i
«*HS pavšalirana.
Politično gospodarski tednik.
Uredništvo   in   ^ Ptuju, Slovenski trg .
rotovžu), pritličje, it.
Rokopisi se ne vrnejo.
Letošnje binkošti.
Letošnje binkošti pornenjajo važno dobo v razvoju naše državnosti.
Tik pred binkoštmi je ustavotvorna skupščina v Beogradu končala načelno razpravo o ustavnem načrtu ter ga sprejela s ekoro tričetrtinsko večino za podrobno razpravo. Je to velike važnosti za naš notranji položaj. Saj vemo, da se v vseh delih naše države nahajajo ljudje, ki niso zadovoljni z razmerami pri nas. V južni Srbiji so muslimani, s katerimi (,se vlada še ni mogla pogoditi o ureditvi njihovih gospodarskih vprašanj. Na Hrvaškem se da velik del ljudstva in poslancev voditi znanemu St. Radiču, ki bi radi imeli svojo seljačko republiko, v kteji bi le oni vladali; zato bi našo ujedinjeno državo rajši razbili, magari s pomočjo osovraženih Habs-burgovcev in Italijanov, nego se složno uredili v močno Jugoslavijo. Pa tudi na Slovenskem imamo nezadovoljneže, ki bi radi imeli v Jugoslaviji malo Slovenijo, v kteri bi le oni gospodarili  brez tesne zveze s celotno državo.
Ustavni načrt pa, ki se obravnava sedaj v skupščini v Beogradu, hoče imeti enotno Jugoslavijo, hoče, da bi se država vedno bolj ujedinjevala. Saj razcepljeni smo že itak dovolj, če hočemo močno državo, moramo gledati, da se vedno bolj zbližujemo, ne pa oddaljujemo. To je uvidela tudi velika večina poslancev in z glasovanjem jasno pokazala, da ji je za edinstveno državo.
Z načelnim sprejetjem ustavnega načrta tik pred binkoštmi so bile obsojene vse težnje po razkosanju naše države. Najdalje gre v teh težnjah hrvaška republikanska seljačka stranka. Ta je hotela o binkoštnih praznikih sklicati v Zagreb veliko zborovanje svoje stranke. Na tem zborovanju naj bi stranka demonstrirala  proti   sprejet emu    iistavnemu
načrtu, demonstrirala proti ujedinjen naši državi. Govorilo se je celo, da so radičevci ob tej priliki hoteli proglasiti hrvatsko republiko. S silo so se hoteli polastiti na Hrvaškem državne oblasti.
Jasno je bilo, da državna oblast tega ni mogla dovoliti. Saj bi z dovoljenjem le pokazala svojo slabost. Prepovedala je torej shod in bila pripravljena, da tudi s silo zatre vsako nasilno upiranje. Ni pa bilo treba rabiti sile. Ko so nasprotniki videli vladno odloč-lost, so opustili svoj prevratni načrt. Sedaj lahko premišljujejo, ali je boljše, delati za državo ali proti njej.
O binkoštnih praznikih je bilo časa, da tudi v Sloveniji premišljujemo o naši razcepljenosti in njenih posledicah. Pred binkoštmi so se izvršile po Sloveniji občinske volitve. Izvršile so se prvikrat po novem volilnem redu. V večjih občinah, kjer je politično življenje bolj razvito, eo prišle v občinski odbor razne politične stranke. Zgodilo se je to v naših avtonomnih mestih in industrijskih krajih.
Pri volitvah v občinsko predsedstvo se je pokazala v teh krajih vsa beda naše razcepljenosti. Izvira večinoma iz naše nezrele politične izobrazbe. Vsa naša politična izobraženost se je gibala v Avstriji v odporu proti nemški nadvladi. Sedaj smo samostojni, da sami vodimo svoje posle. Pa mesto da bi vodstvo prevzeli v svoje roke, iščemo nasprotnika, proti kteremu i se naj borimo. In če ni takega nasprotnika, si ga sami ustvarimo.
Jasen dokaz za to nam nudijo naša mesta. Pri občinskih volitvah ni dosegla nobena stranka večine. Zediniti se morajo po tem stranke, da si izbero primerno vodstvo. Ali socialno-demokratska kakor narodno so-cijalna stranka sta sklenili, da volita le svoje pristaše. Po tej logiki naj seveda tudi ostale stranke volijo le svoje zastopnike. Konec taki logiki pa je: vladni gerent. Po domače povedano : vi niste še zreli, da bi se
sami   vladali,   potrebujete   drugega vodstva.
Naša pokrajinska vlada pa je baš o bin-koštih poskusila strankam to dopovedati in kakor je čuti, ne brez uspeha.
Letošnje binkošti so bile velike važnosti za naše zasužnjene brate v Primorju. Na binkoštno nedeljo so se vršile volitve v italijanski državni zbor. V nedeljo so prvikrat tudi primorski Slovenci volili svoje zastopnike. Število naših zastopnikov naj bi svetu pokazalo, da žive na zasedenem ozemlju Slovenci, ne Lahi. Volitve so bile izredno težke. Lahi so napeli vse svojo sile, da bi Slovenci izvolili čim manj zastopnikov, da bi se volitev čim manj udeleževali. Slovenskim volilcem ao grozili, jim zažigali domove, jih zapirali in kar si še morejo izmisliti podle duše. Vrgli so se v prvi vrsti na slovenske voditelje, ki so že itak zredčeni, ker je mnogo slovenskih razumnikov odšlo z zasedenega ozemlja, boječ se italijanskega preganjanja. Vendar Slovenci niso podlegli. Zlasti po Goriškem in Notranjskem so vzdržali naši volilci italijanski pritisk.
Manj je bilo to mogoče v Istri. Zakaj tam je bil italijanski pritisk čisto laški. Slovenske učitelje in duhovnike so fašisti nekaj dni pred volitvami pozaprli, volilce s silo napadali in tako preprečili, da se je ponekod od sto volilcev udeležilo volitve le nekaj mož. če so se pa naši ljudje postavili italijanskim fašistom v bran, so začeli ti na nje streljati, jim zažigati hiše, kakor da bi bila prava vojska, ne pa svobodne volitve.
Zato pa zaslužijo naše polno priznanje in občudovanje volilci, ki so neustrašeno, večkrat v smrtni nevarnosti vršili svojo narodno dolžnost. Še večje priznanje in občudovanje pa zaslužijo neustrašeni voditelji, ki vztrajajo v skoro neznosnih razmerah na svojih mestih.
e.