tajfe Izhajajo vsako jutro.
Zijajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 101—. Mesečno K 3‘50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
■ ----------------------------- , - , ,, , ................................................................
Št. 43.	V Ljubljani, četrtek dne 22. avgusta 1918.
ter-.	.	.................. ......... . ..........................................
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strarikam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Leto I.
Avstrilsko volno poročilo.
Dunaj, 21. avgusta. (K. u.) Uradno. 1
Pri Nervesi so poskusili italijanski poizve-Valni oddelki stopiti na vzhodni breg Pijave, sili so uničeni.
Sicer češče topniški boj.
Albanija.
Nobenih posebnih dogodkov.
Šef gen. štaba.
*
Prepir za medvedovo kožo.
Lugano, 20. avgusta. Iz prepira med laškimi Politiki radi jadranskega problema je nastal že laven razdor. Ena stranka stavi ves svoj up na trevolucijoniranje avstrijskih narodnosti in razpad 'jtonarhije, v drugi pa je mnogo mislečih politikov, ki uvidevajo kot vnanji minister Sonnino 'levarnost, ki bi nastala, če bi Lahi odkrito podpirali slovanske sanje o bodočnosti. Med prvo Strujo spadata »Corriere della Sera“ in „Secolo“, toed drugo pa „Giornale d’Italia“. Boj med °bema strankama je že brezobziren, odkar se jtati prva skupina podkrepljeno v svojih smotrih, ser je proglasila Anglija Čehoslovake za neod-visen narod. „Corriere della Sera“ zdaj zahteva, laj Sonnino odstopi.
Polet laških letalcev proti Dug?!»
„Korespondenca Rundschau“ porocaizže-Peve: „Messagero“ priobčuje „verodostojno“ poučilo o poletu laških letalcev proti Dunaju, ki Se more podati javnosti iz „umevnih“ razlogov Sele sedaj. Polet je bil že dalj časa nameravan 'a so laški letalci z njim ponovno poskusili, pa So se morali radi nasprotnih vetrov vrniti že na P°1 pota. Pred zadnjim poletom je razvil d’Annun-fio nad svojim letalom sedmerozvezdno zastavo, *9 ga je varovala pri njegovem ponočnem poletu Proti Kotom, in poljubil njen rob. Potem je dal povelje za odhod. Vsako letalo je imelo s seboj •20 kg letakov. Letela so v gostem roju z d’Annun-zijevim letalom v sredi in sicer čez Benetke, Čer-^injan, Tolmin in Celovec, kjer so metali listke. Pilot Sarde je naenkrat zgubil smer in je moral Pristati. Točno ob 9. uri 30 min. so preletela 'etala Dunaj, predvsem Schönbrunn, dvorno gledališče, opero in Ringstraße. Nad Dunajem so krožili 20 minut, potem pa so poleteli nad Gradec. Ljubljano in Trst, kjer so jih začela zasledovati avstro-ogrska pomorska letala. D’Annunzio je Pristal v Benetkah, kjer je poročal o posrečenem Poletu. Potem je šel v letalsko lopo, kjer sta ga Pričakovala general Bongiovanni in njegov sin, hiladi d’Annunzio. D’Annunzio je bil na mestu odlikovan s svetinjo „Grappa“.
Nemško volno poročilo.
i
Francoski poskusi, prodreti med rekama Oise in Aisne, izjalovljeni.
Berolin, 19. avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina kraljeviča Rupretya.
Pri Neuf Berquinu, pri Mervilie in južno Lyse so zavrnili na predzemlju naših novih črt Puščeni infanterijski oddelki večkrat angleške Sunke in delne napade. Strojne puške in artilje-Ijerija so zadale pri tem sovražniku občutne izgube. Infanterijski boji na obeh straneh Scarpe in severno Ancre.
Vojna skupina generalnega polkovnika •von Boehna.
Severozapadno Roye je zavrnila neka divizija, ki se je že od 9. avgusta dalje borila v ognjiščih boja in ki je obstojala iz gardnih in spodnjesaških rezervnih polkov, ponovne močne napade sovražnika. V svojem sunku v sovražne Črte je dobila ujetnikov. Med Avro in Aisno se je stopnjeval artiljerijski boj popoldne do velike moči. Na obeh straneh Crapeaumesnila, severno in južno Lassignyja in na višinah jugozahodno. Noyona je začel sovražnik večkrat močno napadati. Zrušili so se v našem ognju ali v proti-sunku.
Na bojišču med Ancro in Avro je uničilo Po poročilih čet naše učinkovito orožje po 8. avgustu dozdaj več kot 500 sovražnikovih oklopnih vozov.
Med Oiso in Aisno se je začel včeraj že nekaj dni pričakovani, 18. in 19. t. m. z močnimi napadi uvedeni ponovni predorni poskus sovražnika. Po najmočneje ojačenem ognju so napadli beli in črni Francovi zgodaj zjutraj v gostih vrstah, Podpirani s številnimi . oklopnimi vozovi, na 25 km široki fronti. Vdrli so mestoma v naše prednje ČrtCj Proti poldnevu je bil zlomljen prvi naval sovražnika v naših infanterijskih bojnih postojankah na črti Carlepont— južno Blerancourta—Verapo nin—Pommiersa. Močan protinapad nemških lovskih polkov je vrgel sovražnika, ki je mimogrede napadal proti slemenu Juvignyja, nazaj na Bieuxy. Do poznih večernih ur je nadaljeval Francoz svoje srdite napade. Zlomili so se ob celi fronti v ognju našega topništva, deloma pa v naših Protisunkih.
Poskusi sovražnika, da bi prodrl, so se izjalovili prvi dan bitke, dasiravno je brezobzirno pošiljal sile v boj z najtežjimi izgubami.
Bojni letalci imajo uspešen delež pri zavrnitvi sovražnika. V ponočnih napadih so napadle naše bombne skupine 1—6 v napadalnem ozemlju gosto natlačenega nasprotnika z bombami in strojnimi puškami v krajih, na kolodvorih in cestah.
*
Večerno poročilo. „
Berolin, 21. avgusta (K. u.)
V Flandriji delni boji zapadno Kemmala. Severno Ancre so se zrušili s hudimi izgubami močni v smeri Bapaume izvedeni napadi Angležev. Obnovljeni poizkusi Francozov prodreti med Oise in Aisne so se izjalovili.
von Ludendorff.
* * ,
Angleški uspehi.
London, 20. avgusta. Reuter javlja: Deseta armada pod poveljstvom generala Mangina je napadla danes med Oiso in Aisno sovražnika. Predrla je za 2 milji. Doslej je 500 ujetnikov. Stojimo na višinah, katere so Fraucozje pred par dnevi osvojili. Če se nam posreči sovražnika obiti, se bodo Nemci morali umakniti na hrbet Chemin-des Dames.
Angležem pada mrena z oči.
Rotterdam, 20. avgusta. General Smiths je rekel v svojem zadnjem govoru, da je nemogoče misliti na vojaško odločitev svetovne vojske in izjavil, le norci morejo verjeti, da bo kdaj mogoče diktirati mir ob Renu ali celo v Berolinu. Narodi vseh držav so upravičeni zaklicati svojim vladam: Krvavimo radi vaše politike, zahtevamo ^daj, da nas poslušate. Pripravite priložnost, da se vojni cilji obravnavajo skupno s sovražnikom in da se ugotovi, da-ii se mora blazno klanje | nadaljevati v brezkončnost.
Francozi se boje nemške taktike.
Bern, 20. avgusta. „L’Oevre“ izraža bojazen, da ima sovražnik lahko to-le taktiko: Počakati, da se izčrpajo francoske čete, sami pa da bi imeli pripravljene nove čete. Sovražnik menda misli na protinapad. „Figaro“ in „Temps“ govori o ojačenju nemške fronte, „Matin“ pravi, da dovažajo Nemci vsak dan sveže moči z vseh delov fronte. „Journal d’ Popolo“ hoče vedeti po poizvedbah letalcev, da prihajajo od vsepovsod ogromne rezerve.
Berolin, 21. avgusta. „Berliner Tagblatt“ javlja iz Ženeve: „Progres Lyonnais“ poroča, da je pri Sholnesu najhujši nemški odpor. Nemci pričakujejo napada na to zelo utrjeno mesto.
Razburjenje med francoskim narodom.
Ženeva, 21. avguata. „Humanite“ vidi v dejstvu, da so nastali na Japonskem radi lakote nemiri, na Angleškem stavke in Ameriki istočasno celo slučaji sabotaže, znak, da narašča razburjenje med narodi antante. Policija pač lahko s sabljo napravi mir, a to je le mir pred nevihto.
„La Bataille“ piše, da hoče Clemenceau brzdati izbruh odpora francoskega proletarijata z brezobzirno samovoljo diktatorja, a ni morda več daleč dan, ko bodo vse mitraljeze proti burji ljudstva brez moči.
„Le Populaire“ piše: Od početka vojne ni narod nobenega načrta vlade tako grajal, kakor načrt nastopa v Rusiji. List roti vlado, naj se vendar ne igra z dobrim 'imenom republike, s tem da bi se začela bojevati proti ruski republiki. To bi bilo huje nego deset porazov. Čehi zahtevajo, da se zbornica skliče, ona naj odloči o nastopu v Rusiji.
Kaj namerava Španija?
Santander, 20. avgusta. (Reuter.) Minister zunanjih zadev Dato je izjavil, da ni res, da bi bila došla iz Nemčije nota, ki bi pomenila preki-njenje odnošajev ali pa preklic dogovorov s Španijo.
San Sebastian, 19. avgusta. (Reuter.) Mini-sterski predsednik Dato je priobčil izjavo, da Španija ne mara stopiti v vojno, ker nima vzroka za udeležbo. Španija se hoče omejiti na energično obrambo.
Kaka bodi poljska država.
K telegramu, ki. smo ga že objavili navajamo po berlinskem „Vorwärts-u“ sledeče zahteve, stavljene od Poljakov za novo zgraditev poljske države :
1. Poljaki ne dovolijo nikake poprave sedanje nemško-poljske meje; 2. zahtevajo prosto vožnjo po Visli; 3. Gdansko mora biti prosta luk?; 3. določitev meje z Litevsko na podlagi etnografskega principa in neposredne meje na-pram Rusiji, ker nočejo biti obkroženi na severu z baltiškimi pokrajinami, na jugovzhodu pa z Ukrajino. — Nasprotno pa so aktivisti pripravljeni, skleniti z osrednjimi državami pogodbe o carinski	politiki,	vojaški konvenciji in pro-
metnozvezni politiki. V notranji upravi Poljske zahtevajo dalekosežno samostojnost, posebno v financah, ki jih upravljajo zdaj osrednje države.
Samoumevno mora biti tudi v notranjem prometu konec delitve v nemško in avstro-ogrsko upravno ozemlje. — Z druge strani pa se poroča o naslednjih minimalnih zahtevah Poljakov: 1. Zavarovanje dosedanje zahodne meje Poljske; 2 pri-pozra naj se črta Bug kot meja na vzhodu; 3. priklopijo naj se k Poljski litevska ozemlja proti event. odstopu Litvi treh okrajev v pokrajini Suvali ; 4. dohod do Baltiškega morja potom nevtralizacije dolenjega toka Visle in železniške proge vzdolž njenega dolenjega toka, Gdansko pa naj se razglasi za prosto luko; 5. odstranitev meje med obema okupacijskima deloma Poljske; 6. prenos civilne uprave in financ poljskim oblastim; 7. takojšnje zvišanje poljske vojske na 20.000 mož in po razdelitvi v kadre takojšnji vpoklic enega celega letnika.
*
Radziwill in Ronikier na Dunaju.
Dunaj, 21. avgusta. Princ Radzivil je danes došel sem. Pozdravili so ga zastopniki tukajšnjih Poljakov. Jutri bo imel razgovor z grofom Buri-anom. V Četrtek ga bo sprejel cesar v avdijenci. Tudi grof Ronikier je prišel na Dunaj iz Berlina.
Varšava, 21. avgusta. Zadnja številka uradnega lista poljske vlade objavlja komunike, ki konstatira^ da o priliki bivanja ravnatelja državnega departementa kneza Radziwilla v nemškem glavnem stanu ni pad’a odločitev. Pr^v posebno pa niso točni od nekaterih listov zaznamovani glasovi, kakor bi bili poljski zastopniki predlagali več kandidatov za poljski prestol.	»
Berolin, 21. avgusta. Zastopnik poljske države v Berolinu grof Ronikier odpotuje v svrho konference z grofom Burianom in radi audijence pri cesarju Karlu na Dunaj, odkoder se odpravi v Varšavo.
Nekemu žurnalistu je grof Ronikier včeraj izjavil, da bodo dunajske razprave za poljsko vprašanje najbrže odločilnega' pomena. O poljskih zadevah se je govorilo že povodom posvetovanja obeh cesarjev v nemškem glavnem stanu. Vsaka stranka bo pač morala nekoliko popustiti.
Japonska intervencija v Sibiriii.
Haag, 20. avgusta. Iz Tokija prihaja poročilo, da je japonska vlada zdaj objavila sledečo izjavo: Japonska vlada je morala obrniti pozornost na naraščajočo živahnost oboroženih nem-.ških in avstro-ogrskih vojnih ujetnikov v Sibiriji, ki so nastopali ob mandžurijsko-kitajski meji v smeri proti mestu Mantžuli. Več Japoncev in Kitajcev je moralo bežati. To pomenja direktno ogrožanje kitajskega (?) ozemlja. Postaja pa nevarnost tudi za Japonsko, ki je v ozki solidarni zvezi s Kitajsko, precej resna. Obe vladi sta se zedinili, odposlati v začasno varstvo del čet, nahajajočih se v Južni Mandžuriji, proti Manlžuliju. Pri tem pa bo japonska vlada skrbno čuvala suverenitete Kitajske.
Rotterdam, 20. avgusta. Japonci so odposlali kot ekspedicijo v Sibirijo skupno 4000 mož. Zbrali so svoje brodovje večjidel pred rusko obalo pri polotoku Sahalinu, ker se nahaja na Sahalinu nad 3000 Japoncev.
Vladivostok, 17. avgusta. V Nikolajevsku se je izkrcal japonski mornariški oddelek v varstvo tamošnje japonske kolonije. Na usurski fronti so se Čehoslovaki po hudem boju umaknili pred boljševiškimi četami.
Kitajci prihajajo.
London, 21. avgusta. (Reuter.) „Daily Mail“ ima ir Tientsina, da je prvi kitajski kontingent v noči s 17. na 18. avgust odkoračil skoz Peking, da se v Vladivostoku združi z ekspedicijskim zborom.
Vojna med Rusijo in antanto.
Ženeva, 20. avgusta. Agentura Havas priobčuje izjavo iz Rusije odpoklicanega ameriškega generalnega konzula, da je Lenin oficijelno izjavil, da obstoja med Rusijo in antanto vojno stanje. Čičerin je pristavil k tej izjavi, da Rusija sicer ne bo napadla alijirancev, pač pa se smatra sama napadeno , in bo raditega v samoobrambo ukrenila potrebne vojaške odredbe.
Rdeči gardisti spreminjajo barvo.
Stockholm, 20. avgusta. Semkaj je prodrl glas, da je neki bivši šef rdeče garde zbral 10.000 finskih rdečih gardistov in jih poslal na murmansko obrežje, kjer jih uvrste med angleške čete.
Nemčija opušča sovjete?
Ženeva, 21. avgusta. Tu imajo vtis, da prepušča Nemčija rusko vlado njeni usodi. Že^ tri tedne se Nemčija ne pogaja s sovjeti o finančnih zadevah, kar znači, da jim ne prisoja moči živeti.
Kozaki se umikajo.
Voronež, 19. avgusta. „Ukrajinskaja Ga-zeta poroča iz Rostova na Donu, da so se sovjetske čete utrdile v Demrijanki in pregnale kozake, ki so se umaknili na postajo Tmonskaja. Tudi Zimovnike so zapustili kozaki in se umaknili v smeri proti Caricynu.
Kozaki so nezanesljivi.
Stockholm, 20. avgusta. Generalisimus proti boljševikom vojujočih čet Aleksejev je kozake, ki pri prvi priliki utekajo ali pa prestopajo, imenoval izdajalce. On poziva prebivalstvo, naj ne podpira uskokov in ubežnikov.
Bivši vojni minister Savinkov agitira po Sibiriji med tamošnjimi rodovi; on hoče sestaviti lastno armado.
Moskva, 21. avgusta. Čehi stoje 180 kilo-metrov^severno Nikolska, kjer so se začeji utrjevati. Čete sovjetov so poraženim Čehoslovakom za petami.
Petrograd, 18. avgusta. Del garnizije v Krasnojem Selu se je uprl in hoče korakati proti Petrogradu.
Kje je Masaryk?
Stockholm, 21. avgusta. V nasprotju z „Izvestji“; ki trde, da je Masaryk dospel v Vladivostok, piše „Dziennik Zwiazkowy“, da je Masaryk obiskal predsednika Wilsona ter ministra Bakera in Lausinga in vojnega hujskača virtuoza Paderewskega ored svojim odhodom v Evropo.
Hetman Skoropadskl dementlra.
Stockholm, 20. avgusta. Na povelje hetmana razglaša ukrajinski tiskovni komisar: Med ukrajinskim prebivalstvom se razširja vest, da zapuščajo nemške čete Ukrajino in odhajajo na zahodno bojišče ter da bo poslana nova ukrajinska armada po izvežbanju ravnotjakaj, da bi se borila na strani osrednjih sil proti antanti. Izjavljam, da so vse take vesti izvite iz trte in neresnične.
„Vellkoruska zveza“.
Monakovo, 21. avgusta. „Münchner Ztg.“ ima iz Stockholma: V Kalugl so ustanovili novo vlado v svrho ustanovitve takozvane velikoruske republike. Zove se vellkoruska zveza in obsega prebivalstvo Kaluge, Jaroslava in Nižnjega Novgoroda.
Petrograd, 18. avgusta. V Saratovu se je osnoval nov revolucijski komite za več gubernij.
Davčno zasedanie državnega zbora.
N Kakor poročajo dunajski listi, je sklican finančni odsek državnega zbora na 10. septembra. Na dnevAem redu so sledeči novi davki; davek na premog, na šampanjec, na vino, povišanje davka na pivo in žganje in kot zadnja točka zvišanje zemljiškega in pridobninskega davka.
Ali bo sklican tudi državni zbor že sept. meseca ali ne, še ni gotovo. Vlada v principu ni nasprotna; zahteva samo en pogoj, da namreč ostanejo glavna točka dnevnega reda davčne predloge.
O tem, ali se snide državni zbor že sept. meseca ali pozneje, bo odločala konferenca načelnikov strank.
*
* *
Država troši za vojno skoro dve milijardi na mesec. Te stroške krije le v neznatni meri z dohodki od davkov, kakor bi bilo edino pravilno, v mnogo izdatnejši meri jih krije z novimi bankovci. Na ta način državni kredit vedno pada in bankovci izgubljajo zaupanje, tako da moramo za isto količino blaga plačevati vedno večje vsote v bankovcih. Vsak izmed nas ve, da vojna podira in ruši produkcijo, torej da je vedno manj blaga. Ravno tako vemo iz uradnega vira, da je bankovcev vedno več v prometu. Razmerje med blagom in množino bankovcev je torej popolnoma drugačno, kakor pred vojno. Na enako količino blaga iste vrste odpade sedaj mnogo več bankovcev, kakor prej, in to je draginja.
Ako bi torej država pobrala vojnim dobičkarjem nekoliko odstotkov njihovega nezasluženega „zaslužka“ in te bankovce uničila, bi postalo razmerje med blagom in številom bankovcev takoj drugačno; kolikor manj bi bilo bankovcev, toliko manj bi jih bilo treba plačati za isto količino blaga. Blago bi takoj postalo cenejše, ali kar je isto: krona bi dobila zopet večjo vrednost.
Bankovcev imamo po najnovejših objavah za okrog 25 milijard v prometu, torej ravno za desetkrat toliko, kakor pred vojsko, ko je bilo v deželi še ogromno blaga vsake vrste. Da se razmerje med blagom in množino bankovcev korenito izpremeni, za to bi bila potrebna velikoodstotna oddaja premoženja. Na to pa danes še ni za misliti, kakor je rekel ogrski finančni minister Popovič.
Kakor je razvidno iz davčnih predlog, bo država za enkrat prav zadovoljna, če se ji posreči dobiti le toliko dohodkov iz novih davkov, da bo mogla plačevati vsaj obresti od svojih dolgov. Že to bi bilo veliko. Za plačevanje samih obresti potrebuje država dandanes poltretjo milijardo kron. To velikansko svoto hoče država pokriti v glavnem z davki na vsakdanje življenske potrebe najširših slojev, dočim se skrbno ogiba prijeti veliki kapital krepko za roge. To je velika napaka, ki utegne postati usodna za državno gospodarstvo, "Se bolj pa za veliki kapital sam. Denar je sveta vladar — tudi pri nas. Tudi pri nas odločujejo veliki denarni zavodi in denarni mogotci, in ti skušajo seveda doseči sledeče: Hočejo, da se
zviša veljava denarja, ampak ne na njihove, temveč na ljudske stroške. Oni hočejo obdržati svoje milijarde; a ne samo to, ampak oni hočejo tudi, da jim delavno ljudstvo pomore s svojimi dajatvami do teg*, da bodo te milijarde polagoma dobile tako vrednost, kakršno so imele prej. če bo to šlo, je pa drugo vprašanje. Po naših mislih se bodo že še našla pota, da bodo tudi gospodje milijonarji nekaj plačali za izboljšanje kronske veljave.
. X-
Finančni odsek državnega zbora.
Dunaj, 21. avgusta. Finančni odsek do sedaj še ni bil sezvan. Načelnik finančnega odseka dr. Löwenstein, ki se vrne danes v Marmaros-szigeth, je vse pripravil, da bodo vabila razposlana. Kedaj se izvrši sklicanje je negotovo; dan zavisi od rezultata razprav, ki jih bo imel baron Hussarek z voditelji strank glede sklepčnosti odseka. Te razprave se kmalo prično. Če bodo ugodno potekale, bo finančni odsek sklican na 10. septembra. Od tega je tudi odvisno, pride li do jesenskega zasedanja.
Nemci o pozdravu poljskega kluba.
Predsedstvo poljskega kluba je brzojavno pozdravilo udeležnike ljubljanskega češko-poljsko-jugoslovanskega shoda, kjer naglaša svojo popolno bratsko solidarnost ž njimi.
„Neue Freie Presse“ komentira ta pozdrav tako: Iz tega je razvidno, kako slabotna je podlaga za parlamentarno nemško-poljsko večino. Vpliv Vsepoljakov na sedanje vodstvo poljskega kluba je očividen. Poljski klub obstoja že desetletja, a še nikdar ni tako ostentativno poudarjal svoje skupnosti s strankami, ki nasprotujejo (nemško-avstrijski) zvezi, vnanji politiki in Nemcem v Avstriji. Na kaj poljski klub misli, je nerazumljivo. Ali hoče res podpirati tisto politiko, katere cilj je ustanovitev samostojne češko-slo-vaške in jugoslovanske države? Pravi čas za svojo izjavo si je izbral, ko hoče Anglija Masa-rykov in Benešev češki Narodni Svet priznati kot veljavno vlado. To pomežikavanje s strankami, katerih politika dela na razkroj Avstrije, Poljakom ne bo prinesla dobrega in ne bo olajšala parlamentarnega dela.
„Reichspost“ pa pravi: Ljubljanske slavnosti so pokazale, da se je šlo tu kakor tudi v Pragi za vseslovanske izjave in tudi brez govora Klo-fačevega bi vedeli, da se gre „proti Dunaju“, torej proti simbolu državne enotnosti in proti avstrijskim Nemcem. Ko so se Poljaki udeležili pražkih slavnostij, so bili nemški poslanci tako ozlovoljeni, da so se nernško-poljska pogajanja znatno zavlekla. Tačas je bil tudi dr. Tertil v Pragi, čeprav takrat še ne kot predsednik poljskega kluba. Pokazalo se bo kmalu, ali je pozdrav ljubljanskih slavnostij samo „ekstra-tura“ novega načelnika poljskega kluba, ali pa je ta odposlal pozdrav v soglasju s celim načelstvom. Zadnji slučaj bi morali smatrati kot neprijazen akt Poljakov proti Nemcem, ki stoje v nasprotju z zadnjimi spravljivimi izjavami poljskega kluba.
K^kor je torej videti, ni nemogoče, da se bodo praške in ljubljanske slavnosti nadaljevale v parlamentu.,
*
Socijalni demokrati za federalizacijo Avstrije.
V Zell am See so zborovali 18. t. m. socialisti nemških alpskih dežel in sprejeli sledečo resolucijo:
Vsak avstrijski narod ima pravico, da odločuje prosto in samostojno o svojih narodnih zadevah. Ta pravica samoodločbe gre tako daleč, da si sme osnovati narod svojo posebno državo. Delavci vidijo edino »možnost, da se ohrani in okrepi Avstrja v preustrojitvi današnje države v federacijo svobodnih in enakopravnih narodnih držav. Konferenca je bila mnenja, da naj se reši v tem okviru tudi jugoslovansko vprašanje.
Na konferenci so govorili samo o Avstriji, Ogrsko so pustili v miru, ker je samostojna država. Čisto tako, kakor ustanovitelji Narodnega Sveta v Ljubljani. Oj, etap ■, etapa . ..
Iz naših listov.
„Slovenski Narod“ in „Slovenec“ prinašata na uvodnem mestu izjavo poslanca Staneka o ljubljanskih posvetih, iz katere posnemamo, da se je razmotrivalo o političnih, aprovizačnih in gospodarskih vprašanjih. Politično zanimiva so sledeča izvajanja:
Drugega dne v soboto so bila posvetovanja, ki so trajala celi dan, lahko rečem, jako rodovitna. Jugoslovani, Poljaki in Čehi so v složnosti razmotrivali sedanji položaj ter delali programe za bodočnost. Razgovori so bili stvarni. Videlo se je, da so se gospodje udeležniki jako dobro in z vso resnostjo pripravljali za ta^ važna pogajanja. Vsak udeležnik si je natančno začrtal cilje, ki naj jih doseže jugoslovanska-poljska-češka trozveza, in tudi glede sredstev so si bili na jasnem. Ždelo se mi je, da nismo prišli na pogovor, ampak na državna in diplomatična pogajanja. Vsako vprašanje, ki je prišlo na dnevni red, je bilo od referentov dobro premišljeno in s preciznostjo predavano. Obsežen materijal se je pripravil za konferenco. Le na ta način je bilo mogoče izčrpati ogromni dnevni red tekom enega dneva. Poudarjati moram, da smo prinesli zastopniki vseh treh narodov, Jugoslovanov, Poljakov in Čehov enake ideje s seboj, da je vladala v ciljih, kakor tudi o sredstvih povsem enakodušnost, kar mi je garancija, da se bodo naše velike narodne ideje čim preje uresničile.
Naši politiki se niso bavili samo z vprašanji, ki bodo aktualna šele v bodočnosti, ampak tudi s stvarmi, ki jih bode treba danes ali jutri izvesti. Bliža se parlamentarno zasedanje in avstrijska vlada obeta, da bode zahtevala nove davke. Zastopniki vseh treh narodov so se zedinili glede taktike, ki jo bodo zavzeli napram vladnim predlogom. Tudi v tej točki je vladala
enodušnost. Prepričanje, da morajo nastopiti poslanci vseh tren narodov skupno proti vladi, je prišlo vedno bolj do veljave.
V „Slovencu“ kvaražugoni kakor za desert po ljubljanskih slavnostih pl. Šuklje. Napada dr. Šušteršiča, da je imenoval kar sam svojega bivšega- koncipijenta deželnim uradnikom 3. plačilnega razreda, čeprav ta nima potrebne kvalifikacije — to trdi pl. Šukije — in na ta način je deželni glavar rušil disciplino in pravni čut med deželnimi uradniki.
Kako Je rekla narodna dama v kavarni „Union“? Der Herr von Šuklje tut weiter kwa-raschugonen! Torej le dalje. Sedaj pride enkrat dr. Mantuani na vrsto.
„Naprej“ ponavlja izvajanja laškega „Lavo-ratore“ o federalizaciji Avstrije.
Po domovini.
Zaprisega deželnega predsednika. Cesar je v pondeljek zaprisegel gospoda deželnega predsednika grofa Attemsa v njegovi lastnosti tajnega svetnika in ga potem sprejel v posebni avdijenci.
Osebna vest. Dvornemu svetniku in finančnemu ravnatelju Alojziju Klimentu v Ljubljani je dovolil cesar k podeljenemu plemstvu predikat Karstland.
Šahovskega turnirja na Ogrskem se je udeležil tudi naš rojak dr. Vidmar. Turnir je končan, prvo in drugo mesto pa se določi šele po končani partiji med Vidmarjem in dunajskim mojstrom Retijem.
Razpis službe ^zdravnika. Deželni odbor kranjski razpisuje službo okrožnega zdravnika v Novem mestu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. — Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje deželnemu odboru do 20- septembra 1918 in jim prilože dokazila o starosti, opravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskemu državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjemu službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani se je na podstavi sklepa občnega zbora z dne 25. julija t. 1. prostovoljno razšlo.
Poročil se je v Ljubljani trgovec Jožef Po-deržaj z gdč. Franjo Zupančič.
Nevarno obolel je g. Šolar, župnik na Li-poglavem, vendar se mu je bolezen zadnje dni obrnila nekoliko na bolje.
Smrt. V Kamniku je umrl cand. ing. Ivo Žargi, star 23 let. — Umrl je Anton Novak, čr-novojnik 5- str. p. v Voitsbergu, doma iz Koritnic pri Knežaku, za vnetjem pluč. — Pri košnji se je prehladil 771etni Jurij Fatur iz Bača in čez dva dni umrl. — V Črnomlju je umrla I71etna gdč. Vera Klinc, gojenka 6. licejskega razreda. — V Šturiji pri Ajdovščini je umrl 80 let stari posestnik Anton Terčelj. — V deželni bolnišnici sta umrla loletni Martin Rataj, rudarjev sin in 201etni Mihael Ferjan, tovarniški delavec.
Nov red za kopanje v Kolezljl. Vsled sklepa ljubljanskega magistratnega gremija in odloka mestnega magistrata z dne 12. avgusta 1918, štev. 11.126 se določa za to kopališče glede ločenega kopanja sledeči spored: „V torek in petek od 12. do pol 4. popoldne samo za ženske, od pol 4. popoldne do 7. ure zvečer samo za moške. Druge dneve, oziroma ure, dovoljeno skupno kopanje, kakor je bilo dosedaj v veljavi.“ V splošno vednost se objavlja, da stopi ta kopalni spored v petek, dne 23. avgusta t. 1. v veljavo.
Na- progi Novo mesto—Straža—Toplice bo uvedeno z dnem 25. avgusta tretji par oseb nih vlakov z vozovi 2. in 3. razreda, in sicer v sledečem redu: Vlak št. 2415 Novo mesto odhod ob 10. uri 15 min. ponoči, dohod Straža 10. uri 28 min.; vlak št. 2410 odhod Straža ob 5. uri 27 min. zjutraj, dohod Novo mesto 5. uri 45 min. zjutraj; vlak št. 2410 ima v Novem mestu zvezo z vlakom št. 2212, ki dospe v Ljubljano ob 8. uri 59 min. dopoldne; vlak št. 2415 pa v Novem mestu z vlakom št. 2217, ki zapusti Ljubljano ob 7. uri 4 min. zvečer. To je znatno izboljšanje prometne zveze Straža—Toplice—Ljubljana.
Odkod zakotna trgovina s pridelki? Glavni vzrok je ta, da so rekvirirani pridelki prepoceni. Ker je veliko pomanjkanje in draginja vprežne živine kakor tudi delavskih moči, stane poljedelca žito veliko več, kot pa mu da zanj rekvizicijska oblast. Če hoče kmet kupiti živino, jo težko dobi za bojno visoko ceno, po najvišji ceni, kakor so plačevali rekvirirano živino, je pa sploh ne more kupiti. Ko se bodo vrnili ruski ujetniki, ki so dobri delavci, bo še slabše. Kmetija stane danes celo premoženje; kar si prej dal za grunt, ne zadostuje danes za kočo. Ker imajo zemljišča danes veliko vrednost, hoče vsakdo denar dobro naložiti. Najboljši odpomoček je, da prodajo kmetje svoje pridelke res po razmeram primerni ceni, potem se bo vse samo po sebi odpravilo in unesla tudi zakotna trgovina s kmetskimi pridelki.
Doklade za hrabrostne svetinje. Odredbeni list za armado naznanja, da se ima doklada za hrabrostne svetinje plačati tudi za čas vojnega ujetništva, ako je bilo ujetništvo opravičeno. Ovira je, preiskava, izguba šarže ali obsodba.
Neveljaven zakon. Razglaša se razsodba vrhovnega sodišča, ki je radi vojnih razmer še posebno važna. Ta razsodba vsebuje tudi načelo, da je sklepanje zakona, pri katerem zastopa ženina pooblaščenec, neveljavno, ako ženin ob sklepanju zakona ni več živel.
Draginjske doklade za uradnike industri-jalnih podjetij. Komisija za pritožbe na Dunaju je naznanila Zvezi industrijskih uradnikov, da smatra za primerne naslednje draginjske doklade: za uradnike z mesečno plačo do 200 K 110°/o temeljne plače, do 300 K 90%, do 450 K 80%, do 600 K TOVo, do 750 K 65%. Oženjenim raz-ventega za njihove žene po 20, ozir. 15 in 10% doklade in za vsakega otroka po 25°/o. Tvrdke so dolžne te doklade izplačevati, ker bi jih k temu sicer oblast piisilila.
ZaplenjevanJe živil. V zadnjem času se ponovno čujejo pritožbe, da organi, ki jim je poverjeno nadziranje prometa z živili, zaplenjajo
ubogim ljudem majhne količine živil. Majhne množine živil, ki sijih zlasti pripadniki najrevnejših slojev prebivalstva nabavljajo za olajšanje Svojih izredno težavnih prehranjevalnih razmer, se ne smejo zaplenjati. Tozadevna prepoved oblasti je že bila davno izdana in prebivalstvo bi pri sedanjih težkih preskrbnih razmerah zamoglo smatrati tako postopanje za malenkostno nagajanje, ne da bi se s tem na kak način pospeševali cilji, ki jih zasleduje oblast pri preganjanju tihotapstva.
Hišni gospodarji se naj zanesljivo zglase jutri dne 23. t. m. pri krušni komisiji, ter naznanijo koliko ima vsaka v hiši Stanujoča stranka oseb na stanovanju. Če bi hišni gospodarji tega ne naznanili, se za dotično hišo sploh ne bodo izdale več izkaznice za živila. Za pravilnost napovedi in za škodo strank so pred vsem odgovorni gg. hišni gospodarji.
Oddaja petroleja. S 1. septembrom t. 1. se nanovo uredi oddaja petroleja. Izdajale se bodo zopet petrolejske nakaznice le onim, ki nimajo druge razsvetljave. Pri tem se bo oziralo pred vsem na javne zavode, obrtniške, kmečke in delavske sloje, posebno pa na železniške uslužbence. Zaloge petroleja so omejene, zato bo zopet umestna varčnosi.
Užigalice, katerih že sedaj ni dobiti, bodo podražene. To novo podraženje cen pomeni nov udarec velikih užigaličnih tovaren občinstvu. Da jih ni dobiti, je precej kriva verižna trgovina, ki spravlja vse blago v Galicijo in na Ogrsko, potem pa tudi tovarnarji sami, ki zadržujejo v svojih podjetjih ogromne zaloge užigalic z namenom, da jih spravijo v trgovino šele po zvišanju cen. Računajo, da se podraže pri nadrobni prodaji škatljica za 10 vinarjev.
Tobak se ne podraži. Te dni so poročali razni dunajski listi, da se bo zopet podražil tobak. Sedaj pa poročajo z Dunaja, da so vse take vesti brez vsake podlage in da se ne misli na povišanje.
Koliko stane danes klobuk? Presojeval-nica cen v Novem mestu je dovolila pri prodaji klobukov 40 odstotni pribitek k fakturni ceni. Če stane klobuk glasom fakturne cene 30 K, lahko pribije trgovec še 40 odst., tako da lahko pri enem klobuku zasluži 12 K!
Pri Otočah na Gorenjskem trčila dva vlaka. Včeraj dopoldne sta med postajama Otoče in Podnart trčila dva tovorna vlaka. Zelo poškodovanih je pet voz. V Ljubljano so pripeljali dva poškodovana železničarja Vincenca Schreiberja in Henrika Brenerja. Prvi je bil le opraskan, drugega so pa včeraj operirali. Ljudje govore, da je sedem mrtvih, železničarja pa, ki sta ležala 3 ure predno je prišla pomoč, nista videla nikakega mrtveca.
Tiskarna Bamberg okradena od tistega, ki bi jo imel varovati pred tatovi. V Bamber-govi tiskarni v Ljubljani je nekdo pokradel skoro vsa transmisijska jermena, tako da bi tiskarna skoro morala ustaviti obrat. Tat je škode napravil nad 10.000 K- Za tatom ni bilo sledu. Tiskarna je bila pod varstvom družbe za straženje in zaklepanje, a tudi uslužbenec te družbe Kocjan, ki je stražil tiskarno, je zatrjeval, da ni ničesar videl in slišal. Nanj pa je nakrat padlo oko nekega prebrisanega policijskega stražnika. Poizvedoval je podrobnosti o tem* uslužbencu družbe za straženje in zaklepanje in dognal, da je Kočjan vojaški dezerter precej nemirne preteklosti. Kmalu je policijski Stražnik imel toliko podatkov v rokah, da je bil upravičen sum, da je Kocjan kradel, namesto da bi tiskarno stražil pred tatovi. Pri hišni preiskavi so našli tudi skoro vsa ukradena jermena. Prebrisani Kocjan, ki je vsekakor čudna dika podjetja za zaklepanje in straženje, se je izgovarjal, da je on vzel jermena, da bi jih kdo drugi ne. Sumijo, da je Kocjan v svoji službi izvršil še več drugih tatvin.
Strel v Jenkovi ulici. Neznani ponočnjaki so oddali en strel iz brovning-samokresa, predvčerajšnjim ponoči. Strel je prebil vežna vrata in se v zidu odbil. Zjutraj se je našla kroglja. Da taki dogodki niso prijetni, je umljivo. Vendar pa se moramo privaditi temu, ker bomo še marsikaj doživeli!
Vihar in toča sta prihrumela v pondeljek, dne 19. na večer nad sestrsko in lipoglavsko župnijo. Nad vse silen vihar je otresel z drevja ponekod prav vse še nezrelo sadje, izruval in prelomil dosti sadnega in druzega drevja. S streh je pometal mnogo opeke, in prevrnil tudi precej kozolcev. Debela in zobčasta toča je uničila docela vso ajdo, skoro vse proso, zelje, kar je mlajše sajeno, je čisto razcefrano. Pa tudi na koruzi, fižolu, sploh na vseh sadežih se pozna velika škoda. Ljudstvo upravičeno pričakuje, da se bode upoštevala ta nesreča pri rekvizicijah žita, in da se ajda in proso v župnijah Sostro in Lipoglav popolnoma črtata iz vrst pridelkov pri rekvizicijski komisiji.
Za domače kumare je določila deželna vlada maksimalne cene.
Izvoz s Primorskega. Naredba namestništva prepoveduje izvoz sadja in sočivja iz Primorske.
Milijonska goljufija dveh sleparjev. Decembra meseca lani je vzbudila milijonska goljufija obeh družabnikov Jožefa Sackel in Jurja Engelhart trgovske agenture J. Sackel in dr. v Mariboru veliko pozornost. Oba kompanjona sta bila prejela od cele vrste velelndustrijalcev znatne švote za nakupovanje živil. Kompanjon Jurij Engelhart je vzel baje znesek’ okoli 700.000 K s seboj v Zagreb in je potem simuliral norca. Policiji se je posrečilo, iztakniti znesek 636.000 K, ki ga je skril Sackel v nekem predalu pri svoji mačehi. Ker je oškodovanih cela vrsta tvrdk, je razglasilo okrožno sodišče v Mariboru konkurz nad premoženjem tvrdke J. Sackel in dr. in obema družabnikoma, ki sta osebno jamčila za kreditirani znesek. Pripeljali so ju v Maribor, kjer se je vršila v torek sodna obravnava. Obtoženca sta bila obsojena vsak na dve leti težke ječe.
Kupujte „Novice“.
Drobiž.
Pomenljiv posvet ogrskih mlnls'rov.
Budimpešta, 21. avgusta.” Pod predsedstvom ministrskega predsednika Wekerleja se bo vršil jutri popoldne ministrski posvet, kojemu poučeni krogi prisojajo velik pomen. Potem odpotuje We-kerle na Dunaj k kralju k avdijenci.
Romunskoitalljansko razmerje.
Lugano, 21. Take Jonescu je došel v Aix les Bains zdravit se; potem odrine v Rim posvetovat se s Salandro in Sonninom o bodočem razmerju med Romunijo in Italijo.
Obtožba proti rumunsklm ministrom.
Bukarešta, 20. avgusta. Senat je dal preiskovalnemu odseku pravico dati tožene ministre v preventivni zapor. Zborniške počitnice je porabil odsek, da je zbral ves material, ki govori za krivdo ministrov.
Amerikanci čakajo.
New York, 21. avgusta. Kongres je sprejel s pičlo večino predlog, zaprositi predsednika, da predloži pred odgovorom na sovražne mirovne ponudbe vse predloge kongresu v presojo.
Liga žen za mir.
Fribourg, 21. avgusta. Tu se je ustanovila liga žen za mir. Žene so si nadele nalogo, agitirati za skorajšnji mir in za spravo med narodi.
Nagla smrt.
Budimpešta, 21. avgusta. General konjenice Jožef Braun je umrl nagle smrti. Gre menda za srčno kap.
Galičani s sukancem.
Budimpešta, 21. avgusta. Policija je prijela štiri Galičane, ki so imeli pri sebi 110 ducatov vitljev sukanca, katerega so prodajali po 44 kron vitelj. Sukanec so zaplenili, Galičane pa izgnali.
Sumljivi Igralci.
Reka, 21. avgusta. Obmejna policija je zaprla pet članov nekega kinoteatra, pri katerih je našla ponarejene vojaške potne listine. Aretiranci so pogosto potovali v Trst in nazaj. Radi interesov preiskave ne izda ničesar o vzrokih aretacije.
Kazen za goljufe.
Dunaj, 21. avgusta. Pristojni senat je izrekel nekatere znatne kazni za dražilce cen. Priznal je nekemu trgovcu z usnjem 4 tedne zapora in globe 973.000 kron, v slučaju neiztirljivosti 6 mesecev zapora; nekemu kovinskemu industrijalcu 5 tednov in globe 568.000 kron, oziroma 6 mesecev; nekemu trgovcu s svilo globe 319.100 kron ali pa 6 tednov in nekemu mesarju 195.090 kron globe ali pa 3 tedne.
Nemiri na Japonskem.
London, 21. avgusta. „Times“ doznavajo, da so bili v osemnajst okrajih na Japonskem nemiri radi letine precej resni.
Širom sveta.
Na graškem vseučilišču je bilo vpisanih zimski semester 1917—18 1142 in poletni semester 1501 akademikov. V poletnem tečaju je bilo na bogoslovni fakulteti 44 slušateljev, na pravni 529 (439 rednih, 58 izrednih, 32 hospi-tantinj), na medicinski 598 (533 rednih in 59 izrednih slušateljev), na filozofični 330 (135 rennih slušateljev in 46 rednih slušateljic, 24 učiteljskih kandidatk, 27 farmacevtov in 7 farmacevtinj).
Nemški red „Pour le merite“. Red „Pour le merite“ so dobili v Nemčiji dozdaj le častniki. Zdaj je nemški cesar podal vitežki križec tega reda prvič nekemu podčastniku.
Na prižnici umri. Predsednika katoliškega konzistorija dvorne kapele, prelata Kummerja, je zadela na gradu Moritzburg kap,' in sicer na prižnici med pridigo kraljevski rodbini.
Konec strašil. Iz Severne Češke se poroča, da so tatje izrabili sedanjo „visoko konjunkturo“ v trgovini s cunjami in so slekli vsa strašila ter cape porabili zase ali so jih pa prodali. V celi niksdorfski okolici so slekli vsa strašila do „kosti“.	„
Tobačna letina, ki je bila ze lansko leto v Herzegovini dobra, obeta letos biti še mnogo boljša. Strokovnjaki sodijo, da bo dala letošnja žetev približno še enkrat toliko, kakor lanska, namreč okroglih 60 tisoč metr. stotov.
Slive v Bosni. Sliv bodo natrgali v Bosni nad 20 tisoč vagonov letos. Deloma jih bodo posušili, deloma porabili za pridelovanje žganja; ostanek šele pride v trgovino kot sveže blago.
Kako kradejo v Nemčiji. Neki južnonemški zavarovalni list prinaša statistiko vlomov v velikih mestih. Izplačila iz naslova zavarovalnin proti vlomom in tatvinam so narasla za štirikratno. V Berolinu je bilo izplačanih samo zavarovalnin proti tatvinam 4,400.000 mark proti 1,600.000 M 1. 1914. Strašne so številke glede tatvin pri paro-plovnih družbah in pruskih državnih železnicah. L. 1914. so plačaie železnice in družbe 4,200.000 mark odškodnine, 1. 1917 pa nekako 57 milijonov mark.
Dražba knjig v Londonu. „Hamb. Weltbl.“ piše: Londonska družba za dražbo knjig „Lotheby“ je prodala v teh dneh na dražbi staro knjigo „Jezusovo življenje“, ki je stala 1.1871. le 126 M, za 2200 M, in knjigo „Zgodovina Anglije“, ki je imela pred 50 leti pri Wynkynu „samo“ 1940M vrednosti, sedaj za celih 12.000 M. Od te knjige so na svetu le trije izvodi. Delo „Francozi v Kanadi“, kupljeno 1. 1864. od Hutha za 420 M, je doseglo danes na dražbi ceno 3700 M. „Opis Irske“ napisan od Barnabyja 1. 1610. in ki obravnava ustanovitev Ulstra, je stopil od prvotnih 100 M na 920 M.
Predor med irsko in škotsko obalo. Liverpoolski poslanec Gershom Stuart je predložil angleški vladi načrt za gradnjo predora, ki naj bi vezal Irsko in Škotsko. Predor naj bi se zgradil med krajema Stranraer na Škotskem in Lam I na Irskem.