Oobota je zadnji dan Vj tednu. Dan, ko ustavimo stroje, zapremo predavalnice, pospravimo uradc in v miru pokadimo cigareto, dve. Dan priprav in razpravljanj. Včasih, ob redkih pri-Hkah, morda vsako leto enkrat, je sobota dan obračuna. 2a nas študentc je to letošnja decem-brska sobota, kajti izbrali smo si jo v prepričanju, da ni prezgodnja in ne prepozna, da nas je zatekla po opravljenem delu s plodovi v rokah. Ta decembrski obračun je pravzaprav letna skupšaina nase študentske organizacije in njen najmočnejši izraz zborna recitacija, množični zmenek o delu in po delu. Več sto študentskih predstavnikov bo to decembrsko soboto odprlo beležke z različnimi pisavami. Beležke, v katere smo vpisovali • skoraj več kot tristo dni nasa zapažanja in aačrte in jih s posebnim premislekom spreminjali v delo. Kajti veliko je takšnih besed in misli, ki niso cstale samo na papirju, ampak smo jih v mlinu dejanj drobili v dosežke in uspehe. 2 govor-niškega odra pomeni to priznanje in delitev dobička. Tam bodo vsi ti dosežki pravilno ocenjeni, v prekmurskem in primorskem, koroškem in dolenjskem, štajerskem in gorenjskem narečju. Kes, veliko je takšnih uspehov in dosežkov, drznih in skromnih. Zraven pa včasih morda kakšen znak, ki kakor opozarilo voznikom na odprti cesti kaže, da je blizu transport. Nevaren zavoj. Mlad voznik je navadno vsak neizkušen in preden se kolesa pravočasno ustavijo, zaškri-pajo zavore. Glavno je, da vozimo po ccsti, vedno navzgor, da rastemo in se razvijamo. Če nas kdaj v tem našem mladostnem zaposu kaj zaustavi, je to samo postanek pred nepremostljivo zapreko. Po decembrski soboti ne bo počitka. Bat na.stroju bo nanovo podmazan, zopet potisnil vzvod študentskih rok k novim dejanjem. J Objektivne pogoje! NAŠA POT Ideološko-politično delo Zveze študentov Ijubljanske univerze se je v preteklem letu usmerila predvsem na predavanja, dopolnjevalo pa se je s širšimi diskusijami. Pbkazala se je potreba po čim večji koordi-naciji dela na vsej fakulteti in na vsej uni-verzi. Toda organi, ki so bili osnovani za tako uskladitev, žal niso dosegli kakih pomembnih uspehov. Pač pa so se pokazaii za f^nogo bolj uspeš-ne različni sestanki in ro->vetovanja, ki so si zadali nalogo, razjasniti nekatera vprašanja ideološko-političnega dela. Taki sestanki so bili na posameznih fakultetah, v študentskih ščini). Lahko si mislimo, da so take debate vedno posegle v najširšo problematiko. Pomembna oblika dela so bila predavanja o raznih družbeno-političnih problemih, bo-disi v okviru celotne univerze ali pa le v okviru posameznih fakultet ali oddelkov. Takšna predavanja so imeli tov.iBoris Ziherl, Jože Potrč, Franc Kimovec-Žiga, Branko Babič itd. itd. Za ideološko politično delo v pokrajinskih klubih je bilo v preteklem &tudijskem letu značilno, da so svoje akcije tesno povezovali z organizacijami Ljudske mladine. V neka-terih okrajih so študentje kot predavatelji Lanske volitve študentskih predstavnikov v orga-ne družbenega upravljanja univerze so sicer po-kazale, da študenti takrat še niso imeli dovolj zatiimanja za družbeno upravljanje univerze. Odstotek udeležbe, ki je koma) presegel številko 51, nam res ni v ponos. Prav volitve bi lahko bile močna manijestacija študentske enotnosti in politične zavesti in obenem podpora našim predstavnikorn v svetih. Zato je študentska organizacija vse preteklo leto posvečala mnogo pozornosti prikazovanju pomena družbenega upravljanja univerze. Prepričani smo, da je naša organizacija pri tem imela uspeh, ker je v preteklem štu-dijskem letu naraslo zanima-nje študentov za družbeno upravljanje univerze, posebno rešenega. Danes na naših /a-kultetah še vedno traja študij povprecno po 6 ali celo 9 let. Nikjer pa ni objektivnih po-gojev, ki bi omogočili, da štu-dent diplomira v zahtevanih ¦ F O R U M Pred nami je težka nalo-ga pregledaiti svoje delo v preteklem študijsk&m letu in si začntaiti pot za de[0 v prl-hodmosti. Naloga bo težavna. čeprav simo v preteklem štu-dijskem letu mnoigo govorili o deJu štuidemtslke organiza-ciije. Ta naša ra.zipnaivlj.anja je odilikovailia predvseim od-kritosirčnost: napake gmo si ocBkriito prranavaHj takoj. ko smo jih ragrešili. Menda smo bili včasih prj nekateirih na-paikah i-n pomanjkljivositih v naišem delu celo preirnogle-di. Taiko smio n. pr. pogosto neusipehom nekaterih zd.ru-ženij pripiBOvaili prevelik in oelofce ina vseh njenih pod-ročjih. moiramo reči, da je bilo preteiklo štiuid.ijsko leto usflpeišno. Zedo uispešno. Na|jv&č napo^rov je študent-sika oirganiziacija profblienov'iimo že zgoraj izre-čeno miseil, da ie študentska organ.fe.ta'riljia kot celota uispešno izvršile svoje nalo-ge tudi v preteklem šolskeim letu. Dodiati moramo še; če hočemo, da bo naše raziprav-ljanje o preiteMem in prihod-njem delu uspešno. se ga moramo lotiti temeljito. domovih in pokrajinskih klubih. Postalo je jasno, da morajo prevzeti odgovornost za ideološko-politično delo posamezni tovariši ali pa komisije, neka centralna komisija pa lahko delo le spremlja in ga po potrebi usmerja, izvajati pa ga ne more. Ideološko-politično delo se je odvijalo po •več poteh. Ena izmed poti je bilo organizi-ranje debat ob aktualnih mednarodnih po-litičnih dogodkih (n. pr. Madžarska, Suez) in ob aktualnih notranjepolitičnih problemih (n. pr. Kardeljev govor v Zvezni ljudski skup- sodelovali v ideoloških komisijah LMS, ne-kateri študenti pa so bili tudi člani teh ko-misij. Študenti so našli stik tudi z giianazija-mi, predvsem z maturanti. Tem so priredili več predavanj in razgovorov o poklicnem usmerjanju, študiju na univerzi, družbenem upravljanju univerze. Za svoje člane pa so pokrajinski klubi organizirali lepo število predavanj o aktualnih političnih, gospodar-skih in kulturnih problemih njihovih okrajev in obLin. Tako so se skušali kar na-jbolje (Nadaijevanj© n^a 2. strani) t x( b u n a študentov ljubljanske univerze POSEBNA ŠTEVILKA OB LETNI SKUPŠČINI ZŠJ Ljubljona, 7. decembra 1957 Leto Vll štev. 18 Uspeli Skoro vsako Ieto smo razpravljali o nalogi, ki jo ima študentski tisk v naši družbi. Ved-no je bilo mnogo mnenj in predlogov, nikoli pa nismo bili povsem zadovoljni. To velja v enaki meri tudi za našo lctošnjo dejavnost. Vendar lahko v preteklem obdobju zasle-dimo viden napredek. To ni le naše mnenje. To potrjujejo mnoge pohvale, resna napotila in končno priznanje. Temu $e nekako pravi, da smo se ujeli. In resnično, še nikoli tako kot letos, smo posvetili ves svoj prostor resničnim pa še po sprejetju republiške-ga zakona o univerzi. Osnutek zakona o univerzi je posebna komisija priprav-Ijala več kot leto dni. V tej komisiji je bil tudi študentski predstavnik v univerzitetnem svetu. K sestavljenemu osnut-ku zakona smo študentje do-dali še naše predloge in za-hteve o kompetencah organov družbenega upravljanja nad študijskimi programi, o statu-< su neobveznih predmetov in kolokvijev, o izpitnem režimu, sestavi izpitne komisije, sta-tusu študenta in pravicah po-novnega vpisa. V bistvu je študentska organizacija s suo-jimi predlogi, zavrnjen je bil pravzaprav le predlog o po-novnem vpisovanju študentov, uspela. Izvršni svet je z radikalno potezo razrešil vso kopico štu-dijskih problemov, katerih so se lotevali tako študentje kot tudi jak'ultetne uprave: določil je dobo trajanja študija na 8 oziroma 10 semestrov. Toda s tem je bilo prdvzaprav še malo Volitve itudentskih predstavni-kov družbenega upravljanja. rokih. Namesto da bi se fa-kultetne uprave trudile skrčiti programe na tisti maksimum, po katerem bi bilo mogoče diplomirati v 8 oziroma 10 se-mestrih, zbirajo ponekod ar-gumente, da bi uvedli deset-semestrski študij tudi na dru-gih -fakultetah, ne le na medi-dnski. Študenti so z vsem tem v težkem položaju med obstoje-Čimi neurejenimi razmerami in med določbami zakona.' Univerzitetni svet je na predlog univerzitetnega odbora ZSJ na posebni seji razprav-Ijal tudi o politični, kulturni, športni, socialno-ekonomski in zdravstveni problematiki štu-dentov. Sprejel je s tem v zve-zi nekaj pomembnih sklepov. Trdimo lahko, da so se v lan-skem letu organi družbenega upravljanja v večji meri ukvarjali s problematiko štu-dentov in pokazali tudi večje razumevanje za naše težave. Vendar zaradi omejenih ma-terialnih sredstev tudi ne mo- rejo takoj rešiti vsefi pro-blemov. Na podlagi izkušenj v pre-teklem letu lahko trdimo, da so predstavniki študentov na-šli svaje mesto v organih druž-benega upravljanja in da ti organi njihova mnenja in predloge resno upoštevajo. Ne moremo več govoriti o ignori-ranju študentskih stališč in podcenjevanju študentskih predlogov. To v polni meri drži za univerzitetni svet in za ja-kultetne svete, ne pa za neka-tere fakultetne uprave. Neka-tere fakultetne uprave in po-samezne uprave oddelkov še vedno ne priznavajo študen-tom pravice do udeležbe na se-jah, kjer se razpravlja o stva-reh, ki se neposredno tičejo študentov. Taka stališča so ne-zakonita. Povezava med študenti, or~ ganizacijo ZŠJ in študentski-mi predstavniki v svetih je bila v preteklem študijskem letu mnogo bolj zadovoljiva kot prejšnja leta. Za to ima zasluge predvsem komisije za družbeno upravljanje in stro-kovno-študijsko problematiko pri Univerzitetnem ottboru ZSJ. Komisija je reševala predvsem načelna vprašanja in to v čim širšem krogu. Ža še boljše reševanje vseh vprašanj v zvezi z družbenim upravlja-njem so bili tudi lani ustanov-Ijeni posebni koordinacijski odbori za posamezne fakultete. Njihova prednost je v tem, da se lahko v njih obravnavajo vvrašanja izčrpneje in teme-Ijiteje. Njihovo delo ie prila-gojeno razmeram na fakutteti. Mnogi koordinacijski odbori so pokazali mnogo tehtne inicia-tivnosti. Kot pomanjkljivost pri njihovem delu pa lahko navedemo prsmajh.no poveza-nost s študijsko komisijo pri Vniverzitetnem odboru in z drugimi koordinacijskimi od-bori. Proti koncu lanskega štu-dijskeaa leta so bili osnovani tudi zbori Studentov volivcev. Taki zbori so bili na vseh fa-kultetah razen na nekdanji tehniški fakulteti, izjema je bil oddelek za arhitekturo. Osnovno vprašanje, ki ga je komisija obravnavala in ki je dajalo pečat vsemu njenemu delu, je bilo pač, kakor smo videli, vprašanje predloga za-kona o nniverzi. Toda komisija se ie ukvarjala tudi še z dru-gimi vprašanji. Proučevala je odnos študentov do študija. Ugotovila je, da se je v tem vogledu stanje precei izboljša-lo. Opažamo namreč resneiši odnos do študija, vestnejše pripravljanje na izpite in bolj vztrajno in strnjeno študiranie. Izraz tega je porast uspešno opravljenih izpitov xn višja povprečna ocena. (Nadalievanie na 2 gtvana) problemom na univerzj, dogajanju v študent-skih vrstah. Spremljali smo delo in napore študentske organizacije na vseh področjih njene dejavnosti, spremljali delo združenj, in tudi prisluhnili mnenju študenta, njegovim predlogom in napotilom. Menimo, da je to najpomembnejše. Kajti živeti v okolju, v določeni družbeni celoti; kot jo predstavlja naša študentska javnost in stati ob strani vsemu dogajanju je ne-dopustno. smo Uspeli smo! Preteklo obdobje pomeni še en uspeh. V naših vrstah je nova literarna revija. Njena pot je kratka, prekratka, da bi o njej dali oceno. Menda velja za njo isto kot za vsak list, revijo in podobno. Živeti mora v krogu iz katerega izhaja. To smo mi, študentje. In od nas je odvisno kakšna bo revija v bodoče, njena podoba. KURATORU V OKVIRU UNIVERZE — DECEN-TRALIZACIJA — ŠTU-OENTSKI DOMOVI PRE-NAPOLNJENI — PER-SPEKTIVE NASELJA — SAMOPOMOČ JE ZELO USPEŠNA — ZDRAV-STVENI FOND IMA VE-UKE TE2AVE kolegov Problem študentskih domov je najhujŠi. Da je ostalo okoli 1000 študentov brez stanovanja, je znano. Studentski domovi so prenapolnjeni. Zato je bilo ena izmed možnih poti za delno omiljenje položaja revizija v domovih. Posebno še, ker se je pri prejšnjih vsako-letnih pregledih dogajalo mnogo nepravilnosti in nedosled-nosti. Socialno-ekonomska dejavnost Zveze študentov se je v preteklem študijskem letu močno po-Živila in razširila. Delo se je decentraliziralo, pri iemer se je pokazalo, da so večinoma naša združenja že dovolj zrela tudi za tako delo. Univerzitetne oblasti so v SP lanskem študljskem letu pokazale veliko razumevanja za ekonomske probleme študentov. Kuratorij je pričel delovati v okviru univerze, odobreni so bili krediti za zgraditev menze v naselju, odobrene so bile mnoge dotacije: vse to kaže, da se je skrb univerzitetnih oblasti za ekonomski položaj študentov povečala. V organih družbenega upravljanja študentskih domov in menz so bili študentski predstavniki mnogo aktivnejši kot prejšnja leta. Toda nekateri zunanji člani teh organov so bili preveč obremenjeni z dru-gim delom, tako da niso mogli toliko pripomoči k delu organov družbenega upravljanja, kot bi lahko. Problem študentskih menz je še vedno pereč. Kuratorijev sklep o obračunavanju težije kot notranje rezerve je dosledno izvajal e&no Aka-demski kolegij, največ svobode v aboniranju pa je bilo v Osrednji študentski menzi. Z dograditvijo menze v Stu-dentskem naselju se bo tudi Studentsko naselje reorganizi-ralo v dom zaprtega tipa, kakršen je že Akademski kolegij, t. j. da bo v njem Student deležen vse oskrbe. #f>@ Pri svojem delu je socialno-ekonomska komisija pri Univerzitetnem odboru ZSJ težila za tem, da zaobseie čim več študentov. To se je kazalo tako pri podeljevanju subvencij in podpor samopomoči kakor tudi pri deljenju hrane WUS, dajanju posojil in honorarnem za- poslovanju. Prav zaradi tako široko zasnovanega dela je tudi dosegala tako lepe uspehe kljub mnogim materialnim teia- vam, ki so ji vezale roke. ©•• Kakor v prejšnjih letih je Zdravstveni iond Ijubljanske univerze tudi v preteklem študijskerri letu izvršil fluorografiranje vseh študentov in besežiranje novincev. Splošnega zdravniškega pregleda no-vincev pa ni mogel izvršiti zaradi pomanjkanja prastorov in osebja. Sedanji prostori in osebje namreč ne zadostujejo več niti potrebam obolelih študentov. Poleg tega pa se je zdrav-stveni jond že vsa leta od začetka sem boril z mnogimi, čisto organizacijsko tehničnimi vprašanji, ker je bil prisiljen poslovati brez odloka o ustanovitvi in brez pravilnika. Sedaj izgleda, da se bodo razmere vsaj v toliko izboljšale. Načrt pravilnika je že izdelan in čaka na potrditev Izvršnega sveta. V preteklem letu je športna de.javnost na naši univerzi dosegla viden napredek. Odveč je razmišlja-nje o potrebi telesne vzgoje med mladimi Ijudmi, ki bodo po končanem študiju po vsej naši domovini nadaljevali pot, ki so jo pričeli na univerzi. Toda vse doslej le nismo naleteli na razumevanje odgovornih ljudi. Sele v poslednjem času se je položaj bistveno izboljšal in to povsem po naši zaslugi, ker smo študentje sami preku svojega študentskega šport-nega dru.šiva Olympie in komisije za telesno vzgojo pri UO ZŠJ uporno nadaljevali svojo staro, a gotovo upravičeno težnjo, da mladi ljudje morajo krepiti svoje telo, da morajo biti zdravi ljudje, ki bodo lahko kasneje v poklicu vse svoje sile zastavili za delo v korist naše domovine. Toda za to morajo b i t i z d r a -v i in tu je še vedno na mestu izrek mens sana in corpore sano! Mislimo, da ni potrebno otnenjati uspehov, ki so jih naša akademska moštva dosegla na najrazličnejših zveznih, republiških in drugih tekmovanjih. Mnogo pomembnejše je delo posameznih klubov, ki so ga usmerili v splošno športno dejavnost na univerzi. Tu mislimo predvsem na bogat program medfakultetnih tekmovanj, ki so bila izvedena skoraj v vseh športnih «M« panogah. M Da si študentje resnično ie\ijq športnega udejstvovanja so pokazala najbolj prav ta tekmovanja, saj je v nekaterih panogah sodelovalo kar po več moštev. Gotovo bi bila tekmovanja še uspešnejša, če bi združenja nekoliko več skrbela za športno vzgojo in ne puščala te vsekakor pomembne oblike študentske dcjavnosti vnemar. Kljub vsem tem uspehom, na športnem področju pa je treba enkrat odločno spregovoržti. T a k o n e gre več dalje. Brez materialnih sredstev ni mo-goče nadaljevati začrtane poti, ki so se je študentje doslej tako zvesto držaJi. Vsi odgovorni morajo spo-znati, da mladina potrebuje športno vzgojo in da jo mora imeti! KULTURA — KULTURA — KULTURA — KULTURA — KULTURA — KULTURA — KULTURA Med Scilo in Karibdo Ce bi Izbezali \z napol za-prašenih polic vsa poročila študentskih koalturno-umetoi-ških skupin preteklih let in jih primerjali z letošnjiimi, bi 1% potiskanega paplrja kaj lah-ko razbrali razliko. Ze nekaj let sem se jasno kaže porast študentskega kulturno-umetini-škega udejstvovanja tako v kvaliteti kot v kvantiteti, toda tako očdtnega skoka ko>t letos, nezasled'mo nikoli prej. Pola-goma smo se vemdarle začeli zavedat>i, da je delo na kultur-nem podiročju enkovredno idej-no-političnemu, še več, da je delu in uspehih zsbora, mora- mo poseči nekoliko dlje v pre- teklost. Koncert s Staro pravdo na študentskem festivalu v Tr- bovljah. Stara pravda v Za- grebu in Celju. Akademska folklorna skupi- na »France Marolt« že nekasj čaisa slovi kot najplodnejša sekdiijia ' v centrainem klubu. Stiininajst nastopov v domovi- ni — najbolj cenijo kolegi ce- lovečernl nastop na Ljubljan- skem iestivalu, tri samostojne mastope v Celju — lep uspeh študentskega kultuimoumetniš- kega ustvarjanja! Da bo slika Akademski pevski zbor to pravzaprav ema in ista stva