Primorski razvija delo z vedno večjim poletom in vedno večjo delovno zavestjo, je položaj onstran meie vse drugačen.
V Gorici in v vsej pokrajini stavkalo že od prejšnjega tedna nameščenci sodišč, tako da sc sodne razprave ne morejo redno vršiti. Nameščenci živijo v obupnih gospodarskih razmerah in zahtevajo upravičeno povišanje plač-
Iz Istega vzroka so stopili v stavko tudi nameščenci prehranjevalnega ura* da in dva dni so stavkali tudi uradniki socialnega skrbstva. V torek so pričeli stavkati uradniki podružnice »Banca d’ Italia« v Gorici. Zahteve po zvišanju plač postavlja tudi osebje drugih gori« škili državnih in mehtnih uradov. Pri« čakujejo nove stavke Še ta teden.
Napad na Slovence v Gorici
Goriški Slovenci so se dalj časa pripravljali na svoje predvolilno zborovanje v Gorici. Po svoji stari zahrbtni navadi se je zbrala na dan zborovanja. n?a fašistična drhal ter na najbolj serov način začela napadati pristaše iju.jske fronto in Slovence na splošno. P' navodilih, da so na vsak način prepredi zborovanje ter izzove incidente, so izzivali povsod ter počenjali vse mogoči? surovosti kot vedno pred očmi policije' in karabinjerjev. Najbolj ogabno je bilo videti precejšnje število delovnikov, ki so z raz-bijnškiml tolpami prav tako tekali po ulicah ter karali na ono, s katerimi naj bi fašisti obračunali. Kanonik Mareon je rad opustil popoldansko službo božjo samo, da je laže pomagaj razdivjani drhali pri /iskanju žrtev za pretepan je. S ploskanjem je pokazal svoje veselje, ko m?, preči balkonom hiše zapeli fašistično pesem.
Bjf nikdar sa niso tako odkrito poka-vsi nasprotniki prave demokracije, plačanci Vatikana.
protestne stavke zaradi umora sindikalnega zaupnika
Tovariš Planinšck^član Zveze primorskih partizanov, član SIAU in sindikalni zaupnil^ je bil na najbolj surov način ubit. Tolpa fašistov ga je napadla sredi Trsta, ga pobila na tla do smrti. Fašistični tisk v Trstu je prikazal ta zločin, kot običajni »Incident«.
Ta umor je spet eden izmed napadov reakcije, ki si je postavila dobro premišljen in določen načrt.
Ljudstvo je v svojem ogorčenju nad tem novim napadom poslalo delegacije s protestnimi pismi Vojaški upravi. V vseh tržaških tovarnah je Mia proglašena 10 minutna protestna stavka, ki so se ji pridružili delavci In uradniki šte-
raVj v§i j
vilnih mestnih podjetij. Opozorili so okupacijsko oblast, da borbenost delovnega ljudstva ne bo popustila kljub terorju. Dosegli bodo svojo zmago, ko bo iztrebljena poslednja kal fašizma.
Razkrinkane laži o osvoboditvi Trsta
Zaradi številnih potvorjenih razlag dogodkov v Trstu ob priliki njegove osvoboditve 1. maja 1045 se je zbralo nad 80 novinarjev na konferenci, na kateri se je do podrobnosti ugotovilo, da so prav IV. armada in IX. korpus Osvobodilne Fronte in Delavska Enotnost dejanski osvoboditeljici Trsta.
V prvih jutranjih urah 1. maja so prišle v mesto prve patrulje »Kraškega Odreda« fn začele z borbenim prebivalstvom operacije proti središčem, kjer so bili zbrana Nemci. Okrog 9. ure so že krožili jugoslovanski tanki po mestu. Okrog 10. ure je bilo pri Sv. Jakobu prvo zborovanje. 16. divizija se je borila pri Štorklji in pregnala artilerijo, ki je bruhala svoj ogenj na mesto z miljsklb hribov.
Tako imenovane oborožene sile PLN-a so kar izumrle. Po nekaterih uradih pa so še strašili nacionalisti in »srditi«, ki so želeli odnesti iz skladišč vse koristne predmete. Nekateri od teh so se hoteli zmazati s tem, da so si nadeli rdečo zvezdo.
■Slavna Jugoslovanska vojska pa je prodrla v mesto in nato zasledovala sovražnika ves čas po poti prot! Ljubljani.
1. maja 1945 je bil Trst osvobojen od upornikov »Delavske Enotnosti« in Junaške vojske IV. Jugoslovanek* Armade
DOPISI
Iz Dornberga
2e prve dneve v aprilu so se začele izvajati v dornberški volivni enoti pri* prave za volitve delegatov za drugi kongres Osvobodilne fronte Slovenije. Dne 2. t. m. so se sestali člani vseh odborov množičnih organizacij iz Dornberga, Zaiošč in Saksida in sc •sami odločili, da bodo predlagali kan* didate.
Danes 3. t. m. so že sklicali masov« no zborovanje za vse tri vasi skupaj, kjer so vsi navzoči pristaši OF eno* glasno potrdili in navdušeno sprejeli predlog odborov vseh treh organizacij OF in potrdili kandidate za volitve delegatov na drugi kongres OF. Skle« nili so, da bodo volitve v nedeljo 11. aprila manifestativno z vso svečano« stjo na masovnem sestanku. Pri tem so sprejeli še sledeče sklepe:
1.	da bodo v teku enega tedna pre* čistili svojo organizacijo nevrednih članov in pritegnili vanjo tiste, tovari* še, ki so se s svojim sodelovanjem v OF in za dvig našega gospodarstva iz* kazali- vredne, da postanejo člani or* ganizacije OF;
2.	da bodo uredili plačevanje mesečne članarine vseh zamudnikov:
3.	da bodo utrdili in učvrstili vse množične organizacije v vasi;
4.	da bodo pohiteli s pomladanskimi setvenimi deli, da bodo tako tudi na gospodarskem področju sodelovali za dvig splošnega gospodarsko*socialnega položaja.
Poleg teh sklepov so sklenili urediti še druge stvari. Zelo radi ■ tudi po* spešili gradnjo zadružnega amna. Ca* kajo le še odobritve načrta od okrajne uprave za gradnjo zadružnih domov.
Dornbcržani so proslavili protituber-kulozni teden z zdravstvenim preda* vanjem »O obrambi proti jetiki«, ka*
tero je vodil tamkajšnji šolski upravi* telj.
Močno kritizirajo sabotažno delo upravnice okrajne lekarne v njihovi vasi- ker je imela lekarno odprto le nekaj ur dnevno ali pa je pustila v lekarni samo pomočnico, katera ne more sama prodajati zdravil. Verjetno ni slutila, da lahko ima njena malomarnost za posledico nerentabilnost lekarne v našem kraju in da povzroča upravičeno nezadovoljstvo med ljud* mi. Cele gruče ljudi so dnevno čakale na ulici ali v sosednih hišah na uprav* nico lekarne, da bi jim dala potrebna zdravila.
Ce bodo vsi ti sklepi izvršeni in bodo res vsi člani OF pri tem sodclo* vali bo aktivizacl.ia vsega ljudstva v Dornbergu dosegla svoj uspeh. K- A.
Več složnosti pri c3elu v Krombergis
V	nedeljo 21. maca se ie pričelo v Krombergu prosfovoljno delo pri gradnji zadružnega doma. Čeprav je bilo o tem že večkrat govorjeno na raznih sestankih, udeležba ni bila zadovoljiva.
Prostovoljnega dela se je udeležilo le 15 oseb. Ti so začeli s pripravljanjem kamenjg. Čeprav je bilo število delavcev-prostovoljcev majhno, je bilo napravljenega precei.
Zavedni prostovoljci so hoteli s svojim pridnim delom dati vzgled vsem, ki so osiali doma in prepustili vse priprave peščici naizaved-nejših.	V. K.
FIZKULTURA
Nogometna tekma za prvenstvo SEovenije v Šempetru pri Gorici
V	nedeljo, dne 28. marca je bila v Šempetru pri Gorici nogometna tekma za prvenstvo Slovenile med moštvoma FD »Gorica« in FD »Gregorčič« z Je* senic. Prekrasen pomladanski dan je privabil na igrišče veliko število gle* dalcev, ki so sledili igri z vidnim za* pimanjem. V prvm polčasu sta bili obe moštvi precej enakopravni, kar je po* kazal tudi nedoločni rezultat 2:2. V drugi polovici so se Goričani bolj znašli; situacije pred golom so boljše iz* rabili ter zabili še dva nadnljna gola.. Enajstorica nogometašev z Jesenic je pokazala tehnično boljšo igro. v igri z glavo so pa prednjačili Goričani. Pri moštvu Gorice je bilo opaziti pomanj* kanje skupne igre. načrtnega treninga in preskopo zaposlitve leve zveze in krila. Naše mnenje je. da bo »Gorica-lahko vstopila v doglednem času med prve nogometaše Slovenije, če bo odpravila te pomanjkljivosti in se še boli izpolnila v tehniki.
Ob koncu igre je občinstvo obe mo* štvi iskreno pozdravilo. Grstnm ie bil poklonjen lep šop pomhi'liri--a cvetja. »	K- ,‘-
Oj>&ior2fa>
Invalidom; vdov^rat in sirofam padliSi borcev
Opozarjam© vse krajevne ljudske odbore in invalidske organizacije, ki do danes še niso prijavi!« vseh upravičencev invalidskih prejemkov, da to takoj store.
Tu pa tam imamo primere kake stare matere padlega borca, ki ji o prijavi za invalidnino po padlem sinu sploh ni ničesar znanega. Morda so tudi še primeri, da niso prijavljene obojestranske partizanske sirote. Da pa bodo o pravem času vložene vse prijave ter da se ne hi komu delala krivica zaradi nevednosti ali celo nemarnosti krajevnega ljudskega odbora, priporočamo, da krajevni ljudski odbori in invalidske organizacije opozorijo prizadete, da vložijo takoj prijavo. Najkasneje do 25. aprila 1948 morajo biti dostavljene vso prijave invalidskemu referentu pri okrajnem ljudskem odboru.
Do 30. aprila t. 1. naj se prijavijo tudi 'vsi invalidi iz vojne 1014A18, v kolikor s« še niso, In mirnodobski invalidi, ki so služili vojaški rok v 'redni italijanski vojski do 10. junija 1940. Izvzeti so tisti, ki so sodelovali v borbi proti de-zu:l.-atični Španiji, Abeslniji in Albaniji.
Prijavo dob/ vsak \ invalid na pristojnem krajevnem ljudskem odboru. Prijavi morajo vsi invalidi, vdove in storiš! padlih ali umrlih vojnih iiKvaijdov iz prejšnjih vojn, priložiti šc sledeča |/rr-trdila:
Vsi invalidi:	1. Dekret, izdan
od italijanskih državnih organov, s katerim jim je priznano svojstvo invalida v originalu ali v overjenem prepisu od sodišča; 2. knjižico, na podlagi katere so dvigali invalidnino; 3. potrdilo o nekaznovanju; 4. potrdilo, koliko neposrednega davka plača letno, če je v službi, potrdilo urada-ustanove ter koliko znaša njegov mesečni zaslužek; 5. samski list ali poročni list In družinsko stanje.
Poleg naštetih potrdil morajo vdo-v e predložiti še potrdilo, da se niso ponovno poročile In da ne živijo v konUu-binatu (neporočena z drugim moškim), stariši pa samski list padlega sir.a ter, če je kdo izmed zakonskih roditeljev umrl, mrliški list umrlega roditelja.
Dolžnost vseh nas je, da pomagamo invalidom in da jim nudimo pomoč pri zbiranju dokazov za Invalidska svojstva, da bodo na ta način o pravem času zaščiteni po zakonu.
Rodbine tistih, ki služijo vojaški rok v J. A-, imajo pravico do denarne podpore po uredbi, ki jo je predpisala vlada FLRJ 8. januarja 1947. leta; objavljena je bila v 12. številki Uradnega lista FLRJ z dne 11. februarja 1947. leta.
Rodbina hranilca ima pravico do denarne pomoči pod pogojem, da noben drug rodbinski član, ki živi v istem gospodarstvu, ni sposoben za pridobivanje, ne prejema pokojnine ali drugačne podpore od države ln tudi nima nobenega stalnega dohodka, ki bi zadoščal za preživljanje rodbine.
V	kolikor je kdo prizadet ter ima pravico do denarne pomoči po tej uredbi, naj se prijavi pri pristojnem KLO, kateri mu bo napravil prošnjo v smislu navodil, predpisanih s to uredbo.
KLO pa so dolžni takoj odposlati take prošnje OLO. odseku za socialno skrbstvo v nadaljnje poslovanje.