LETO XI. ST. 35 (517) / TRST, GORICA CETRTEK, 21. SEPTEMBRA 2006 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY NOVI CENA 1 EVRO www. noviglas. it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Danijel Devetak Iipa bo se zelenela Zä nami je Prva konferenca slovenskih gla-sbenikov iz sveta in Slovenije, ki jo je od 13. do 15. septembrapriredil Svetovni slo-venski kongres. Se enkrat je GoriSka zazivela kot idealno prizoriSce srefianja med ljudmi, ki se zelijo povezovati in skupaj zreti v prihod-nost. Marsikateremu udelezencu bodo osta-le vtisnjene v spomin besede predsednika vlade Republike Slovenije Janeza JanSe, ki je na odprtju posveta to Se potrdil, ko je rekel, da glasba "prestopa ustvarjene in namiSlje-ne meje in povezuje ljudi tarn, kjer jih bese-da vedno ne more.” Pohvalil je prizadevanja Svetovnega slovenskega kongresa, ki z uspeSnimi in odmevnimi strokovnimi sreCanji skrbi za ohranjanje medsebojnega prijateljstva in pripadnosti slovenstvu med vsemi rojaki po svetu. "Danes moramo skle-pati prijateljstva in zavezniStva, da bomo moänejSi in ustvarjalnejSi na poti k naSemu cilju." Posvetu so dali dragocen delez najuglednejSi slovenski strokovnjaki, ki so navzoCe spom-nili, da je "glasba skrita duSa jezika, zgovoren zrcalni duhovni odraz Cloveka, najintimnejSi izraz kulture posameznika" (Ivan Florjanc); da je "glasbena narava ziva, odprta, nenehno spreminjajoCa se skrivnost" (Lojze LebiC). Opozorili pa so tudi, da je prepogosto "matiC-na Slovenija do glasbenikov po svetu gluha. Pa bi mogli postati naSe obzorje..." (LebiC). In Se: “ManjSina je barometer druzbene zrelosti veCine. VpraSanje je, kako neki narod skrbi za svojo manjSino. Ce je ta narod zrel in je ze na stopnji demokratiCnega razmiSljanja, bo ve-del, da s tem, ko skrbi za manjSino, skrbi tudi za sebe, za svoj obstoj." Prva konferenca je bila lepa priloznost, ko se je kar nekaj glasbenikov ter zastopnikov gla-sbenih in kulturnih ustanov iz italijanskega in avstrijskega zamejstva, pa tudi izseljenstva sreCalo s kolegi iz matiCne domovine. Ti so v ve£ primerih sami priznali, da niso poznali razseznosti in bogastva slovenske glasbene ustvarjalnosti izven meja domovine. Sprozil se je proces tkanja vezi in stikov, ki - upamo - bo privedel do veCjega medsebojnega spod-bujanja in sodelovanja. Za marsikaterega za-mejskega glasbenika bo odslej Ljubljana blizja, ponos na matiäno domovino Se veCji. Tudi "tretja Slovenija" - izseljenci - bo odslej blizja matici, saj so se mnogi rojaki iz Slovenije konCno le zavedeli, da so Stevilni odliC-ni glasbeniki slovenskega rodu po svetu njihovi najboljSi ambasadorji. Zgovorno je dognanje nekaterih udelezencev, ki so vse bolj prepriCani, da bi bilo potrebno na novo napisati glasbeno zgodovino Slovencev, tako, ki bi bila popolnejSa in praviCnejSa do vseh. Enkratno dozivetje je bilo vzduSje po koncer-tu v Kulturnem centru v Gorici: medtem ko so ob oblozenih mizah na dvoriSCu kulturne-ga hrama slovenski glasbeniki iz Italije, Av-strije, Slovenije, ZDA, Kanade in Argentine sproSCeno kramljali sredi mnozice, so pevci zbora Hrast pod lipami (!) zaCeli peti naSe, slovenske pesmi. Vsi smo bili eno: Cudez slovenske du Sei V trdnem upanju, da izsledki in sklepi konference ne bodo zveneli v prazno... Prekmurski kantavtor Vlado Kreslin o svoji karieri od Martina Krpana do Malih bogov in Beltinske bande Sv. oce v Nemciji, jeza Alahovih sinov in krscanska ateistka Oriana Fallaci Benedikt XVI. in datumi duha Ob izvolitvi kardinala Ratzingerja sem v No-vem glasu objavil äanek z naslovom Einstein in Ratzinger ter njuna domovina Nemüja. Hvalezen sem uredniStvu, da mi ni spre-menilo naslova. V ponedeljek, 18. aprila 2005, je Nemäja obhajala 50-letnico smrti Alberta Einsteina in obenem 100-letnico njegove teorije o relativ-nosti. V Sikstinski kapeli v Rimu so popoldne kar-dinali za&li z volitvami novega papeza. Na veCer istega dne se je iz dimnika pokadil Crn dim, papez ta dan Se ni bil izvoljen. Osebno sem si zelel, da bi se Einsteinova obletnica in izvolitev novega papeza ujemali. Toda zgodilo se je en dan kasneje. Sveti, bozji Duh, si je vzel Se en dan Casa. Da nadgradi CloveSko z Bozjim. Da temu mozu, po inteligenci podobnemu Einsteinu, podari obzorja in Sanse ve-soljnega bozjega kraljestva, kjer se CloveSko "nemo-goCe" spreminja v "mogoCe", kjer se "staro" pouzi-va in se rojeva "novo"..., kjer je teorija o relativno-sti do konca relativna! Zanimivo, da ta "en dan kasneje" Se naprej spremlja Benedikta XVI. 11. septembra 2006, ob peti oblet-nici letalskega bombnega napada v New Yorku, je sveti o£e prezivel v Altöttingu, v Marijinem romar-skem svetiSCu, kjer je imel maSo pred Marijino ro-marsko baziliko; tiho je molil pred "Crno Marijo", posvetil je tudi novo kapelo, namenjeno CeSCenju NajsvetejSega. V Altöttingu, duhovnem srcu Bavar-ske, ki ga letno obiSCe nad milijon romarjev, tiste-ga 11. septembra papez ni spregovoril niti ene besede o terorizmu. Le molil je v tihoti. Vsi, ki smo njegovo Cetrto potovanje po Bavarski od blizje spremljali, smo imeli obCutek, da je Benedikt XVI. naCrtno izbral romarski kraj Altötting prav 11. septembra. Ta Crni dan, ki je pred petimi leti spreme-nil podobo sveta, je sveti o£e polozil Mariji v na-roCje, v globoki in tihi molitvi pred Marijinim ki-pom. Münchenskemu kardinalu Fridrichu Wettern je izroäl dragocen prstan, ki ga je od svoje druzine prejel ob Skofovskem posveCenju, zelo drag in oseb-ni spomin, in ga prosil, naj bo od sedaj naprej pri Mariji. To je jasno znamenje, da je Mariji s prsta-nom izroäl tudi sebe in svoje poslanstvo graditelja mostov, pontifexa, apostola dialoga, sozitja in mi-ru. Vsak dan pred Marijinim kipom ob 18. uri mo-lijo rozni venec zanj. Vsak dan je tudi on ob 18. uri molitveno povezan s priljubljenim bavarskim sve-tiSCem Altötting. Zgodilo se je dan kasneje, na univerzi v Regensbur- gu. V torek, 12. septembra popoldne, je po slove-snem evharistiänem bogosluzje, ki se ga je udelezi- lo okrog 260.000 ljudi, imel imenitno predavanje v veliki dvorani univerze, kjer je od leta 1969 do 1977 sam pouCeval teologijo. Predaval je o odnosu med vero in razumom. "BibliCna vera, grSka misel in rimska dediSäna, to je ustvarilo Evropo in to ostaja tudi njen temelj," je zatrdil. Na Zahodu smo zozili pojem razuma, zato kot tak ne more biti pra- vi in trdni temelj dialoga kultur in dialoga svetov-nih verstev. Razum je veliko SirSi, kot ga pojmuje in opredeluje danaSnja znanost. Bog, v katerega ve-rujemo, je razumni Bog, Bog Logosa, to je: besede, smisla, ustvarjalne racionalnosti. Dotaknil se je tudi vpraSanja odnosa med vero in nasiljem. "Bog se ne veseli krvi; vera je sad duSe, ne telesa." Vsako nasilje v veri je skregano z bistvom Boga in CloveSke duSe. In ker je omenil Mohameda in si ga dovolil tudi interpretirati ter zatrditi, da je sveta vojna, jihad, proti Bogu, si je nakopal jezo in uzaljenost Alahovih sinov Sirom po svetu. Gre za popolen nesporazum. Kdor je hotel iskati dlako v jajcu, jo je seveda naSel. Protesti proti pa-pezu v islamskem svetu so kot nalaSC voda na mlin sovraStva in verskega fanatizma skrajnezev. Prav jim je priSlo, da so Se za nekaj metrov nadgradili zid sovraStva, ki ze loCuje arabski svet od Evrope in Amerike. Arabski Studentje v Evropi in Ameriki, tako pravijo statistike, sodijo med najboljSe in naj-bolj uspeSne Studente. Kako to, da v arabskih mu-slimanskih dezelah ne more priti do treznejSih in bolj razumnih presoj in reakcij? So vso pamet izvo-zili? Papezevo predavanje je bilo namreC usmerjeno v iskanje sozitja in dialoga. Kot prodoren teolog in akademik je papez Ratzinger Sei v globinsko in kri-tiCno analizo razvoja krSCanstva in ponudil kon-cept "odprtega razuma" za temelj dialoga med kul-turami in verstvi. Njegovo predavanje je bilo Siroko, dialoSko, odprto. PrepriCan sem, da bo s Casom do-bilo drugafino, zelo pozitivno in konstruktivno raz-seznost. Morda (upajmo!) tudi v arabskem svetu. V Cetrtek, 14. septembra, se je po obisku Freisinga, starodavnega sedeza sedanje münchensko-freisinSke Skofije, vrnil v Rim. En dan za tem? Da! V rokovniku Duha je dan potem bilo zapisano Se nekaj. V Firencah je v starosti 77 let umrla svetov-no znana novinarka Oriana Fallaci. Po 11. septem-bru 2001 je napisala odmevno knjigo Bes in ponos. Sledila ji je knjiga MoCrazuma, ki je izSla leta 2004. Istega leta je napisala svojo zadnjo knjigo Apokali-psa: Oriana Fallaci intervjuva samo sebe. Prodanih je bilo nad 20 milijonov njenih knjig po vsem svetu. V vseh treh knjigah se zagrizeno bori proti islamskemu radikalizmu, fanatizmu in terorizmu. Srefo sem imel, da sem letos v poätnicah z zani-manjem in navduSenjem prebral vse tri omenjene knjige. Sama sebe je vedno imenovala krSCanska ateistka, kot taka je tudi umrla. Toda veste kako? Ob odhodu s tega sveta jo je za roko drzal msgr. Ri-no Fisichella, rektor papeSke univerze v Rimu. V New Yorku, ki si ga je ze dalj Casa izbrala za svoj drugi dom, je monsinjorja, s katerim sta se pogo-varjala o smrti in veäiem zivljenju, prosila, da jo ob odhodu s tega sveta spremlja, vendar ji mora oblju-biti, da je ne bo poskuSal spreobraCati. "Vem, da je zaCutila Sveto. Nisem ji dal bolniSkega maziljenja. Le za roko sem jo drzal do konca. KrSCanstvo je bi- lo zanjo varno sidro, kulturno bogastvo, duhovna moC. Ni imela daru vere. Vendar si ga je vedno ze-lela. Provocirala je islam tudi zato, da bi Zahodu dopovedala, naj ne zapusti Cerkve, in Cerkvi, naj ne zapusti Zahoda." Tako je dan po njeni smrti ko-mentiral Rino Fisichella v fesopisu, ki je bil Falla-cijevi zelo pri srcu, v dnevniku Corriere della sera (str.5; 15. September 2006). Fallacijeva je tudi zelo cenila osebo papeza Benedikta XVI. Msgr. Fisichella ji je omogoäl tudi privatno avdienco pri papezu pred dobrim Ietom, 23. avgu-sta 2005. Po sreCanju s papezem je svojemu duhov-nemu voditelju in zaupniku dejala, da je v papezu Ratzingerju odkrila vrojeno ljubeznivost in dobro-to ter globino misli. Tudi papezu je bila vSeC. SreCanje je baje potekalo pod sloganom "mo£ razuma", kar je tudi naslov njene druge knjige v trilo-giji in kar je bila tudi vsebina papezevega preda-vanja v Regensburgu. Ob novici njene smrti je papez na kolenih molil zanjo. Za krSCansko ateistko, pomislite! Na njeni omarici je do zadnjega diha hranila papezevo knjigo o Evropi, v katero ji je na-pisal posvetilo. Se nekaj prodornega je zapisala krSCanska ateistka. "Benedikt XVI.? Veliko mu jih bodo uSpiäli! Muä-li ga bodo zaradi preprostih resnic, ki jih nosi v se-bi." V Regensburgu si je papez nakopal kriz. Da, Se ve£! Stopil je s Kristusom na kriz. Stopil je v pravo smer! Na tej poti pri&vanja za toleranco kriza, za dosled-no nenasilje, za mir v Kristusovem imenu mu ne moremo zeleti drugega kot: Benedikt, bodi zdrav in pogumen! Zvone Stmbelj Foto L. Caharija i\\q uie^moi e biti i^speinc^ uspesna tudi PromorskaP JcLlte LIC. dli-CVLli [iL'CSldYL cb ÜLIC3VU VL LlLtVCr l:L LLUCL L LUUtlCUL dcLllCYLLU LlC* CcH'ju Sekretär za Slovence y zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan na obisku Prejeli smo Nekaj o Dragi Ne samo letos ne samo s prof. Miranom KoSuto, ze pred ved desetletji je Draga usmerila korak v pravo smei in skuSa privabiti pod streho Sotora vse ljudi, Stare in mlade, odprte za dialog. Kako ji to uspeva, pa je ze druga stvar. Da ji ne uspe - ali uspe le delno -privabiti napredavanja Se ve£ ljudi, posebno mlade drugaC-nega miSljenja, kot je Draga sa-ma, moramo iskati razloge nekje drugje, v zgodovinskih dogodkih, ki so se dogajali mnogo letpred Drago in ki nas Se danes razdvajajo. Dolgolet-na zgreSena vzgoja je brez dvo-ma naredila svoje. Razloge moramo iskati v ne-privlaöiosti takih sreöanj za da-naSnje ljudi, na katerih se raz-miSlja, vendar tudi svobodno pove svoje misli. Na zalost se danes takih krajev izogibamo, ker nismo ved zmozni ali ne znamo nikjer, ne samo na Dragi, ne misliti ne govoriti, vnaj-boljSem primeru smo samopa-sivni sprejemalci medijskih in-teresovin poroöl. Seveda, vno-benem primeru se ne bo Draga Na dnu... IMAM SE ZADNJI DVOM ! JE SMISEL ZIVLJENJA SLUZITI ALI ZASLUZITI ? spremenila v disko klub ali v kraj, kjer se komentirajo Sport-ne tekme, ker edino to priv-laduje maso ljudi. Dokaz, da skuSa Draga to stanje, ki ga je zaznala ze pred ved desetletji popraviti ali vsaj omiliti, je ze Draga sama in de-setinepredavateljev, takSnih in drugaCnih svetovnih nazorov, ki ji je uspelo jih privabiti med nas, dovolj je, da pogledamo seznam gostov v enainStiride-setih letih. Kako je Draga lahko zanimiva in poudna, naj mi bo dovolje-no, da navedem samo en pri-mer. Preko Drage in po ustih pe-snika, pisatelja, ideologa Dobri-ce CosiCa smo zvedeli ze zgo-daj, kaj se bo na Baikanu do-gajalo, samo verjeli nismo, da se take stvari sploh lahko Se do-gajajo, pa so se. Za vse druge primere naj se porodevalci, ki mislijo o Dragi kaj napisati, obrnejo tja, kjer hranijo zbirko vseh predavanj Drage. Nekje spet berem, da je Draga trudna, morda je, tudi mogoCe anagrafsko stara, vsebinsko pa je sveza in aktualna in ni dovolj biti prisotni na enem preda-vanju, da o njej sodimo. Za konec dovolite mi, da redem: naj Draga le ostane, kar je, da bomo vsaj tisti, ki se nam pametni Se skisala, neglede na naSe ideje, imeli kraj, kjer se lahko sredamo in izmenjamo misli; predvsem se sredali s ti-stimi, ki so drugadnega miSljenja, drugade postane vse skupaj dolgodasno. V to sem prepridan, in de nismo Se razu-meli, tole je namen Drage. S spoStovanjem Aleksander Furlan Libanon - financni zakon - reforma pokojnin Resna prizadevanja Prodijeve vlade Razmere v Italiji se posto-poma prilagajajo politiC-nemu zasuku, do katerega se je priSlo z zmago (Ceprav Ste-vilCno piflo) levosredinske koaliere z voditeljem Romanom Pro-dijem na Celu. Zelo tezko se je s porazom sprijaznil voditelj de-snosredinske koalicije Silvio Berlusconi, ki se je Se do ne-davnega vedel, kot da je vpraSanje le kakega me-seca, da pade Prodijeva vlada, ki v senatu s teza-vo potrjuje skromno veCino. ZavraCal je vsako moznost dogovarjanja tudi glede tistih vpraSanj, ki objektivno zadevajo interese celotne drzavne skupnosti. Na drugi stra-ni pa se tudi predsednik vlade Prodi mora stalno sooCati s pisano druzbo koalicijskih partnerjev, ki bi se radi svojim volil-cem prikazali, da so do-sledni svojim politiCnim naCelom in da niso pri-pravljeni za vsako ceno sprejemati kompromise v okviru vlade. Zato Prodi skuSa umiriti omenje-ne zaveznike s stalnim opominjanjem, da je trdno od-loCen izvajati program, pri izde-lavi katerega so sodelovale vse koalicijske skupine in ga tudi podpisale. Eden trSih orehov je bil, recimo, sklep o postopnem umiku ita-lijanskih vojakov iz Iraka ter po-trditev vojaSkega sodelovanja v Afganistans Nekatere najbolj le-vo usmerjene, vfasih nastopajo, kot da imajo proste roke, kakor so jih imele, ko so bile v opozi-ciji. NakljuCje je naneslo, da se je morala Prodijeva vlada resno spopasti z izbruhom vojne v Li-banonu in z oblikovanjem za-devnega staliSCa. Pri tem je zelo pomembno, da mednarodna vojaSka mirovna misija poteka pod okriljem OZN ob soglasni podpori varnostnega sveta, Izrae-la in Libanona. To je solidna podlaga, da diplomacija lahko nadaljuje s pobudami za sploSno umiritev razmer tudi na celot-nem obmoCju Bliznjega vzhoda in v prvi vrsti za reSitev palestin-skega vpraSanja. Napotitev tudi italijanskih vojakov v juzni Libanon za nadzorovanje dosezene-ga premirja med Izraelom in Siit-sko vojaSko organizaeijo Hezbo- lah mora sedaj potrditi italijan-ski pariament. Vodja gibanja Na-prej Italija Berlusconi je oCitno v zadregi, kaj storiti. Po politiöii logiki bi moral podpreti mirov-no posredovanje Italije (podob-no kot je to storil v primeru Iraka), toda kot predstavnik opo-zieije mora iznesti tudi kritike vladi. Ob tem je treba tudi pove-dati, da se krhajo odnosi med sredinsko zvezo UDC in ostalimi koalicijskimi partnerji Doma svoboSän. V tem pogledu so znaälne izjave enega njenih glavnih prvakov Casinija (nek-danjega predsednika poslanske zbornice), da se mora Dom svoboSän spremeniti tudi glede vodstva, kar pomeni, da je treba Berlusconija zamenjati. Se bolj jasen je v tem pogledu bivSi taj-nik UDC Follini, ki ze dolgo Casa zahteva spremembe v Povejmo na glas zavezniStvu. Ce do sprememb ne pride, ne vidi veö razloga, da ostane v njem. Vsedrzavni tajnik Nacionalnega zavezniStva Fini se za zdaj drzi Berlusconija, prav tako Severna liga, ki jo vzadnjem obdobju pretresajo notranje raz-prtije, zlasti v Venetu in v Furla-niji Juliski krajini, kamor je tajnik Bossi poslal komi-sarja v osebi senatorja Calderolija, da "na pra-vi red." Trenutno je v Italiji glavni predmet poIitiC-nega razpravljanja vsekakor priprava fi-nanfinega zakona za Ie-to 2007. Pri tem si pri-zadeva zlasti minister za gospodarstvo Padoa Schioppa, ki zagovarja korenito ukrepanje za znizanje drzavnih dol-gov in spodbuditev go-spodarskega zagona v drzavi. V ta namen bo vlada morala skräti jav-ne izdatke in postopo-ma odpravljati prezive-le privilegije nekaterih socialnih skupin. Vide-li smo lahko, koliko upiranja je povzroäl znani ukrep ministra Bersanija o sprostitvi storitev taksistov in prodajanja generiCnih zdravil tudi v veleblagovnicah, seveda ob adsistenci ustreznega poklienega osebja (farmacevtov). FinanCni zakon za prihodnje leto bi moral biti odloälen za zagon gospodarskega in druzbenega razvoja Italije. To zelo jasno in odlofino poudarja predsednik vlade Prodi. Tako je na nedav-nem delovnem sreCanju parla-mentarcev Oljke (levih demok-ratov in Oljke v Frascatiju dejal: "Cilj finanCnega zakona ni samo uravnovesiti drzavno bilanco in javne raCune, temveC tudi spod-buditi velike spremembe v preo-brazbi druzbe." Vlado poleg drugega £aka tudi iz-vedba prepotrebne pokojninske reforme. Alojz Tul Hotiza in slovenska samozavest Mestece Hotiza ob Muri je v zadnjem Casu postalo pomenljivsimbol tistih odnosov med Slovenijo in HrvaSko, za katere smo mislili, da ne bo do njih nikdar priSlo, in so vendar navzoü. Prerivanje na drzavni meji, enostranske gradnje cest in na-sipovso videti sicer malenkostni, a tako se pad kazejo veCji nesporazumi, ki bi jih bilo seveda smotrno Gm prej odpraviti. Dejstvo jenamred, da se na politiCnem prizoriSüi obeh drzav in predvsem v javnem mnenju oglaSajo toni, ki so mnogo usodnejSi od incidentovna meji in zaradi katerih bi se obe strani morali zamisli-ti. Na HrvaSkem prevladujejo ostri poudarki, ki se predvsem zavzemajo za mednarodno arbi-trazo, brez katere da ustrezen dogovor s Slovenijo ni mozen. V Sloveniji del politike in predvsem javnosti poziva vlado, naj v odnosu do IirvaSke postopa odlo£neje in konCno ze preneha s popuSCanjem, ki naj bi bilo znaCil-no za vse preSibko staliSäe tudi do drugih so-sedov, do Italije in vprvi vrsti do Avstrije. Slo-venija kot drzava da nima potrebne samozave-sti, probleme reSuje tako, da se preprosto po-dreja terse odreka lastnemu dostojanstvu ozi-roma izgublja verodostojnost. S tem vzvezi je veö kot zgovorna nedavna anketa na osrednji slovenski televizijski hiSi, ki zajema majhno Stevilo anketirancev, vendar vpraSanja po-stavlja tako, da so odgovori zelo radikalni. Na vpraSanje, kako ocenjujete poteze Slovenije ob dogodkih na Hotizi, je bilo veökot 80% anketirancev mnenja, da “Slovenija ze spet popuSCa". Samozavest je nedvomno vrednota, ki je bist-vena za posameznika kakor tudi za narod in drzavo. Slovencivvihrah mnogokratneprijaz-ne zgodovine nismo imeli priloznosti, da bi to temeljno vrednoto lahko vmiru izgrajeva-li, morali smo se prebijati skozi preizkuSnje s potrpezljivostjo in razumljivo je bilo nekaj naSe samozavesti prizadete. Sedaj gotovo ni ve£ tako in vsaj od trenutka, ko smo dobili svojo lastno drzavo, o potladeni samozavesti ne more biti veC govora, narobe, v danaSnjih Casih jo lahko le pridobivamo. Seveda pa zdra-va samozavest ni v kazanju miSic in v pri-pravljenosti na takSno ali drugaöno zaostro-vanje, zdrava samozavest je v zavedanju tiste-ga, kar si, in toliko bolj v prepoznanju, da si kot posameznik, narod in drzava drugim enakovreden ze sam po sebi - za to pravico se nikakor ni treba Se posebej dokazovati in se prepuSCati vzkipljivi bojevitosti. Resniöno sa-mozavesten üovek se ze z zavedanjem svoje-ga, z vsemi drugimi enakovrednega dostojan-stva, postavi v odnosu do drugih na trdno in Cvrsto raven, ni se mu torej treba spuSCati v obmotfe prestiznega boja, ampak mirno vz-traja na svojih staliSQh: slednja sporoCa svojim ljudem, sosedom in vnajSirSe prostore. Namigi ali celo zelje, da bi v Hotizi nastopili povraülno in z ostrino, so zatorejpovsem neu-mestni in celo nezreli. Nadaljevati velja s po-mirjevalno odloCnostjo in Se boljpoglobiti za-vest o tem, kar Slovenci smo in zelimo biti v prihodnosti. JanezPovSe Konstruktivno o se boljsem sodelovanju VGorici je bilo minuli Cetr-tek na sedezu SKGZ v KB centru sreCanje med drzavnim sekterarjem za Slovence v zamejstvu in po svetu Repu-blike Slovenije Zorkom Pelika-nom in najviSjimi predstavniki krovnih organizacij SSO in SKGZ, nakar se je vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Repu-blike Slovenije sestal Se s predstavniki slovenskih glasbenih Sol, ki sta Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Na sreCanju, ki so ga udelezenci sestanka ocenili za do-brega in koristnega za obe strani, so se pogovarjali predvsem o na-daljnjem sodelovanju med krov-nima organizacij ama Slovencev v Italiji in RS, dosedanje delo pa ocenili kot zelo dobro. Drzavni sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Republike Slovenije Zorko Pelikan je po sreCanju, ki je potekalo za zaprti-mi vrati, povedal, da so odnosi med matiCno drzavo in slovensko narodno manjSino v Italiji dobri, da pa so se Meli sreCati z delaga-cijama krovnih organizacij SSO in SKGZ, ki sta ju vodila predsednika Drago Stoka in Rudi PavSiC, ker bi radi sodelovanje Se poglo-bili, predvsem pa so hoteli od predstavnikov slovenske manjSine izvedeti, kako je z iz-vajanjem zaSCitnega zakona za slovensko narodno manjSino v Italiji. Vodja Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje v okviru Ministrstva za zunanje zadeve RS, Zorko Pelikan je Se dejal, da se Slovenija "noCe in tudi nima namena vtikati v notranje zadeve Italije, zaveda pa se pomena slovenske narodne skupnosti v Italiji in zato ho£e iz prve roke izvedeti, kakSno je njeno stanje, predvsem pa, zakaj Italija Se ne izvaja zaSCit-nega zakona za slovensko narodno manjSino". Na srefanju, tako je povedal Zorko Pelikan, pa so spregovorili tudi o nedavno sprejetem zakonu RS za Slovence, ki zivijo izven meja RS, in se do-govorili za nadaljnje sodelovanje, ki pa je po njegovem ze vsakod-nevno in dobro utefeno. Predvsem pa so na srefanju tudi prikazali nov razpis urada RS za Slovence v svetu za kulturno de-lovanje in nasploh za finanCno podporo naSi manjSini. Pelikan je tudi izreeno poudaril pomen do-brega sodelovanja med krovnima organizaeijama, ki sta po njegovem temelj dobrega sodelovanja tudi z RS. Zavzel se je tudi za dialog v manjSini v Italiji, ki je boga-stvo za vse, saj omogoCa prese-ganje starih delitev in zamer, dobro sodelovanje med krovnima organizaeijama pa je po njegovem jamstvo za boljSe sodelovanje z matico. Delegacija Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS, v kateri so bili poleg Pelikana Se Jure Zmavc, Tadej Boj-nec in generalni konzul RS vTrstu Joze SuSmelj, se je sestala Se s predstavniki dveh slovenskih glasbenih Sol, ki delujeta v Gorici, cen-tra Emil Komel in Glasbene matice in si ogle-dala Kulturni center Lojze Bratuz. NOVI GLAS Kreslin in Neisha v Cankarjevem domu Vlado Kreslin "Tezko bi primerjal Muro in Mississipi!" Rocker in peve< Prekmurja Vlado Kreslin je prava institucija slovenske pop glasbe. Na glasbenem prizoriscu je vse od sedemdesetih let, ko je v skupini Apollo razbijal po bobnih. Uspeheje zacel zeti z bendom Martin Krpan. S to zasedboje posnel nekaj takih LP-jev, ki so se zapisali v zgodovino slovenske rock glasbe. Leta 1987 je s skupino izdal “Od visine se zvrti”, leta 1990 pa je izsel “Bogovi in ovce”. Po razpadu Martina Krpana stopi Kreslin na nove glasbene poti: gojiti zacne prekmursko Ijudsko glasbo z domaco Beltinsko bando (CD Spomincice, 1992). Ob tem ustanovi tudi spremljevalnoskupino Mali bogovi, ki ga spremlja na koncertih po Sloveniji in svetu. Leta 1991 je z Martinom Krpanom uvedel ljubljanski koncert Boba Dylana, leta 1999 je z Malimi bogovi bil predskupina benda R.E.M. Ko je ta ameriska skupina nastopila v Ljubljani leta 2005, je Kreslin z njimi zapel kar med koncertom. Najprej naj povem, da je bil Dy-lan v Ljubljani junija 1991, tak-ratko se je med Slovenijo in Jugo-slavijo zelo zapletalo. K nam si takiatniso upali priti npr. Public Enemy, CeS "Tarn je vojna, kajbo-mo tja hodili?". Dylan pa je priSel. Ze zatomu gre vsaka Cast! On je zelo poseben tiC. Tudi de igraSprednjim, ga ne vidiS. On se na oder tako pretihotapi, da ga nihCe ne vidi. Takrat smo bili z Martinom Krpanom njegova predskupina. In zato smo tudi razpadli (smeh). To je namreö po svoje najveä, kar smo lahko dose-gli. Vbistvusmo takrat igrali pred njim, sam pa sem imel dru-gaöno, po-membnejSo pri-loznost. Leta 1993 ali 1994 bi moral z njim igrati v Jeruzale-mu: iste pesmi na istem odru. Zal je Dylana takrat doletel sröni napad. Jaz sem bil vJeruza-lemu, njega pa nibilo.Ja, nikaj, on je res velik! Mislite,dabisev bodoöiosti lahko ponudila Se kakSna po-dobna priloZnost, da bi igrali z njim? Dylan je pred kratkim izdal nov album, morda bo sle-dila kaka svetovna tura... Ne, to ni mozno. Ni Sans. Leta 1991 smo bili predskupina, kar je bil ze zelo velik dogodek. VJeru-zalemu pa sem nastopil, ker je koncert organiziral Amnesty international ali kaka podobna or-ganizacija. Drugaöe ne bi mogel priti skozi. Zato se verjetno na-stop zDylanom vprihodnostine bo zgodil. Toda, nikoli ne veS. Pred kakim letom sem npr. v Ljubljani nastopil z R.E.M. To je tudi moje naslednje vpraSanje. Leta 2003 ste peli skupaj z R.E.M., leta 1999 ste bili v Kopru njihova predskupina. Dokaj dobro poznate to-rej tudi Michaela Stipea, Petra Bucka in Mikea Millsa. Kako iz lastnih izkuSenj ocenjujete njihovo glasbo? R.E.M. posluSam ze od leta 1982. Krpanov basist si je ze takrat ku-poval vsenjihove ploSöe. PosluSal sem jih, se nanje navadil in bili so mi vSe£. In zgodilo se je, da sem jih spoznal. In ko jih spoznaS, ugotoviS, da so res fanj tipi in da niso tipiäne pop-zvezde. Niso ko-leSCek vmaSineriji Sovbiznisa. Za-radi tega si lahko privoSCijo, da povabijo na oder nekoga iz publike. Tipifen angleSki bend bi se tega bal, CeS da gost lahko pokva-ri nastop. So friki, ker niso tipiC-ni produkt Sovbiznisa. To lahko povem, ker jih poznam tudi oseb-no. Se zadnje vpraäanje. ZagrebSki Jutranji list je 4. januarja letos zapisal: "Kreslin je postal vo-dilni nadonalni kantavtor v Sloveniji zato, ker enako dobro razume Muro in Mississipi, BeltinSko bando in The band. SpoStuje slovensko glasbeno dediSäno, pa tudi blues, folk, rock in country ter vse staplja v svoj glasbeni izraz". Lahko s to mislijo zaokroZimo glasbe-nika Kreslina? Ja, vso to glasbo sem jazposluSal. In kot sem ze povedal, vse, kar posluSaS, se v tebi nalaga. In tudi - Vpisujemo abonma za sezono 2006/07 TRST Gledaliska blagajna 040-362542 GORICA Kulturni dom 0481-33288 Vabilo k abonmaju Ob 20.30 PIAF, EDITH PIAF Znadnapisi vitalijanscini Igra in poje: Vesna Pernarcic Klavir: Jozi Salej c Info vstopnice: Brezplacna stevitka___ 800214302 Danes, 21.09.2006 Kulturni dom - Trst Ob 22.30 PUPKIN KABARETT Enkratna nocna selitev iz Miele v SSG SLOVENSKO STALNO GLEDALISCE TEATR0 STABILE SL0VEN0 www.teaterssg.it Vodstvo SSG na tiskovni konferenci s pisateljem Borisom Prijetna goveja domacinka, igradi katere je Jana nadrla skupino francoskih objestnezev Pes po Korziki (19) Med morjem in gorami Ceprav restavracija v kam-pu s tipiCno teraso, veliki-mi reklamnimi panoji za sladolede in s pridihom rahle ne-marnosti (V Sloveniji bi ji inSpek-cijske sluzbe zagotovo ne dovoli-le obratovati) ni napo-vedovala gurmanskih uzitkov, sva dobila prav to. VeCer ob ribjih specialitetah so nama (Se posebej Jani) neko-liko zagrenili le gostje pri sosednji mizi. Slo je za skupino, ki je z vod-nimi skuterji v sprem-stvu motornega folna potovala od zaliva do zaliva. Ze na prvi po-gled je bilo oätno, da gre za zdruzbo dobro stojeäh modelov, saj so se nalivali s precej dragimi pijaCami, pa tudi njihove cunje so priCale o tem, da ne zi-vijo od socialne pod-pore. Bili so malce gla-sni, a Se ne moteä. Za naelektre-no vzduSje so poskrbeli s tem, ko so zaCeli kar tako, brez zveze, iz gole CloveSke objestnosti, frcati kamenCke v mimo sprehajajoCo se kravo, tisto s punkersko frizu-ro. Da je to naredil eden mlajSih med njimi, star okoli petindvaj-set let, sem Se nekako razumel, podbradki, je Jani prekipelo. Ti-stega, ki je odfrcnil zadnji ka-men&k, je kar nadrla, da je samo topoumno buljil vanjo. "Pusti pri miru kravo! Kaj ti je za-boga naredila, da jo obmetavaS?" tako nekako se je glasil Janin na-pad, izveden v angleSäni. Ze precej pleSasti in tolsti CloveCek vse-ga zagotovo ni razumel, a razumel je bistvo, tako kot vsi ostali. CeS, fant iSCe naCin za potrditev v ekipi starejSih, ko pa so mu sledi-li Se nekateri sivolasi gospodje s Potem je bilo nekaj trenutkov vse tiho. "Super, Jana. V dobro godljo si