Hi*
Leto XXXV	Ravne na Koroškem, julij 1998	št. 7-8
		
s
Kar jc v dolini premalo lepote, vsa je vzkipela v našo goro: v sinji baržun njenih lesov in v rdeče slapove šcnturšcljc; v mogočno veličastvo njenih vili, v mir njenih mehkoklasih trat in v svobodne razglede n jenega vrha.
In ko ji sonce zjutraj oblije teme s poljubom prve ljubezni in ji sname megleno odejo z naročja in izpod nog, se zmezijo sive skale ko ovčje črede, sence bežijo v divje globače ...
(Dr. Franc Sušnik: In kaj so ljudje ko lesovi, Maribor: Obzorja 1968)
PRIVATIZACIJA SLOVENSKIH ŽELEZARN
ZAPOSLENI BODO TUDI LASTNIKI
Interna razdelitev delnic notranjim upravičencem
Državni zbor RS jc 4. 2. 1998 sprejel Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn d. d. Ta ureja tudi prodajo delnic SZ, katerih imetnica je RS, fizičnim in pravnim osebam. Eden od načinov privatizacije delnic jc tudi interna razdelitev notranjim upravičencem.
DOLOČBE ZAKONA
Notranji upravičenci so zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci SŽ, ki so bili v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas kadarkoli od
15.	3. 1991 (sklenitev pogodbe o prenosu družbenega premoženja na RS) do 21. 2. 1998 (dan uveljavitve tega zakona), in sicer v katerikoli družbi v sistemu SŽ - tudi če so te družbe šle v stečaj, oziroma so bile likvidirane.
Po zakonu so plačilno sredstvo za delnice še neizrabljeni lastniški certifikati notranjih upravičencev in pa potrdila za neizplačane plače, kot jih določa kolektivna pogodba za obdobje od 1.3. 1991 do 31. 12. 1992.
Notranji upravičenci lahko pridobijo na podlagi opisanih zamenjav največ do 20 odst. osnovnega kapitala SŽ.
V primeru prodaje posamezne odvisne družbe v SŽ lahko notranji upravičenci vložijo zahtevo za zamenjavo delnic SŽ z deleži v posamezni družbi, ki pa ne smejo presegati 20 odst. osnovnega kapitala družbe.
Notranji upravičenci morajo zaradi izvedbe privatizacije ustanoviti eno ali več posebnih gospodarskih družb (družba pooblaščenka), ki v svojem imenu in za račun notranjih upravičencev kupujejo delnice v okviru programa interne razdelitve.
SŽ morajo na dražbo pooblaščenko v 30 dneh po predložitvi njene zahteve prenesti delnice, katerih lastnica je RS, in sicer do višine vanjo vloženih lastniških certifikatov in terjatev za premalo izplačane plače.
Razdelitev delnic v zameno za lastniške certifikate se opravi po nominalni vrednosti delnic SŽ v višini 100.000 SIT za delnico. Terjatve iz
naslova premalo izplačanih plač se spremenijo v delnice po nominalni vrednosti delnic SŽ v višini 100.000 SIT za delnico. Dražbe pooblaščenke morajo v 120 dneh po uveljavitvi tega zakona razdeliti delnice, pridobljene na način, opisan v prejšnjem odstavku, notranjim upravičencem, in sicer v višini vrednosti vloženega lastniškega certifikata oziroma vrednosti terjatve iz naslova premalo izplačanih plač.
NAČRT POTEKA
V Poročevalcu je bil 8. junija objavljen Program privatizacije SZ d. d. in posameznih dražb v poslovnem sistemu.
Interna razdelitev delnic notranjim upravičencem po njem (na kratko) poteka v štirih fazah:
1.	Priprava na izvedbo privatizacije (do 15. 5. 1998):
- ugotavljanje kroga upravičencev za
privatizacijo s certifikati in terjatvami,
- izračun terjatev po metodologiji, ki je priznana v vseh postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij v RS,
pravni pregled potencialnih zahtevkov za denacionalizacijo na premoženju dražb SŽ,
- pravni pregled vseh drugih možnih obveznih izločitev iz sredstev SŽ v skladu z obstoječo zakonodajo.
2.	Izvedba privatizacije (do
15.7.	1998):
-javni poziv vsem upravičencem do interne razdelitve s podukom, kdaj, kje in kako lahko vplačajo delnice,
- zbiranje vplačil za nakup delnic na več mestih na sedežih dražb,
- prcverba podatkov o vplačilih na centralni evidenci certifikatnih računov,
- izračun razdelitve delnic med vplačnike - izračunano bo, koliko delnic pridobi posamezni vplačnik, ki bo o tem tudi obveščen.
Mira Puc je s sodelavcem i/. podjetja Privata na seminarjih v začetku junija razlagala postopke vpisa in vplačila delnic SŽ d. d. ter nakupa delnic družb pooblaščenk.
Vodstvo SŽ ocenjuje, da bodo notranji upravičenci na podlagi zamenjave lastniških certifikatov in listin pridobili okoli 10 odst. osnovnega kapitala SZ d. d.
3. Družbe pooblaščenke (do
15.7.	1998):
- SŽ bodo poskrbele za ustanovitev ustreznega števila družb pooblaščenk (predvidoma po ena na vsaki lokaciji), pomagale bodo notranjim upravičencem pri ureditvi notranjih razmerij v družbah pooblaščenkah glede njihovega upravljanja in glede možnih prodaj delnic teh dmžb na najbolj smotrn način, prav tako pa bodo izvedle registracijo dmžb pooblaščenk.
4. Izobraževanje (do 15. 5. 1998 oziroma do 10.9. 1998):
- SŽ bodo organizirale najmanj dva seminarja za notranje udeležence privatizacije, in sicer pred javnim razpisom kratek seminar o privatizaciji, vpisu, nastanku dmžb pooblaščenk itd. ter po končani privatizaciji za udeležence dmžb pooblaščenk o delu in učinkih teh družb.
URESNIČEVANJE PROGRAMA
Seminarji za notranje upravičence
Notranji upravičenci privatizacije so maja prejeli pismo predsednika uprave SZ dr. Matica Tasiča, v katerem jih obvešča o začetku interne razdelitve delnic in o njenih najpomembnejših značilnostih.
Naslednje sporočilo je bilo vabilo na seminar, na katerem so predstavniki svetovalne družbe Privata, d. o. o. iz Ljubljane spregovorili o vpisu in vplačilu delnic SŽ ter o nakupu delnic dmžb pooblaščenk. Seminaiji so bili v vseh železarskih središčih, na Ravnah pa so potekali 5. 6. v jedilnici ob Meži za štiri skupine zaposlenih.
Predavateljica Mira Puc je med drugim spregovorila tudi o postopku vpisovanja delnic. Ob vpisu delnic SZ d. d. in delnic dmžb pooblaščenk (ki poteka hkrati) sc je treba identificirati (osebna izJ<aznica - EMŠO). Vsi potrebni plačilni nalogi in vpisnice bodo na vpisnih mestih. Kdor bo delnice vplačeval s potrdilom za razliko plače, ki bi mu pripadla po kolektivni pogodbi, se bo za vplačani znesek odpovedal morebitnim tožbenim zahtevkom in priglašenim teijatvam v stečajnem postopku.
Družba pooblaščenka
Prva družba pooblaščenka je bila v prisotnosti notarke ustanovljena na Ravnah, in sicer 24.6. Ustanovitveni
kapital prvih 23 delničarjev (16 predstavnikov t. i. Svobodnega sindikata in 7 predstavnikov sindikata Neodvisnost) znaša 8,7 mio SIT. Ustanovitelji so na prvi skupščini sprejeli statut družbe in izvolili nadzorni svet. Sestavljajo ga: Janko Dežman, Janez Klančnik, Jože Kolar, Ivan Zorman, Ivan Gačnik, Milan Švajger, Peter Prikeržnik, Zvonko Kremljak in Darko Ravlan. Postopek dokapitalizacije dmžbe pooblaščenke (vpis in vplačilo delnic SŽ) se bo lahko začel takoj, ko bo sodišče potrdilo priglasitev družbe. (Po zakonu to traja največ osem dni.) Takrat se bo sestal nadzorni svet in se konstituiral. V njegovi pristojnosti je tudi imenovanje direktorja dmžbe.
Kot poudaija sekretar SKEI -sindikalne podružnice dmžb SŽ na Ravnah Janko Dežman, pa sta sedanji sestavi skupščine in nadzornega sveta začasni, tudi v statutu še lahko jeseni pride do sprememb. Sicer pa se v Svobodnem sindikatu zavzemajo za to, naj bo direktor dmžbe pooblaščenke najprej v. d., po vpisu pa se bo pokazalo, ali so pogoji za profesionalizacijo njegovih nalog.
Potrdila o premalo izplačanih plačah
Pooblaščeni revizor Dragan Martinovič iz dmžbe Constantia, d. o. o. iz Ljubljane je sredi junija ugotovil, da je podjetje Železarna Ravne pri izračunu potrdil za manj izplačane osnovne plače upoštevalo določila Zakona o privatizaciji SŽ d. d., Uredbe o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela
neto osnovnih plač ter Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij.
Vsota valoriziranih neto razlik med bruto osnovnimi plačami delavcev po kolektivni pogodbi ter izplačanimi bruto plačami (Zbirni obrazci o ugotovljenih neizplačanih delih neto osnovnih plač za celotno podjetje) je 675.065.577 SIT za leto 1991 in 876.627.138 SIT za leto 1992 ali skupaj 1,551.692.715 SIT. Vsota valoriziranih davkov in prispevkov, ki se prenese na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa je za obe leti 877.704.488 SIT.
Strokovna služba je podatke o višini neizplačanih plač že poslala Privati; vsi upravičenci (teh je 5.680) pa bodo obvestilo o višini svoje teijatve v kratkem prejeli na dom. Znesek zdaj izračunanih terjatev za premalo izplačane plače se razlikuje od podatkov v DEM, ki so jih zaposleni pred leti že prejeli.
Za vpis 40 dni
Kot je povedala Mira Puc iz Private, bodo notranji upravičenci v kratkem (ali pa so ob izidu Fužinarja že) prejeli obvestilo o višini teijatve za premalo izplačane plače. Istočasno bodo obveščeni tudi o tem, kdaj in kje bo potekalo vpisovanje delnic. Javni poziv upravičencem bo objavljen tudi v sredstvih množičnega obveščanja. Vpis delnic bo stekel takoj, ko bo to mogoče - zanj pa je predvidenih 40 dni.
A. Č.
“ČE DELO LJUBIŠ, ŽANJEŠ TUDI USPEHE”
Predstavitev dr. Henrika Kakerja
Mag. Henrik Kaker je 5. junija na Naravoslovno - tehnični fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorat z naslovom Študij možnosti uporabe povratno sipanih elektronov za mikroanalizo binarnih faz v jeklih in nikljcvih zlitinah.
Ker je dr. Henrik Kaker eden redkih strokovnjakov iz železarskih družb, ki jim je uspelo pridobiti najvišji akademski naziv (poleg njega so na Ravnah zdaj še trije doktorji znanosti), sem ga povabila na kratek klepet.
NJEGOV SVET JE ELEKTRONSKA MIKROSKOPIJA
Henrik Kaker seje rodil leta 1956. Mladost je preživel v Črni, zdaj pa so že nekaj let njegov dom Ravne. Po osnovni šoli seje vpisal v ravensko srednjo tehnično in metalurško šolo, potem pa je študiral metalurgijo v Ljubljani.
V Železarni Ravne oziroma v metalurških laboratorijih RPT-ja seje zaposlil leta 1981. Po komaj mesecu dni so ga vpoklicali na služenje vojaškega roka, potem pa seje začelo njegovo pionirsko delo v novem laboratoriju za vrstično in elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo.
“Opremo za laboratorij je podjetje kupilo v okviru projekta Modernizacija jeklarne. Znanje za delo na elektronskem mikroskopu sem si moral pridobiti sam -na fakulteti sem namreč o tem izvedel le nekaj osnovnih podatkov, pa tudi v železarni takrat ni bilo strokovnjaka za to področje. No, zdaj pa sem edini.”
Kakeijevo področje dela je mikroskopija, elektronska mikroskopija in mikroanaliza. Kaj to - z bolj preprostimi besedami - obsega?
Sogovornik razlaga: “Moje delo je tudi obravnavanje reklamacij. Ugotoviti je, na primer, treba, zakaj sc je zlomila strojna komponenta. Vedeti moramo, da so lastnosti jekla odvisne od njegovih vključkov - in te delce je treba analizirati. Ena najbolj uporabnih metod je v tem primeru mikroanaliza (analiza na mikronski ravni), saj klasična kemijska analiza zahteva večje vzorce. Rešujem tudi druge probleme, na primer, vključke žlindre v jeklu itd.”
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je Henrikovo delo “zvonenje po toči”, pa so njegove ugotovitve koristne, saj preprečijo, da bi se napake v proizvodnji ponovile.
Dr. Kaker pa ne opravlja le dela za Metal, kjer je zaposlen, temveč tudi za druge naročnike: že več kot 12 let rešuje reklamacije za Valje, sodeluje pa tudi s Cometom (umetni brusi) in Sintrom iz Zreč (sintrani materiali) ter s TAB-om iz Mežice. Poleg jekla raziskuje torej različne materiale, tudi plastiko. Dela mu ne manjka; včasih ga ima že preveč, pravi. Bo dobil pomočnika?
DOKTORAT- LE FORMALNA POTRDITEV ZNANJA, PRIDOBLJENEGA OB DELU
Henrik Kaker se je že leta 1983 vpisal na podiplomski študij in po treh letih magistriral.
“Če imaš takšno delo, da ga lahko povežeš s študijem, torej da lahko teorijo takoj preveriš v praksi, zakaj tega znanja ne bi še formalno potrdil s 'papirjem’”, razlaga svoje stališče novopečeni doktor metalurških znanosti.
Pred leti je bil v železarni drugačen odnos do dodatnega izobraževanja. “Vsakdo je lahko študiral, če je le hotel. Nihče ni nikogar zaviral. Samo prošnjo za magistrski študij si oddal, pa ti je podjetje takoj plačalo šolnino.” Res pa je tudi, daje veliko strokovnjakov podiplomsko študiralo, a nikoli doštudiralo. Kot mnogi metalurgi, je bil Kaker vključen tudi v akcijo 2000 mladih raziskovalcev.
Med podiplomskim študijem je imel tudi nekaj smole. Za temo disertacije si je najprej izbral Rentgensko fluorescenco v vrstičnem in elektronskem mikroskopu, opravil že dobršen del empiričnega in teoretičnega dela, potem pa seje pokvarila njegova raziskovalna oprema. Ker je bil spektrometer v okvari kar tri leta, je Henrik raje menjal temo disertacije, kot čakal na njegovo popravilo. Tako je “izgubil” kar štiri leta.
S pomočjo mentorja dr. Veliborja Marinkoviča je izbral drugo zanimivo temo: Študij možnosti uporabe povratno sipanih elektronov za mikroanalizo binarnih Jaz v jeklih in nikljevih zlitinah. Kaj se skriva za tem strokovnim izrazoslovjem?
“Običajno sc mikroanaliza dela z rentgenskimi žarki, obstaja pa (udi možnost s signalom povratno sipanih (odbitih) elektronov. Tako je mogoče analizirati določene faze, debelino faz oziroma tankih filmov ali plasti, podlage pa so lahko tudi različne. Ta način analize uporabljajo v proizvodnji polprevodnikov in čipov. Na kratko pa to izgleda takole: v elektronskem mikroskopu pade snop elektronov na vzorec, v katerem se zato dogajajo določene interakcije, saj primarni elektroni učinkujejo na atome vzorca. Posledica tega so različni signali:	sekundarni	elektroni, odbiti (ali
povratno sipani) elektroni, rentgensko sevanje, pri nekaterih vzorcih tudi svetloba (katodnaliimiuiseenea) itd. Signale lahko uporabimo za upodabljanje slike ali pa za meritve. V nalogi sem obravnaval enega od teh signalov. N e Lij meritev - izračun debeline delcev v matricah po metodi Monte Carlo - sem opravil sploh kot prvi na svetu. To je tudi v skladu z zahtevami za doktorat, ki mora biti originalni prisjicvek k znanosti. Ugotovitve uporabljam pri svojem vsakodnevnem delu.”
Vse eksperimente je doktor Kaker opravil v svojem laboratoriju, le nekaj vzorcev so mu pripravili na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani.
“Glavna težava pri mojem delu je raziskovalna oprema, ki je stara in sc kvari, ker je že odslužena. Če opreme za delo ne bo, bom prisiljen oditi. Usposobljen sem namreč za delo na teni in podobnih aparatih, ne nameravam pa menjati področja dela, ker bi tako zavrgel vse dosedanje napore in vloženo energijo.”
Na strokovnem področju se mlademu doktorju odpirajo vedno nova vprašanja. “Že v nalogi sem naletel na vsaj tri probleme, ki bi jih kazalo raziskati. V stroki je še veliko neodkritega, vrednega študija.”
Študira pa v glavnem doma, predvsem iz tuje literature, ki je pretežno v angleškem jeziku. V njej je našel tudi gradivo za pripravo magisterija in doktorata.
izkušenj v industrijskih raziskavah v vrstični mikroskopiji in mikroanalizi in da obvlada tudi optično mikroskopijo, (faktografijo (veda o prelomih materialov), pripravo vzorcev, digitalno obdelavo slik ter računalniško programiranje (v “klasičnih” računalniških jezikih in html -internet).
Dr. Henrik Kaker je tudi avtor in pobudnik WWW-a (http://193.2.47.2) oziroma predstavitvenih strani podjetja Metal na internetu, ki bodo v kratkem končane. Podobna prizadevanja so se začela tudi v drugih podjetjih koncema Slovenske železarne.
“V podjetju postavljamo t. i. internet server ali strežnik, na njem pa bodo VVEB-strežnik, poštni
Delovno mesto dr. Henrika Kakerja jeza
elektronskim mikroskopom.
INTERNET USPEŠNO PREMOŠČA RAZDALJE MED STROKOVNJAKI
Dr. Kaker Henrik pa tudi veliko objavlja; najraje sodeluje z ameriškimi strokovnjaki, saj so najbolj odprti za komuniciranje. V COBISS-u ga kot avtoija najdemo 14-krat; bibliografija, ki jo je izdelal sam, pa obsega 24 strokovnih člankov oziroma referatov s posvetovanj v slovenskem oziroma angleškem jeziku.
Ker je srečevanje s strokovnimi kolegi “v živo” malo težje (v Sloveniji se s podobno stroko ukvaija le 50 ljudi; udeležbe na svetovnih simpozijih pa so drage, potekajo pa tudi v zelo oddaljenih krajih - eden ravno sedaj v Mehiki), pa se Henrik toliko bolj poslužuje interneta in elektronske pošte.
“V akademskih krogih vlada odnos dam - daš. Že od leta 1994 imamo strokovnjaki na internetu konferenco o mikroskopiji. Če, na primer, nečesa ne znam razrešiti, postavim vprašanje in še isti dan dobim brezplačno pet ali šest odgovorov. Jaz pa z nasvetom pomagam drugemu...”
Henrik Kaker je že leta 1995 na internetu postavil predstavitveno stran o svojem laboratoriju (najdete jo na http://www2.arnes.si/guest/sgszmera 1 .index.html). Prav tako je v prostem času oblikoval naj večjo bazo dobaviteljev s področja mikroskopije, ki obsega podatke o 1275 podjetjih. Poskrbel je tudi za svojo predstavitveno stran, s katere izvemo, da je član evropskega in ameriškega združenja za mikroanalizo, član Slovenskega vakuumskega društva. Slovenskega društva za elektronsko mikroskopijo, član Slovenskega komiteja za neželezne kovine in ekspert ZN za industrijski razvoj. Zapisal je tudi, da ima 16 let
strežnik in FTP-strežnik. WWW je že izdelan v slovenskem in angleškem jeziku, zdaj pa kolegica pripravlja še nemški prevod. Metal bo tako na internetu celovito predstavljen - od organizacije, vodstva, kontaktnih oseb, proizvodnega programa, nabave, prodaje itd. Načrtujemo, da bi v prihodnje čim več pošte (tudi znotraj podjetja) potovalo v elektronski obliki, ker je to najceneje. Težava pa je, ker primanjkuje modernejših PC. Število priključkov na internet pa seje v zadnjem letu, odkar sodelujem v tem projektu, v Metalu z 8 povečalo na 45.”
Prosti čas in delo se pri Henriku Kakerju prepletata, oziroma ostre meje med njima ni. Ko pride zjutraj v službo, najprej pregleda elektronsko pošto, potem pa začne analizirati vzorce, vmes odpravlja probleme pri internetu ... Po službi si vzame nekaj časa za počitek, potem pa sledi študij literature, pisanje člankov, urejanje predstavitvenih strani na internetu (oblikoval jih je tudi za Komite mednarodnih iger šolaijev) itd.; vedno pa najde čas tudi za dmžabno življenje, druženje s številnimi kolegi in za rekreacijo. Študira pa najraje ponoči, celo do dveh zjutraj. Z veseljem sodeluje v Gibanju mladi raziskovalci Koroške, kjer je ocenjevalec in član programskega sveta.
Kaj bi dr. Henrik Kaker delal, če ne bi bil to, kar je? “Verjetno isto”, preprosto odgovaija.
Malo je ljudi, ki imajo svoje delo tako radi in mu žrtvujejo toliko prostega časa (in tudi denarja - za nakup opreme in strokovne literature) kot moj sogovornik.
Iskrene čestitke za doktorat in še veliko raziskovalne vneme ter uspehov mu želim tudi v imenu bralcev.
Andreja Čibron - Kodrin
OSKRBA Z ENERGIJO
v maju
Maja je bila dobava primarnih energentov nemotena, prav tako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
V tabeli so za posamezne družbe podana odstopanja porabe zemeljskega plina od mesečnega načrta.
Skupna poraba zemeljskega plina je bila glede na načrte presežena za 11,8 odst.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 20,1 m3 in od zunanjih dobaviteljev 6 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 26,1 m3. Za sežig smo skupno zbrali 9,7 m3 odpadnega olja, in sicer: 3,2 m’ od družb Železarne Ravne, 3,5 m3 od zunanjih dobaviteljev in 3 m3 s cepljenjem emulzij.
Proizvodna problematika
• Popravili smo okvaro na cevovodu DN 100 za pitno vodo pri Valjarni na trasi cevovoda od hale Nožev do OTK.
• Popravili smo cevovod 3/4” za pitno vodo za vratarnico pri OTK.
• Opravljen je bil redni servisni pregled vijačnega zračnega kompresorja Atlas Copco, tip GA250/1 (10.000 obr./ur).
• Pregledali smo omrežje in kontrolirali tesnost za kisik, dušik, argon in komprimirani zrak.
Druga večja dela
•	S tlačnim preizkusom smo opravili redni notranji pregled ovalnih rezervoarjev za propan-butan in vsa vzdrževalna dela na cevovodih skladišča za propan-butan in cevovodih za požarno varnost ter oblivanje rezervoarjev in krogle (1.200 m3). Poteka še antikorozijska zaščita obeh rezervoarjev.
•	Odpravili smo tudi okvaro kompresorja hladilnega sistema za hlajenje in sušenje zraka pri proizvodnji kisika.
Miran Fužir, dipl. inž.
DRUŽBA	PLAN PORABE (Sm3)	PORABA (Sm3)	INDEKS (%)
ENERGETIKA Ravne, d. o. o.	206.910	335.770	162,3
SŽ - METAL Ravne, d. o. o.	2.388.600	2.601.417	108,9
SŽ - STO Ravne, d. o. o.	64.400	42.319	65,7
SŽ-ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o.	31.100	29.744	95,6
SKUPAJ	2.691.010	3.009.250	111,8
INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V JUNIJU
bloku na Javorniku,
•	28.	6.	1998	ob	poplavi	kletnih	prostorov
poslovnega objekta v Partizanski ulici,
•	30.	6.	1998	pri	začetnem	požaru	avtobusa	v
Dravogradu.
Gasilski zavod Ravne Direktor: Branko Čas, dipl. inž.
posredovala še:
•	4.6.1998 pri prometni nesreči na Selah,
•	6.6.1998 ob zalitju kletnih prostorov v Partizanski ulici,
•	23.6.1998 pri prometni nesreči na Poljani,
•	27.6.1998 pri začetnem požaru v stanovanjskem
16.	6. 1998 ob 23.45 so iz Energetike sporočili, da na elektro vodih tlijo in gorijo električni kabli. Požar so skupaj z delavci pogasili poklicni gasilci.
13.	6. 1998 ob 01.15 je v Metalu (Jeklarna) zagorelo pri peči UHP zaradi prodora taline. Požar so pogasili poklicni gasilci.
Gasilska enota ie
16. delovno - športno tekmovanje poklicnih gasilcev RS Slovenije
VELIK USPEH EKIPE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE
Po lanskem manj uspešnem nastopu so ravenski poklicni gasilci vnovič osvojili prvo mesto v gasilski disciplini
Poklicna gasilska enota Ravne je z najboljšim časom terenske vožnje (2,47) in največjim številom zbranih točk (20) dokazala, da je najboljša med 14 ekipami iz celotne Slovenije. Za Ravenčani sta se na tekmovanju, ki je bilo (pod pokroviteljstvom Uprave RS za zaščito
in reševanje pri MORS-u) 13. junija v Postojni, uvrstili ekipi Gasilskega zavoda Trbovlje in Gasilske brigade Ljubljana; sodelovali pa so še gasilci iz Kopra, Ajdovščine, Maribora, Nove Gorice, Celja, Kranja, Sežane, Ljutomera, Postojne, z Jesenic in iz Lendave.
Organizatoiji so okoli 220 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev prijazno pogostili in jih popeljali na ogled Postojnske jame in Pivka jame. Pripravili so tudi predstavitev opreme in terenskih vozil ter vozil za gašenje gozdnih požarov.
Najboljši
v gasilski disciplini: Jože Gruber, Vinko Salčnik
(čepita),
Tomaž Marinčič, Bojan Zavratnik in
Srečko Grobelnik
(stojijo).
Tekmovanje seje začelo z demontažo gum
na kolesih
in nadaljevalo z vožnjo s terenskim vozilom, med katero je bilo treba
pogasiti požar s peno in z vodo ter
odstraniti oviro.
Zmagovalni ekipi z Raven za lep uspeh iskreno čestitamo.
A. Č.
V SPOMIN IN ZAHVALO FRANCU RUSU
i ■
Ravenskim godbenikom je v teh poletnih dneh neizmerno hudo. Osupli in prizadeti smo, saj smo morali pospremiti na zadnjo pot našega velikega prijatelja gospoda Franca Rusa.
Le naključje in redka sreča v življenju sta potrebna, da nekdo spozna ali pa celo prijateljuje s tako izjemnim človekom, kot je bil pokojni Franc. Poznati in spoznati takšnega človeka je bil resnično dragocen privilegij. Gospod Rus je bil velik v svoji preprostosti in neposrednosti -dostopen vsakomur. Brez posebno dolgih uvodov je pri sobesedniku takoj izluščil bistvo problemov in bil tako kot vsi uspešni in veliki ljudje z mislijo že daleč naprej. V hipu si je znal zamisliti svojo podobo rešitve, pot do nje pa je bila samo še stvar dopolnjevanj in spreminjanj tehničnih podrobnosti.
Še kot majhen pobič je tekal po soseski in si kmalu zapomnil, kdaj imajo v stari baraki ob Suhi muzikanti vaje, da jih je poslušal. Čeprav se sam ni nikoli resneje preizkusil z instrumentom, ga je ljubezen do glasbe spremljala povsod. Znal je prisluhniti; znal je prisluhniti s srcem - ne le našim melodijam, ob katerih je neizmerno užival in obžaloval vsak naš zamujeni nastop, temveč tudi številnim drugim ljudem, ki so ga prosili za pomoč ali nasvet. Edina prava sreča pride, če jo razdajamo z namenom in g. Rus je svojo srečo iskal in našel v dajanju drugim. Bil je lep - lep v notranjosti svoje duše in vse njegove zunanje lastnosti so bile v harmoniji z njegovim bistvom. Zmogel je najti radost v veselju drugega. Znal je prisluhniti tudi našim željam, ko nismo vedeli, kako naprej ob zamenjavi generacij in ob odsluženih vadbenih prostorih. S svojim optimizmom in energijo ter z neizmerno delovno vnemo je okužil vse nas v trenutku, ko smo skoraj že verjeli, da smo kot odslužena srajca, ki jo snameš z obešalnika le, ko jo rabiš in jo po uporabi spet obesiš nazaj na prejšnje mesto. Najlepše pri prijateljstvu ni ponujena roka niti ljubezniv nasmeh niti veselje v druženju. Najlepši je navdihujoč zanos, da še nekdo verjame vate in ti je pripravljen pomagati. Bil nam je kot pripev lepe pesmi - bil nam je pravi prijatelj.
Obljubljamo, da novi glasbeni dom, ponos g. Rusa, ki gaje kot predsednik gradbenega odbora s takšno ljubeznijo gradil -ne bo sameval. Pestro glasbeno življenje s številnimi prireditvami in izobraževanje podmladka bosta ob naši kakovostni rasti še naprej naši glavni nalogi, kot smo si to nedavno še skupaj zaželeli.
Gospodu Rusu se še zadnjič zahvaljujemo za njegov neprecenljiv prispevek pri gradnji Glasbenega doma in za neizmerno podporo, ki smo je bili deležni kot prijatelji, znanci, “štimkolegi” ... Njegova najljubša koračnica “Ravenskih železarjev” pa bo v naših srcih vedno znova odmevala v njegov spomin.
Pihalni orkester železarjev Ravne Tajnik: Brane Širnik
Glasbeni dom na Ravnah (v ospredju koncertna dvorana) - “čaša nesmrtnosti” Franca Rusa.
POBUDE ZAPOSLENIH
Izboljšajmo telefonski imenik
Pred časom smo v Informativnem fužinarju že objavljali vprašanja, komentarje in kritična razmišljanja zaposlenih, potem pa je ta rubrika spet zamrla.
Zdaj pa se je na uredništvo obrnil dipL inž. Dragan Novakovič, ker je nezadovoljen s telefonskim komuniciranjem v železarni oziroma s telefonskim imenikom. Kot je zapisal v svojem obširnem prispevku, je telefonski imenik pomanjkljiv, saj ne zajema vseh zaposlenih. “Včasih je po telefonu težko priklicati želenega človeka ali pa to traja kar nekaj dni (še bolj nerodno je to popoldan, ponoči ali ob vikendih ter praznikih), kar jemlje čas tako tistemu, ki vrti različne telefonske številke, kot onemu, ki ga ta po napaki pokliče, oziroma operaterjem na telefonski centrali, ki skušajo pomagati s poznavanjem telefonskih številk zaposlenih.”
“Za sodobni čas in sodobno poslovanje pa je hitra informacija samoumevna”, zato Novakovič predlaga izdelavo novega, skupnega telefonskega imenika, ki bi bil podoben tistemu iz leta 1981: vseboval naj bi ime in priimek zaposlenega, njegovo interno oziroma eksterno telefonsko številko, številko morebitnega faksa in pipsa. Poleg tega bi bilo treba izdelati pregled telefonskih številk po delovnih mestih za vsa podjetja na območju nekdanje Železarne Ravne.
Podatke naj bi zbrali tako, da bi jih vsak zaposleni sporočil tajnici oziroma vodji, le-ta pa izdelovalcu imenika. Tiskal bi ga ZIP center, podjetja pa bi naročila potrebno število izvodov.
Prav	tako bi	bilo po
Novakovičevem mnenju treba v proizvodne hale namestiti več telefonov.
“Če že imamo sodobno telefonsko centralo, poskrbimo še	za njej	ustrezen
telefonski imenik”, zaključuje Dragan Novakovič.
Nenehne spremembe otežujejo ažurnost
Za pojasnila o telefonskem imeniku sem poklicala v Salus, kjer mi je direktor dipl. inž. Jože	Kaker	povedal
naslednje:
“Razumljivo je, da telefonski imenik ni ažuren, saj se podatki dnevno spreminjajo -ljudi premeščajo, nastajajo nova podjetja ipd.; pri tem pa skoraj noben naročnik ne upošteva pogodbe, sklenjene s Salusom, da mora do 20. v mesecu sporočiti spremembe o imetnikih telefonskih številk. Včasih jih upoštevamo sami, ko zanje izvemo (največkrat jih ugotovijo telefonisti), ali pa občasno dobimo spiske sprememb, ki pa spet veljajo le kratek čas. Sicer pa podatke (če za spremembe le-teh le izvemo) dnevno ažuriramo (to je pomembno tudi za naše podjetje zaradi zaračunavanja porabljenih impulzov določenim naročnikom - podjetjem) in tak imenik (bolj delovne narave) je mogoče dobiti pri nas. Njegove izprinte pošiljamo tudi v podjetja, kjer si potem skopirajo potrebno število izvodov. Ali bo nastal takšen telefonski imenik, kot ga predlaga g. Novakovič, pa ni odvisno le od Salusa. Dogovor o njegovi pripravi (in financiranju) bi morali najprej doseči direktorji največjih železarskih podjetij.”
Urednica
Na osnovi 13. člena Odloka o priznanjih in nagradi občine Ravne - Prevalje (Uradni list RS, št. 41/96, 71/96) Komisija za občinska priznanja in odlikovanja objavlja
javni razpis
za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrade občine Ravne - Prevalje za leto 1998
i.
S tem razpisom komisija zbira predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrade za leto 1998.
Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradi občine Ravne -Prevalje občina podeljuje:
1. NAGRADO OBČINE - za izjemne uspehe pri demokratičnem razvoju družbe, v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, ki so pomembni za razvoj občine, življenje in delo v njej ter njen ugled.
2. PRIZNANJA OBČINE
A. PRIZNANJE OBČINE RAVNE - PREVALJE - za dosežke, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini.
B. ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO PREŽIHOVO PRIZNANJE -za izredne dosežke oz. življenjsko delo na področju kulture, ki pomenijo pomemben prispevek k splošnemu kulturnemu napredku v umetniškem in programskem smislu, pri čemer se upošteva profesionalno in ljubiteljsko udejstvovanje in vse zvrsti kulturnega delovanja.
C.ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO KLANČNIKOVO PRIZNANJE - za izjemne dosežke in udejstvovanje na področju športa v vseh športnih panogah, v tekmovalnem, rekreativnem in organizacijskem smisllu.
II.
Predloge lahko podajo vsa podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti ter organi, politične stranke, društva, skupine občanov in posamezniki.
III.
Predlog mora biti v pisni obliki, vsebovati pa mora podatke o predlagatelju, o kandidatu ter podrobno utemeljitev, iz katere bosta razvidna delovanje in uspeh kandidata.
IV.
Predloge pošljite na naslov:	KOMISIJA ZA OBČINSKA
PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA, Čečovje 12 a, Ravne na Koroškem, najpozneje do četrtka, 15. oktobra 1998.
Vse dodatne informacije lahko dobite v Županstvu občine, tel. 23-821 ali 21-906, vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
PREDSEDNIK KOMISIJE Ludvik Kotnik, I. r.
Gibanje MRK ’98
RAZISKOVALNA VNEMA KOROŠKIH SREDNJEŠOLCEV
29 raziskovalnih nalog, kijih je izdelalo 45 dijakov iz vseh koroških srednjih šol, je bera letošnjega, tokrat že 5. natečaja Mladi raziskovalci Koroške. Srednješolce je pri delu usmerjalo 19 mentorjev; pri ocenjevanju nalog iz sociologije, ekonomije, biologije, psihologije, kemije, tekstilne tehnologije, slovenskega jezika, etnologije, umetnosti, matematike, računalništva, strojništva in športa pa je sodelovalo 40 strokovnjakov iz • koroških podjetij in ustanov.
Najboljše inlatlc raziskovalce so razglasili 29. maja na slovesnosti na Gimnaziji Ravne.
Po predstavitvah nalog, ki so potekale nekaj dni poprej, so ocenjevalne komisije določile naslednji vrstni red najboljših:
V prvi tematski skupini sta bili najuspešnejši Barbara Lavko in Patricija Rejavec z nalogo Računalniško podprta tehnologija barvnih kompozicij tkanin (,mentorica: Vlasta Ojsteršek), na drugo mesto so se uvrstile Maja Prevolnik, Mateja Švab, Helena Čopi in Simona Ramšak z nalogo Človek in tobak (.mentorici: Silva Ravian in Anita Poberžnik), tretje mesto pa je pripadlo nalogi Postava malo drugače, avtoric Karmen Oder in Simone Klemenc (mentorica: Nataša Knuplež).
Druga ocenjevalna komisija je določila naslednje uvrstitve najboljših nalog: 1. Iz Velenja do Dravograda z vlakom (avtorici Tjaša Kobal in Petra Grobelnik; mentorica: Gabrijela Kotnik), 2. Pomen rentnega zavarovanja (avtorici: Polonca Oder in Petra Grum; mentorica: Danica Pušnik) in
3.	Na svidenje med zvezdami (avtorica: Ajda Vasle; mentorica: Silva Sešel).
Med teoretičnimi in empiričnimi raziskovalnimi nalogami iz sociologije in psihologije so izstopale: Mladoletno prestopništvo
na Koroškem avtorice Staše Ternik (mentorica: Renata Boštjan), Splav - za in proti, ki jo je pod mentorstvom Leonide Konič izdelala Nina Borstner, ter Vrednote mladih s poudarkom na spolnosti, izdelek Mojce Erjavec in mentorice Renate Boštjan.
Z nagradnim izletom v Benetke se je zaključil letošnji natečaj MRK-a, najboljši mladi raziskovalci pa bodo svoje naloge zagovarjali še jeseni na državnem tekmovanju. (Lansko koroško zastopstvo je bilo zelo uspešno: Natalija Rehar je bila druga, Gaber Komar tretji in Vanja Šisernik peta), Marko Knez pa je z nalogo iz strojništva že zmagal na nedavnem državnem srečanju mladih tehnikov.
Vsem mladim raziskovalcem čestitamo za raziskovalne dosežke in jim želimo še veliko uspehov v prihodnje.
A.Č.
Priznanje in knjižna nagrada za Ajdo Vasle, ki je raziskovala nagrobne napise na nekaterih koroških pokopališčih; izročila ji ju je predsednica programskega sveta MRK-a mag. Andreja Čibron - Kodri n.
(Foto: Stane Koselj)
Radovednost in raziskovalni duh je Albert Einstein poimenoval občutljiva cvetka. In ta občutljiva cvetka, po njegovem, potrebuje spodbude in predvsem svobode, sicer usahne. Zelo zmotno je prepričanje, da veselje do opazovanja in iskanja lahko vzbudita prisila ali občutek dolžnosti. “Mislim, da bi celo povsem zdravo plemensko žival minila požrešnost, če bi jo kdo z bičem silil jesti, ko ne bi bila lačna.”
POHOD SLOVENSKIH ŽELEZARJEV NA PECO
Organizacijski odbor pod vodstvom Francija Telcerja (GRS - Postaja Prevalje) seje odločil za štart v avstrijski Bistrici:
220 udeležencev iz vseli železarskih središč seje z žičnico s šestsedežnimi gondolami v nekaj minutah povzpelo za več kot tisoč metrov.
Potem je bilo treba “zagristi” v strmino smučišč - najprej do Knipsovega sedla in potem do Končnikovega vrha (2.110 m).
Četica seje vila po grebenu proti SZ; v sončnem vremenu so se odpirali lepi razgledi	Bistriška	špica (2.114 m)
na Savinjsko - Kamniške Alpe in Koroško.	je	najvišji	vrh	na	avstrijski strani Pece.
Avstrijske markacije vodijo navzdol po južnem pobočju -do gozdne hiše grofa Rosenberga in mejnega prehoda Luže; v bližini je v Koprivni kmetija Kumer (tudi Planinski dom kralja Matjaža in sedež Planinskega kluba Peca - Olševa), kjer so se pohodniki odpočili, okrepili (zahvalasponzorjem!) in se malce poveselili.
Nedelja, 21. junij, je bila za mnoge prijeten dan.
A. Č.
KULTURA
• Koncert vokalne skupine Liguster iz Maribora in Zdovčevih dečevje bil v Kulturnem domu v Črni 6. 6.
• PD Prevalje je pripravilo tradicionalna Kulturna srečanja na Uršlji gori. V planinskem domu so 13. 6. nastopili učenci OŠ Prevalje. Prireditev so poimenovali Levi in desni klovn; posvečena pa je bila spominu na Leopolda Suhodolčana - pedagoga, ravnatelja, mladinskega pisatelja (ki je pisal tudi za odrasle), urednika, kulturnika... Letos bo minilo 70 let od njegovega rojstva (10. 8. 1928 - 8. 2. 1980).
V oblačnem vremenu je kulturnemu programu prisluhnilo okoli sto obiskovalcev Gore.
PRIREDITVE V JUNIJU
Dobrodelne prispevke obiskovalcev koncerta je orglavec namenil za obnovo leških cerkva.
• Ob dnevu državnosti so 24. 6. v občini Ravne - Prevalje pripravili dve prireditvi: pri OŠ Prevalje so položili temeljni kamen za novo telovadnico (v kulturnem programu so sodelovali prevaljski učenci in Pihalni orkester Prevalje); le malo pozneje pa je Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Ravne pred Glasbenim domom na Ravnah pripravil promenadni koncert.
• Gasilsko društvo Mežica je svojo 100-letnico praznovalo 27. 6.
• Jesenskim srečanjem na Prevaljah so se letos
Na cerkvi sv. Bolfenka na Lcšali na novo prekrivajo streho, nameravajo pa urediti še drenažni sistem.
• Marko Motnik je v organizaciji KD Mohorjan Prevalje pripravil orgelski koncert, kije bil
20.	6. v farni cerkvi.
Mladi umetnik, ki zdaj študira na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, je zaigral skladbe G. Muffata, J. S. Bacha, J. L. Krebsa, A. Vivaldija in J. G. NValthcrja, A. Parta in F. Mendelssohna.
pridružila še Poletna srečanja (od 24. do 28. 6.). Organizirala sta jih krajevna skupnost in turistično društvo. Bilo je obilo zabavnih, športnih in družabnih prireditev, od kulturnih omenimo razstavo planinskih fotografij Cirila Velkovrha iz Ljubljane, ki so jo popestrili nastopi pesnic Zofke Sudar in Berte Pavlinec ter Vokalnega kvinteta Ajda.
A. Č.
Planinski dom na Uršlji gori mnogi upravičeno imenujejo tudi “naj višji kulturni dom v Sloveniji”.
ŠPORT v juniju
ODBOJKA
Na skupščini odbojkarskega kluba Fužinar so 23. junija ocenili delo v preteklem dveletnem obdobju in ugotovili, da so cilje uspešno izpolnile vse selekcije - od dečkov do članske ekipe, ki je v sezoni 1997/98 osvojila naslova državnega in pokalnega prvaka. Ekipe mlajših selekcij, ki so jih vodili trenerji Adi Urnaut (mladinci), Damjan Pogorevčnik (kadeti) in Franjo Jež (dečki), so se vselej uvrščale na zaključne turnirje za državno prvenstvo. Tako so bili mladinci Fužinarja lani prvaki Slovenije, letos pa so bili drugi, medtem ko so si naslov državnega prvaka letos priigrali dečki.
V klubu nameravajo ohraniti kakovostno raven vseh selekcij, zato so v prestopnem roku primerno okrepili člansko vrsto. Prišli so: reprezentanta Jasmin Čuturič iz Salonita Anhovo ter Mišo Pušnik iz Maribora, poleg njiju pa še podajalec Aleks Berdon, ki je nazadnje igral pri Pomgradu v Murski Soboti, ter domačin Bojan Mlakar, ki je kar šest sezon nastopal za avstrijsko prvoligaško moštvo Puntigamer Dob. V klubu so ostali reprezentanti Hafner, Slatiašek in Kokot. Kmalu bo znan tudi novi trener članskega moštva. Ekipo so zapustili Mijo Vukovič, ki se je vrnil k Salonitu, Rasto Oderlap, ki je okrepil odbojkarje Bleda, ter Gregor Jerončič, ki odhaja v Nemčijo.
odbor, ki mu bo tudi v naslednjem dveletnem obdobju predsedoval dr. Darko Iglar.
NOGOMET
Korotanovi nogometaši so s pripravami za novo tekmovalno sezono začeli 1. julija pod vodstvom novega trenerja Zagrebčana Alberta Poborja in njegovega pomočnika Branka Joziča. Prevaljčani so kljub poteku pogodbe uspeli zadržati v klubu večino dosedanjih igralcev, moštvo pa so okrepili še tujci:	Delalič
(Jedinstvo Bihač), Okovič (Inker Zaprešič) ter Asmetagič in Zofič (oba Zeljezničar Sarajevo). Vrnila sta se Črnjan Robertv Zec in domačin Kristijan Švab. Iz Korotana so odšli: Čerimovič, Zildževič in Silo.
KARATE
V italijanskem mestu Caorle je potekalo od 19. do
21.	junija 19. evropsko prvenstvo v tradicionalnem karateju. Našo državo je med okoli 300 tekmovalci zastopala 10-članska ekipa, v kateri je bilo ob selektorju Romanu Brezniku še šest karateistov ravenskega kluba. V disciplini kata sinhronizirano so bili Bojan Breznik, Ivan Mravljak in Rafko Morn deseti, v disciplini enbu pa sta Aljoša Lipavc in Florjan Reiter osvojila 11. mesto.
ATLETIKA
Na finalu atletskega pokala Slovenije, bilo je 13. in
14.	junija v Ljubljani, so tekmovalci in tekmovalke KAK Ravne dosegli naslednje uvrstitve v članski konkurenci: Mojca Vauče: 3. na 200 m in 5. na 100 m, Pavli Pori:
2.	na 10.000 m in 3. na 3.000 m ovire, Veronika Zupanc: 4. na 3.000 in 5.000 m, Luka Leitinger: 3. na
Po svečani otvoritvi prenovljenega stadiona so 2. junija dopoldne izpeljali finalno tekmovanje za AP Slovenije za srednje šole, popoldne pa je bil še atletski miting, ki so se ga udeležili nekateri odlični tekmovalci in tekmovalke iz Slovenije in Hrvaške. Na novih atletskih stezah iz tartana so dosegli kopico dobrih izidov. Izkazali sta se reprezentantki Ljubljančanka Alenka Bikar z novim državnim rekordom v teku na 100 m (11,30) in Velenjčanka Jolanda Čeplak, ki je 1.000 m pretekla v času novega rekorda 2:43,69. Tekmovalci KAK Ravne so dosegli naslednje uvrstitve:
100 m: 3. Mojca Vavče, 400 m: 4. Luka Leitinger, 1.000 m: 4. Pavli Pori, 6. Veronika Zupanc.
Na skupščini' so sprejeli spremembe in dopolnitve pravilnika, potrdili dosedanjega treneija članske ekipe Branka Goloba za novega direktorja kluba in Matica Verbiča za sekretarja. Sprejeli so tudi srednjeročni program kluba, v katerega so zapisali, da je treba klub organizacijsko okrepiti in nadaljevati intenzivno delo z mladimi	kadri (odbojkarska šola). Priprave na 70-
letnico	odbojke na Ravnah, ki jo bodo v jeseni
obeležili	s turnirji in z izdajo almanaha, tečejo
nemoteno. Izvolili so tudi nov devetčlanski upravni
800 in 9. na 400 m, Metod Zdovc: 6. na 10.000 in 9. na 5.0(X) m ter Metoda Videtič: 7. mesto na 1.500 m. Vaučetova je na 200 m tekla osebni rekord 24,82 sekunde in izpolnila nonno za nastop na olimpijskih igrah mladih v Moskvi.
PLAVANJE
Na memorialnem tekmovanju 13. junija v Krškem so nastopili štirje Fužinatjevi plavalni upi. Damir Dugonjič je zmagal na 50 m prsno, Anja Borko si je priplavala dve drugi mesti v delfinovem in hrbtnem slogu, Janja
Mcrkač je bila druga, Aleš Logar pa tretji v prsnem plavanju.
Tanja Kumprej je 20. in 21. junija nastopila na dvoboju med mladinskima in kadetskima vrstama Hrvaške in Slovenije na Reki. V disciplinah 200 in 400 m mešano je zasedla 2. in 3. mesto, na 200 m prsno pa je bila četrta.
Na Sprinterskem državnem prvenstvu, ki je bilo 27. in 28. junija v Krškem, je Anja Srebotnik osvojila tri druga mesta med članicami. Tanja Gologranc je bila med kadetinjami enkrat druga, Tanja Kumprej pa dvakrat tretja. Obe sta osvojili šesti mesti v absolutni konkurenci. Med deklicami (letnik 1987) je Tina Valcl enkrat zmagala, Anja Borko pa si je priplavala tri druga mesta.
TRIATLON
Korošci imamo tačas dva odlična tekmovalca v triatlonu (plavanje, kolesarjenje, tek). To sta Erih Pečnik in Mitja Mori s Prevalj, ki sta tudi članska reprezentanta Slovenije.
V Bardolinu ob Gardskem jezeru v Italiji je sredi meseca potekalo odprto mednarodno prvenstvo Italije v olimpijskem ali kratkem triatlonu. Med okoli 700 tekmovalci je Mitja Mori osvojil peto, Erih Pečnik pa 12. mesto.
Konec junija pa je potekalo v Kočevju državno prvenstvo v sprint triatlonu (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka). Naslov članskega prvaka Slovenije si je priboril Erih Pečnik, nekdanji smučarski skakalec in državni prvak v nordijski kombinaciji. Drugi je bil Ljubljančan Grega Hočevar, tretji pa Mitja Mori.
TENIS
Na odprtem prvenstvu Mežice je med 22 igralci zmagal Samo Pinter iz Slovenjskih Konjic, ki je v finalni igri premagal Dravograjčana Gašperja Laznika z 2:6, 6:4 in 6:2. Četrto mesto je pripadlo Ravenčanu Miranu Mlakarju.
Ivo Mlakar
TEKMA GORSKIH KOLESARJEV
Spust za Slovenski pokal je potekal v Črni na Koroškem 6. in 7. junija Organizator - Klub Kmes Avantura ga je poimenoval Divjajaga ’98.
Po testnih vožnjah in uradnem treningu je sledilo tekmovanje v dveh tekih. 60 kolesarjev iz 19 klubov (iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije) je tekmovalo v štirih kategorijah.
Med rekreativci je zmagal Aleš Mrdavšič (Klub Kmes Avantura) pred Markom Aihiasatom in Andrejem Finkom (KK Litija K&Z).
V kategoriji masters je slavil Sandi Srdar (Calcit Rock Shox), za njim pa sta se uvrstila Radovan Gnezda (KD Sloga 1902 Idrija) in Franc Logar (MTB klub Kranj).
Med mladinci je bil pivi Hanes Pieler, drugi Rok Podbevšek (Calcit Rock Shox) in tretji Anže Bleje (KGK Red Buli LeeCougar).
V najštevilčnejši skupini elite s 33 tekmovalci je bil zdaleč najhitrejši (5,36,0) Janez Grašič (KD Uni Team). Za njim sta se uvrstila Boštjan Felc (KD Sloga 1902 Idrija) in Marcus Petschenig (Union St. Leonhard).
Od koroških gorskih kolesarjev sta se člana KK Prevalje Jani Jamnik in Peter Rapac uvrstila na 12. oziroma 18. mesto v kategori ji elite; med rekreativci pa je, kot je že omenjeno, zmagal Aleš Mrdavšič, medtem ko je 5. mesto zasedel Anton Krejan (KK Prevalje), 6. pa je bil Alfonz Prcvorčič (Klub Kmes Avantura).
A. Č.
PETER PERŠAK
1963- 1998
*
WL. MJM
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot...
Ostala je le bolečina in tiha solza večnega spomina.
Življenje je spet pokazalo eno svojih temnih plati in omogočilo smrti, da popelje na pot brez povratka človeka, kije bil na vrhuncu svojih moči. Ob takih dogodkih smo ljudje nebogljeni in nikakor ne moremo razumeti, da se okoli nas lahko odvijajo take žalostne in krute usode, ko ljudje poiščejo rešitev tako, da pretrgajo svojo življenjsko pot!
Poslovili smo se od dobrega človeka, veselega in vzornega moža ter očeta, dobrega prijatelja, znanca in sodelavca.
Pokojni Peter Peršak je bil rojen 19. marca 1963. leta v slovenjgraški bolnišnici. Otroštvo je z mamo preživel na stričevi kmetiji pri Robaču. Osnovno šolo je obiskoval in dokončal v Mežici. Bilje zadržan učenec, ki pa je znal včasih povedati kako okroglo, da se je cel razred do solz nasmejal. Po osemletki se je na Ravnah izučil za livarja in svoj poklic opravljal v Železarni Ravne več kot 15 let. Bil je priden delavec.
Mimo Robača je hodilo v šolo sosedovo dekle. Počasi je vzcvetela ljubezen in Kranjčeva Marjana je leta 1985 postala Petrova žena. Oče jima je prepisal kmetijo in Petru doma ni zmanjkalo dela. Vsa kmečka opravila je z veseljem opravljal. 1991. leta se je rodil sin Ivan in Peter mu je bil vzoren oče. Sina je neizmerno ljubil. Z ženo sta imela velike načrte za prihodnost. Poleg službe in domačega delaje bil Peter velik ljubitelj športa in pred TV ekranom je navdušeno spremljal športne dogodke. Bili so srečna družina in Peter ni nikoli izrazil svojega nezadovoljstva ali želje po prenehanju življenja. Toda življenje je lahko tako kruto, da pripelje človeka v stisko, iz katere najde izhod le v smrti. Zakaj tako, ne zna razložiti nihče med nami!
Peter, počivaj v miru in naj ti bo lahka koroška zemlja pod sončno Peco.
Sodelavci minilivarne izrekamo ženi Mariji, sinu Ivanu, materi Idi in ostalemu sorodstvu globoko sožalje.
KADROVSKA GIBANJA
ZAHVALE
Konec maja je bilo v družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3.060 delavcev (2 manj kot aprila).
V vseh ostalih podjetjih, za katera v tej rubriki spremljamo kadrovska gibanja (Transkor, Šerpa, Vogard, Eurest in Vzmeti ter Gasilski zavod), je maja delalo 422 ljudi (5 več kot prejšnji mesec).
DRUŽBA
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL
STO
NOŽI
ARMATURE MUTA
OPREMA
STAN. PODJETJE
LOGISTIČNI CENTER
ZIP CENTER
ENERGETIKA RAVNE
TRANSKOR
ŠERPA
VOGARD
EUREST
VZMETI
GASILSKI ZAVOD
.166
869
186
355
152
19
159
44
110
62
126
78
60
78
18
FLUKTUACIJA
Ob izgubi naše mame, tašče in babice TEREZIJE TROJNAR
iskrena hvala znancem, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz kovačnice za podarjeno cvetje, sveče in besede sožalja.
Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Sin Mladen z družino in oče Ignac
Ob boleči izgubi dragega moža VIDA RATAJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem VVZ Ravne in Prevalje, ki so z nami sočustvovali, izrazili ustna ali pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in nudili drugo pomoč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala govornikom, Robiju Puru, g. župnikoma, osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, pihalni godbi in pogrebni službi Primožič.
Žalujoča žena Marija z družino
Sklenitve delovnega razmerja Maja je delovno razmerje na novo v železarskih družbah sklenilo 9 delavcev, od tega 1 za nedoločen čas in 7 za določen čas (od tega 3 za čas pripravništva), 1 pa je bil prerazporejen znotraj koncema.
Po številu sklenjenih delovnih razmerij si sledijo naslednja podjetja: ZIP center (3), STO (2), Energetika (2), Noži (1) in Oprema (1).
Tudi iz zasebnih podjetij poročajo o novih sklenitvah delovnih razmerij: v Seipi so maja sprejeli dva pripravnika, ki sta končala poklicno šolo; v Vogardu so zaposlili 2 sodelavki za določen čas; v Vzmeteh so (prav tako za določen čas) omogočili delo 5 iskalcem zaposlitve.
Prekinitve delovnega razmerja Vseh prekinitev delovnega razmerja je bilo 11: 3 v Metalu, 4 v Logističnem centru in po 1 v STO, Armaturah Muta, Opremi ter Energetiki.
Vzroki za prekinitve delovnega razmerja so: upokojitev (7), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (1), trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcu (1), trajni presežek - odprta brezposelnost (1) in razporeditev znotraj koncerna (1).
Od zasebnih družb so le podjetje Vogard maja zapustili dosedanji sodelavci - 4 so iz podjetja odšli sporazumno.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
Po dolgi neozdravljivi bolezni je umrl naš dragi mož in oče JOŽE POTOČNIK.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, se naj lepše zahvaljujemo.
Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju, govornikoma, pevcem, godbenikom, g. Primožiču ter g. župniku. Hvala sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče.
Družina Potočnik
LISTNICA UREDNIŠTVA
Kot ste opazili, je tokratni Fužinar debelejši za štiri strani; zajetnejše od običajnih so bile tudi januarska, aprilska in junijska številka. V uredništvu namreč za konec julija in začetek avgusta načrtujemo kolektivni dopust (podobno kot v proizvodnih družbah), zato glasilo avgusta ne bo izšlo. (Izšle pa bodo Novice.) Obseg izpadle številke smo torej razporedili, zato branja ni manj. Že v preteklosti je v poletnih mesecih izhajala dvojna številka Informativnega fužinarja, to uredništvo pa je tovrstno prakso uvedlo že predlani, zato menimo, da boste bralci našo odločitev tudi letos sprejeli z razumevanjem.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali: Gasilski zavod Ravne, Pihalni orkester železarjev Ravne, Stane Koselj, kadrovska služba Jeklolivame v stečaju in uredništvo. Tel.: 0602 21 - 131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 37
Nagradna križanka št. 36 - rešitev vodoravno: ZAJEC, MERILO, ARIJA, ATAKOS, IIENA, SKALAR, ON, KIT, TOREK, DARUVAR, ONA ELA IRIS, DEKAN, LED, AM, ARAT, NEDEUA, VI, RAC, VAS, INOSIT, STOJE, DARILO, LIVAR.
Izžrebani reševalci, ki prejmejo 5-litrske ROČKE SADNEGA SIRUPA, ki jih poklanja SKEI - sindikalna podružnica družb SŽ na Ravnah, so:	IVANKA	PEČNIK,
SŽ - METAL RAVNE, d. o. o. ■ SANDRA ZALOŽNIK,
ŠERPA, d. o. o., ■ IVAN ZORMAN IV., SŽ - STROJI IN TEI INOLOŠKA OPREMA RAVNE, d. o. o.
Nagradna križanka št. 37: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 31. 7. 1998 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	ŽIVALI, KI RIJEJO POD ZEMUO	SLOVENSKA IGRALKA BERNARDA	NASLONJA- LO	JANEZ NOVAK	IF	OTOK V SEV. JADRANU	IME NEKDANJEGA PRED. SZ HREŽNJEVA	SLONOV ČEKAN (MNOŽ.)	BOGO LESKOVIC	GERMAN- SKI OREL	SLOVENSKI PEVEC ADI	ALPE ADRIA
DOMAČA VPREŽNA ŽIVAL					MESNI IZDELEK		L					
ZDRAVILNA PRAVNIŠKA RASTLINA					PROPAGANDNI OGLAS TUREK, OSMAN		E					
TOVARNA AVTOM. V SARAJLVU				OGRADA ZA PRAŠIČE			0		GRŠKA ČRKA p			OČE, ATT
				FILMSKI VESOLJČEK					VOJAK S topom			
VRSTA tkanini;						SUKANEC	N			I.ANTAN		
						NOGOMETA* MARIBORA MATJAŽ				REKA SKOZI VELENJE		
IKO	PEŠČENI NASIP	KOPNO V MORJU (MNOŽ.) BOJNI PLIN					1	PREDSTOJNIK MOŠ. SAMOSTANA				
OŽJI ČLAN družini;				ČEBELJI PRIDELEK DEL SUKNJIČA			L)	VRELA VODA SLOV. IGRALKA RINA				
IVO PETRIČ			VODNA ŽIVAL RADIJ				PRIPADNIK JUŽNO- AMERIŠKIH INDIJANCEV				IRANSKA DENARNA ENOTA	REKA V ITALIJI
DEL /1 1 i .■■■.::L P( »STAJE						ITALIJAN- SKO MESTO V PIEMONTU	PAPEŽEVA KRONA GORSKI GREBEN					
DRŽAVA V AZIJI					OTOK V J JADRANU AVI'. 	 OZNAKA KRANJA	B				IRIDIJ LIDIJA OSTERC		
NIKEIJ			GLAVNO MESTO GANE			R		VRH NA VELEBITU				
ARABSKI ŽREBEC			SLOVENSKO HRVAŠKI PESNIK (STANKO)			A		OKENSKA NA VOJNIČA				
Ker sc je izkazalo, da imate reševalci križanke radi presenečenja, vam vsebine darilnih paketov tokrat ne izdamo. Povemo le to, da so nagrade, ki jih poklanja Metal Ravne, poučne, praktične in okusne.
Ime in priimek:......
Podjetje oz. naslov: