LETO XI. ST. 35 (517) / TRST, GORICA CETRTEK, 21. SEPTEMBRA 2006
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY
NOVI
CENA 1 EVRO
www. noviglas. it
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Danijel Devetak
Iipa bo se zelenela
Zä nami je Prva konferenca slovenskih gla-sbenikov iz sveta in Slovenije, ki jo je od 13. do 15. septembrapriredil Svetovni slo-venski kongres. Se enkrat je GoriSka zazivela kot idealno prizoriSce srefianja med ljudmi, ki se zelijo povezovati in skupaj zreti v prihod-nost. Marsikateremu udelezencu bodo osta-le vtisnjene v spomin besede predsednika vlade Republike Slovenije Janeza JanSe, ki je na odprtju posveta to Se potrdil, ko je rekel, da glasba "prestopa ustvarjene in namiSlje-ne meje in povezuje ljudi tarn, kjer jih bese-da vedno ne more.” Pohvalil je prizadevanja Svetovnega slovenskega kongresa, ki z uspeSnimi in odmevnimi strokovnimi sreCanji skrbi za ohranjanje medsebojnega prijateljstva in pripadnosti slovenstvu med vsemi rojaki po svetu. "Danes moramo skle-pati prijateljstva in zavezniStva, da bomo moänejSi in ustvarjalnejSi na poti k naSemu cilju."
Posvetu so dali dragocen delez najuglednejSi slovenski strokovnjaki, ki so navzoCe spom-nili, da je "glasba skrita duSa jezika, zgovoren zrcalni duhovni odraz Cloveka, najintimnejSi izraz kulture posameznika" (Ivan Florjanc); da je "glasbena narava ziva, odprta, nenehno spreminjajoCa se skrivnost" (Lojze LebiC). Opozorili pa so tudi, da je prepogosto "matiC-na Slovenija do glasbenikov po svetu gluha. Pa bi mogli postati naSe obzorje..." (LebiC). In Se: “ManjSina je barometer druzbene zrelosti veCine. VpraSanje je, kako neki narod skrbi za svojo manjSino. Ce je ta narod zrel in je ze na stopnji demokratiCnega razmiSljanja, bo ve-del, da s tem, ko skrbi za manjSino, skrbi tudi za sebe, za svoj obstoj."
Prva konferenca je bila lepa priloznost, ko se je kar nekaj glasbenikov ter zastopnikov gla-sbenih in kulturnih ustanov iz italijanskega in avstrijskega zamejstva, pa tudi izseljenstva sreCalo s kolegi iz matiCne domovine. Ti so v ve£ primerih sami priznali, da niso poznali razseznosti in bogastva slovenske glasbene ustvarjalnosti izven meja domovine. Sprozil se je proces tkanja vezi in stikov, ki - upamo
-	bo privedel do veCjega medsebojnega spod-bujanja in sodelovanja. Za marsikaterega za-mejskega glasbenika bo odslej Ljubljana blizja, ponos na matiäno domovino Se veCji. Tudi "tretja Slovenija" - izseljenci - bo odslej blizja matici, saj so se mnogi rojaki iz Slovenije konCno le zavedeli, da so Stevilni odliC-ni glasbeniki slovenskega rodu po svetu njihovi najboljSi ambasadorji. Zgovorno je dognanje nekaterih udelezencev, ki so vse bolj prepriCani, da bi bilo potrebno na novo napisati glasbeno zgodovino Slovencev, tako, ki bi bila popolnejSa in praviCnejSa do vseh. Enkratno dozivetje je bilo vzduSje po koncer-tu v Kulturnem centru v Gorici: medtem ko so ob oblozenih mizah na dvoriSCu kulturne-ga hrama slovenski glasbeniki iz Italije, Av-strije, Slovenije, ZDA, Kanade in Argentine sproSCeno kramljali sredi mnozice, so pevci zbora Hrast pod lipami (!) zaCeli peti naSe, slovenske pesmi. Vsi smo bili eno: Cudez slovenske du Sei V trdnem upanju, da izsledki in sklepi konference ne bodo zveneli v prazno...
Prekmurski kantavtor Vlado Kreslin o svoji karieri od Martina Krpana do Malih bogov in Beltinske bande
Sv. oce v Nemciji, jeza Alahovih sinov in krscanska ateistka Oriana Fallaci
Benedikt XVI. in datumi duha
Ob izvolitvi kardinala Ratzingerja sem v No-vem glasu objavil äanek z naslovom Einstein in Ratzinger ter njuna domovina Nemüja. Hvalezen sem uredniStvu, da mi ni spre-menilo naslova. V ponedeljek, 18. aprila 2005, je Nemäja obhajala 50-letnico smrti Alberta Einsteina in obenem 100-letnico njegove teorije o relativ-nosti. V Sikstinski kapeli v Rimu so popoldne kar-dinali za&li z volitvami novega papeza. Na veCer istega dne se je iz dimnika pokadil Crn dim, papez ta dan Se ni bil izvoljen. Osebno sem si zelel, da bi se Einsteinova obletnica in izvolitev novega papeza ujemali. Toda zgodilo se je en dan kasneje. Sveti, bozji Duh, si je vzel Se en dan Casa. Da nadgradi CloveSko z Bozjim. Da temu mozu, po inteligenci podobnemu Einsteinu, podari obzorja in Sanse ve-soljnega bozjega kraljestva, kjer se CloveSko "nemo-goCe" spreminja v "mogoCe", kjer se "staro" pouzi-va in se rojeva "novo"..., kjer je teorija o relativno-sti do konca relativna!
Zanimivo, da ta "en dan kasneje" Se naprej spremlja Benedikta XVI. 11. septembra 2006, ob peti oblet-nici letalskega bombnega napada v New Yorku, je sveti o£e prezivel v Altöttingu, v Marijinem romar-skem svetiSCu, kjer je imel maSo pred Marijino ro-marsko baziliko; tiho je molil pred "Crno Marijo", posvetil je tudi novo kapelo, namenjeno CeSCenju NajsvetejSega. V Altöttingu, duhovnem srcu Bavar-ske, ki ga letno obiSCe nad milijon romarjev, tiste-ga 11. septembra papez ni spregovoril niti ene besede o terorizmu. Le molil je v tihoti. Vsi, ki smo njegovo Cetrto potovanje po Bavarski od blizje spremljali, smo imeli obCutek, da je Benedikt XVI. naCrtno izbral romarski kraj Altötting prav 11. septembra. Ta Crni dan, ki je pred petimi leti spreme-nil podobo sveta, je sveti o£e polozil Mariji v na-roCje, v globoki in tihi molitvi pred Marijinim ki-pom. Münchenskemu kardinalu Fridrichu Wettern je izroäl dragocen prstan, ki ga je od svoje druzine prejel ob Skofovskem posveCenju, zelo drag in oseb-ni spomin, in ga prosil, naj bo od sedaj naprej pri Mariji. To je jasno znamenje, da je Mariji s prsta-nom izroäl tudi sebe in svoje poslanstvo graditelja mostov, pontifexa, apostola dialoga, sozitja in mi-ru. Vsak dan pred Marijinim kipom ob 18. uri mo-lijo rozni venec zanj. Vsak dan je tudi on ob 18. uri molitveno povezan s priljubljenim bavarskim sve-tiSCem Altötting.
Zgodilo se je dan kasneje, na univerzi v Regensbur-
gu. V torek, 12. septembra popoldne, je po slove-snem evharistiänem bogosluzje, ki se ga je udelezi-
lo	okrog 260.000 ljudi, imel imenitno predavanje
v veliki dvorani univerze, kjer je od leta 1969 do 1977 sam pouCeval teologijo. Predaval je o odnosu med vero in razumom. "BibliCna vera, grSka misel in rimska dediSäna, to je ustvarilo Evropo in to ostaja tudi njen temelj," je zatrdil. Na Zahodu smo zozili pojem razuma, zato kot tak ne more biti pra-
vi in trdni temelj dialoga kultur in dialoga svetov-nih verstev. Razum je veliko SirSi, kot ga pojmuje in opredeluje danaSnja znanost. Bog, v katerega ve-rujemo, je razumni Bog, Bog Logosa, to je: besede, smisla, ustvarjalne racionalnosti. Dotaknil se je tudi vpraSanja odnosa med vero in nasiljem. "Bog se ne veseli krvi; vera je sad duSe, ne telesa." Vsako nasilje v veri je skregano z bistvom Boga in CloveSke duSe. In ker je omenil Mohameda in si ga dovolil tudi interpretirati ter zatrditi, da je sveta vojna, jihad, proti Bogu, si je nakopal jezo in uzaljenost Alahovih sinov Sirom po svetu.
Gre za popolen nesporazum. Kdor je hotel iskati dlako v jajcu, jo je seveda naSel. Protesti proti pa-pezu v islamskem svetu so kot nalaSC voda na mlin sovraStva in verskega fanatizma skrajnezev. Prav jim je priSlo, da so Se za nekaj metrov nadgradili zid sovraStva, ki ze loCuje arabski svet od Evrope in Amerike. Arabski Studentje v Evropi in Ameriki, tako pravijo statistike, sodijo med najboljSe in naj-bolj uspeSne Studente. Kako to, da v arabskih mu-slimanskih dezelah ne more priti do treznejSih in bolj razumnih presoj in reakcij? So vso pamet izvo-zili?
Papezevo predavanje je bilo namreC usmerjeno v iskanje sozitja in dialoga. Kot prodoren teolog in akademik je papez Ratzinger Sei v globinsko in kri-tiCno analizo razvoja krSCanstva in ponudil kon-cept "odprtega razuma" za temelj dialoga med kul-turami in verstvi. Njegovo predavanje je bilo Siroko, dialoSko, odprto. PrepriCan sem, da bo s Casom do-bilo drugafino, zelo pozitivno in konstruktivno raz-seznost. Morda (upajmo!) tudi v arabskem svetu.
V Cetrtek, 14. septembra, se je po obisku Freisinga, starodavnega sedeza sedanje münchensko-freisinSke Skofije, vrnil v Rim. En dan za tem? Da!
V rokovniku Duha je dan potem bilo zapisano Se nekaj. V Firencah je v starosti 77 let umrla svetov-no znana novinarka Oriana Fallaci. Po 11. septem-bru 2001 je napisala odmevno knjigo Bes in ponos.
Sledila ji je knjiga MoCrazuma, ki je izSla leta 2004. Istega leta je napisala svojo zadnjo knjigo Apokali-psa: Oriana Fallaci intervjuva samo sebe. Prodanih je bilo nad 20 milijonov njenih knjig po vsem svetu. V vseh treh knjigah se zagrizeno bori proti islamskemu radikalizmu, fanatizmu in terorizmu. Srefo sem imel, da sem letos v poätnicah z zani-manjem in navduSenjem prebral vse tri omenjene knjige. Sama sebe je vedno imenovala krSCanska ateistka, kot taka je tudi umrla. Toda veste kako? Ob odhodu s tega sveta jo je za roko drzal msgr. Ri-no Fisichella, rektor papeSke univerze v Rimu. V New Yorku, ki si ga je ze dalj Casa izbrala za svoj drugi dom, je monsinjorja, s katerim sta se pogo-varjala o smrti in veäiem zivljenju, prosila, da jo ob odhodu s tega sveta spremlja, vendar ji mora oblju-biti, da je ne bo poskuSal spreobraCati. "Vem, da je zaCutila Sveto. Nisem ji dal bolniSkega maziljenja. Le za roko sem jo drzal do konca. KrSCanstvo je bi-
lo	zanjo varno sidro, kulturno bogastvo, duhovna moC. Ni imela daru vere. Vendar si ga je vedno ze-lela. Provocirala je islam tudi zato, da bi Zahodu dopovedala, naj ne zapusti Cerkve, in Cerkvi, naj ne zapusti Zahoda." Tako je dan po njeni smrti ko-mentiral Rino Fisichella v fesopisu, ki je bil Falla-cijevi zelo pri srcu, v dnevniku Corriere della sera (str.5; 15. September 2006).
Fallacijeva je tudi zelo cenila osebo papeza Benedikta XVI. Msgr. Fisichella ji je omogoäl tudi privatno avdienco pri papezu pred dobrim Ietom, 23. avgu-sta 2005. Po sreCanju s papezem je svojemu duhov-nemu voditelju in zaupniku dejala, da je v papezu Ratzingerju odkrila vrojeno ljubeznivost in dobro-to ter globino misli. Tudi papezu je bila vSeC. SreCanje je baje potekalo pod sloganom "mo£ razuma", kar je tudi naslov njene druge knjige v trilo-giji in kar je bila tudi vsebina papezevega preda-vanja v Regensburgu. Ob novici njene smrti je papez na kolenih molil zanjo. Za krSCansko ateistko, pomislite! Na njeni omarici je do zadnjega diha hranila papezevo knjigo o Evropi, v katero ji je na-pisal posvetilo.
Se nekaj prodornega je zapisala krSCanska ateistka. "Benedikt XVI.? Veliko mu jih bodo uSpiäli! Muä-li ga bodo zaradi preprostih resnic, ki jih nosi v se-bi."
V	Regensburgu si je papez nakopal kriz. Da, Se ve£! Stopil je s Kristusom na kriz. Stopil je v pravo smer! Na tej poti pri&vanja za toleranco kriza, za dosled-no nenasilje, za mir v Kristusovem imenu mu ne moremo zeleti drugega kot: Benedikt, bodi zdrav in pogumen!
Zvone Stmbelj
Foto L. Caharija
i\\q uie^moi e biti i^speinc^ uspesna tudi PromorskaP
JcLlte LIC. dli-CVLli [iL'CSldYL cb ÜLIC3VU VL LlLtVCr l:L LLUCL L LUUtlCUL dcLllCYLLU LlC* CcH'ju
Sekretär za Slovence y zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan na obisku
Prejeli smo
Nekaj o Dragi
Ne samo letos ne samo s prof. Miranom KoSuto, ze pred ved desetletji je Draga usmerila korak v pravo smei in skuSa privabiti pod streho Sotora vse ljudi, Stare in mlade, odprte za dialog. Kako ji to uspeva, pa je ze druga stvar. Da ji ne uspe - ali uspe le delno -privabiti napredavanja Se ve£ ljudi, posebno mlade drugaC-nega miSljenja, kot je Draga sa-ma, moramo iskati razloge nekje drugje, v zgodovinskih dogodkih, ki so se dogajali mnogo letpred Drago in ki nas
Se danes razdvajajo. Dolgolet-na zgreSena vzgoja je brez dvo-ma naredila svoje.
Razloge moramo iskati v ne-privlaöiosti takih sreöanj za da-naSnje ljudi, na katerih se raz-miSlja, vendar tudi svobodno pove svoje misli. Na zalost se danes takih krajev izogibamo, ker nismo ved zmozni ali ne znamo nikjer, ne samo na Dragi, ne misliti ne govoriti, vnaj-boljSem primeru smo samopa-sivni sprejemalci medijskih in-teresovin poroöl. Seveda, vno-benem primeru se ne bo Draga
Na dnu...
IMAM SE ZADNJI DVOM ! JE SMISEL ZIVLJENJA SLUZITI ALI ZASLUZITI ?
spremenila v disko klub ali v kraj, kjer se komentirajo Sport-ne tekme, ker edino to priv-laduje maso ljudi.
Dokaz, da skuSa Draga to stanje, ki ga je zaznala ze pred ved desetletji popraviti ali vsaj omiliti, je ze Draga sama in de-setinepredavateljev, takSnih in drugaCnih svetovnih nazorov, ki ji je uspelo jih privabiti med nas, dovolj je, da pogledamo seznam gostov v enainStiride-setih letih.
Kako je Draga lahko zanimiva in poudna, naj mi bo dovolje-no, da navedem samo en pri-mer.
Preko Drage in po ustih pe-snika, pisatelja, ideologa Dobri-ce CosiCa smo zvedeli ze zgo-daj, kaj se bo na Baikanu do-gajalo, samo verjeli nismo, da se take stvari sploh lahko Se do-gajajo, pa so se. Za vse druge primere naj se porodevalci, ki mislijo o Dragi kaj napisati, obrnejo tja, kjer hranijo zbirko vseh predavanj Drage.
Nekje spet berem, da je Draga trudna, morda je, tudi mogoCe anagrafsko stara, vsebinsko pa je sveza in aktualna in ni dovolj biti prisotni na enem preda-vanju, da o njej sodimo.
Za konec dovolite mi, da redem: naj Draga le ostane, kar je, da bomo vsaj tisti, ki se nam pametni Se skisala, neglede na naSe ideje, imeli kraj, kjer se lahko sredamo in izmenjamo misli; predvsem se sredali s ti-stimi, ki so drugadnega miSljenja, drugade postane vse skupaj dolgodasno. V to sem prepridan, in de nismo Se razu-meli, tole je namen Drage.
S spoStovanjem Aleksander Furlan
Libanon - financni zakon - reforma pokojnin
Resna prizadevanja Prodijeve vlade
Razmere v Italiji se posto-poma prilagajajo politiC-nemu zasuku, do katerega se je priSlo z zmago (Ceprav Ste-vilCno piflo) levosredinske koaliere z voditeljem Romanom Pro-dijem na Celu. Zelo tezko se je s porazom sprijaznil voditelj de-snosredinske koalicije Silvio Berlusconi, ki se je Se do ne-davnega vedel, kot da je vpraSanje le kakega me-seca, da pade Prodijeva vlada, ki v senatu s teza-vo potrjuje skromno veCino. ZavraCal je vsako moznost dogovarjanja tudi glede tistih vpraSanj, ki objektivno zadevajo interese celotne drzavne skupnosti. Na drugi stra-ni pa se tudi predsednik vlade Prodi mora stalno sooCati s pisano druzbo koalicijskih partnerjev, ki bi se radi svojim volil-cem prikazali, da so do-sledni svojim politiCnim naCelom in da niso pri-pravljeni za vsako ceno sprejemati kompromise v okviru vlade. Zato Prodi skuSa umiriti omenje-ne zaveznike s stalnim opominjanjem, da je trdno od-loCen izvajati program, pri izde-lavi katerega so sodelovale vse koalicijske skupine in ga tudi podpisale.
Eden trSih orehov je bil, recimo, sklep o postopnem umiku ita-lijanskih vojakov iz Iraka ter po-trditev vojaSkega sodelovanja v Afganistans Nekatere najbolj le-vo usmerjene, vfasih nastopajo, kot da imajo proste roke, kakor so jih imele, ko so bile v opozi-ciji. NakljuCje je naneslo, da se je morala Prodijeva vlada resno spopasti z izbruhom vojne v Li-banonu in z oblikovanjem za-devnega staliSCa. Pri tem je zelo pomembno, da mednarodna vojaSka mirovna misija poteka pod okriljem OZN ob soglasni podpori varnostnega sveta, Izrae-la in Libanona. To je solidna podlaga, da diplomacija lahko
nadaljuje s pobudami za sploSno umiritev razmer tudi na celot-nem obmoCju Bliznjega vzhoda in v prvi vrsti za reSitev palestin-skega vpraSanja. Napotitev tudi italijanskih vojakov v juzni Libanon za nadzorovanje dosezene-ga premirja med Izraelom in Siit-sko vojaSko organizaeijo Hezbo-
lah mora sedaj potrditi italijan-ski pariament. Vodja gibanja Na-prej Italija Berlusconi je oCitno v zadregi, kaj storiti. Po politiöii logiki bi moral podpreti mirov-no posredovanje Italije (podob-no kot je to storil v primeru Iraka), toda kot predstavnik opo-zieije mora iznesti tudi kritike vladi. Ob tem je treba tudi pove-dati, da se krhajo odnosi med sredinsko zvezo UDC in ostalimi koalicijskimi partnerji Doma svoboSän. V tem pogledu so znaälne izjave enega njenih glavnih prvakov Casinija (nek-danjega predsednika poslanske zbornice), da se mora Dom svoboSän spremeniti tudi glede vodstva, kar pomeni, da je treba Berlusconija zamenjati. Se bolj jasen je v tem pogledu bivSi taj-nik UDC Follini, ki ze dolgo Casa zahteva spremembe v
Povejmo na glas
zavezniStvu. Ce do sprememb ne pride, ne vidi veö razloga, da ostane v njem. Vsedrzavni tajnik Nacionalnega zavezniStva Fini se za zdaj drzi Berlusconija, prav tako Severna liga, ki jo vzadnjem obdobju pretresajo notranje raz-prtije, zlasti v Venetu in v Furla-niji Juliski krajini, kamor je tajnik Bossi poslal komi-sarja v osebi senatorja Calderolija, da "na pra-vi red."
Trenutno je v Italiji glavni predmet poIitiC-nega razpravljanja vsekakor priprava fi-nanfinega zakona za Ie-to 2007. Pri tem si pri-zadeva zlasti minister za gospodarstvo Padoa Schioppa, ki zagovarja korenito ukrepanje za znizanje drzavnih dol-gov in spodbuditev go-spodarskega zagona v drzavi. V ta namen bo vlada morala skräti jav-ne izdatke in postopo-ma odpravljati prezive-le privilegije nekaterih socialnih skupin. Vide-li smo lahko, koliko upiranja je povzroäl znani ukrep ministra Bersanija o sprostitvi storitev taksistov in prodajanja generiCnih zdravil tudi v veleblagovnicah, seveda ob adsistenci ustreznega poklienega osebja (farmacevtov).
FinanCni zakon za prihodnje leto bi moral biti odloälen za zagon gospodarskega in druzbenega razvoja Italije. To zelo jasno in odlofino poudarja predsednik vlade Prodi. Tako je na nedav-nem delovnem sreCanju parla-mentarcev Oljke (levih demok-ratov in Oljke v Frascatiju dejal: "Cilj finanCnega zakona ni samo uravnovesiti drzavno bilanco in javne raCune, temveC tudi spod-buditi velike spremembe v preo-brazbi druzbe."
Vlado poleg drugega £aka tudi iz-vedba prepotrebne pokojninske reforme.
Alojz Tul
Hotiza in slovenska samozavest
Mestece Hotiza ob Muri je v zadnjem Casu postalo pomenljivsimbol tistih odnosov med Slovenijo in HrvaSko, za katere smo mislili, da ne bo do njih nikdar priSlo, in so vendar navzoü. Prerivanje na drzavni meji, enostranske gradnje cest in na-sipovso videti sicer malenkostni, a tako se pad kazejo veCji nesporazumi, ki bi jih bilo seveda smotrno Gm prej odpraviti. Dejstvo jenamred, da se na politiCnem prizoriSüi obeh drzav in predvsem v javnem mnenju oglaSajo toni, ki so mnogo usodnejSi od incidentovna meji in zaradi katerih bi se obe strani morali zamisli-ti. Na HrvaSkem prevladujejo ostri poudarki, ki se predvsem zavzemajo za mednarodno arbi-trazo, brez katere da ustrezen dogovor s Slovenijo ni mozen. V Sloveniji del politike in predvsem javnosti poziva vlado, naj v odnosu do IirvaSke postopa odlo£neje in konCno ze preneha s popuSCanjem, ki naj bi bilo znaCil-no za vse preSibko staliSäe tudi do drugih so-sedov, do Italije in vprvi vrsti do Avstrije. Slo-venija kot drzava da nima potrebne samozave-sti, probleme reSuje tako, da se preprosto po-dreja terse odreka lastnemu dostojanstvu ozi-roma izgublja verodostojnost. S tem vzvezi je veö kot zgovorna nedavna anketa na osrednji slovenski televizijski hiSi, ki zajema majhno Stevilo anketirancev, vendar vpraSanja po-stavlja tako, da so odgovori zelo radikalni. Na vpraSanje, kako ocenjujete poteze Slovenije ob dogodkih na Hotizi, je bilo veökot 80% anketirancev mnenja, da “Slovenija ze spet popuSCa".
Samozavest je nedvomno vrednota, ki je bist-vena za posameznika kakor tudi za narod in drzavo. Slovencivvihrah mnogokratneprijaz-ne zgodovine nismo imeli priloznosti, da bi to temeljno vrednoto lahko vmiru izgrajeva-li, morali smo se prebijati skozi preizkuSnje s potrpezljivostjo in razumljivo je bilo nekaj naSe samozavesti prizadete. Sedaj gotovo ni ve£ tako in vsaj od trenutka, ko smo dobili svojo lastno drzavo, o potladeni samozavesti ne more biti veC govora, narobe, v danaSnjih Casih jo lahko le pridobivamo. Seveda pa zdra-va samozavest ni v kazanju miSic in v pri-pravljenosti na takSno ali drugaöno zaostro-vanje, zdrava samozavest je v zavedanju tiste-ga, kar si, in toliko bolj v prepoznanju, da si kot posameznik, narod in drzava drugim enakovreden ze sam po sebi - za to pravico se nikakor ni treba Se posebej dokazovati in se prepuSCati vzkipljivi bojevitosti. Resniöno sa-mozavesten üovek se ze z zavedanjem svoje-ga, z vsemi drugimi enakovrednega dostojan-stva, postavi v odnosu do drugih na trdno in Cvrsto raven, ni se mu torej treba spuSCati v obmotfe prestiznega boja, ampak mirno vz-traja na svojih staliSQh: slednja sporoCa svojim ljudem, sosedom in vnajSirSe prostore. Namigi ali celo zelje, da bi v Hotizi nastopili povraülno in z ostrino, so zatorejpovsem neu-mestni in celo nezreli. Nadaljevati velja s po-mirjevalno odloCnostjo in Se boljpoglobiti za-vest o tem, kar Slovenci smo in zelimo biti v prihodnosti.
JanezPovSe
Konstruktivno o se boljsem sodelovanju
VGorici je bilo minuli Cetr-tek na sedezu SKGZ v KB centru sreCanje med drzavnim sekterarjem za Slovence v zamejstvu in po svetu Repu-blike Slovenije Zorkom Pelika-nom in najviSjimi predstavniki krovnih organizacij SSO in SKGZ, nakar se je vodja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Repu-blike Slovenije sestal Se s predstavniki slovenskih glasbenih Sol, ki sta Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Na sreCanju, ki so ga udelezenci sestanka ocenili za do-brega in koristnega za obe strani, so se pogovarjali predvsem o na-daljnjem sodelovanju med krov-nima organizacij ama Slovencev v Italiji in RS, dosedanje delo pa ocenili kot zelo dobro.
Drzavni sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Republike
Slovenije Zorko Pelikan je po sreCanju, ki je potekalo za zaprti-mi vrati, povedal, da so odnosi med matiCno drzavo in slovensko narodno manjSino v Italiji dobri, da pa so se Meli sreCati z delaga-cijama krovnih organizacij SSO in SKGZ, ki sta ju vodila predsednika Drago Stoka in Rudi PavSiC, ker bi radi sodelovanje Se poglo-bili, predvsem pa so hoteli od predstavnikov	slovenske
manjSine izvedeti, kako je z iz-vajanjem zaSCitnega zakona za slovensko narodno manjSino v Italiji.
Vodja Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje v okviru Ministrstva za zunanje zadeve RS, Zorko Pelikan je Se dejal, da se Slovenija "noCe in tudi nima namena vtikati v notranje zadeve Italije, zaveda pa se pomena slovenske
narodne skupnosti v Italiji in zato ho£e iz prve roke izvedeti, kakSno je njeno stanje, predvsem pa, zakaj Italija Se ne izvaja zaSCit-nega zakona za slovensko narodno manjSino". Na srefanju, tako je povedal Zorko Pelikan, pa so spregovorili tudi o nedavno sprejetem zakonu RS za Slovence, ki zivijo izven meja RS, in se do-govorili za nadaljnje sodelovanje, ki pa je po njegovem ze vsakod-nevno in dobro utefeno. Predvsem pa so na srefanju tudi prikazali nov razpis urada RS za Slovence v svetu za kulturno de-lovanje in nasploh za finanCno podporo naSi manjSini. Pelikan je tudi izreeno poudaril pomen do-brega sodelovanja med krovnima organizaeijama, ki sta po njegovem temelj dobrega sodelovanja tudi z RS. Zavzel se je tudi za dialog v manjSini v Italiji, ki je boga-stvo za vse, saj omogoCa prese-ganje starih delitev in zamer, dobro sodelovanje med krovnima organizaeijama pa je po njegovem jamstvo za boljSe sodelovanje z matico.
Delegacija Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS, v kateri so bili poleg Pelikana Se Jure Zmavc, Tadej Boj-nec in generalni konzul RS vTrstu Joze SuSmelj, se je sestala Se s predstavniki dveh slovenskih glasbenih Sol, ki delujeta v Gorici, cen-tra Emil Komel in Glasbene matice in si ogle-dala Kulturni center Lojze Bratuz.
NOVI
GLAS
Kreslin in Neisha v Cankarjevem domu
Vlado Kreslin
"Tezko bi primerjal Muro in Mississipi!"
Rocker in peve< Prekmurja
Vlado Kreslin je prava institucija slovenske pop glasbe. Na glasbenem prizoriscu je vse od sedemdesetih let, ko je v skupini Apollo razbijal po bobnih. Uspeheje zacel zeti z bendom Martin Krpan. S to zasedboje posnel nekaj takih LP-jev, ki so se zapisali v zgodovino slovenske rock glasbe. Leta 1987 je s skupino izdal “Od visine se
zvrti”, leta 1990 pa je izsel “Bogovi in ovce”. Po razpadu Martina Krpana stopi Kreslin na nove glasbene poti: gojiti zacne prekmursko Ijudsko glasbo z domaco Beltinsko bando (CD Spomincice, 1992). Ob tem ustanovi tudi spremljevalnoskupino Mali bogovi, ki ga spremlja na koncertih po Sloveniji in svetu.
Leta 1991 je z Martinom Krpanom uvedel ljubljanski koncert Boba Dylana, leta 1999 je z Malimi bogovi bil predskupina benda R.E.M. Ko je ta ameriska skupina nastopila v Ljubljani leta 2005, je Kreslin z njimi zapel kar med koncertom.
Najprej naj povem, da je bil Dy-lan v Ljubljani junija 1991, tak-ratko se je med Slovenijo in Jugo-slavijo zelo zapletalo. K nam si takiatniso upali priti npr. Public Enemy, CeS "Tarn je vojna, kajbo-mo tja hodili?". Dylan pa je priSel. Ze zatomu gre vsaka Cast! On je zelo poseben tiC. Tudi de igraSprednjim, ga ne vidiS. On se na oder tako pretihotapi, da ga nihCe ne vidi. Takrat smo bili z Martinom Krpanom njegova predskupina. In zato smo tudi razpadli (smeh). To je namreö po svoje najveä, kar smo lahko dose-gli. Vbistvusmo takrat igrali pred njim, sam pa sem imel dru-gaöno, po-membnejSo pri-loznost. Leta 1993 ali 1994 bi moral z njim igrati v Jeruzale-mu: iste pesmi na istem odru. Zal je Dylana takrat doletel sröni napad. Jaz sem bil vJeruza-lemu, njega pa nibilo.Ja, nikaj, on je res velik! Mislite,dabisev bodoöiosti lahko ponudila Se kakSna po-dobna priloZnost, da bi igrali z njim? Dylan je pred kratkim izdal nov album, morda bo sle-dila kaka svetovna tura...
Ne, to ni mozno. Ni Sans. Leta 1991 smo bili predskupina, kar je bil ze zelo velik dogodek. VJeru-zalemu pa sem nastopil, ker je koncert organiziral Amnesty international ali kaka podobna or-ganizacija. Drugaöe ne bi mogel priti skozi. Zato se verjetno na-stop zDylanom vprihodnostine bo zgodil. Toda, nikoli ne veS. Pred kakim letom sem npr. v Ljubljani nastopil z R.E.M.
To je tudi moje naslednje vpraSanje. Leta 2003 ste peli skupaj z R.E.M., leta 1999 ste bili v Kopru njihova predskupina. Dokaj dobro poznate to-rej tudi Michaela Stipea, Petra Bucka in Mikea Millsa. Kako iz lastnih izkuSenj ocenjujete njihovo glasbo?
R.E.M. posluSam ze od leta 1982. Krpanov basist si je ze takrat ku-poval vsenjihove ploSöe. PosluSal sem jih, se nanje navadil in bili so mi vSe£. In zgodilo se je, da sem jih spoznal. In ko jih spoznaS, ugotoviS, da so res fanj tipi in da niso tipiäne pop-zvezde. Niso ko-leSCek vmaSineriji Sovbiznisa. Za-radi tega si lahko privoSCijo, da povabijo na oder nekoga iz publike. Tipifen angleSki bend bi se tega bal, CeS da gost lahko pokva-ri nastop. So friki, ker niso tipiC-ni produkt Sovbiznisa. To lahko povem, ker jih poznam tudi oseb-no.
Se zadnje vpraäanje. ZagrebSki Jutranji list je 4. januarja letos zapisal: "Kreslin je postal vo-dilni nadonalni kantavtor v Sloveniji zato, ker enako dobro razume Muro in Mississipi, BeltinSko bando in The band. SpoStuje slovensko glasbeno dediSäno, pa tudi blues, folk, rock in country ter vse staplja v svoj glasbeni izraz". Lahko s to mislijo zaokroZimo glasbe-nika Kreslina?
Ja, vso to glasbo sem jazposluSal. In kot sem ze povedal, vse, kar posluSaS, se v tebi nalaga. In tudi <?e hoäeS biti pri pisanju glasbe iz-viren, ta zvok pride na dan. Ko sem bil mlad, sem posluSal veliko glasbe iz okolice Mississipija. Po-tem pa sem ugotovil, da bi zelo tezko primerjal Muro z Mississi-pijem. In sem se doma znaSel.
Andrej Öemic
Ko govorimo o slovenski pop glasbeni sceni, ne moremo mimo pevca in kantavtorja, ki ze veö kot dvajset let kroji rock, pop, pa tudi folk prizoriSCe v Sloveniji. Kreslin je veCplasten glasbenik, ki se je glasbeno rodil v uporniSkih sedemdesetih in osemdesetih, ko se je po svetu Siril punk. Sam je ostal nekoliko bolj navezan na klasiCni rock, na Boba Dylana in na Rolling Stonse. Bogato glasbeno zak-ladnico, ki z veliko zlico zajema iz rocka, pa tudi folk glasbe, je pre-pesnil v mestoma energiüii rock, a tudi v predelave otoznih do-maäh napevov.
Zasledil sem vaä intervju iz-pred ätirih let v OgnjiäCu. Te-daj ste dejali, da pevca pravza-
prav ne moreä vikati. Naj vas dtiram: "Ne moreS refi vi, Elvis Presley, vi Frank Sinatra, Ce-ravno je bil on nekoliko sta-rejSi, se to vseeno ne sliSi dobro." Torej ne moremo reü ni-ti "vi, gospod Vlado Kreslin"? To je zelo tezko in velja za vsake-ga glasbenika. Mislim, da, de pevca imaS zelo rad in Ce si z njim in njegovo glasbo prezivljal cela de-setletja, mu tezko reieS vi.
V	tej izjavi se skriva poseben odnos do glasbe. Gre za tisti odnos, skozi katerega glasbo in Cloveka, ki se ukvarja z glasbo, spoznavaS in se ne moreS zato nanju obraCati z vikanjem. Glasbo, ki jo posluSaS, dojameä kot svojo in jo zato nujno "tikaä".
Ja, glasbo in glasbenika moraS imeti rad. V tem je vsa skrivnost in zaradi tega se dogaja ",tikanje To vidim ze pri samem sebi. Bob Dylan mi je povedal toliko stvari
o	samem sebi, da bi mu tezko rekel vi. Z njim se identificiram. Je tisti avtor, ki mi je vSeC in na katerega sem se navezal. Tovrstni pevec pripoveduje tvoje zgodbe. Znjim sepoenotiSin je zato Cisto naravno in logiöno, da ga tikaS. Seveda tipotem vöasih nekoliko nenavadno Sine v glavo misel: "Joj, saj ga tikam, kljub temu da ga dejansko ne poznam." Pomemben del Kreslinovega opusa je vezan na rodno zemljo, Prekmurje, in na Muro. Zanimiva je anekdota, o pr-vem profesionalnem sreCanju z domaCo Ijudsko glasbo, ko je prijatelj dejal: "Ce ti ne boä na-redil nekaj s te prekmurske muzike, te vbujem"...
"Te vrzem vMuro", tako je rekel. To je izjavil Stefan Smej, moj naj-boljSi prijatelj, novinar, filozof, pisatelj, etnolog, zaäetnik zelene-ga gibanja v Sloveniji. On se je ukvarjal skoraj z vsem, Cesar se
Rad bi se zaustavil Se pri eni plati Kreslinove umetniSke duSe, pri preäemovskem Kre-slinu. Iz besedila PreSemove Vrbe ste izvlekli glasbo, ki se odliöio prilega otoZnosti PreSemove Vrbe.
Ja, pri tem moram vprvi vrsti Ce-stitati Miru Tommassiniju, ki igra tudi pri Malih bogovih. On je na-pisal glasbo za Vrbo. Melodija se popolnoma ujema z besedilom
in bistvena je prav otoznost. Miro je zelo posreäeno glasbo uskla-dil tudi z mojim glasom. PreSer-nova Vrba ima na notnem ü-tovju vse, karmora imeti. In zato je tudi meni zelo vSed
Se ena Kreslinova plat je Sport-ni duh. S Predinom in LovSinom ste sestavili nogo-metno himno "Slovenija gre naprej". Pesem je nastala v &-su, ko se je gradila slovenska nogometna pravljica.
Ja, ta pesem se je rodila iz Cistega niäa. Potem ko so na$i nogome-taSi izloäli Ukrajince iz dodatnih kvalifikacij in se uvrstili na Euro 2000, jih je v Ljubljani Cakalo veliko Stevilo navijaöev. Poklicali so Perota (LovSina - op.av.), Zorana (Predina - op.av.) in mene, naj jih pozdravimo s kitarami. Pa sem si mislil: "Kaj bomo tarn de-lali?" Vsi trije smo tako obstali s kitarami pred Magistratom (sedez mestne obüne Ljubljana -op.av.). Tja se je nagnetlo 10 ti-soä ljudi. Vsak od nas je najprej zapel svoje. Jaz sem pelSiSko, Zoran Praslovana. In naenkrat je zadel Pero peti "Glej, glej, glej". Iz tega "glej, glej, glej" je do Evro-pskega prvenstva nastala himna. Ostalo pa je res zgodovina. Veliko ste igrali tudi na koncertih najveCjih svetovnih zvezd rock glasbe. Leta 1991 ste bili z Martinom Krpanom v
Ljubljani predskupina Bobu Dylanu, ki je prava glasbena le-genda tudi za Kreslina. Kakäni so obCutki, ko si del tako ve-likega dogodka?
lahko spomniS. On je bil vizio-nar. Zivel je z idejo, da je ljudska glasba zelo pomembna za Prekmurje. Pa ne samo za Prekmurje, za vse regije. No, ne morem v tem kontekstu govoriti o celotni Sloveniji. Center in Kranjska se itak zmeraj drzita zase, sta superiorna do vsega ostalega. Moj prijatelj Stefan pa je sprevidel, da je treba te regije, ki se jim pripisuje obrob-ni pomen, ohranjati, kolikorsele da. Ko me je sliial, da sem igral s starCki iz BeltinSke bande, je takoj priSel k meni z idejo, da moram iz-peljati projekt ovrednotenja ljudske glasbe v Prekmurju. S Casom sem se tudi sam zavedal, kako pravilne so njegove ugo-tovitve. Kreslin torej ni samo kantavtor, je tudi zbiratelj prekmurske pev-ske ljudske zakladnice. KakSno vlogo ima narodna ljudska pesem v Kresli-noviglasbi, ki se je rodila v pop-rock vo-dah?
Na celotno zadevo je treba gledati realno in objektivno. Jaz sem zra-sel vrock'n rollu, torej v avtorski glasbi. Ko sem spregledal vsmislu prekmurstva in vrednosti prekmurske glasbe, sem dobil pri-loznost, da igram z ljud-mi, ki so avten-tiCni. Tezko bi rekel, da sem z muzikoloSke-ga staliSCa zbi-ralec ljudskega glasbnega zak-lada. S takim vzdevkom se lahko
ponaSajo drugi bendi, ki se uk-varjajo samo z etno muziko.
Taka sta Kata-lena in Tolovaj mataj: ti skupini preuCujeta Ijudsko glasbo ze skoraj znan-stveno. Bolj ali manj jo obdelujejo ali jo prila-gajajo svojemu izrazu. Jaz se spuSCam v prekmursko glasbo, kolikorse me prekmurska glasba dotakne. Ob tem Se vednopiSem in izvajam tudi svojo glasbo. Tudi tako obravnavanje ljudske glasbe kaZe vsekakor na njeno vrednotenje in na priza-devanje za njeno ohranitev. Sam z Ijudsko glasbo nisem zra-sel. Zal smo doma posluSali samo polke in valäke, dejansko to, kar je vrtel radio. Ni bilo veliko pri-loznosti, ko bi lahko posluSal naSe melodije. Morda enkratlet-no, ko je mama plesala na folk-lornem festivalu v Beltincih. Ti-piCen zbiratelj ljudske glasbe torej nisem, imam pa donje odnos. In to pomeni gojiti odnos tudi do samega sebe, kar je zelo po-membno.
Drug zanimiv del Kreslinove kariere so Mali bogovi, ki pred-stavljajo rezime celotne kariere. Z njimi igrate to, kar je bilo napisano v obdobju Martina Krpana, pa ljudske viZe ÜpiCne za BeltinSko bando in tudi av-torske pesmi.
Zasedba po imenu Mali bogovi je väasih malo SirSa, drugid malo manjSa. Vedkrat se poplemeniti Se z BeltinSko bando, tako da nas je na odru dvanajst ali trinajst. V bistvu mi igramo glasbo. PriSel sem namreä ze v tisto obdobje, ko ugotoviS, da je res pomembna samo glasba. Ne gledaS na to "zdaj bom pa igral rock, zdaj punk, zdaj etno". Evolucijsko namreä vse te vplive v sebi po-meSaS. V glasbi poveS to, kar bi rad povedal. Kar sam beleziS, to se tudi kaze v tvoji zvoäni sliki. Mali bogovi so za Slovence v Italiji posebej zanimivi, ker igra v njih tudi TrZaCan Iztok Cergol...
Iztok Cergol nam je zelo popestril zvoäno sliko. Igra namreC vse in-strumente, kar jih premoremo. Ko smo lani koncertirali v Cankarjevem domu, sem medsk-ladbo Lilli Marlen naenkrat za-sliSal nov ton. VpraSal sem se, ali je to kaka nova violina. Obrnil sem se in ga zagledal, kako igra trobento. Pred koncertom to sploh ni bilo predvideno. Tro-benta pa je pika na i celotni sk-ladbi, njen vlozek zazveni genial-no. Iztok je poper, je Cudovito pozivilo za naS bend.
KronoloSko se vmimo nekoliko nazaj, k Martinu Krpanu v osemdeseta. Takrat sta na slo-venskem	glasbenem
prizoriSCu izstopala Vlado Kreslin z Martinom Krpanom in Zoran Predin z LaCnim Fran-zom. Kako se vi spominjate tega svojevrstnega "duopola"? Takrat sva oba striktno delala sa-
mo s svojim bendom. Zoran izhaja iz Maribora, jaz sem takrat bil v Ljubljani. Bil sem del Martina Krpana. V LaCnem Franzu so bili nekoliko bolj alter, njihove korenine so bile vnovem rocku, vpunku. Poleg tega je bil Zoran v svoji skupini ze od vsega zaäetka, jaz pa sem se Martinu Krpanu pri-druzil, ko je bil bendze formiran. Nekaj £asa sem potem tisti Coln poskusil voditi, to seveda predv-sem glasovno. Ob vseh razlikah pa je zanimivo, da je meni bilo vedno blizu to, kar so oni delali, njemu pa to, kar smo delali mi. Oni so bili oni nekoliko bolj soft, v njihovih pesmih so izstopali prameni jazza. Slogovno smo bi-
li	mi nekoliko bolj trdi. Tose vidi Se danes, ko sva vsak na svoji poti. Jaz sem s svojim bendom nekoliko trSi, kot je on s svojim,
v zilah njegovih glasbenikov je veä jazzovske krvi. DrugaCne tra-dicije in glasbeni izvori nam vsekakor niso prepreCevali, da bi postali dobri glasbeni kolegi.
Eden od hitov, ki je nastal v obdobju Martina Krpana, je pesem "Od viSine se zvrti", ki je hkrati ba-lada, a vsebuje tudi rockovske prijeme, je lju-bezenska in hkrati intro-spektivna. V kratkem je po-stala vseslo-venska rock himna. Kako se je ta pesem rojevala?
Kako se je ta pesem rodila? No, poglejmo tekst.
VCasih piSeS pesem od repaproti glavi. "Od viSine se zvrti" je takpri-mer. Pesem je nastala tako, da sem v sebi priSel do imenitne iztoänice, do misli "Hoäem, da me vidi jo s teboj". Zvenelo je zelo dobro. To je bil zakljuäek pesmi in hkrati njeno izhodiSCe. Pesem je nato nastala na tej misli. Bistvo besedila je v tem, da ni vse zlato, kar se sveti. Se boljpomembno pa je dejstvo, da, ko se zaveS laznega sve-tlikanja, je ob tebi nekdo, ki te prime za roko in ti pove, da je s ta-bo. To je dosti bolj pomembno od vsega, kar se sveti. V viSinah se ti namreiväasih zdi, da obvla-dujeSsvet, da sipameten in da vse veS. Zgodi pa se, da potem padeS na tla: vse, kar takrat rabiS, je to-pla roka.
To pesem so pred nekaj leti po svoje prire-dili Siddharta in z njo dosegli precejSen uspeh. Njihov "Od viSine se zvrti" pa je ogmjenvmetal preobleko.
Kako zveni me-talizirani Kreslin?
Ja, v tisti prired-bi celo sam nekaj zapojem. Kaj pa glede pri-redbe same?
Tako pad oni sliSijo mojo pesem. Oni so toliko mlajSi, v uSesih imajo trSe zvoke. Gre za svojevrstnega metaliziranega Kreslina. Tako paC je.
21. septembra 2006
Kristiani in druzba
NOVI
GLAS
V zavodu Slovenik
Torosev simpozij v Rimu
Molitveni dan za duhovne poklice na Sv. Gori
Podelitev diplom novim katehetom, tudi stirim zameikam
Vsoboto, 9. septembra 2006, je potekal na Sveti Gori molitveni dan za duhovne poklice. Sveto maSo je vodil koprski Skof Metod Pirih ob somaSevanju pomoznega Skofa Jurija Bizjaka in priblizno Sestdesetih duhovnikov iz koprske Skofije in goriSke nadSkofije. MogoCna bazilika je bila nabito polna romarjev, ki so ze zgodaj zjutraj prigli v glavnem peS ali z avtobusi. Uro pred zaCetkom maSe so ze zbrano molili za duhovne poklice. Med daritvijo, takoj po obhajilu, je msgr. Pirih dodelil diplome sedemnajstim obiskovalcem Katehetsko pastoralne Sole v
Novi Gorici in Kopru. Med njimi so bile tudi Stiri zamejke, in sicer gospe Albina Pintar Russian iz Podgore, Ana Saksida Zorzut in Katerina Ferletid VogriC iz Gorice ter Maria Elena Agostini iz Jamelj. Nove katehistinje bi se rade zahvalile vsem, ki so jih poCastili s svojo
prisotnostjo, v prvi vrsti domaCim duSnim pastirjem p. Mirku Peliconu, g. Karlu BolCini in g. Ambrozu Kodelji. Topla zahvala naj gre tudi vsem domadim, ki so jih spremljali in podpirali
v vseh teh letih Studija.
Ze sedaj vabijo vse, ki zelijo poglobiti svoje versko znanje, si pridobiti osnovne teoloSke, filozofske in antropoloSke vede ali se zelijo
usposobiti za katehetsko sluzbo, naj se udelezijo prvega predavanja v Novi Gorici, ki bo 14. oktobra 2006 ob 15.30 v cerkvi Kristusa OdreSenika v Novi Gorici.
Obujen Marijin praznik na Mali smaren
Kacisn'ca
Marijini Castilci iz Brkinov in Krasa radi obhajajo Mali Smaren v KadiCah, v Marijini cerkvici, ki so jo pred leti temeljito obnovili in obudili vaSki praznik-KadiSn'ca. Tudi v nedeljo, 10. septembra 2006, se je tarn trlo ljudi. Romarski shod se je priCel s slovesnimi litanijami Matere Bozje in nadaljeval s sveto maSo, ki jo je daroval rodiSki zupnik g. Iztok Mozetid. Pri maSi je
sodeloval MeSani cerkveni pevski zbor Rodik. Kot izpriCujejo arhivi, so se te Marijine poboznosti pred desetletji redno udelezevale tudi Clanice Marijine druzbe iz Trsta.
Kulturni del opasila je oblikovalo druStvo Mejame pod vodstvom predsednika Jozeta ValeCiCa in ob aktivnem sodelovanju vaSCanov. V programu so poleg MeSanega cerkvenega zbora Rodik pod vodstvom Edija Raceta sodelovale tudi
otroSka glasbena skupina iz Dan, vaSka godba iz Slop in Klelila Potokar, avtorica obsezne monografije o KafiiCah. Program je popestrila ga. Milena z uprizoritvijo brSCice z oslifikom, istrske kmedke zene, ki je tovorila sadje iz Istre in ga prodajala na KaäSn'ci,otroci pa so se zabavali z zamejskimi konjeniki. DruStvo je v petek v Danah pripravilo tudi odprtje obnovljene komunske Stirne, ki so jo uredili s pomoCjo ObCine DivaCa in
Heliosovega projekta za ohranjanje Cistih voda ter pod okriljem Za voda za varstvo kulturne dediSCine. V bogatem tridnevnem programu so na svoj raCun priSli tudi ljubitelji pohodov z udelezbo na pohodu po robu Krasa in Brkinov ter mladi slikarji s sodelovanjem na ekstemporu.
Jana Barba
25. NAVADNA NEDELJA -M SLOMSKOVA
Mdr 2, 12. 17-20; Ps 53; Jak 3, 16-4, 3; Mr 9, 30-
37
Nasproti smrti imamo lahko dvojno zadrzanje: najprej kot lazno modrost. Ta dloveka skvari s skrajno materialistidnim miSljenjem in za-drzanjem. Taka lazna modrost vidi v smrti iz-nidenje celega dloveka. Hudobija mu je zaslepi-lapogled vsvetduha in pravidnosti. Zanjnipo-smrtnega zivljenja. Zato se udinja samo vidne-mu, kipamineva.
Je pa tudi prava modrost, ki je v popolnem na-sprotju z zgoraj omenjenim. Toda nepoSten dlo-vek jo prezira, kerobduti na sebi oditke pravidnosti. Ze vStari zavezi zavradaJezusa. Celo zivljenje ga skuSa osamiti, najbolj vidno v montiranem procesu pred Pilatom in v strahotni smrti na krizu. Smrt spremlja posmeh samega Boga in poStenja ter vsakrSne dlovednosti (Mdr 2,12-20; Ps 22), a njihovkonecjepogubljenje, njihov bog je trebuh, mislijo samo posvetno (Flp 3, 19).
Radunajo samo na svojo mod, deprav obenem spoznavajo svojo popolno nemod v minevanju in smrti.
Na Jezusa se nanaSajo v Stari zavezi tudi tile stavki: “Ce je namredpravidni res Bozji sin, se bo zanj Bog zavzel in ga reSil iz roke nasprotnikov. S sramotenjem in mudenjem gapreizkusimo,... na sramotno smrtga obsodimo, sajga bo po nje-govih besedah reSil Bog. Tako mislijo, a so bili za-vedeni, ker jih je zaslepila njihova hudobija... Smrt je stopila vsvetpo hudidevi nevoSdljivosti" (Mdr 2,18-24). Nehote so znanilci Jezusovega tr-pljenja in smrti.
Toda kljub temu da je Jezus vse to vnaprej napo-vedal, in to kar trikrat, se apostolov ni prijelo. Mislili so namred le nase, in sicer, kdo bo v Bozjem kraljestvu igralprvo violino. Toda Jezus jih strezni s preprostim vpraSanjem: "O dem ste se menili med potjo?" (Mr 9. 33). Med potjo so se namredpogovarjali o tem, kdo je med njimi najvedji.
Le polagoma prihajajo do spoznanja, da je njiho-voprvo mesto vsluzenju. Jezus jim je vendar dal zgled. Nadalje jih poudujein utrdi vzvestobi, ko jih bratovsko nagovarja: "Vi ste vztrajali z me-noj vmojihpreizkuSnjah. PrepuSdam vam kralje-
stvo, kakor ga je meni prepustil moj Ode... Simon, Simon! Glej, satan vas je zahteval, da bi vas presejal kakor pSenico. Jaz pa sem molil za-te, da ne opeSa tvoja vera. Ko se boS nekodspreo-brnil, utrdi svoje brate" (Lk 22, 24-34). Ze vnaprej je namrednapovedal, da ga bo kar trikrat za-tajil (w. 55-62).
Jezus nagovarja tudi nas, naj za vero molimo. Ne samo zase, padpa za vero vseh ljudi, kajti vera je dar, a obenem odgovornost za zivost tega daru. Vera zahteva tudi trpljenje zJezusom. Vvrtu Get-semani se apostoli izkazejo kot figamozje. Petro-vo zaklinjanje, da bo Sei z Udenikom v smrt, se razblini kakor megla ob sredanju z deklo in sku-pinico oziroma s Sirokoustnezem pri ognju. Kako smo mu podobni! Tudi figura Juda ISka-rijota je pomilovanja vredna, a ostaja zlobna in skrajno dvoumna. Njegova domnevna pripad-nostgiban ju za neodvisnost od rimskega okupa-torja, ker naj bi bil gored judovski partizan (zc-lot), ne odtehta krivde, saj ga bremeni prej kot vse drugo, t.j. svoboda domovine, grdpohleppo denarju in zato zanidevanje ubogega Jezusa (Jn 12,4 nss).
Lovna prva mesta, sklepanje sovraznega obroda okrog Jezusa privedejo do divjega procesa pred
velikim duhovnikom in do zasliSanja pred Pilatom, do sramotenja pred Herodom. Tezka mora se vije vhitrem tempu. Vserazodeva vnaprej do-lodeno smrtno obsodbo. Posebno morede vzduSje ustvari izdaja apostola ISkarijota. Ranje-na sta namred bratska ljubezen in skupni ideal. Apostoli so zmedeni. Jezusa boli in pekli spoz-nanje, da jeizroden na milost in nemilost hudo-bije. Ceprav ohranja vero in jeklene zivce, je vendar kot dlovek in Bog uteleSen v “meso in kri". Tu pridejo do globokega izraza njegovo udlo-vedenje kot iznidenje, kot smrt ljubezni. Toda v bistvu je le skrita Bozja slava, kjer je viden samo kriz, zakrita pa Bozja modrost (1 Kor 1,21-31; 2, 1-5). V krizu je Bog skrajno ponizan kot zadnji med ljudmi. A zaradi tega si upa oznanjati zadnje mesto (Mr 9,35), ki jepridrzano hlapcem in dek-lam, tistim, ki so nidla v odeh bogatinov in be-dakov, ki pravijo v svojem srcu: “Ni Boga" (Ps 53,1).
Na SlomSkovo nedeljo se zahvaljujemo temu od-lidnemu in svetniSkemu vzgojitelju in velikemu Skofu naSega naroda, ki je znal Siriti blagovest, poStenje in kulturo tudi s Solo in petjem (gl. Jak 3,16-4,1-3). Hvalezni smo tudi apostolu Mateju za spis evangelija (goduje 21.9.).
VpapeSkem sloven-skem zavodu Slovenik v Rimu je med 11. -14. septembrom potekal simpozij o dr. Mihaelu ToroSu, ki sta ga organizirali Sloven-ska teoloSka akademija in Institut za zgodovino Cerkve pri ljubljanski TeoloSki fakulteti. Na njem je 25 slo-venskih zgodovinarjev in teologov po-skuSalo osve-tliti zivljenje in delo apo-stolskega ad-ministratorja dr. M. ToroSa.
Predvsem pa so se razprave na simpoziju dotikale tezkih povoj-nih dasov urejevanja cerkveno-upravnih vpraSanj in iskanja prezi-vetja zaradi partijskega za-tiranja.
Dr. Mihael To-roS se je rodil 12. avgusta 1884 v Medani, umrl je 29. decembra 1963 na Kostanje-vici nad Novo Gorico. Dolga leta je predaval cerkveno pravo v goriSkem bogoslovju in se zavzemal za pravice pri-morskih Slovencev pod faSizmom. Po uveljavitvi pa-riSke mirovne pogodbe leta 1947 pa je najprej upravljal poreSko-puljsko Skofijo, po nasilni odstranitvi dr. F. Modnika iz Solkana pa tudi jugoslovanski del GoriSke nadSkofije. Junija 1950 se je
dokonCno naselil v samosta-nu na Kostanjevici (Kapeli) in z avtoriteto cerkvenega dostojanstvenika deloval med kompromisi in nadelni-mi staliSdi, tako v odnosu do duhovnikov kot do tedanjih oblasti.
Poleg zgodovinarjev, teologov in drugih strokovnjakov se je simpozija udelezil kopr-
ski pomozni Skof Jurij Bizjak, kot pomozni Skof Skofije, ki jo je kot administrator nek-daj vodil dr. ToroS. Ude-lezence sta pozdravila tudi dva slovenska veleposlanika v Rimu: dr. Ivan Rebernik, pri Sv. sedezu, in dr. Andrej Capuder, pri republiki Italiji. Ob letoSnjem simpoziju pa je izSel tudi zbornik z lanske-ga, ki je govoril o svetniSkem duhovniku dr. Jakobu Uk-rnarju.
Renato Podbersidml.
www.offertesacerdoti.it
39 tisoc skofijskih duhovnikov vsak dan oznanja evangelij po zupnijah med ljudmi in nudi vsem ljubezen, tolazbo in upanje. Da bi lahko nadaljevali svoje poslanstvo, potrebujejo tudi tvojo konkretno pomoc: prispevek za vzdrzevanje duhovnikov. Te darove zbira Osrednji institut za vzdrzevanje duhovnikov (Istituto Centrale Sostentamento Clero), ki jih razdeli med vse duhovnike, zlasti med tiste, ki delujejo v najbolj potrebnih skupnostih in bodo tako lahko racunali tudi na velikodusnost vseh.
DAROVI ZA VZDRZEVANJE DUHOVNIKOV. PODPORA ÖTEVILNIM ZA DOBRO VSEH.
Svoj prispevek lahko nudis na stiri nacine:
• Postni tekoci racun st. 57803009
• Kreditne kartice: s kartico CartaSl in s klieem na brezplacno telefonsko stevilko 800.82.50.00 ali prek internata na naslovu www.offertesaeerdoti.it
• Bancno nakazilo na glavnih italijanskih bankah
• Neposredno na Institutu za vzdrzevanje duhovnikov (Istituto Sostentamento Clero) v svoji skofiji
Prispevki so odtegljivi:
Kdor zeli, lahko svoje prispevke Osrednjemu institutu za vzdrzevanje duhovnikov (Isituto Centrale Sostentamento Clero) v znesku do najvec 1032,91 evra letno odbije od celote svojih prihodkov za izracun davcne prijave Irpef ter povezanih dodatkov.
Za katerekoli informacije klici na brezplacno stevilko I 800.01.01.01
CHIESA CATTOLICA - CEI Conferenza Episcopale Italiana
Kratke
ZVEZA SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE in PROSVETNO D RU STVO STANDREZ
prire/ata
gosfovanje slovenske gledaliske skupine PRISTAVA iz Buenos Airesa, Argentina
z igro Alejandra Casona
DREVESA UM RA O STOJE
Standrez, zupnijska dvorana Anton Gregorcic ponedeljek, 2. oktobra 2006, ob 20. uri
"Glasbeni sprehodi, glasovi in okusi v Parku"
V nedeljo, 24. septembra, ob 16.30 bodo vSoskem parku pri Pevmi potekali “Glasbeni sprehodi, glasovi in okusi v Parku”. Letosnja prireditev je ze cetrta izvedba klasicnega srecanja, z raznimi razlicicami, ki se predstavlja v “potujoci varianti”, z glasbenimi tockami na raznih lokacijah sugestivnega goriskega parka. Kulturni dogodek prireja rajonski svetStrazice-Gorica vsodelovanju z zupnijo sv. Pija X. Glasbene skupine se bodo predstavile s priblizno 15-minutnimi nastopi na raznih lokacijah parka, po poteku, ki so ga organizatorji speljali po stezah spodnjega dela Soskega parka, na desnem bregu Soce. Prireditev botrajala predvidoma poldrugo uro. Posamezne glasbene tocke bo spremljala recitacija pesniskih rim tujih avtorjev v izvedbi multietnicnega drustva La rosa dei venti, ki boobkoncu nastopa prisotno publiko pogostilostipicnimisladicami. Pobuda delno povzema organizacijski vzorec dobro znanih glasbenih sprehodov po Miramarskem parku v Trstu, v specificnosti pa jo odlikujejo cezmejnost glasbenih sestavov, glasbeni program, ki ga bo ponujal Goriski komorni ansambel, ki v svoji sredi steje v enakovrednem razmerju izvajalce iz obeh Goric, ter posamezni glasbeniki.
Gre za sodelovanje med recitatorji in glasbeniki, katerim je dana priloznost, da se predstavijo na izredni odrski sceni in Goricane priblizajo klasicni, jazz in swing glasbi ob multietnicni kulinaricni degustaciji odlocno izvenevropskega pridiha.
V primeru slabega vremena bo prireditev potekala z neokrnjenim programom v zupniscu sv. Pija X., v neposredni blizini ul. Bella Veduta 16.
Concordia et Pax vabi
Zdruzenje Concordia et Pax predlaga za letos potovanje po Poteh spomina in sprave: v petek, 29. septembra, obisk Ljubljane; v soboto, 14. oktobra, obisk gozda Bosco Romagno.
Program obiska Ljubljane: ob 8. uri odhod z mejnega prehoda v Rozni dolini; ob 9.30 prihod v Ljubljano; ob 10. uri obisk Gramozne jame. Ob 10.30 obisk glavnega pokopalisca; ob 11. uri ogled fotografske razstave v muzeju Novejse zgodovine. Sledila bo kratka predstavitev razstave Prikrito in ocem zakrito o mnozicnih grobiscih na Slovenskem. Obisk in razstavo bo spremljala zgodovinska razlaga. V Gorico naj bi prispeli med 16. in 17. uro. Prijave: v Italiji: (0039) 333 3561718 ali med 16. in 17.30 na stev. (00 39) 0481 530193; v Sloveniji: (00386) (0)5 333 30 86. Okvirna cena 22 evrov.
Zdruzeni pozivajo sovodenjske obcane
Ze nekaj mesecev je sovodenjskim obcanom dana moznost odvzema krvi za zdravstvene izvide. Tako je na sovodenjski obcini, v jutranjih urah, dvakrat tedensko na razpolago osebje goriske zdravstvene ustanove, ki nudi to uslugo. Pri tem se znatno zmanjsa cakalna doba in vascani prihranijo veliko casa, saj se jim ni treba voziti v Gorico.
Zal se dogaja, da se veliko obcanov ne pozna in zato ne jemlje v postev te usluge ter hodi se zmeraj v gorisko bolnisnico. Zaradi tega se pojavlja objektivna nevarnost, da bi goriska zdravstvena ustanova to uslugo ukinila, kar pa bi bilo Skoda. Vta namen svetniska skupina Zdruzeni poziva vse obcane, naj se te usluge posluzujejo, sovodenjsko obcinsko upravo pa, da ponovno sprozi informativno akcijo, ki naj bo cim bolj kapilarna. Naj se ne zgodi kot z avtobusno progo, ki je bila ukinjena, ker je vascani niso dovolj uporabljali./ Svetniska skupina Zdruzeni - Sovodnje ob Soci; Caudek Julijan
Mednarodno violinsko tekmovanje "R. Lipizer"
V nedeljo, 17. septembra, se je v Gorici zakljucilo letosnje mednarodno tekmovanje violinistov “Nagrada Rodolfo Lipizer”, imenovano po znanem goriskem violinistu in glasbenem pedagogu.
V dezelnem avditoriju je ze ves teden potekalo tekmovanje mladih violinistov z vsega sveta. Po raznih izlocilnih fazah je prislo nato do finalnih nastopov, na katerih so kandidati nastopili ob spremljavi Filharmonicnega orkestra Costantinescu iz mesta Bacau v Romuniji, ki ga je vodil dirigent Ovidiu Balan.
Letosnji ziriji je predsedoval skladatelj Gilberto Bosco. Med stevilnimi violinistijezmagal FrancozAmauryCoeytaux. Naslednjetri nagrade so prejeli violinisti iz Juzne Koreje, ostale pa ruski in norveski Violinist. Prvi nagrajenec je na zakljucnem veceru izvajal celoten violinski koncert, drugi pa po en posamezni del na tekmovanju izvedenega koncerta. Naj se dodamo, da je zmagovalec natecaja ta vecer igral na Lipizerjevo violino.
Za nami je ze petindvajseta izdaja te zanimive in pomembne glasbene manifestacije, ki je Gorici lahko v ponos. / AB
Kinoatelje bo letoSnjo na-grado Darka Bratine po-delil filmskemu in televi-zijskemu reziserju Zelimirju Zil-niku, so minuli teden povedali na tiskovni konferenci v Ilisi fil-ma na Travniku.
Nagrado, ki je poimenovana po filmskem ljubitelju in soustano-vitelju Kinoateljeja Darku Brati-ni, dobijo avtorji, ki pri svojem delu estetske vrednote do-polnjujejo s posebno pozorno-stjo do zgodovinskega in druz-benega okolja ter se zavzemajo za medkulturno komunikacijo, vse to pa doloCa tudi Zilnikovo delo, je na predstavitvi povedal predsednik Kinoateljeja AleS DoktoriC. Nagrado bodo izroä-
li	v Cetrtek, 28. t.m., v HiSi filma na Travniku v Gorici. Podelitev nagrade bo pospremila italijan-ska premiera Zilnikovega doku-mentarnega igranega filma Evropa preko plota iz leta 2005
desetih je dozivljal Stevilne ideoloSke napade, saj so njegovi filmi pripadali t.i. jugoslovan-skemu "änemu filmu", ki je bil druzbeno kritiCen. Zilnik je odSel v NemCijo in snemal za neodvisne produkcije. S svojimi kritiCnimi deli o stanovanjskih razmerah zdomcev, zlasti pa s filmom "Oeffentliche Hinrichtung", ki govori o medijsko in-sceniranih aretacijah äanov R.A.F., je naletel na odpor tudi v Nemäji. Po vrnitvi v Jugoslavijo je deloval kot gledaliSki reziser in med drugim ustvarjal t.i. zdomske opere. Leta 1993 je v BudimpeSti ustanovil lastno produkcijsko firmo, v Beogradu pa spodbudil video in filmsko produkcijo v okviru radia B 92, enega najbolj neodvisnih me-dijev v Jugoslaviji. Posnel je vr-sto kultnih igranih filmov in dokumentarnih dram in je mentor Stevilnih filmskih de-lavnic za mlade.
Direktorica Kinoateljeja Mateja Zorn in AleS DoktoriC sta na tiskovni konferenci predstavila Se Film Video Monitor, ki bo od-slej bolj odprt in se ne bo po-sveCal samo slovenskemu filmu.
JUP
Pokrajinsko tajnistvo Slovenske skupnosti
O neresenih upravnih vprasa ih
Po poletnem premoru je pred kratkim zasedalo go-riSko pokrajinsko tajniStvo SSk in obravnavalo aktualne po-litiCnoupravne problematike. Zasedanje tajniStva je uvedel dezelni svetnik Mirko Spacapan, prisotni pa so bili Se odbornik na goriSki obäni Silvan Primo-sig, predsednik StandreSkega rajonskega sveta Marj an Brescia in goriSki obänski svetnik Bozi-darTabaj.
Se vedno izstopa prizadevanje iz-voljenih predstavnikov SSk, da bi obljubljene posege, namenje-ne Standrezu, dobile primerno podporo dezelnih virov. Pri tem sta poroCala Marjan Brescia in Bozidar Tabaj o stikih z goriSko obäno, Mirko Spacapan pa s pri-stojnim	dezelnim
odborniStvom. Dogovorjeno je bilo, da bodo v prihodnje Se do-datna sreCanja, da se celoten po-
stopek izpelje äm prej do konca. Odbornik Primosig je porofal o slovenskih otroSkih jasli oz. o fi-nanciranju popravil stavbe v uli-ci Rocca. Nadalje je Se poro&l o stikih s sovodenjskim zupanom Petejanom, zato da bi obäni Go-rica in Sovodnje ob Soä skupno vstopili v Aster, ki predvideva skupno upravljanje uslug. Za to teritorialno zdruzenje naj bi bi-le zainteresirane Se nekatere dru-ge obäne, ki mejijo na goriSko obäno. Zal je bilo pri tem ugo-tovljeno, da so ponovno vse tri slovenske obäne razdeljene, saj Steverjan spada v BriSko gorsko skupnost, medtem ko je obäna
Doberdob v sklopu trziSkega Aster.
Bozidar Tabaj je predlagal, naj SSk do zapadlosti mandata Bran-catijeve uprave sprozi postopek za sprejetje obänskega statuta, v katerem bi bila predvidena raba slovenskega jezika v pisni in go-vorjeni obliki. TajniStvo je pred-log soglasno sprejelo. V zvezi s tem je Steverjanski obänski svetnik Milko Di Battista poro&l o dogajanju v Steverjanu, kjer je ze v pripravi nov obänski Statut, poleg tega pa so v pripravi tudi posegi na podroCju toponoma-stike.
Mirko Spacapan je poroCal o od-
nosih z Marjetico, s katero ima stranka SSk federativno navezo. GoriSko pokrajinsko tajniStvo Marjetice je v poletnih mesecih ustanovilo svet izvoljenih predstavnikov, v katerega je povabilo tudi SSk. TajniStvo je doloälo, da bodo v svet imenovali dva predstavnika iz Gorice in po enega iz Steverjana, Sovodenj in Doberdoba. PodroCne sekcije SSk pa bodo poskrbele za predlo-ge kandidatov.
Zasedanje tajniStva se je sklenilo z vabilom na srefanje vseh izvoljenih predstavnikov SSk, tako v goriSki kot v trzaSki pokrajini. Sre&nje bo na pobudo dezelne-ga svetnika Mirka Spacapana in bo potekalo v sredo, 20. septembra, v Krizu, z zaCetkom ob 19. uri v prostorih gostilne Lampa-ra.
Slovenska skupnost- GoiiSko pokrajinsko tajniStvo
Kinoatelje
Nagrada D^Bratina reziserju Zilniku
in celovecernega filma Zgodnja dela (Rani radovi) iz leta 1969,
za katerega je Zilnik istega leta prejel zlatega medveda na festi-valu v Berlinu. Program prireditev bo vkljuCeval tudi filmsko delavnico pod mentorstvom Ze-limirja Zilnika. Na delavnici bo-sta v petek, 29. t.m., predstavlje-ni Se dve Zilnikovi deli: Tito drugiC med Srbi iz leta 1994 in Donavska soap-opera iz leta 2006. Pred-stavljen bo tudi dokumentarni portret nagrajen-ca z naslovom Ze-limir Zilnik - pri-spevki za zgodovi-no Yu filma in po-litopornografijo v reziji Dragomirja Zupanca^
Zelimir Zilnik se je rodil leta 1942. Kot razpoznaven avtor se je pojavil konec Sestdesetih let. Njegovi vi-zualno ekspresiv-ni filmi s kritiC-nim nabojem so bili opazeni in na-grajeni tako do-ma kot v svetu. V zgodnjih sedem-
•fsmiprix
I "f I r	V
SÄ'
Solska masa
"HOPS", v novo solsko leto!
NSS IVAN TRINKO
V	ponedeljek, 11. septembra, so se po brezskrbnih poätniSkih dneh uCenci razliCnih starosti vrnili v Solske klopi. Ker Se zmeraj radi upoSte-vajo lepi slovenski pregovor "Z Bogom zadni vsako delo, da bo dober tek imelo", so se tudi letos z maSno daritvijo priporoäli St-varniku, da bi jim stal ob strani v tej novi Solski dogodivSäni. SrednjeSolci so se v spremstvu profesorjev in ravnateljice Eliza-bete Kovic odpravili v cerkev sv. Roka. Tu je ob 9.30 g. Marijan MarkeziC daroval Solsko maSo, pri kateri se je spomnil tudi zr-tev teroristiCnega napada izpred
petih let. UCenci so pod vodst-vom prof. verske vzgoje Solange Degenhardt s petjem zbrano sodelovali pri obredu. G. MarkeziC je kot vselej domisel-no skoval besedo, ki zaobjema bistven pristop do Solskega uCenja. To geslo je tokrat HOPS.
V	njem je kljuC za uspeSno opravljanje Solskih obveznosti v komaj zafietem Solskem letu: hoCem - odlofno - pohitim -skupaj. Solski napori bodo laze premostljivi, Ce se jih bodo dijaki lotevali z odloCno voljo, brez odlaSanja in seveda v druz-bi soSolcev, kar bo razbremeni-lo marsikatero tezavo. V jedrna-
ti homiliji je povedal tudi zgod-bico iz svojih prvih maSniSkih let, ko je Sele razmiSljal, kako naj pomaga svojim zupljanom odk-riti pravi vir zivljenjskih sokov. Pri tem mu je pomagala sonfni-ca, ki jo je nekoC na sprehodu podprl, da ne bi shirala. In res: vzdignila je spet svojo rumeno glavico k soncu in zazivela. Ob pomoä sonCne toplote je v sebi naSla moC za zivljenje. Prav tako kot nas uä mati narava, se tudi mi moramo obraCati k veCnemu soncu, Jezusu, ki nas spodbuja in podpira pri vseh naSih zivljenjskih preizkuSnjah. Zato veselo na delo z Jezusom ob
strani!
Da bi se dijakom nauk anekdote bolje vtisnil v spomin, so odnesli v Solo sonfnico, ki jo je v cerkev prinesel MarkeziC in je krasila oltar med maSo. Ravnateljica Kovic nam je povedala, da je letos na srednji Soli Ivan Trinko v Gorici 132 dijakov in da se jim bo v prihodnjih dneh pridruzila Se skupina, ki se je za vpis odloäla Sele v teh dneh. Stavba v ulici Grabizio, v kateri sedaj po veCk-ratnih selitvah do-muje naSa srednja Sola, naj bi v krat-kem postala njen stalni sedez, manjka le Se urad-na potrditev obänske uprave. Na Soli se medtem ze pri-pravljajo na slovesno odprtje. Tudi dijaki, ki obiskujejo tehniC-ni in humanistiCni pol v viSjeSolskem srediSäi v ulici Puccini, so minuli ponedeljek ob 11. uri imeli Solsko maSo, in sicer v prostorih DPZTTD I. Cankar. ZadnjiC je zanje ma-Seval, jih primerno nagovoril in jim zazelel vso srefo v Solskem letu p. Mirko Pelicon, ki, kot znano, odhaja iz Gorice. Zato so mu dijaki ob slovesu poklonili spominsko darilo.
Iva KoSiö
NOVI
GLAS
DUHOVNIJA SV. IVANA
| Uradno umescena g. Marijan Markezic in g. Alessio Stasi
Vsak zupljan je dragocen kamencek v cudovitem Bozjem nacrtu
Obvestila
DruStvo slovenskih upokojencev za Gorisko sporoca, da bo 30. septembra odpeljal avtobus na izlet v Posocje ob 7. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Vrhu sv. Mihaela, v Sovodnjah, Standrezu, Gorici (izpred gostilne Primozic) in v Podgori. Potrebna je veljavna osebno izkaznica in priporoca se tocnost.
Druätvo Jadro prireja dva tecaja slovenscine za odrasle na lastnem sedezu, eden bo za zacetnike, drugi pa za tiste, ki ze imajo nekaj znanja. Za te je predvidena dodatna vzporedna “klepetalnica”. Tecaja se bosta zacela drugi teden oktobra, koncala pa v maju; trajala bosta 50 ur, po dve uri tedensko. Organizacijsko srecanje bo ob 20. uri v torek, 3. oktobra 2006, na sedezu drustva v ul. Monte 6 Busi 2. Informacije lahko dobite pri clanih drustva, v ronski knjiznici in v mladinskem informativnem srediscu v Trzicu (Informagiovani) na trgu Falcone Borsellino (0481 798011).
Slovenska knjiZnica Damir Feigei sporoca, da bo po zimskem urniku odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. Kotznano,je knjiznica dobro zalozena z deli iz slovenske in svetovne literature ter z znanstvenimi knjigami. Ponuja pa tudi veliko izbiro ilustriranih knjig za otroke. Mladim nudi pomoc pri iskanju gradiva za raziskave.
Darovi
ZaDanila Lisjaka: MT 100,00 evrov.
Za Karitas (Afrika): Bogomil Brecelj 150,00 evrov.
Sozalje
Ob boleci izgubi dragega Ladislava izrekamo vnukinjam Christine in Roberti ter svojcem iskreno sozalje. MePZ in PD Vrh sv. Mihaela.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 22.9. do 28.9.2006)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 22. septembra (v studiu Andrej Baucon): Z Andrejem v poletje med popevkami, polkami in valcki. - Zanimivosti in obvestila.
Ponedeljek, 25. septembra (v
studiu Andrej Baucon): Pop poletje z Andrejem. - Poletni listi vceraj in danes. -Zanimivosti in rubrike.
Torek, 26. septembra (v studiu Matjaz Pintar): Ali veste, da ... glasbena oddaja z Matjazem. Sreda, 27. septembra (v studiu Danilo Cotar): Pogled v duso in svet: Zgodba o Romih 1. del -Jzbor melodij.
Cetrtek, 28. septembra (v studiu
Niko Klanjscek): Poletje po domace.
PD STANDREZ
Abonma
gledaliskih skupin
PROGRAM PREDSTAV:
- Nedelja, 8.10.2006, ob 17. uri
Ta bol' teater KPD Josip Lavtizar - Kranjska Gora Yasmina REZA MOSKI ART
komedija
- Nedelja, 5.11.2006, ob 17. uri
DPD Svoboda Loska Dolina - Stari Trg RayCOONEY POKVARJENO
komedija
- Nedelja, 26.11.2006, ob 17. uri
Amatersko gledalisko drustvo Kontrada Kanal Anton INGOLIÖ KRAPI
komedija
- Nedelja, 10.12.2006, ob 18. uri
KUD Igralska skupina DREZNICA Georges FEYDEAU GOSPOD GRE NA LOV
komedija
- Sobota, 20.1.2007, ob 20. uri Premiera
- Nedelja, 21.1.2007, ob 17. uri
Abonmajska predstava
PD Standrez - dramski odsek
Dusan KOVAÖEVIÖ BALKANSKI SPIJON
komedija
Rezija Joze HROVAT
Vse predstave bodo v zupnijski dvorani Anton Gregorcic v Standrezu.
Informacije, prodaja abonmajev in vstopnic: Bozidar Tabaj 0481 20678 - Katoliska knjigarna - Gorica - Zupnijski dom A. Gregorcic -Standrez v nedeljo, 24.9. - 1.10. - 8.10 od 11. do 12. ure Abonma 5 predstav 22,00 evrov, znizano 15,00 evrov*; posamez-ne predstave 6,00 evrov, znizano 4,00 evri*
*Sfudenfi - starejsi od 70 let - drustvene skupine in druzine Vabljeni!
POD POKROVITEUSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
Carmina Slovenica v Gorici
vil navzoCim pred oCi zrcalo evange-lija, v katerem Kri-stus vsakogar iz-med nas spraäuje: "Kaj ti praviä, kdo sem?" Kakäno odreäenje priCakujemo? V kakänega odreäenika upa-mo? Na kakäno odreäenje nas na-vajajo televizija, internet in sredst-va druzbenega ob-veäCanja? Ni odreäenja v logiki oblasti in denarja ter v takojänji po-teäitvi strasti. Ko je Izrael	Cakal
odreäenika, se je pred njim zarisal kriz, Crti, ki pove-
zujeta nebo in zemljo, sredi njih pa je krizano Bozje srce. Vzeti svoj kriz pomeni prepoz-navati, dojemati in sprejemati zakonitosti tega zivljenja; Kri-stusove besede so trde in tezko sprejemljive, toda edine prave in resniCne, je pribil pridigar. Po obhajilu se je msgr. Zbogar zahvalil nadäkofu De Anto-niju, ki je tudi s podelitvijo g. Marijana in g. Alessia äe enk-rat izkazal svojo pozornost in skrb za goriäke slovenske ver-nike. G. Marijan pa je sprego-voril o priloznostni podobici, ki ponazarja mozaik z zlatim krizem na modrem dnu; en sam zlat kamencek izven kriza kaze na to, da je kriz brez nje-ga nepopoln. "Vsak dan se v tiäini vpraäajmo: sem na svojem mestu? Drug drugemu si pomagajmo najti to mesto.”
DD
((Bogom zaOni M vsako svoje delo, • Jda bo dober tek imelo!" S svoj im zivljenjskim vodilom je v nedeljo, 17. septembra, g. Marijan MarkeziC pri slovesni jutranji maäi prev-zel vodstvo slovenskega pasto-ralnega srediäCa sv. Ivan. Po odhodu p. Mirka Pelicona, ki se je od goriäkih vernikov po-slovil v nedeljo, 10. t.m., od duhovnije pa v Oetrtek, 14. t.m. zveCer, bosta namreC po nadäkofovi odloCitvi upravlja-la sredi sce slovenskih mestnih vernikov dosedanji zupnik v Pevmi, Podgori in Stmavru g. Marijan Markezid, kot kaplan oz. vikar pa novomaänik Alessio Stasi.
Ljudje so ob tej priloznosti na-polnili cerkev; posebno ätevil-ne so bile druzine, v prvih vr-stah so na eni strani bili skavtje, na drugi pa otroci iz veroudnih skupin s svojimi ka-tehistinjami. Dobrodoälico v imenu zupnijskega sveta in vseh ustanov, ki delujejo v prostorih ob cerkvi, je novima skrbnikoma izrazila Nadja Fa-bris. Poudarila je, da je g. Marijan tu ze deloval, sedaj pa se je vrnil, kar mu je v Cast in priznanje za njegovo dose-danje plodno delo, obenem pa novo breme, saj bo ohranil vodenje zupnij v Pevmi in Stmavru. Duhovniki so bistve-nega pomena, je podCrtala za-stopnica zupnijskega sveta, neobhodno potrebni pa so tudi osveäCeni laiki. Zaradi vsega
tega je novima upraviteljema zazelela, da bi ju spremljal Bozji blagoslov.
"Zupnijo razu-mem kot Bozji mozaik," je po-vedal g. Marijan. Vsak Clan je nenadome-stljiv kamenCek v Cudovitem mozaiku Bozje-ga naCrta za Clo-veätvo. Vsak ima svoje mesto in je dragocen, ni bolj pomembnega ali bolj svetlega kamenCka; Ce manjka eden, slika ni veC sk-ladna. Vsi skupaj, zupljani in duhovniki, si morajo prizade-vati, da bi iskali in ziveli po Bozji volji. G. MarkeziC je zelel to prvo maäo enakovredno da-rovati skupaj z g. Alessiom in msgr. Cvetkom Zbogarjem. Skupaj so pripravljeni bratsko deliti delo in prizadevanja pri sv. Ivanu, sv. Ignaciju, v Zavo-du sv. Druzine, pri sestrah Cu-dodelne svetinje na Korzu in drugod, kjer bo potrebno, z zaupanjem v Bozjo pomoC, hkrati pa trdno zasidrani na zemljo. Odrasli naj otrokom pomagajo iskati Boga in Mu biti prijatelji, otroci pa naj odrasle spominjajo, da jih ima rad. Dela je veliko, naCrt pa je ze v pripravi. Zato pogumno naprej v zavesti, da je "vera brez del mrtva"!
G. Alessio je v homiliji posta-
-V, KULTURNl CENTER LOJZE BRATUZ
^vj/.	v sodelovanju z
GALERUO RIKA debeNjAKA- KANAL OB SOäl
vabi na odprtje razstave
Ponovno srecanje
SILVESTER ICOM EL 1931-1983
Razstavo bo predstavil dr. Stane Bernik Glasbeni poklon Aleksander Gadzijev, klavir
Kulturni center Lojre Bratuz Cetrtek, 5. oktobra 2006, ob 18. uri
«0*11'*' £
V soboto, 30. septembra, bo v Kulturnem centru Lojze Bratuz stopil na oder koncertni zbor Carmina Slovenica, ki ga vodi dirigentka Karmina Silec. Po mnenju uglednih glasbenih strokovnjakov sodi med vodilne ansamble v svetovnem zborovskem gibanju med Berlinom in San Franciscom. Prestizni ugled zbora potrjujejostevilni koncerti in udelezba na stevilnih festivalih po vsem svetu. Razne odrske produkcije zadnjega casa - med katerimi Scivias - so nagrajeni projekti, izvajani na mnogih mednarodnih festivalih in predvajani na EBU in Evroviziji.
Informacije za goriski koncert: tel. 0481 531445.
Srecanja z glasbo 2006-2007
Scivias
NAPEVI SVETOVNIH RELIGIJ, TRADICIJ IN PRVOTNIH VEROVANJ
Koncertni zbor
CARMINA SLOVENICA
Avtorica projekta in dirigentka: Karmina Silec
Kulturni center Lojze Bratuz sobota, 30. septembra 2006, ob 20.30
Predprodaja vstopnic tel. 0481 531445
8
21. septembra 2006
Prva
slovenskih glasbenikov iz sveta in Sloveniie
21. septembra 2006
Slovenska glasba, na se zrcalo
SREDA, 13. SEPTEMBRA
Prva konferenca slovenskih gla-sbenikov iz sveta in Slovenije, ki jo je na pobudo Slovencev iz To-ronta priredil Svetovni slovenski kongres od 13. do 15. septembra letos v prostorih hotela Perla v Novi Gorici, se je po pozdravnih nagovorih zaCela s predavanjem dr. Zmage Kumer. Ker je bila ugledna slavistka in muzikolo-ginja odsotna, je njeno preda-vanje o slovenski ljudski pesmi skozi zgodovino prebral Mirko
pevanja, ki kaze daleC nazaj, na "genetsko kontrolo teritorija", na demokratidio organiziranje nek-danje druzbe. Damjana Bratu2, "professor emeritus” nakanadski univerzi in odliCna raziskovalka ljudskega elementa v Bartokovi glasbi, je v svojem zanimivem in zivem predavanju s pomoCjo dia-pozitivov in starih posnetkov pojasnila, da je imel Bartok slo-vensko ljudsko glasbo za primer "popolne germanizadje”, ker ni poznal periferiCnih primerov re-zijanske in belokranjske glasbe, ki pa sta, skupno s prekmursko, oh-ranili starodavne pesmi in glasbi-la popolnoma negermanskega znaCaja.
V popoldanskem delu konferen-ce, ki je nosil naslov Glasba kot kulturna razpoznavnost in vred-nota manjSine, je predsednik Zve-ze slovenskih kulturnih druStev Marino MarsiC prikazal nastanek, delovanje in vlogo omenjene Zveze, ki v trzaSki, goriSki in vi-
RamovS. Umetna glasbena ust-varjalnost se je na Slovenskem za&la z Gallusom, toda slovenska glasba je zivela kot ljudska pesem ze stoletja prej. Ze naSi predniki so ob prihodu na danaSnje slo-vensko narodnostno ozemlje v 6.-7. stol. prinesli s sabo pesmi, ki so spremljale njihovo vsakdanje zivljenje. Po sprejetju krSCanske vere so se poganske Sege pokri-stjanile (jurjevanje, kresne koled-nice itd.). V srednjem veku je ob-stajalo lepo Stevilo cerkvenih ljudskih pesmi, pa tudi legendar-nih. Pesemske snovi so tedaj prihajale tudi iz izroäla drugih narodov; naS narod jih je po svoje oblikoval in uvrstil v domafe iz-rodlo. KmeCki punti v ljudski pesmi skoraj niso pustili sledov, prav tako protestantizem. Ve£ pesmi v naslednjih stoletjih govori o vojaSki sluzbi. Prva svetovna vojna ljudske pesmi ni zaznamo-vala, tistih nekaj pesmi iz druge vojne "pa so ljudje tudi raje poza-bili.” Vsekakor je slovenska ljudska pesem "samosvoja umetnost s posebnimi znaälnostmi, spo-sobna nastajati v vsakem Casu in preziveti stoletja, zal premalo zna-na in v javnosti premalo cenje-na.”
CErRTEK, 14. SEPTEMBRA
Poseben peCat je konferenci dal skladatelj in dirigent akad. Lojze LebiC, ki je vprispevku Slovensko v slovenski glasbi izrazil dvom in hkrati prepriCanje, "da se v nacio-nalni/slovenski - tako ljudski kot umetni glasbi - zrcali naS znaCaj, naSe religiozno in druzbeno zivljenje, naSa CloveSka podoba." Po analizi razliäiih poti, ki bi lahko privedle do slovenskosti v naSi glasbi, je povedal, da je po njegovem mnenju slovensko v glasbi na zunaj trezno, preudar-no, kratkosapno, pogovorno raz-peto med "jaz-svet", kdaj tudi ostrih zarez in grobosti, navzno-ter pa obditljivo, liriCno kot od-mevanje pokrajine, prezeto z la-tentno bolestjo. Tudi skladatelj in muzikolog Ivan Florjanc je spre-govoril o dvomu in preprifianju, dodal pa je Se spoznanje; pre-priCanje lahko spremeniS, spoz-nanja ne, je rekel. Ceprav prinaSa globalizacija z internetom silen prepih tudi med nas, imamo Slo-venci v zadnjih 15 letih v rokah "mo£an Cas", Cas moznosti in mi-losti. NaSi "prstni odtisi" segajo zelo daleC v naSe korenine, kjer se prepletajo z mitoloSkimi elemen-ti. Slovenska ljudska glasba je v te-snem stiku s svetim, kozmosom in smrtjo, prek katere imamo vpogled v onstranstvo. Ceprav je za slovensko znadlno veCglasno petje, vseeno izstopa melodija. Zanimiv je pojav fantovskega pre-
stora. VeC pesmaric, ki so nepo-greSljive Se danes, je izSlo ze na zafietku 20. stol.; nekaj jih je izSlo tudi pod faSizmom. V zadnjih de-setletjih pa so jih omogodli zlasti Zveza slovenske katoliSke prosve-te, SCGV Emil Komel in Zdruzenje cerkvenih pevskih zbo-rov. Iz porodla s podrobnim sez-namom izdaj je izSlo, da naSe ustanove izkazujejo posebno po-zornost mladim skladateljem in poustvarjalcem. V publikadjah se najdejo od preprostih do bolj za-pletenih skladb, vse pa so uporab-ne.
Cetrtkovo popoldne so zaznamo-vale posamezne glasbene realno-sti v zamejstvu in po svetu. Naj-prej so svojo dejavnost predstavi-li zamejski glasbeniki. Drugi del okrogle mize so oblikovali Julijan Strajnar z referatom o glasbi med Slovenci v Porabju na Madzar-skem, Janko Zerzer, ki je predsta-vil polozaj pri koroSkih Sloven-dh, Silvan Keräevan z referatom o glasbeni dejavnosti med Slovend v Italiji in Janko Ban, ki je uokvi-ril sedanjo sliko in podal moznosti razvoja. V Porabju je mogo& najti zelo bogato glasbeno zaklad-nico, saj je petje poleg jezika najudnkovitejSe sredstvo za oh-ranjanje in utrjevanje narodnost-ne identitete. Vsako priloznost in okoliSdno Porabd oplemenitijo s pesmijo. Prevladuje durovski nadn s krizanjem glasov. Za glasbeno spremljavo uporabljajo
demski pokrajini zdruzuje 83 druStev, ki se ukvarjajo z razlidii-mi dejavnostmi. Akademik-flav-tist Lovro Sodja je dal velik pou-darek slovenskim manjSinam, ki predstavljajo "bogastvo, sol v ve-likem kotlu raznih narodov". Zavzel se je, da bi dezelni vladi KoroSke in Furlanije-Julijske kraji-ne konCno uredili pravni status dveh glasbenih Sol. Pri tem se di-dimo, da je - kar se tiCe naSega za-mejstva - govoril samo o "trzaSki" glasbeni Soli, t.j. Glasbeni matid, niti omenil pa ni Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorid, ki kljub temu da ima ve£ kot 300 gojencev in kako-vostno stalno raste, prav v teh mesecih dozivlja najhujSo krizo. Prof. Lojzka Bratu2 je orisala go-riSke glasbene izdaje, ki priCajo o bogati ustvarjalnosti naSega pro-
diatoniCno harmoniko. Njihov najbolj znani zbor je MePZ Avgu-st Pavel. Na KoroSkem se je po razcvetu v zaCetku 20. stoletja z nastopom 1. svetovne vojne in kasneje nadzma stanje za slovensko manjSino modio poslabSalo. Za ponovni razcvet je treba poCakati na povojno obdobje. Slovend v Avstriji so z veliko me-
SLOVENSKO STALNO GLEDALlSCE TEATRO STABILE SLOVENO
www.teaterssg.it
STUDIO ART
GLEDALISKA SOLA SSG ...razprimo krila mladih sanj...
Ustvarjajmo gledalisce v Trstu, Gorici in Spetru
Poklici na stevilko 347-7615287 ali pisi na sola@teaterssg.it
O n k
S a f nV s * r a s ( j g a c n e m i „ „Y
Prijave sprejemamo do 25. septembra 2006
ro pozrtvovalnosti ponovno postavili na noge organizirane kulturne dejavnosti. Leta 1975 je delovalo na KoroSkem 42 zborov in pevskih skupin. V ti-stem obdobju sta nastala tudi kvartet bratov Smrtnik in oktet Suha. Vseskozi je imelo velik pomen tudi cerkveno petje. Ob cerkvenem petju je veliko vlogo obdrzala tudi ljudska pevska zakladnica. Za to nosi posebne zasluge zbiratelj Lajko Milisavljevid Med pomembnejSe slovenske glasbenike v Italiji gre uvrstiti Marija Kogoja, Vinka Vo-dopivca in Emila Komela. Po obdobju faSizma, ki ga je tragifino zaznamoval umor glasbenika Loj-zeta Bratuza, so se Slovend v Italiji spet postavili na noge. Glasbena dejavnost se je razvijala v duhu na novo pridobljene svobode. To je bilo Cutiti zlasti v globoko raz-predeni mrezi pevskih zborov, ki so postali jedro kulturnih stremljenj predvsem v vaSkih sku-
1
';v
an Strajnar, Janko Zerzer, Silvan Kersevan, Janko Ban
Argentino. Z njim sta polozaj slovenske glasbe v Argentini predsta-vila tudi oprena pevca Marko Fink in Juan Vasle. Navzocim je predstavil zelo pestro dejavnost Slovencev, ki se razvija vse od zaCetka 20. stoletja. Slovenci so v Argentini v Stevilnih primerih dokazali, da so odlifini pevci. Zbi-rali so se v Stevilnih zborih tudi v obdobju 1949-1957, ko je argen-tinska vlada razpustila vsa druStva, ki so bila vdanjena v Slo-vansko zvezo. Leta 1958 je bilo
v predavanju Slovenska glasba z ameriSkim naglasom izrisal Joseph Valendc. V prvi vrsti je ori-sal pomen, ki ga je slovenska ljudska glasba prevzela v Severni Ameriki. Slovenci v ZDA in Kana-di so doberSen del 20. stoletja imeli lazji dostop do slovenske glasbe kot pa Slovenci v domovi-ni. Slovenska glasba je hkrati pu-stila sledi v Stevilnih zanrih ame-riSke glasbe in razvila svojevrsten slovenski zanr komercialne folk glasbe, ki je bila veCkrat delezna
Juan Vasle
Marko Fink
Joe Valencic
pnostih. V mestu (Gorici) so se medtem razvile tri glasbeno po-membne institucije, SCGV Emil Komel, KC Lojze Bratuz (prej Ka-toliSki dom) in Kulturni dom. Izhajajofi iz danaSnjega stanja, je zadnji predavatelj, Janko Ban, ori-sal razvojne moznosti glasbe. Poudaril je pomembnost Solanja v materinSdni - slovenSdni in da mora pri teh prizadevanjih Slo-vencem v zamejstvu in po svetu na pomo£ priskodti matidia Slo-venija.
Razvoj slovenske glasbe v Argentini je v predavanju Glasbeni mo-st med Argentino in Slovenijo orisal 85-letni skladatelj Ciril Kren, ki je skozi glasbo orisal oba vala slovenskega preseljevanja v
ustanovljeno druStvo Zarja, v ok-viru katerega je ze od vsega zaCetka zazivel tudi meSani pev-ski zbor. Slovenci v Argentini niso samo peli na klasidiih koncer-tih, uprizarjali so tudi spevoigre (Kova&v Student, Snubad, Srce in denar). Stevilni Slovenci so se v Argentini uveljavili: ze leta 1931 je v gledaliSCu Colon pel Josip Rijavec, v letih 1948-49 je to uspe-lo Antonu Dermoti, leta 1959 pa so tarn peli Slovenci Mariano Drago, Karlo KoSuta in Franja Go-lob. V zadnjih desetletjih so se med potomci slovenskih izseljen-cev kot operni pevci svetovno uveljavili Bernarda in Marko Fink ter Juan Vasle.
Glasbeno pot Slovencev v ZDA je
priznanj tudi v SirSi javnosti. Frank Jankovic je npr. leta 1946 podpisal pogodbo s producent-sko hiSo Columbia. V letih 1948 in 1949 je v dvomilijonski nakla-di na trziSCe izstrelil priredbe "Just because" in "The blue skirt waltz". Leta 1985 so uvedli nagra-do Grammy za najboljSo polko, ki je bila posve&na njemu. Nekaj Slovencev se je dokopalo do sa-mega vrha svetovne pop glasbe: Micky Dolenz je bil bobnar sku-pine Monkees, izjemno uspeSne-ga benda v Sestdesetih.
Za Valencicem je nastopil Se Me-tod M. MilaC; predstavil je razvoj Pevskega zbora Korotan, ki je svoje delovanje za&l ze v petdese-tih in je v vsem tem obdobju
pozel kar nekaj lepih rezultatov. Posnel je veC ploSC, pa tudi nasto-pal v Ameriki in domovini. Pose-bej pomemben je bil nastop ob prvem obisku papeza Janeza Pav-la II. v Sloveniji.
PETEK, 15. SEPTEMBRA Lovrenc BlaZ AmiC z Ministrstva RS za kulturo je odprl petkovo sk-lepno dopoldne. Spregovoril je o kulturni politiki v Sloveniji na podroCju glasbe. Treba je razmi-sliti razliCne vidike kulturnega zivljenja na drzavni ravni (infra-struktura, operne hiSe). Predavatelj je razdenil vlogo JSKD RS. Prikazal je prioritete kulturne po-litike v Sloveniji: gre za promovi-ranje slovenskih ustvajalcev, za-gotavljanje pogojev za glasbene ustvarjalce,	spodbujanje
zalozniStva in spodbujanje veCje-ga pretoka glasbenih dosezkov znotraj enotnega slovenskega prostora
Branka Roter Pance je v svojem posegu orisala strukturo glasbne-ga izobrazevanja v Sloveniji. Mi-nistrstvo za Solstvo in Sport RS vo-di v evidenci 53 javnih glasbenih Sol in 4 zasebne glasbene Sole s koncesijo. Njihovo delovanje ureja Zakon o glasbenih Solah. UCenci lahko izbirajo med pro-grami PredSolska glasbena vz-goja, Glasbena pripravnica, Ple-sna pripravnica, Plesni program in Glasbeni program.
Dr. Franc Kri&iar je posege konfe-rence sklenil z referatom Vloga diskografije in elektronskih me-dijev v danaSnji glasbeni kulturi. PodCrtal je prednosti novih teh-nologij zaCenSimi z novimi gla-sbenimi formati DVD, DVX in MP3. Novi glasbeni formati laze omogoCajo prodor slovenskih glasbenikov, pa naj bodo to Avse-niki ali Laibachi.
J e z i k u
Izjave prirediteljev
Fianci Feltiin, Svetovni slovenski kongres: “Ko ste
nam predstavili vaso pobudo, si spioh nismo predstavljali in ne razumeli, kaj hocete s to konferenco doseci, in kako. In danes vam lahko recem, da se je v meni prebudil popolnoma nov odnos do vseh vrst slovenske glasbe, njenih avtorjev in izvajalcev," mi je ob zakljucku konference dejala ravnateljica Glasbene sole Nova Gorica Vlasta Vizintin. Zato lahko z veseljem recem, da je bil nas namen, kot organizatorja, dosezen. Seveda smo bili takih pohval delezni tudi od drugih slusateljev in predavateljev. Namen konference ni bil, da bi razglabljali o strokovnosti
Goriska je, mislim, pokazala, da je ziva in da bi svojo glasbeno tradicijo rada nadaljevala v boljsih pogojih, kotsoji bili doslej odmerjeni. Kot dezela s svojo specifiko pricakuje, da jo odgovorni le enkrat zacne obravnavati kot tako.
Marko Vatovec, predsednik
GM - I/uW/ana.-l.svetovna
konferenca slovenskih glasbenikov iz domovine in iz tujine je bila odlicna priloznost za spoznavanje novih obrazov slovenske glasbe. Doma se vse premalo zavedamo velikosti celotnega slovenskega kulturnega prostora, ki ne zajema samo
ali nestrokovnosti posamezne glasbene zvrsti, pac pa da bi se med seboj spoznali in opozorili na neznane, pozabljene ali zamolcane slovenske skladatelje in izvajalce v domovini in po svetu. Nemalo kritik je bilo, da celo maticna domovina vse premalo uposteva in
jj
Vlasta Vizintin
izvaja dela slovenskih skladateljev. Predavatelji in udelezenci so opozorili na preskromno izvajanje del slovenskih avtorjev na drzavnih in drugih javnih prireditvah v Sloveniji. Kot pohvala za nas organizatorje je bil pomemben sklep z zeljo, da to ni prva in ne zadnja konferenca na temo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev iz domovine in sveta, z zeljo, da bi v prihodnje nastopali vsi kot slovenski glasbeniki, ki jih ne locujejo casovne in prostorske razdalje.
Silvan KerSevan, ravnatelj SCGV Emil Komel: Izbira Goriske za 1. konferenco glasbenikov iz sveta in domovine gotovo ni bila nakljucna. Svetovni slovenski kongres je s svojimi pobudami ze veckrat opozoril na problematiko Slovencev v mejnih pokrajinah in tistih, ki zivijo dalec od domovine. V treh dneh soocanja med predavatelji in slusatelji smo dobili ponovno potrdilo, da sta bila glasba in petje nepogresljiva spremljevalca pri oblikovanju narodne identitete in nase kulturne podobe. Tudi danes ima glasba svojo moc. Srecanje glasbenikov iz vsega sveta je odpiralo nove poglede, pa tudi srca ljudi, ki jih je zgodovina locila in veckrat potisnila na rob. Prisotnost najvisjih slovenskih drzavnih oblasti in predstavnikov osrednjih ustanov daje upati, da ne bodo izsledki konference ostali v zapisniku.
ozkih meja nase domovine. Zelo zanimivo je bilo poslusati izkusnje nasih rojakov npr. iz Argentine, ZDA, Avstralije, Kanade, pa tudi tistih iz sosednjih drzav, Avstrije in Italije. Zagotovo bi bilo, tako kot je predlagal akademik prof. Lojze Lebic, v prihodnosti potrebno bolje poskrbeti za kulturna predstavnistva, slovenske kulturne centre v tujini, za zacetek najbolje kar v sosednjih drzavah. V teh centrih bi morali biti zaposleni tudi glasbeni strokovnjaki, ki bi na tak nacin lahko ustrezno poskrbeli za pretok informacij, bodisi ko gre za podrocje profesionalnega, kakor tudi vzgojnega in amaterskega glasbenega zivljenja. S tako organiziranostjo bi obogatili domaco glasbeno stroko, hkrati pa povezali razlicne dejavnike slovenskega glasbenega zivljenja doma in v tujini.
Vlasta ViZin tin, v.d. ravnatelja Glasbene Sole Nova Gorica: Gotovo je 1. Konferenca slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije vsakomur, ki je prispeval k njeni realizaciji ali obiskal pre-davanja, pustila globoke sledi v razmisljanju, kako obsezna tema je glasba; kaksna pro-blematika jo spremlja v domovini, zamejstvu in po svetu; kako vzgajati mladi rod, da se ohrani slovenska ljudska pesem; in se bi lahko nastevali. Pocasceni smo, da je Svetovni slovenski kongres za 1. Konferenco slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije izbral prav Novo Gorico in Gorico, saj smo tako Glasbena sola Nova Gorica in Slovenski center Emil Komel Gorica kot soorganizatorji prispevali k predstavitvi nase dejavnosti (prikazane na obeh koncertih v Gorici in Novi Gorici) ter k promociji Severne Primorske oz. Goriske Slovencem v domovini in po svetu.
Zorko Pelikan
Janez Kramberger
Pozdravni nagovori v Novi Gorici
Vittorio Brancati
slavnostnega gosta, premiera Janeza JanSe,
je bil uglasen na note vrednotenja
slovenske glasbene zapuscine, ki je nastala zunaj slovenskih drzavnih meja. “Glasbena kultura na Slovenskem je bila v vseh zgodovinskih obdobjih vkljucena v druzbena in politicna dogajanja v drzavah, kijimjetogeografsko podrocje pripadalo. V predolgih stoletjih politicne odvisnosti sta kultura in umetnost Slovencem pomenili sinonim za svobodo in upornost in temu razpolozenju je sledila tudi bogata glasbena ustvarjalnost. Bila je ena najpomembnejsih stvari v zivljenju nasih prednikov.” S temi besedami je predsednik vlade uvedel svoj zgodovinsko-glasbeni pregled, ki se je zacel pri ze omenjenih Sladkonji in Gallusu. V 18. stoletju sta bili na slovenskem glasbenem prizoriscu zelo pomembni ustanovitvi Akademije ljubljanskih filharmonikov leta 1701 in Filharmonicne
druzbe leta 1794. Po marcni revoluciji je ljubiteljsko zborovsko petje postalo temelj slovenske glasbene samobitnosti. Konec devetnajstega in v zacetku dvajsetega stoletja se je zacel prvi val izseljenistva. Kljub temu so se tudi na novih domovih Slovenci se naprej zbirali v drustva v ZDA in Kanadi (organist Matej Holmar, pater Odilo Hanjzek, pesnik in skladatelj Ivan Zorman). Nova slovenska domovina je v zacetku dvajsetega stoletja in takoj po drugi svetovni vojni postala tudi Juzna Amerika, posebej Argentina. Tarn delujejo slovenski glasbeniki svetovnega slovesa: basbaritonist Marko Fink, mezzosopranistka Bernarda Fink, baritonist Juan Vasle. Premier Jansa se je posebej zaustavil se pri glasbeni kulturi, ki se je razvila v slovenskih manjsinah v Avstriji, Italiji in na Madzarskem. Omenil je pomembnejse skladatelje in pevske zbore, ki delujejo na teh obmocjih. Sklep svojega posega je Jansa namenil nekoliko bolj druzbenopoliticnemu pogledu prihodnosti Slovenije in razclenitvi vloge, ki jo bodo v tej z Evropo in evrom obarvani prihodnosti odigrali Slovenci v zamejstvu in po svetu. Vittorio Brancati in Mirko Brulc, iupana Gorice in Nove Gorice, sta v svojih posegih izpostavila, kako je glasba
vedno kljucni dejavnik pri premoscanju razlik. Tak primer je bila prav
konferenca slovenskih glasbenikov, pa tudi Gala operni koncert, ki je le nekaj dni pred tem zadonel na skupnem trgu pred severno zeleznisko postajo. Obe pobudi sta nastali v sodelovanju organizacij tostran in onstran meje. BoStjanZekS, predsednikSAZU-ja, je pohvalil organizatorja, ki ze vrsto let prireja tovrstne pobude. Na takih srecanjih se namrec med seboj spoznavajo Slovenci iz domovine in tujine, vzpostavljajo se povezave med posamezniki in institucijami, udelezenci se seznanjajo z razvojem stroke v tujini in doma in pregledujejo moznost za sodelovanje.
Janez Kramberger, predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, in Zorko Pelikan, driavni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, sta sklenila pozdravne nagovore in pri tem poudarila pomembnost slovenskih glasbenih sol
zunaj slovenskih meja. Enotna sta si bila, da je glasba univerzalni jezik in da je treba
glasbene sole zato financno podpirati.
Odprtje 1. konference slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije so organizatorji obelezili s pozdravnimi nagovori stevilnih gostov, ki so obcinstvu prinesli pozdrav razlicnih institucij ter kulturnih in politicnih teles. Navzoce so nagovorili slovenski premier Janez Jansa, Boris Pleskovic, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, novogoriski zupan Mirko Brulc in goriski prvi obcan Vittorio Brancati, Bostjan Zeks, predsednik Slovenske
akademije znanosti in
umetnosti,
Janez
Kramberger, predsednik Komisije DZ za odnose	s
Slovenci	v
zamejstvu in po svetu, in Zorko
Pelikan, drzavni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Konferenco je seveda v imenu glavnega organizatorja,
Slovenskega svetovnega kongresa, odprl predsednik Boris Pleskovid. "Zagotovo je prav glasba eno izmed najpomembnejsih izraznih sredstev slovenske identitete rojakov v tujini,” je pojasnil svoje misli dr. Pleskovic. Spomnil se je Jurija Sladkonje, prvega dunajskega nadskofa in ustanovitelja zbora Dunajskih deckov, ter Jakobusa Gallusa Carniolusa, prvega slovenskega skladatelja. Pleskovic je nato opravil kratek sprehod med	najbolj	znanimi
slovenskimi glasbeniki, ki so se morali iz enega ali drugega razloga odseliti iz maticne domovine. Svoj poseg je sklenil z zahvalami vsem, ki so pripomogli k organizaciji pobude.
Tudi	nastop	prvega
Mesani pevski zbor Hrast iz Doberdoba
Besedila in slike:
Andrej Cernic, Danijel Devetak
Marjana Mozetica, presenetljivo dobrega slovenskega skladatelja. Zahtevno Oster&vo Serenado za godalni kvartet je odigral preizkuSeni Godalni kvartet Glasbene matice Trst, vecer pa je s Stirimi pesmimi sklenil MeSani pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod taktirko Hila-rija LavrendCa, ki se s svojo bogato vrsto odlicij in priznanj doma in po svetu uvrSCa v sam vrh slovenskega zborov-skega petja.
V cetrtek, 14. t.m., pa so v Kul-turnem domu Nova Gorica priSli na svoj racun najboljSi gojenci novogoriSke in tol-minske Sole. Tudi ta vecer je bil zelo kvalitetno zasnovan, saj so prisotni med drugim lahko sliSaliven-Cek ljudskih pesmi, nato petje GoriSkega okte-ta Vrtnica, zna-nega tenorja Vladimirja Ca-deza, razne se-stave, odliCno pianistko Alek-sandro PavloviC, nakoncupaGo-riSki komorni orkester glasbenega druStva Nova, ki ga vodi Jurij Kriznic.
Koncertna vecera v Gorici in Novi Gorici
Goriski glasbeni odmevi
O glasbi ni dovolj samo govoriti.
Treba ji je tudi pri-sluhniti. Zato so prireditelji konference poskrbeli tudi za dva prijetna in kakovost-na koncertna veCera v dveh sosednjih Goricah, ki sta Se enkrat zaziveli kot en sam kulturni prostor.
V sredo, 13. t.m., so na oder Kulturnega centra Lojze Bratuz stopili glasbeni poustvarjalci in sestavi, ki predstavljajo rozo v gumbnid goriSke glasbene stvarnosti, poleg njih pa Se gost iz Trsta.
Ve&r je uvedla Pevska skupina Musicum, ki je z odliCno izvedbo del Gallusa, Komela in Quaggia-ta izvrstno prikazala veliko pre-danost svojih clanov glasbeni muzi. Dva Kogojeva samospeva je ob klavirski spremljavi Neve KlanjScek odpela sopranistka Alessandra Schettino, dva samospeva Cirila Krena pa tenor Martin Srebrnic ob spremljavi piani-stke Valentine Pavio. Ravnatelj
SCGV Emil Komel Silvan KerSevan se je nato na prisr&n nadn poklonil prisotnemu sk-ladatelju Krenu, ki je po rodu s PleSivega v Brdih; starosta ar-gentinskih glasbenikov je ra-dozivo spregovoril v pristnem briSkem narecju in vse nav-zo& ganil, ko je povedal, da zivi v tujini ze 69 let, "zmeraj pa sem cutil slovensko". Nekaj slovenskih ljudskih in umet-nih pesmi je pod vodstvom Damijane Cevdek odpel obe-tavni Mladinski pevski zbor Emil Komel, Kvartet ArsAtelier pa je izvedel skladbo Dance of the blind v Kanadi ziveCega
NOVI
GLAS
Kratke
Antena za mobilno telefonijo v Bazovici
V mnogih krajih na Trzaskem se Ijudje upirajo postavitvi in prisotnosti anten raznih telefonij. Ce se Ijudje upirajo, pomeni, da tovrstne antene in oddajniki za televizijske kanale le niso tako nedolzni in za zdravje neskodljivi, kot nam nekateri hocejo
prikazati. Tudi ne verjamem, da so tisti, ki so proti postavitvi takih anten, tako neuki in da ne vedo, kaj delajo.
Kaj pa BAZOVICA? V nasi vasi so tri take antene, a ena izmed njih je postavljena tik ob Slomskovem Domu in tako rekoc stoji med nekaterimi hisami. Ob anteni je dvorana in tudi igrisce, kjer se redno igra in zbira pri petju in verouku veliko otrok. In Bazovica molci. Tako in tako se nas Bazovcev ne tice, saj stanujemo dalec in nam torej te antene ne morejo skoditi. Tisti pa, ki zivijo v blizini, naj si pomagajo, kakor morejo in znajo.
Tudi ko so antene postavljali, se ni nihce v vasi zganil; ne tisti, ki v vasi nekaj pomenijo, ne razna drustva. Najbrz, ker takrat se se ni dosti vedelo in govorilo o eventualni skodljivosti in sevanju takih in podobnih anten. Najprej se je Sipu oziroma danasnjemu Telecomu z blagoslovom tedanjega zupnika zemljisce prodalo. Nato so zgradili stavbo in nekaj let kasneje se anteno. Sicer pa, kot ze receno, ni to edina antena v nasi vasi. Se nekaj jih je, samo da sta ostali dve zunaj vasi, ena celo blizu nogometnega igrisca.
Teh nekaj vrstic sem napisal z namenom, da sovascane spodbudim k razmisleku in naknadnemu postopanju v zvezi s tem problemom./ S spostovanjem, Hadrijan Cijak-Ciacchi
Opcine / O antenah
V dvorani nekdanjega Narodnega doma so v petek, 15. septembra, predstavili predelano izdajo romana Le notti stellate del Karakorum trzaskega novinarja in pisatelja Dusana Jelincica. Knjiga je izsla vzbirki I Licheni pri zalozbi CDA Vivalda iz Turina. Knjigo in avtorja sta predstavila alpinistka Nives Meroi in Erik Svab.
WM Dvorana obcinskega sveta
Kraski okraj o aktualnih temah nasega podrocja
VpriCakovanju ponovne vzpostavitve KraSke gor-ske skupnosti in s tem obenem prevzem pristojnih po-slov in odloCitev ter obveznosti, ki ji pripadajo, preostane naSe-mu kraSkemu podroCju zgolj u-pati, da bo KraSkemu okraju us-pelo izvesti Lim veC toCk svojega programa. To upajo sicer predv-sem njegovi snovalci, v prvi vrsti nositelj naCrta, obCina Zgonik z nje-nim zupanom Mirkom Sardo-Cem na Celu.
Dvorana dolin-skega obCinske-ga sveta je bila namreC v petek, 15. septembra, prizo-riSCe pomemb-nega omizja, na katerega so bili vabljeni predstavniki vseh obän trzaSke pokrajine in obCin Doberdob ter Sovodnje na goriSki strani. Sestanek je bil ope-rativnega znaCaja, saj je ob po-gledu na dosedanje opravljeno delo obenem tudi nakazal, kate-re smernice je treba v najkrajSem Casu izvesti.
ZgoniSkemu zupanu Mirku Sar-doCu, njegovi dolinski kolegici Fulvi Premolin, devinsko-na-brezinskemu zupanu Giorgiu Re-tu, funkcionarki trzaSke obCine Elisabetti Boglich in Se nekate-rim odbornikom okoliSkih ob-
Cin, ki so sedeli ob istem omizju, je najprej pri srcu vpraSanje evro-pskih zaSCitenih obmoCij; slednje je dezela vsilila obänam, kar go-tovo ni Slo po godu njenim upra-viteljem. Gre namreC za norma-tivne vozle, ki bi po mnenju pri-sotnih prikrajäali naäim vino-gradnikom in kmetovalcem su-vereno upravljanje teritorija, saj
bi tovrstne procedure hkrati zah-tevale dokumentacijo oz. presojo o vplivu posega na okolje. Zupan SardoC je zato jasno poudaril po-trebo po novem profesionalnem liku, ki bi podrobno izdelal smernice (se pravi perimetracijo o-zemlja, izbor regulacijskih naCr-tov posameznih obän in zakon-skih pravil, ki urejajo snov, itd.) za zaSCito naSega obmoCja in jih nato posredoval pristojnim dezel-nim organom. Preglednica stro-kovnjakov bo tako sluzila tudi naSim kmetovalcem, ki bodo
pred seboj imeli sliko moznih dejavnosti, za katere je treba oz. ni treba pripraviti ocene vpliva na okolje. "Navodila bodo poe-notena za vse obCine", kar bo sluzilo za enoten vpogled v po-dobo podroCja trzaSke pokrajine - je dejal SardoC: "Dovolj je navo-dil z visokega", je sklenil in Se pojasnil, da bodo strokovnjake iz-
brali na podlagi sploSnega razpi-sa.
KraSki okraj si glede negovanja naSega ozemlja "prizadeva tudi za bolj sinergiCno sodelovanje med dezelo in pokrajino", Ceprav je slednja bolj naklonjena temu predlogu kot prva, je dejala Pre-molinova. Na dezeli pa gre ven-dar zabeleziti kar nekaj pozitiv-nih operativnih premikov v prid okoljevarstvenim posegom pri nas: odbornik za kmetijstvo Ezio Marsilio je predlagal, da bi upora-bili gozdarsko sluzbo pri CiSCenju
gozdnih poti v zimskih mesecih. Zahteva okoliSkih obän glede poveCanja Stevila obänskih taj-nikov je naletela na pozitiven od-ziv vsedrzavnega sveta Avtonom-ne agencije za obänske in pok-rajinske tajnike, ki je odredila, da bo v kratkem namenila posebno mesto za tajnike z znanjem slo-venskega jezika. Glede vpraSanja o podaljSanju urnikov maloob-mejnih prehodov pa zupani okoliSkih obän niso prejeli od pristojnih slovenskih in italijanskih vladnih organov nikakrSnega od-govora. Ravno tako je Se odprto 'pogajanje' o dvojeziürih oseb-nih izkaznicah, ker Se ni znano, kdaj bodo reSeni tehniäii proble-mi, ki onemogoCajo uporabo streSic pri slovenskih bese-dah.
Sestanek KraSke-ga okraja je bil tudi priloznost, da so zupani po-novno izrazili zahtevo po usta-novitvi nove KraSke gorske skupnosti oz. po novem tako imenovanega gorskega okoli-Sa. Dezelni predsednik Uly je v svoji volilni kampanji oblju-bil vzpostavitev starega organa, letos pa je veäna na dezeli odo-brila zakon, po katerem naj bi nu-dila moznost zdruzevanja le ti-stim obänam, ki lezijo na hribo-vitih obmoCjih. Zupan SardoC je tako najavil, da bo v kratkem za-prosil predsednika Illyja in ostale pristojne dezelne odbornike za srefianje, na katerem bi smotrno razmislili o potrebnem organu, ki bi po zgledu nekdanje KGS skr-bel za celovito negovanje kraSke-ga podroCja.
Igor Gregori
Foto IG
Prireditev tematski Expo
Ciljamo na 2012!
Ali se Se spominjamo izraza Expo? Ta je pred Casom kar nekaj mesecev predstavljal za TrzaCane Carobno palico, s katero naj bi razvozlali marsikateri vozel, ki drzi staro 'trzaSko prekooceansko ladjo' trdno privezano na pomolu z imenom imobilizem. Res pa je, da bi pozitiven razplet zadeve Expo kajpada nudil mladim marsikatero zaCasno zaposlitev, kar je v danaSnjem Casu prava dobrodoSlica.
Znano je pa, da je Spanska Saragoza prekosila Trst, ki s svojo tematsko izbiro -Mobilnost znanja - ni prepriCala mednarodnega biroja.
TrzaSki upravitelji pa so na
mednarodni tematski sejem res moCno Custveno navezani, toliko namreC, da ze pripravljajo naSe mesto najxmovno kandidaturo. Ce bo Slo tokrat vse po programih, bo Trst gostil tematski Expo leta 2012. To upajo trzaSki zupan Roberto Dipiazza, predsednica trzaSke pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik trzaSke industrijske cone Pierpaolo Ferrante, tajnik pristaniSke oblasti Aldo Cuomo in podpredsednik trgovinske zbornice Carlo Sigliano, ki so bili v torek, 12. septembra, gostje sestanka, ki ga je sklical dezelni odbornik za raziskovanje Roberto Cosolini. Tudi dezelni predsednik Uly se
je ze aktiviral pri rirnski vladi, ki bi morala predloziti kandidaturo Trsta do 22. novembra. Prodijeva ekipa pa se bo potemtakem znaSla v Skripcih, saj sta tako Milan kot Turin predlozila svoji kandidaturi za pripravo univerzalnega Expoja leta 2015: katerega kandidata torej
podpreti?
TrzaCani pa v brk ostalim tekmecem snujemo svoj naCrt. Mobilnost znanja je bila kot tematska izbira zadnjiC prevef ohlapna. Ali bo naCrtovalcem tokrat uspelo vliti v kandidaturo zmagovitega elana in predvsem jasno in neoporeäio geslo?
IG
EXPO
2008
Z duhovnih vaj v avgustu
Zakaj ste prisli?
VprejSnji Stevilki sem omenila, da nas je letos pri duhovnih vajah v Domu blagrov priCakalo prijetno preseneCenje: Jezusov govor na gori o blagrih, slika Toneta Kralja iz leta 1966. Z veseljem smo tudi mi sedali ob vznozje naslikanega Kristusa in zbrano posluSali p. dr. Leopolda GrCarja. Na prilozeni fotografiji se lepo vidijo Kraljevo delo, p. Leopold in na mizi pod krizem patrovi pripomoCki: Sv. pismo, knjizica laiCne misijo-narke Cataline iz Bolivije in v majhnem zlatem relikvariju re-likvije sv. FranäSka AsiSkega. S te-mi nas je pater vsak dan blago-slavljal.
Naravno je bilo, da nam je prebral iz evangelija Jezusov govor o blagrih. Vsakega po-sebej je vpraSal, kateri od blagrov mu je najbolj pri srcu. Odgovori so bili razliCni -kakor so bili razliCni tudi odgovori na vpraSanje: Zakaj ste priSli na duhovne vaje? Mi-slim, da se ne motim preveC, Ce jih nekako povzamem s te-mi besedami: "Da posluSam in premiSljujem besede o Bo-gu; da pozivim in poglobim svojo vero." R Leopold zna za-nimivo podajati primerno gradivo, z molitvijo pa prosi-mo Sv. Duha, da razsvetli naS um in nam posreduje milosti.
Foto Kroma
Ali so za sporazumevanje bolj pomembni zdravje ali telefoncki...?
Predstavili so Jelinciceve Zvezdnate noci v italijanskem jeziku
Foto Kroma
Spansko slavje
Letos je pater izbral sveto maSno daritev. Kar precej se je naslanjal na priCevanje omenjene laiCne misijonarke EvharistiCnega Jezu-
sovega Srca Cataline Rivas. Tam-kajSnji Skof meni, da to priCevanje podaja globok nauk o skriv-nosti svete maSe. Catalini govori-
ta Marija in Jezus sam. UCita jo -in po njej druge vernike -, kako rnoliti, premiSljevati in z veseljem uzivati trenutke sreCanja z Bogom in Marijo. Prikazeta vse, kar moramo vedeti o do-gajanju pri sveti maäni daritvi in jo dozivljati z vsem sr-cem.
Kako naj v nekaj stavkih povem, kar nam je voditelj po-dajal tri dni, skoraj od jutra do veCera? Ali kar je Catalina za-pisala v celi knjizici? Catalini je bilo dano, da je "videla" doga-janje pri slovesni rnaäi, ki jojezdrugi-rni duhovniki daroval nadäkof. Marija
in Jezus sta ji pri tem dajala za nas vernike koristne nauke. Npr. : Ce rnoraS na kako slavje, na po-memben obisk, kako skrbno se na to pripravIjaS! Na sreCanje z Bogom pri sv. maSi pa priletiS ne-pripravljen, zadnji hip ali celo za-mudiS. In vendar je prvi del sv. maSe, posveCen Bozji besedi v be-rilih, evangeliju in pridigi, prav tako pomemben kot drugi del, posveCen darovanju, spre-menjenju in obhajilu. In oCenaS! Kako moreS moliti "OCe naS ... odpusti nam naSe dolge, kakor tudi mi odpuäCamo naäih dolz-nikom", ko pa si morda skregan s sosedom ali si opravljala znanko? "Jaz vas, ljudi, tako lju-bim, da sem daroval svoje hudo trpljenje in smrt na krizu za vaSe odreSenje.
/dalje Nada Martelanc
NOVI
Vsedrzavno zdruzenje partizanov/ Tiskovna konferenca
Ali se dogovorov se drzimo?
Vsedrzavno zdruzenje partizanov Italije-Anpi je v petek, 15. aprila, sklicalo tiskovno konferenco, ki je po-tekala v openskem Prosvetnem domu. Na sredanju, katerega so se udelezili Stevilni predstavniki zamejskih organizacij, tako politidnih strank kot jusarskih odborov, je bil govor o pravnem polozaju vrnitve dela openskega streliSda.
14. aprila lani je bil namred soglasno do-sezen sporazum na trzaSki prefekturi: trza-§ki zupan Roberto Di-piazza pa je dan zatem (15. aprila) sporazum-no obvezo slovesno podpisal in najavil, da bo openska srenja prejela kljude oktobra istega leta. Dejstvo, da do tega ni priSlo, je razgalilo duhove ju-sarjev in drugih pred-stavnikov naSe manj-Sine. Predsednik tr-zaSke sekcije Anpi-ja je med ti-skovko spodbudil trzaSke obdin-ske svetnike, naj dim prej pride do podpisa, saj bi do 20. t.m. na podlagi sporazuma transakcijo moral sprejeti obdinski svet.
Po zadnjih vesteh kaze, da bi openski srenji vrnili znatno manjSi delez povrSine - govor je o
ozkem pasu pri obelezju ustrelje-nih v poStev pa naj ne bi priSel ved niti nadrt spominskega parka arhitekta Andrej a Kriznida. Kaze namred, da v sklepu o transakciji ni jasno izpostavljena vrnitev povrSine krajevni skupnosti. To bi
primeru gre za okrog 20 tisod kvadratnih metrov povrSine v za-meno za res majhen prostor. 20 tisod kvadratnih metrov bi nato Slo vojaSki upravi in ne jusarjem. Tako bi lahko v prihodnje na ti-stem mestu zgradili bogve kaj -
T
Foto Kroma
bilo kajpada hudo, ko bi napo-sled prepustili okrog 23 tisod kvadratnih metrov povrSine vojaSki oblasti, vpraSanje pa je tu-di, ali je primerno, da streliSde sploh Se naprej deluje. "Transak-cija je pogodba. Ce kdo sprejme transakcijo, pomeni, da se s tem vekomaj nedemu odpove: v tem
stanovanjske blöke morda! Poza-biti ne gre, da je bilo na tistem mestu ustreljenih okrog sto ljudi in zlodinsko bi bilo, ko bi se tako zlahka temu odpovedali. Mnenja sem, da je bolje, ko bi podakali das novih razmer: takrat bomo lahko kaj ved upali s strani rim-ske vlade. Dodal bi le to, da je ze
pered problem streliSda samega, ki se nahaja v neposredni blizini vasi. Se danes lahko prisluhne-mo strelom iz streliSda, ki do-madine zlahka spominjajo na grozno obdobje faSizma, ko so padali talci pod streli vojakov. Obenem je delovanje danaSnjega streliSda nespoStljivo do sporni-na na zrtve. Gre za dva res velika problema."
"VojaSka oblast in trzaSka prefek-tura se igrata z naSimi dustvi", je glede afere mnenja dezelni svet-nik SSk Mirko Spaca-pan. Kazalo je, da se je dalo zadevo razreSiti, zadnji razpleti pa so pokazali, da "s takimi osebki se dogovori ne dajo sklepati", je Se dodal Spacapan, ki upa, da bo nov polozaj sprozil sploSno akcijo, s katero bi zahtevali ukinitev dejavnosti na openskem streliSdu. Dezelni svetnik je tudi predlagal vkljuditev drzavnega sekretarja Ettoreja Rosa-ta v to vpraSanje, tako da bi trzaSki politik, ki je med drugim lahko vedno radunal na pod-poro slovenskih voliv-cev, imel moznost konkretnega posega v prid naSe manjSinske skupnosti. Med mnogimi, ki so bili prisotni na tiskovni konferenci, gre ome-niti poseg predsednika SKGZ za TrzaSko, ki se je vpraSal, ali je Se mogode dovoliti, da je ta kraj spomina Se naprej onedaSden z delovanjem streliSda.
IG
Obvestilo
Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva va-bita v sredo, 27. septembra, k solskim sestram pri Sv. Ivanu v Trstu, ul. Delle Doccie 34, na praznovanje godu svojega za-vetnika sv. Vincencija Pavelske-
ga. Zacetek ob 16. uri z maso za pok. dr. Marka Udovica. Sledilo bo druzabno srecanje.
Darovi
Namesto cvetja na grob pokojni Mariji Krizmancic daruje Boza 20,00 evrov za cerkev v Bazovi-ci.
V domaci zupnijski cerkvi
Zbor Imago vocis iz Catanie v Bazovici
USCI in ZSKD naSe dezele sta povabila MePZ Lipa iz Bazovice na zakljudni koncert zborovskega festivala ALPE-ADRIA, ki je potekal v Sportni dvorani v poditniSkem kraju Lignano Sabbiadoro. Toda vsak od povabljenih dezelnih zborov je moral prej gostiti ene-ga od nastopajodih tujih zborov. Dolodili so, da bo v Bazovici na-stopil zbor Imago Vocis iz Catanie. Koncert je bil v domadi cerkvi v petek, 8. septembra, zveder. Vsak zbor je zapel Sest pe-
bil nenavaden. Pevci so namred na znak pevovodje zadeli peti ze na poti proti oltarju in tarn pe-sem tudi kondali. Ze tak zadetek in homogenost zbora brez izsto-panja posameznih glasov ter njihova izredno visoka lega so obdinstvo vzgali. PosluSalci niso Stedili s ploskanjem. Sledile so nato tri sicilijanske pesmi iz 16. in 17. stoletja: dve polifonidni Mi votu in m'arrivatu (B. D'A-mico), Amuri (prir.Resca) in Shadrak neznanega avtorja. Zbor je razkril posluSalcem nez-
Nova sezona
Predstavitev dejavnosti SKK in Mosp
V sredo, 13. septembra, je v Peterlinovi dvorani od 18. ure dalje potekala predstavitev celoletnih dejavnosti Slovenskega kulturnega klu-ba in Mladih v odkrivanju sku-
Foto Kroma
pnih poti v sezoni 2006-2007. SKK in Mosp nudijo viSjeSolski in univerzitetni mladini ter mladim v poklicu moznost, da se udelezijo razlidnih dejavnosti v popoldanskih urah, na ka-
terih se lahko zabavajo in istoda-sno naudijo veliko novih stvari. Voditelji dejavnosti so publiki v sredo predstavili program, ki ga bodo izpeljevali v svojih krozkih skozi celo leto. Prof.
Lucka Susid je tako opisala gle-daliSki krozek, ki bo potekal enkrat tedensko in na katerem se bodo mladi izkusili v gleda-liSki umetnosti z uprizarjanjem iger, tedaji lepe govorice, mi-
miko in Se veliko drugega. Likovni krozek, ki ga je predsta-vil vodja Matej Susid, je na-menjen mladim vseh starosti in bo potekal v obliki tedaja, obda-snih delavnic ter predavanj. 'Va-
bljeni so prav vsi mladi, tudi ti-sti, ki mislijo, da ne znajo risati,' je zelel poudariti Matej Susid, 'saj je cilj tedaja prav ta, da se mladina v prijetni druzbi preizkusi v likovni ustvarjalno-
sti.' Sestanki mednarodnega krozka, namenjeni mladim od 17. leta dalje, pa bodo po-tekali enkrat meseCno. Pred-videna je organizacija projek-tov s pripadniki evropskih manjSin, na katerih bodo ude-lezenci spoznavali mladino iz razliclnih manjSinskih prosto-rov. Mednarodni krozek vodi Matteo Feruglio. BodoCim Cla-nom SKK in Mosp-a bo na voljo tudi casnikarski krozek, ki ga bodo izmenidno vodili Breda Susid, Andrej Cernic in Ambroz Peterlin. Program predvideva urejanje mladinskega casopisa Rast, obdasna predavanja zna-nih novinarjev ter delavnice, na katerih se bodo mladi udili pi-sanja intervjujev, kronike, re-portaze in Se veliko drugega. Plesna delavnica, ki jo bo vodi-la Raffaella Petronio, pa bo na-menjena predvsem sprostitvi, spoznavanju lastnega telesa in ustvarjalnosti, pa tudi koreogra-fijam ter masazi.
Mladi se bodo mesedno srede-vali tudi ob nedeljah. Nedeljski popoldnevi bodo namenjeni kolesarskim in smudarskim iz-letom, gledanju filmov na plat-nu pa tudi debatnim sredanjem ter predavanjem.
Vsi, ki se zelite udeleziti celoletnih krozkov, se lahko prijavite na ul. Donizetti 3 v Trstu ali poklidite na telefonsko Stevilko 040 370846.
Patrizia JurinäC
smi. Zadetek koncerta je pripa-del bazovskemu zboru. Prvi pesmi Improwiso B. Marzija je sledilo Se pet naboznih pesmi v la-tinSdini, staroslovenSdini in an-gleSdini: Tollite hostias (C. Saint-Saens), Bogorodice djevo, raduj sja (S. Rachmaninov), Ave Maria (J. Busto), Ave Maria (J. Gruber) in Psalm 10 (G. D. Pass).
Sledil je nastop zbora iz Catanie. Zbor so ustanovili leta 1987. Nje-gove pevce druzi ljubezen do glasbe in posebno do polifonije. Njihov repertoar obsega antid-no, klasidno in moderno glasbo, saj prepeva sicilijanske in juz-noameriSke ter drnske duhovne pesmi. Zbor skuSa vzbuditi zani-manje za polifonijo s koncerti po raznih Solah in z organizacijo Solskih zborov. Zbor je imel po-leg tega Stevilne nastope v raznih italijanskih dezelah in v Svi-ci. Vodi ga priznani pedagog g. zupnik Salvatore Resca, diplomi-ran iz teologije in filozofije. Obenem je izvedenec za grego-rijansko petje. DuSa zbora je prav on, kot priznavajo njegovi pevci. Zbor se je predstavil z dvema sakralnima skladbama: Pater Noster I. Stravinskega in Psalm LXXXVI B. D'Amica. Zadetek je
nan in dudovit sicilijanski gla-sbeni svet. Tako jih je prevzel s svojim izvajanjem, da so v po-polni tiSini posluSali, uzivali in sprejemali njegove barkarole, se-renate ter Se dodatne drnske duhovne pesmi. Zborovodja je svoje obdutke prenaSal na pevce in ti neposredno na posluSalce. Le-ti so prisluhnili krasnim soli-stidnim glasovom in pri nekate-rih pesmih Se inStrumentalni spremljavi. Oditno so vsi, pevo-vodja, pevci in posluSalci tvorili eno samo celoto. Kasneje so pevci namred povedali, da jim je burno ploskanje dalo nemalo zagona. NI moglo biti drugade, tako lepo je bilo.
Koncert se je kondal s skupno pesmijo Ave Verum (W. A. Mozart). Prijateljsko kramljanje in pogostitev, ki sta sledila koncer-tu, sta trajala pozno v nod. Drugi dan, v soboto, so vsi zbo-ri, ki so nastopili na zborovskem festivalu ALPE-ADRIA, imeli sk-lepni nastop. Vsak zbor je zapel dve pesmi. Na koncu so zapeli Se tri skupne pesmi Ave Verum (W. A. Mozart), Odo radosti (L. van Beethoven) in Va' pensiero (G. Verdi)
Hadrijan Cijak - Ciacchi
postal igralec Stalnega gledaliSda Furlanije-Julijske krajine. Leta 1976 pa je z reziserjem Francescom Macedoniom in igralkami Ariello Reggio ter Lidio Braico ustanovil Ljudsko gledaliSde La Contrada, ki je postalo eno najuspeSnejSih gledaliSd v dezeli in celo v Italiji. S
svojim gledaliSkim talentom in neutrudljivim delorn je Bobbio postavil na oder gledaliSda Cristallo veliko Stevilo predstav iz italijanske in svetovne literature. Bobbio je zadnjid nastopil v igri Neila Simona 1 ragazzi irresistibili, ko si je oder delil z Johnnyjem Dorellijem in Antoniom Salinesom.
Zadnja leta je bil Bobbio aktiven tudi na trzaSkem
politidnem prizoriSdu. Ze leta 1996 je kandidiral za rimski pariament kot predstavnik Oljke. Z Marjetico je nato sodeloval tudi na predzadnjih dezelnih in zadnjih obdinskih volitvah. Kot gledaliSdnik in tudi kot politik je Bobbio vseskozi verjel v potencial naSega mesta, katerega ozradje je zal Se vedno pod vplivom tezke, pretezke preteklosti.
^ Umrl je Orazio Bobbio
Ziveti na odru
y'-'V razio Bobbio
I	ljebil V-X gledaliSdu plemid in tladan. (Orazio Bobbio e' stato conte e contadino del teatro)”. Tako pisatelj Pino Roveredo.
TrzaSki gledaliSki milje je izgubil enega svojih osrednjih snovalcev. V
petek, 15. septembra, je Orazio Bobbio za vedno zatisnil odi. Umrl je po hudi bolezni ravno pred zadetkom nove sezone ljubljenega gledaliSda La Contrada. Rodil se je pred Sestdesetimi leti v Trstu. Ze v mladih letih je vzljubil gledaliSki svet in v Sestdesetih letih
NOVI
GLAS
V cerkvi Matere Bozje-Kraljice Evrope
Doziveta revija Visarje pojejo
VIDA VALENCIC	KO	SE	DOTAKNES	OSEBE
Navadila se bo na venomer polomljene gugalnice
Pred dnevi sem na Juznem Tirolskem vide-la Cudovito mladenko dolgih svetlih las, ki je grabila seno. Tisti hip sem pomislila, kako te okolje neverjetno pogojuje. Ce bi se to dekle rodilo v urbanem okolju, bi morda sanjalo, da postane televizijska star-leta. Saj morda tudi Juznotirolka sanja kak tak votel bliSC, pa vendar si ne morem kaj, da bi se ne spomnila tistega prijaznega in nepriCakovanega pozdrava, ki nama ga je namenila, ko sva se peljala mimo travnika. Okolje te nedvomno dela takega, kakrSen si. Mimo logiCnih razliCnosti urbanega in kmeflkega okolja, ki te samoumevno naredijo drugaCnega, pomislim na to, da zrase Clovek v tem juznotirolskem okolju nedvomno na drugaCen nafln.
Vse je tako brezhib-no urejeno, vse tako liCno, vse tako po-spravljeno in Cisto, vse tako urejeno in organizirano. Navse-zadnje vse
tako...lahko. Clovek si zaviha rokave, opra-vi svoj Studij, samoumevno se vkljuCi v krajevno stvarnost, postane gostinec, daje v najem sobe, prodaja volnene puloverje in gojzerje, kvasi Crn kruh in sladice z makom. OtroStvo prezivi na urejenih igriSCih, varnih toboganih, od osnovne Sole dalje parkira svoje kolo pred Solo brez kakrSnekoli verige, telovadi v Cistih in ved-no sveze prepleskanih Solskih prostorih, ko bo rabil urad za zaposlovanje, mu bo ta
dejansko zagotovil dostojno zaposlitev. In tako naprej.
Moja neCakinja bo zrasla v drugaCnem okolju. Navadila se bo, da ne sme na tisto gugalnico, ker je ze leto ali veC defektna kljub pisnim proSnjam za popravilo, vaje-na bo stalnega dvigovanja njenega vo-ziCka, ker so avtomobili vsepovsod, navadila se bo na padajoCi omet po Solah, na pomanjkanje kred, na praSne telovadnice, ki si jih bosta delili dve, tri ali veC Sol, na avtobuse, ki jih je vedno premalo in na ce-stne zapreke, ki jih je vedno preveC. Kot odraslo dekle se bo morda vadila pisati v strani zvezka, ki bo iskal ravnotezje na nje-nih kolenih v natrpa-ni univerzitetni u£il-nici, neSteto ur bo ze prebila po javnih ura-dih, kjer ji bo vedno reCeno, da manjka to ali ono, kretala se bo med neStetimi "ne-mogoCe" in "morda jutri". Zato pa se bo morda tisti jutri zanjo zacel veliko prej kot juznotirol-skemu otroku. Navadila se bo na to, da se znajde povsod, tudi v kaosu. In, Ce moramo ze najti kako prednost v odsotnosti take organiziranosti, kot obstaja na Juznotirolskem, je ravno v tem: mogoCe bo moja neCakinja proznejSa, ker bo morala kljubo-vati tudi vsemu temu, kar ne gre in kar je potrebno obnove in spremembe. MogoCe bo bolje pripravljena na udejanjanje teh sprememb in bo sama samoumevno po-stala del te naglo spreminjajoCe se druzbe, ki se toliko bolj spreminja, kolikor bolj je v kaosu.
Mittelmoda spet v Gorici
Plaz nagrad za nove modne talente
Petje povzdiguje duha! Ko pa se lepo petje razlega v cerkvi, ki je med naj-starejSimi in najbolj priljubljeni-mi slovenskimi bozjimi potmi, kot so Svete ViSarje, je res dozi-vetje in priloznost, ki romarju navdih-ne lepo misel in mu segreje srce.
Tako je bilo tudi v nedeljo, 17. t.m., ko dezevno in me-gleno vreme ni zmanjSalo prazniC-nega vzduSja, ki je vladalo na Svetih ViSarjah, kjer so Slovensko kultur-no srediSCe Pla-nika iz Kanalske doline, Kulturno Sportno druStvo FotoJMP^ Rojanski Krpan in zupnija Zab-nice, pod pokroviteljstvom obän Trbiz in Naborjet - OvCja vas ter Gorske skupnosti za Gu-minsko, Zelezno in Kanalsko do-lino ob podpori Slovenske pro-svete, Zveze slovenskih kultur-nih druStev in Zadruzne kraSke banke priredili ze tradicionalno sreCanje pevskih zborov in sku-pin z naslovom ViSarje pojejo. Bozjepotna cerkev na Svetih ViSarjah je namreC na tretjo sep-tembrsko nedeljo ze tradicionalno prizoriSfe pevskega sreCanja zborov in skupin iz Slovenije, Ko-roSke in naSega zamejskega pro-stora.
Udelezence sreCanja je sprejela v svoje zavetje bozjepotna cerkev Matere Bozje - Kraljice Evrope, ki
so skoraj Se otroci z zahoda, ki so remizirali tudi z dolgoletnimi mojstri te zanimive miselne igre.
jo krasijo letos obnovljene zna-menite poslikave Toneta Kralja. Opoldne je bila namreC v njej maSa, ki jo je daroval namestnik rektorja viSarskega svetiSCa g. Andrej Lampret. Ta je med homilijo
poudaril veliko povezovalno moC petja in zborovskega zdruzevanja ter tudi s kanCkom ironije podCrtal, da se je treba z izzivi v zivljenju, kot pri petju, sooCati z veliko iskrenostjo predvsem do samih sebe. Med maSo je oktet Deseti brat iz CrnuC pri Ljub-ljani iz-vajal TroStovo maSo in po neka-terih Galluso-vih mo-
mnenju
strokovnih kritikov je doseglo pr-venstvo prvovrstni nivo.
Za tiste, ki te igre ne poznajo, je
tetih tudi nekaj slovenskih pe-smi.
Po maSi je bil na vrsti dozivet koncert, ki so ga oblikovali Oktet Gallus iz Ribnice, ki mu je umet-niSko vodja Tadej Osvald, MoPZ Skala iz Gabrij na GoriSkem, ki ga vodijasmina Gorjanc, Kvartet Zwitter iz Zahomca pod Ojster-nikom na Zilji, se pravi iz tiste koroSke doline, s katero ima Ka-nalska dolina od nekdaj nepo-sredne stike, MoPZ Fant je izpod Grmade iz Devina, ki jih vodi Ivo Kralj, ter ze omenjeni oktet Deseti brat z umetniSkim vodjo Joze-tom Koresom. Vsak zbor ali sestav je za-pel(a) po tri pesmi, od katerih eno na-bozno, ostali dve pa narodni. Ob koncu koncerta se je Peter VerC, ki je povezoval spored, v imenu Rojanske-ga Krpana javno zahvalil predsed-niku druStva Pla-nika iz Kanalske doline Rudiju Barthalotu in pobud-niku revije Miranu Dolharju. Lep pevski praznik je ogrel prisotne romarje in predvsem domaCine, saj so nasto-pajoCi s svojim ubranim petjem ustvarili izredno lepo in prijazno vzduSje, kot ga lahko ustvari doziveta slovenska pesem.
bilo pred tekmovanjem obraz-lozeno, da je dama strateSko mi-selna igra. Po svetu so se v sto-letjih pojavile Stevilne razliäce te igre, z namenom poenotenja pravil pa se je v drugi polovici prejSnjega stoletja po Evropi in svetu zaCela vedno bolj uveljav-ljati "mednarodna dama". Da-movnica ima sto polj, na njej pa je po 20 belih in 20 ftnih figur. Novi evropski prvak je Alexander Georgijev iz Rusije, sledi mu prejSnji prvak Alexsander Sh-vartsman (Rusija) in Guntis Valneris iz Latvije.
Med zenskami je naziv evropske prvakinje ubranila Darya Tka-chenko, druga je bila Nina Hoek-man (Nizozemska) in tretja Tamara Tansykkuzhina iz Rusije. Ob koncu so pripravili tudi dvodnevni sestanek operativne-ga odbora Svetovne dama zveze, na katerem so sodelovali vsi nje-ni kljuäni funkcionarji, vkljuCno s predsednikom Vladimirjem Ptytsinom iz Rusije in podpred-sednikom Petrom Hilderingom iz Nizozemske.
MM
OsiSce mladih modnih ustvarjalcev se je za dva dni zasukalo v Go-rico. 14. izvedba Mittelmode, mednarodnega tekmovanja, namenjenega mladim mod-nim kreatorjem s celega sveta, se je namreC po treh letih izkuSnje v lepem obmorskem mestecu Gradezu vrnila na go-riSka tla. Ze v cetrtek, 14. septembra, je dospelo v Gorico 28 mladih, ki se v Solah, na akademijah, teCajih... na raznih kon-cih sveta in-tenzivno pri-pravljajo na vstop v domi-selno kreativ-nost modne-ga vrtinca in jih je strokov-na komisija po strogi se-lekciji odbra-la izmed skoraj 700 prijavljenih na letoSnje srecanje s stvaritva-mi obetavnih mladih modnih zaCetnikov. V petek, 15. septembra, so se udelezenci tekmovanja in Clani komisije lahko seznanili na mondenem ve&ru, poimenovanem Ope-ning&Welcome Party, ki so ga prireditelji (Giuseppe Modene-se, predsednik Mittelmoda International Lab, Mario Boselli, predsednik drzavne zbornice za italijansko modo, Sergio Za-nirato, predsednik skupne ustanove iz Vidma in Gorice (Udine e Gorizia Fiere SpA), Emilio Sgarlata, predsednik C.C.I.A.A. iz Gorice) organizi-rali na zelo dognanem prizo-riSCu, v muzejski palaci Attems-Petzenstein (Pecanski), sobane katere je Se zlahtnila razstava Kalejdoskop znanega stilista Missonija. Druzabnega vecera
sta se udelezila tudi Vittorio in Luca Missoni. Sklepna sobot-na prireditev pa je potekala v povsem prenovljenem paviljo-nu A na goriSkem razstaviScu. Pred vhodom v poslopje so na-mestili veliko pravokotno mar-mornato korito, v katero Stro-pota voda iz Stirih vodometov, ki po obliki in vodni igri spo-minjajo na regratove lucke,
med njimi pa se dviga Se peti vodomet s pokonCnim curkom. Pred modno revijo so si gledalci lahko ogledali vi-deoposnetek o prihodu mladih modnih kreatorjev in njihovih zakulisnih pripravah na finalno slovesnost. Zelo gla-sna in raznolika glasba ter pisa-na pahljaca lud je spremljala manekenke in manekene, ki so posamiC in skupno predstavlja-li kroje posameznih ustvarjalcev. Kroje, izbiro blaga in barv je presevala stilna naveza na dolocene historicne modne sloge, pa tudi navezanost na folklorne motive iz domovine ustvarjalcev. Prevladovala je paleta belih, sivih, Crnih in sploh temnih barv, pa tudi ki-selkastih, rumene in oranzne. Blagovna izbira je bila kar pe-stra, od bombaza, lana, svile,
chiffona, pletenin pa do umet-nih vlaken. Kroji so bili v glav-nem mehko padajoä po telesu ali celo zelo Siroki in nekateri zelo bogato nabrani. Oätno so bile ziriji (med njo so sedeli predstavniki raznih pomemb-nih modnih hiS, kot so Gallia-no, Missoni, Fiorucci) najbolj pogodu bele, zvecine prosojne obleke nemäke ustvarjalke Susanne Stan-gl (Esmod, Berlin), saj ji je prisodi-la prvo na-grado (8.000 evrov), pa tudi nagra-do Smi-Ati za najbolj izvirne in v iskanju no-vosti narav-nane modele. Drugo mesto sta si delili Ame-riCanka, ita-lijanskega rodu,
Alithia Spu-ri Zampetti (Central S. Martins College of Art and Design, London) in Svedinja Kristina Nilsson (College of Fashion, London). Polegteh najbolj pre-stiznih nagrad je zirija dodelila Se kopico drugih, ki bodo mladim (predvsem Evropejcem; ti so narnrec bili delezni najvec pozornosti) odprle pot v kako znano modno hiSo, pa tudi jim dale moznost se predstaviti Se marsikje. Nagrajevanje sta brez zadrege vodila Lorella Flego, poznana Crnolasa voditeljica RTV Köper, in Claudio Sembo-loni.
Zmagovalci so prejeli tudi sim-paticen pliSast dar znane tovar-ne igrac Trudi. Malo pliSasto presenecenje je Cakalo tudi vsakega gledalca na dodelje-nem sedezu.
Iva KoiSiä
NOVI	GLAVNI UREDNIK Andrej Bratuz - ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk
g I /\	Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin
V-	m	I—i / lw I	Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
LETNA NAROCNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493 OGLASEVANJE: Oglasevalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplacna tel. st.	800	129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
Jamcenje zasebnih podatkov:	v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo	najvecjo
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
ITC
Novi glas je clan Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v Italiji FISC Izdajanje nasega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu To stevilko smo poslali v tisk v torek, 19. septembra, ob 14. uri.
Evropsko prvenstvo v dami prvic v Sloveniji
Odlicni Rusi
Sodelova-lo je 94 da-mistov in 25 dami-stk iz osemnaj-stih evro-pskih drzav. Med njimi je bilo kar 26 velemoj-strov in ve-lemojstric. Po
Desetega septembra se je v Bovcu konCalo osemd-nevno evropsko prvenstvo v mednarodni dami. Kot je bilo priCakovati, so najviSji na-slovi Sli na vzhod, presenetili pa
V organizaciji Dama kluba Bo-vec, ob sodelovanju z LTO Bovec in obCino, je od 2. do 10. septembra potekalo in se uspeSno konCalo evropsko prvenstvo v mednarodni dami v hotelu Alpe v Bovcu.
NOVI
GLAS
Cerje nad Mirnom pri Gorici/Drzavna proslava ob dnevu vrnitve Primorske k maticni domovini
Janez Jansa: "Primorska ima zasluge za vkl jucevanje Slovenije v Evropo!"
Zapleti na meji s Hrvasko
Z uporabo policije proti ozemeliskim teznjam Hrvaske ob reki Muri
IzkuSnje potrjujejo, da Slo-venci ob zapletenih in kri-tiCnih dogodkih za drzavo strnejo vrste in podprejo poli-tiko in ukrepe oblasti. Tako se je zgodilo tudi v preteklih dneh, ko so hrvaSki policisti in drugi organi povzroCili incidente na mejnem obmoCju med Slove-nijo in HrvaSko, ob reki Muri. Zapletlo se je po 2. septembru, ko sta se predsednika vlad so-sednjih drzav, Janez JanSa in Ivo Sanader, dogovorila, da bo-sta Slovenija in HrvaSka skupaj obnovili protipoplavne nasipe ob reki Muri. Pri tem sta v sku-pnem dokumentu zapisala, "da z deli ne bodo vnaprej doloCili slovensko-hrvaSke meje na ob-nioCju Mure, ki je za&isna, kot
sicer celotna razmejitev med drzavama. Toda policisti so-sednje drzave dogovora niso upostevali ter so 13. t.m. areti-rali vec slovenskih casnikarjev, CeS "da se brez dovoljenja gi-bajo na hrvaSkem ozemlju. " Primer je povzroCil novo nape-tost v ze tako zapletenih in sla-bih slovensko-hrvaSkih odno-sih, na prizoriSCu pa so posre-dovali posebni oddelki sloven-ske policije. Ustavili so gradnjo ceste proti slovenskemu zaselku MiriäCu, ki so jo Hrvati izvajali, ne da bi o tem obvestili sloven-ske lastnike zemljiSC in naSe oblasti.
O zapletu in vzrokih zanj je Slovenija obvestila tudi organe EU, ki so pozvali k reSitvi primera,
ves das pa sta posredovala tudi predsednika obeh vlad. Med-tem ko premier Ivo Sanader izjavlja, da meja ob Muri Se ni dokonCna, ga je hrvaSka zu-nanja ministrica Kolinda Gra-bar-Kitarovid nekajkrat zanika-la z izjavami, "da se je incident s Casnikarji zgodil na nesporno hrvaSkem ozemlju."
Sporazum o skupni gradnji pro-tipoplavnih nasipov ob reki Muri zdaj sicer uresnidujejo, toda slovensko - hrvaSki odnosi so se obCutno poslabSali. Pote-ze vlade Janeza JanSe so delez-ne podpore slovenske javnosti, reSevanje zapletov ob reki Muri pa so podprle tudi parlamen-tarne stranke.
Predsednik RS dr. Janez Dr-
noväek ze od meseca junija dalje nima nobenih stikov z vlado in njenim predsednikom Janezom JanSo. Gre za stanje, ki Sloveniji dedalje bolj Skoduje. V mednarodni skupnosti so sprido takega ravnanja drzavne-ga poglavarja zadudeni. Dr. Dr-novSek se domnevno ne bo udelezil bliznjega zasedanja Generaine skupscine OZN, ker da je Uradu predsednika zmanjka-lo sredstev. Predsednik vlade je zagotovil manjkajodi denar, toda drzavni poglavar se z njim node pogovarjati, pad pa vlado napada in kritizira na spletni strani Gibanja za pravidnost in razvoj.
Za mesto zupana mestne obci-ne Ljubljana se poteguje kar §ti-rinajst kndidatov. Naravi in znadaju Slovencev naj bi naj-bolj ustrezal dr. France Arhar, "ode" slovenskega tolarja. Nje-govo kandidaturo za ljubljan-skega zupana je 19. septembra podprl tudi Zbor za republiko.
Maiijan Drohe!
Krutke
Novogoriski zupan Mirko Brulc bo uporabil vse svoje moznosti in pristojnosti za ohranitev druzbe HIT
Na slavnostnem zasedanju mestnega sveta mestne obcine Nova Gorica (sobota 9. septembra), ki je bilo namenjeno proslavljanju obcinskega praznika, je zupan Mirko Brulc obravnaval tudi pogoje in moznosti za nadaljnji razvoj
turizma. Kot najpomembnejsi podrocji za to gospodarsko dejavnost se po njegovem mnenju kazeta trnovsko-banjska planota in obmocje Ajsevice pri Novi Gorici. Tarn poskusajo na enem mestu zbrati in povezati razlicne dejavnosti, kot so padalstvo, zmajarji, konjeniki, igralci golfa... Vse sedanje zamisli so po zatrjevanju zupana zdruzljive ali pa se celo dopolnjujejo z najvecjim turisticnim projektom prihodnjih let, to je oblikovanjem velikega igralnisko-zabaviscnega kompleksa, ki bi ga zgradila druzba HIT in investitor iz ZDA. Usoda projekta pa je odvisna od odlocitev vlade, ki pa jih le-ta se ni sprejela.
Pri razclenjevanju moznosti in zamisli o turizmu v mestni obcini je zupan opozoril na zamisli, ki menda nastajajo na ravni vlade oziroma drzave, da bi namrec vse slovenske igralnice zdruzili v eno podjetje, ki bi se imenovalo Casino Slovenija. Taksna zdruzitev bi odvzela samostojnost druzbi za igralnistvo HIT v Novi Gorici, ki je dohodkovno najbolj uspesna in najvecja v drzavi. Je tudi najvecji davkoplacevalec v Sloveniji. Po omenjeni zdruzitvi bi se financna sredstva zbirala in razporejala v okviru omenjene nove druzbe, Casino Slovenija. Mirko Brulc je o zadevi odlocen in je o njej na slavnostnem zasedanju mestnega sveta dejal: ” Kot zupan sem pripravljen uporabiti vse svoje pristojnosti in zakonske moznosti ter v celoti zastaviti svoj glas in vpliv, da bi se drzava tokrat znebila predsodkov in iskanja kratkorocnih koristi. Druzbi HIT naj dovoli, da uresnici svoje pogumne ideje, pripelje v Slovenijo veliko tujega kapitala in svoje znanje, energije ter obcutek za osvajanje novih trzisc izkoristi za siiritev in bogatitev svoje dejavnosti. Ko sem zvedel, da je ideja o ustanovitvi holdinga Casino Slovenija vstala od mrtvih, bi rad poudaril, da dokler bom jaz zupan, se bo to tezko zgodilo. Kajti uporabil bom namrec vse legalne in legitimne moznosti, da bi idejo o centralizaciji igralnistva preprecil. Ker je javno mnenje na moji strani, me ni strah, da bi komu uspelo premagati nas odpor do omenjene zamisli.”
V Sloveniji brez dela tudi 45 doktorjev znanosti
V Sloveniji so gospodarska gibanja stabilna in zelo ugodna, pri cemer naj bi bilo letosnje leto najbolj uspesno v vsem obdobju od osamosvojitve drzave dalje. Brez zaposlitve je manj ljudi, kot jih je bilo lani, vendar pa nastajajo anomalije. Cedalje tezje dobe zaposlitev tisti, ki so dosegli visoko ali celo akademsko izobrazbo. Najvec tezav imajo druzboslovci, torej absolventi fakultet in drugih visokih sol druzboslovnih smeri, ki so bile v Sloveniji v prejsnjem obdobju oz. v nekdanji Jugoslaviji mocno favorizirane.
Po uradnih podatkih je v Sloveniji trenutno brez dela tudi 45 doktorjev znanosti. Opozarjajo, da pri iskanju zaposlitve diploma o visoki ali akademski izobrazbi ne pomaga, tudi zaradi tega, ker v mnogih okoljih nocejo zaposliti tistih, ki bi lahko ogrozili delovna mesta manj izobrazenih ali usposobljenih. Med doktorji znanosti je sicer cedalje bolj razsirjeno mnenje, da je zaposlitev zanje cedalje bolj odvisna od zvez in poznanstev.
Stranka mladih za brezplacne otroske vrtce v Sloveniji
Stranka mladih Slovenije je predsedniku drzavnega zbora dr. Francetu Cukjatiju izrocila pobudo za spremembo zakona o otroskih vrtcih. Pobudo so poimenovali kot akcijo za brezplacne vrtce za vse otroke. Z njo naj bi prispevali k resevanju problematike predsolske vzgoje in varstva otrok ter omogocili vecjo socialno varnost druzine. Stranka mladih Slovenije zahteva, da drzava tudi pri predsolski vzgoji zagotovi javni vir financiranja omenjene pomembne dejavnosti. Pri tem opozarjajo, da povprecna druzina v Sloveniji za varstvo otrok porabi okrog 20 odstotkov svojih prihodkov.
Pobudo Stranke mladih Slovenije bo predsednik parlamenta izrocil v presojo in nadaljnji postopek pristojnih organov. Toda ni verjetno, da bi bila pobuda lahko kmalu oziroma v celoti sprejeta, posebno ker naj bi slo za spretno politicno potezo v obdobju pred lokalnimi volitvami v Sloveniji. Stranka je za svoj predlog sicer v kratkem casu zbrala dva tisoc glasov podpore.
Foto L. Caharija
Zamisel o spravnem srecanju predsednikov, s katerim bi tri drzave zgodovino prepustile zgodovinarjem ter odprle novo poglavje v politicnih odno-sih, se je pojavila ob osamo-svojitvi Slovenije in Hrvaske. Obe drzavi sta se o srebanju konkretno dogovarjali ze s prejsnjim italijanskim predsednikom, konec julija pa ga je podprl tudi novi italijanski predsednik Giorgio Napolita-no. Tudi slovenski in hrvaSki predsednik, Janez Drnovsek in Stipe Mesic, sta v preteklosti izjavila, da sta za spravno srecanje zainteresirana. Predsednik vlade se je dotaknil Se spomenika braniteljem slovenske meje na Cerju. Stolp, ki je simbol rnoci, upornosti, vz-trajnosti in trdozivosti narod-nega obstoja, "naj spodbuja k narodni enotnosti, krepitvi na-rodne zavesti in utrjevanje moci, da enkrat za vselej prev-ladajo narodni interesi nad po-litidnimi, ideoloSkimi in oseb-nimi", je zakljncil JanSa, ki je kot enega izmed simbolov na-rodnostnega boja na Primor-skem omenil zborovodjo, skla-datelja in kulturnega delavca Lojzeta Bratuza, "ki je zaradi slovenske pesmi moral umre-ti."
Slovesnost z naslovom Viharju kljubujem, ostanem! je bila sicer oblikovana kot sozvobje Sti-rih elementov, ognja, zraka, vode in zemlje, popestrili pa so jo lipicanci, medtem ko so or-ganizatorji zaradi slabega vre-mena odpovedali nastop pa-dalcev. Med drugimi so nasto-pili tudi glasbeni skupi-ni Avtomobili in Farao-ni ter pevka Polona, ki so zapeli posebej za to priloznost uglasbene pesmi Simona Gre-gorcica Na bregu, Ljubke Sorli Magistrale in SreCka Kosovela Pa da bi znal.
Vrnitev Primorske ma-tibrii domovini smo le-tos praznovali drugib, in sicer vspomin na 15. September 1947, dan uveljavitve mirovne po-godbe, s katero je Italija Jugoslaviji odstopila veliko veCino goriSke pok-rajine ter del trzaSke, Istro - juzno od reke Mirne - in jadranske otoke v Jugoslaviji.
Primorska ima izjemne zasluge, da so Slovenci v gospodarskem in duhov-nem pogledu znali ne le ob-drzati stik z razvitejSim in zah-tevnejSim evropskim okoljem, ampak se vanj tudi vkljucevati, je na slovenski drzavni prosla-vi ob dnevu vrnitve Primorske k matiCni domovini na Cerju nad Mirnom dejal premier Janez JanSa, ko je bil v petek, 15.
Slovenske narodne zavesti Pri-morcev stoletja ni mogla zlo-miti nobena tuja sila, ob priho-du faSizma pa so morali pri-morski Slovenci, prvi evropski antifaSisti, seCi po orozju.
"To ni bil nikakrsen terorizem, kot se trudijo nekateri dokaza-ti," je dejal Janäa, ki je poudaril tudi pomen izseljencev in njihovo pomoc v kljucnib tre-nutkih slovenske zgodovine.
podjetniki lazje odlobali za po-mod slovenski kulturi,je dodal. Prebivalcem Posobja je JanSa obljubil izgradnjo novih cest, kar bo "ena najvecjih srednje-robnih nalog slovenske drzave".
Premier Janez JanSa je na drzavni proslavi ob dnevu vrnitve Primorske k maticni domovini na Cerju nad Mirnom spregovoril tudi o zamisli o
t.m., glavni govornik na dozi-vetem ljudskem slavju. Izguba Primorske po 1. svetovni vojni je bila zato po njegovih bese-dah za vse Slovence strahotna. "Slovenija ne more biti uspeäna, Ce ne bo uspeäna tudi Primorska!" je poudaril predsednik vlade in pozel velik aplavz.
Na slovesnosti, ki je potekala ob nedo-konbanem spome-niku braniteljem slovenske zemlje, se je zbralo dva tisoC ljudi.
Priäli so tudi predstav-niki slovenskega poli-ticnega in cerkvenega zivljenja, med njimi predsednik drzavnega zbora France Cukjati in biväi predsednik republike Milan Kucan, ter borcevskib organizacij. Prisotni so bili tudi ministri sedanje slovenske vlade Janez Podobnik,
Andrej Bajuk, Gregor Virant in Janez Bozic ter vrsta drugih uglednih osebnosti.
Foto L. Caharija
Kot pomembnega izpricevalca narodne zavesti Primorcev je omenil pesnika Simona Gre-gorcica, od cigar smrti letos mi-neva 100 let, in opozoril, da slovenska drzava z davki ne bo nikoli zbrala toliko denarja, kot ga potrebuje kultura. Ko bodo gospodarske razmere dolgoroC-no urejene, se bodo tudi
spravnem srecanju treh predsednikov.
"Glede na pobude za spravo med Slovenijo, Hrvaäko in Ita-lijo je treba povedati, da nas zgodovina ne zgolj loCuje, ampak tudi povezuje. Spravne pobude so pozitivne in dobro-dosle, kljub vsemu pa krivda ni ne enaka in ne deljena."
narodne za\ omenil pesr gorcica, od Ci neva 100 lei slovenska dr; nikoli zbrala ga potrebuje gospodarske no urejene
NOVI
GLAS
OB PRAZNIKU MESTNE OBCINE NOVA GORICA
Vojaski helikopter je preletel Gorisko
Goriska in okolica s pticje Perspektive
Pred nami Goriska, od Kostanjevice do gradu, mestnega sredisca proti Furlanski nizini in morju (foto PPP)
Ker smo dasnikarji po poklicu obdutljivi za lepo in radoved-ni, sva se v petek, 8. t.m., rada odzvala vabilu tiskovnega urada me-stne obdine Nova Gorica, ki je na zadetku septembra imela svoj obdin-ski praznik v spomin na zadetek Go-riske fronte 9. septembra 1943. Med Stevilnimi prireditvami je bila tudi predstavitev slovenske vojske, poli-cije in civilne zaSdite, v okviru kate-re je bil predviden prelet GoriSke s helikopterjem slovenske vojske. Sku-pno z zupanom Mirkom Brulcem, ponosnimi vojaSkimi poveljniki z bleSdedimi se eini in z nekaj kolegi smo se kmalu dvignili s travnika v srediädu Nove Gorice in v tiSini strmeli skozi mala oken-ca, medtem ko so hiSe in ljudje pod nami postajali vse manjSi... DuSa je zapela, ko se je pod naSimi nogami zadela razprostirati zelena dolina ali idilidna pokrajina, posejana z gridki in redkimi hiäicami; kar stisnilo pa nas je, ko smo vide-li pogoriSda... Kljub nekoliko obladnemu vremenu smo v daljavi ugledali morje in vi-soki belordedi dimnik trziSke ladjedelnice. Posebno lepo je bilo leteti ob Sabotinovem grebenu, onkraj katerega se razprostira Furlanska nizina, in nad bistro Sodo, ki se vije kot kada.
S ptidje Perspektive je svet nekoliko drugaden. Z enim sa-mim pogledom zajameä ce-lotno Gorisko. In dovolj je, da se malo ozreä naokoli, in pod sabo vidiS zeleno Vipavsko
Mejni prehod pri Rdeci hisi in trg pred njim
dolino, pa kamniti Kras. Nevsakdanji pogled nad dogajanjem! Vlado Kre-slin, naS tokratni intervju-vanec, poje, da "Od vis ine se zvrti". Delno to velja tudi za helikoptrske visine. Pa saj ne gre za vr-toglavico, gre za drugaden obdutek. Siroko razprti pogled na okolico, ki ga obzorje omejuje nekje tarn v daljavi, je za navad-nega dloveka nenavadna izkuSnja. Gre za izkuSnjo letenja, ki vzbuja radoved-nost ze, odkar je helikopter teoretidno zarisal Leonardo.
Zanimiva slika s helikop-trskega izleta je bil tudi bezen, a dovolj zgovoren pogled v kabino s pilo-ti. Dobro opasana pilota sta bila obk-rozena z oceanom gumbov: rumenih, zelenih, rdedih. Pilota v kabini sta s delado na glavi govorila v mikrofon in se nato med seboj zmenila äe zadnje stvari. Helikopter se je zadel dvigovati. Pogled v kabino je bil sicer nekoliko zastrt, ker so bili pred nama drugi novinarji in fotografi. Obdasno pa je bilo le mogode ujeti pilota pri upravljanju helikopterja. In, gledano s kandkom ironije, bi tisto pritiskanje na gumbe lahko celo primerjali z igranjem na Playstation. Ja, priblizno enako. Gre pa za nekoliko bolj realno "igro", ki zahteva zelo dobro pozna-vanje vseh tistih gumbov. In dolgo-trajno urjenje v letenju. Navsezadnje gre za helikoptrska pilota in ne za naj-stnika pred Playstationom!
in DD
Helikopter, s katerim smo se vozili
NOVI
GLAS
Z leve: Loris Mania', Matei Cernic in Aljosa Orel
primeru lepSe.
Tudi letos bomo imeli, Ce upoStevamo samo Clanske drzavne lige v moStvenih panogah, kar nekaj naSih zastavonoS. V odbojki reprezentant Matej Cernic v Novem Urengoju v Rusiji,
Loris Mani^ v Piacenzi v Al ligi, AljoSa Orel in Sandra Vitez v A2, Damir Kosmina v Bl, AleS Feri, Erika Brisco, Mirjam in Ilaria Cernic, Karin Crissani, Viviana Zotti (in mogoCe Se kdo) v B2; v koSarki Daniel Batich v Bl, Jan Budin in Ivan Kralj v B2; v rokometu pa Ivan Kerpan in David Sedmach ze trkata na vrata Clanske ekipe uglednega trzaSkega prvoligaSa. Taki Sportniki, ki nastopajo na viSji ravni od tiste, ki jo premore najviSje postavljeno slovensko druStvo, so nam lahko v ponos in so tekmovalno kajpak v zgled mladim. Zal pa - in tu se strinjamo s Peterlinom - je za njimi Se kar nekaj Slovencev, ki bi lahko okrepili vrste zamejskih ekip, a bodo v resnici igrali proti njim. Le v zenski odbojki mogoCe velja opraviCilo, da slovensko gibanje nudi res skromno igralno raven.
HC
zdruzenja Sloga je na problem Sportnikov, ki jih naSa druStva vzgojijo, nato pa lahkega srca odidejo k sosedu, opozoril odbojkarski trener in Sportni pedagog Ivan Peterlin. Po naSem mnenju se je upraviCeno zgrazal nad tem, da domaci tekmovalci odhajajo v italijanske klube celo v isto ligo, kot jo ponuja slovensko druStvo, in v sredine, kjer jih Cakajo celo
slabSe gmotne in strokovne vadbene razmere. Skratka, kot da bi se razpasla neka moda, da je pri sosedu v vsakem
Zaskrbljujoce!
Beg talentov v zamejskem sportu
Vzadnjih letih vse veC slovenskih zamejskih Sportnikov nastopa v italijanskih druStvih. Pojav je postal Se bolj opazen, odkar je Primorski dnevnik pred dvema letoma zaCel objavljati na Sportnih straneh enkrat tedensko rubriko Slovenci v drugih okoljih. Majhen okvirCek je sCasoma postal obSiren Clanek s Stevilnimi podnaslovi - za posamezne Sportne panoge -, ki zavzema tretjino (ali veC) strani. O umestnosti rubrike je bilo izreCenih iz raznih krogov veC pomislekov, CeS da na PD spodbujajo beg iz slovenskih klubov v veCinsko okolje. StaliSCe Sportnega uredniStva (s katerim se v celoti strinjamo), ki seveda odgovarja v prvi vrsti svojim bralcem, je bilo, da dosezkov pripadnikov slovenske manjSine, pa Ceprav ne
zastopajo druStev, ki so vClanjena v Zdruzenje slovenskih Sportnih druStev v
panogo, ki je slovenski klubi ne gojijo. Drugi kriterij, ki so ga ubrali, je bilo poroCanje o drzavnih Clanskih prvenstvih z izjemo v nogometu, kjer so vzeli v pretres tudi (sicer dezelno) prestizno elitno ligo. Povrh vsega je bil prispevek dokaj bogat in zanimiv in marsikateri Sportnik je sam opozoril novinarje, da tudi sam nastopa
Italiji, z novinarskega vidika nikakor ne gre prezreti ali njih nastope zamolCati. Nekateri tekmovalci se ukvarjajo s
v tem ali onem Sportu v dresu tega ali onega druStva.
Na letoSnjem junijskem obCnem zboru Sportnega
Nogomet
Elitna liga, 1. kolo
Vesna - Palmanova 1:0, Juventina -Fontanafredda 0:0.
Promocijsko liga Torviscosa - Kras 2:0.
1.amateiska liga
Primorec - Moraro 0:0, Primorje - Villesse 1:3
2. amaterska liga
Opicina - Breg 3:1, Villa - Zarja/Gaja 2:1, Ponziana - Sovodnje 2:1.
3. amaterska liga, defelni pokal Mladost - Roiano Gretta Barcola 1:1.
Kosarka
Drzavni pokal C lige, 2. krag
Codroipo - ladran 74:69 po podaljsku. Povratno tekmo
v Gorici so igrali v sredo, ko je bil casopis ze v tisku.
Odbojka
Dezelni pokal
MoSki: Val - Sloga 3:2, Pallavolo Trieste - Val 0:3.
fenske: Sloga - Altura 0:3.
Pokal Bazoviükih zrtevv priredbi §Z Sloga
33. izvedbo mednarodnega turnirja si je med moskimi zagotovila sesterka iz Logatca, med zen-skami pa so bile najboljse odbojkarice iz Celovca. Slogina zenska vrsta je bila druga, moska posta-va pa je zasedla drugo mesto. Clana domacega drustva Irina Pertot in Kristjan Stopar sta bila naj-boljsa igralka in igralec troboja.
Sportni ribolov
Tekmovalci Trzaskega pomorskega kluba Sirena Janko Brecelj, Devan Radovic in Andrea lisjak so na posebnih olimpijskih igrab v sportnem ribolo-vu v Setubalu na Portugalskem v dresu italijanske reprezentance med mladinci v disciplini pali-ce s colna osvojili zlato kolajno ekipno.
CLOVEK JE PRISTAL NA LUNI? DA, DA, NEDVOMNO...
Zmedeni E.T.
T /~ ako bi bilo Spielbergove-1^ muvesoljCkuE.T.-juhu-±\do, ko bi nesreCno pri-stal na zemlji danes in ne pred skoraj petindvajsetimi leti. Ko bi danes E.T. pristal v Italiji, kako bi lahko spet poklical do-mov?
Tim? Vodafone? Wind? Ko bi sklenil pogodbo z enim od ope-raterjev, bi mu takoj ostali po-nudili vse mozne ugodnosti: posebne cenovne ponudbe »you and me« povezane z ve-soljem, najnovejSe modele te-lefonCkov v obliki vesoljske ladje, videotelefonCke vkljuC-no z Valerio Marini, ki vpije: »VideokliCime!«. In Ce Se to ne bo dovolj, bi E.T.-ju verjet-no podarili Megan Gale in Elisabetto Canalis.
E.T. bi morda tako le ostal na zemlji. Pomagal bi reSevati neprijetne zapetljaje, ki so nastali v prejSnjih tednih s Telecomom. BivSi predsed-nik te druzbe Marco Tron-chetti Provera se je naenkrat zavedal, da je stanje njegove druzbe zaskrbljujoCe. Saj ve-ste, globalizacija zahteva svoje: Stevilna konkurenca, zahtevni kupci. Cim bolj glo-balna mora postati zato tudi ponudba. In zato s telefoni zaCenjate dobivati tudi zelo Siroko medijsko ponudbo. Ali vsaj to je zelel Tronchetti Provera izvesti. Seveda pred nerod-nim spodrsljajem, v katerega je
bil vpleten sam vrh italijanske vla-de s Prodijem in njegovim oseb-nim svetovalcem Rovatijem na Ce-lu. Morda se je to zgodilo, ker je bil Prodi nezadovoljen z raCuni za te-lefon, ki jih je dobival od Teleco-ma. Pa si je rekel: »Jim bom ze jaz pokazal!«. Afera je navsezadnje oSkodovala oba glavna akterja, Tronchettija-Provero in Prodija (ter Rovatija).
Kljub temu bo zamisel o restruk-
turaciji italijanskega telefonskega velikana, Ce bo seveda uresniCena, zelo zanimiva. NaCrt namreC predvideva loCitev stacionarne (Telecom) od mobilne telefonije
(Tim). Druzba Telecom bi se od-slej ukvarjala samo s stacionarnim telefonskim sistemom. Po naCrtu naj bi v Telecom s pomembnim delezem vstopila tudi druzba News corp Ruperta Murdocha, najveCjega svetovnega medijskega mogotca. Telecom bi tako postal media Company, to je medijska druzba, ki bi se pomembneje umestila na italijansko medijsko trziSCe. Slo bi za bolj ali manj ne-posredno kljubovanje Beiiusco-nijevemu monopolu na italijan-skem medijskem trziSCu, predv-sem	na	podroCju
novotehnoloSkih digitalnih tele-vizij.
Telecom namreC ze nadzira tele-vizijsko postajo La7, ki je v zadnjih letih opravila opazen korak naprej v kakovosti vsebin in gledanosti. Z zakonom Gasparri, ki ga je Berlu-sconijeva vlada izglasovala leta 2004 in ki je velik poudarek dajal digitalizaciji televizije, je Tronchetti Provera ustanovil tudi digi-talno postajo La7. Zakon Gasparri pa je bil, tako kot Stevilni drugi zakoni v prejSnjem mandatu, pi-san na kozo Berlusconiju. NajveCji projekt z digitalizacijo je Cisto sluCajno izpeljala druzba Mediaset s Sopkom digitalnih progra-mov Mediaset premium. Glavna ponudba teh digitalnih progra-mov je bila nogometno prvenstvo v zivo. In na tej toCki se zgodba za-
plete Se z enim igralcem, ze omenjenim Murdochom. Pred pojavom digitalne televizije je namreC njegov Sky-Italia imel monopol nad predvajanjem italijanskega prvenstva v zivo. Mediaset premium pa je po priho-du na trziSCe, ki mu je botroval predvsem Gasparrijev zakon ad personam, oklestil konkurenC-ni Sky. Medtem ko je namreC Sky ponujal prvenstvo v celoti (paket 38 tekem), je Berlusconi jr. izstrelil ponudbo, po kateri je kupec lahko odkupil manjSe pakete treh tekem. Kupec se s to ponudbo torej lahko osredotoCi samo na najbolj zanimive tek-me in za ta paket potrosi nepri-merno manj kot za paket vseh
38	tekem. Murdocha je seveda to razkaCilo. Povezavo Murdo-ch-Telecom (La7) lahko beremo torej tudi kot poskus rnaSCe-vanja Berlusconiju in Mediase-tu za zakon Gasparri. Tronchetti-Provera je bil sicer v tako restrukturacijo prisiljen za-radi finanCne krize svoje druzbe. Ce pa bo naveza News Corp
-	La 7 uspeSna, se bo to obresto-valo tudi druzbi Telecom. Poleg Murdochovega maSCevanja bomo namreC priCe tudi ojaCenju postaje La7 v analogni in digi-talni obliki.
Bogve, ali se bodo pri Telecomu Se spomnili, da so se nekoC uk-varjali s telefoni. E.T. bo morda znova potreboval pomoC.
Andre) Cernic
Slovensko gorsko kolesarstvo
Tanja Zakelj -svetovna prvakinja
LetoSnje svetovno prvenstvo v gorskem kolesarjenju je postavilo na vrh stopniCk Slovenko iz Primorske. Se mladoletna IdrijCanka je zmagala v olimpijski disciplini - krosu v kategoriji mladink. Njen uspeh pa je dopolnila Se njena klubska kolegica, mlada Clanica Nina ITomovec z izvrstnim sedmim mestom.
LetoSnje svetovno prvenstvo v Rotorui na Novi Zelandiji pravzaprav ni prineslo veCjih preseneCenj, saj je tudi nova svetovna prvakinja lani osvojila bronasto medaljo, letos pa ze zlato tudi na evropskem prvenstvu v Chies d' Alpagu in za letos napovedovala naskok na sam vrh. Seveda ne brez borbene voznje, saj je privozila na cilj z rahlo krvaveCim obrazom. Vsekakor je to najveCji uspeh slovenskega kolesarstva nasploh in ne le gorskega, je povedal trener, sama pa po koncu: "Na zadnjem spustu sem ze vedela, da bom zmagala. Po startu sem bila v ozadju, na prvem vzponu, kmalu za tem, sem zaradi tekmovalk za trenutek Se
celo ostala na mestu. Toda potem sem vozila svoj tempo, ne glede na tezavnost proge in jih zaCela prehitevati... lani, na prvenstvu v Livignu je bilo veliko veC gledalcev in boljSe vzduSje ter sem tretje mesto obCutila bolj intenzivno. Vseeno mi zmaga veliko pomeni in zelo sem zadovoljna tudi s svojo voznjo. Res sem odpeljala dobro dirko. Ni bilo tezav." Kot je povedal reprezentanCni trener Luka Zele, je bila na sredini proge pred njo samo Se Francozinja (slovaSkega porekla) Julie Krasniak, ki si je privozila kar pol minute prednosti. Na vratolomnem spustu pa so se stvari obrnile in Tanja jo je ulovila. Toda potem ji je Francozinja zopet uSla naprej, a ne za dolgo. Tanja jo je ulovila in prehitela na najbolj riziCnem delu spusta ter dospela pred njo na cilj, kar z dvajsetimi sekundami prednosti. Celotno progo je Tanja vozila "z glavo". Francozinja je bila realno moCnejSa, vendar glave ni imela na pravem mestu...
MM
FRlULi VENEZIA GIULIA
Ospiti di gente unica
Comunitä Montana del Torre, Natisone e Collio
C0NS0RZI0 TURISTICO GORIZIA E L’ISONTINO
Provincia di Gorizia
FondazionE
(AMERA 01C0MMERCI0 INDUSTRIA ART1GIANAT0 EAGRIC01TURA DI GORIZIA
l-RIUl.l VIA DK1
Collio
srl
Movimento Turismo del Vino Friuli Venezia Giulia
Obcina Gorica Odbornistvo za Turizem
Okusi Srednje Evrope
Trije praznicni dnevi na trgih in ulicah, kjer se srecujejo srednjevropski ljudje, jedi in vrna.
NOVI
GLAS
Slovensko stalno gledalisce
Nova sezona, onkraj robov strasti v drugacnem jeziku
nenavadno sodobno igro strastne ekstaze, pijanega CaSCenja in norosti v reziji Vita Tauferja. Prva igra je nasta-la v koprodukdji s SNG-Nova Gorica z izrednim pri-spevkom Ministrstva za kul-turo RS. Marko SosiC bo rezi-ral tezko priCakovano drama-tizaciio romana Borisa
nega s strastjo bivanja in smrti, odkrivanja, spoznavanja in reflek-sije", je dejal umetniSki vodja Slo-venskega stalnega gledaliSCa Marko SosiC na tiskovni konferen-ci, ki je v sredo,13. septembra, po-tekala v Kulturnem domu v Trstu in na kateri so predstavili ponud-bo zamejskega gledaliSCa v sezoni 2006/07.
Ceprav ne moremo nove sezone
SSG izenaCiti s povsem novo dobo naSega teatra, gre vseeno izposta-viti pozitiven trenutek, v katerem priCenjata kader in osebje letoSnjo gledaliSko avanturo. O tem je na novinarskem sreCanju spregovoril predsednik Upravnega sveta SSG Boris Kuret, po Cigar mnenju se nova sezona opira na pozitivne
uänke lanske. Ta je bila namreC res uspeSna, kar je privedlo do od-pisa obresti, ki bi jih SSG po po-godbi moralo izplaCati trzaSki obCini, Ce sezona ne bi bila uspeSna. Dober razplet okoliSCin je privedel do tega, da je dezela do-delila SSG status pravne osebe. "Letos je gledaliSCe delovalo po za-stavljenem finanCnem naCrtu in zato se je treba zahvaliti tudi izred-
Politika oz. drama politike kot konCna konsekvenca utopije o ureditvi starega in novega sveta." Uprizoritve bodo z odpiranjem vpraSanj zagotovo razgrnile tudi Siroko dialektiCno podrofje te-meljnih bivanjskih vpraSanj so-dobnega Cloveka, "ki so ob dveh osnovnih temah tudi nevidna nit letoSnje sezone v celoti", za&nSi z Evripidovo tragedijo Bakhantke,
obänstvu ponudila vpogled v svet "razliäiih", ki se ne morejo ne iz-raziti ne ziveti v skorumpiranih druzbah; Diego De Brea bo na oder postavil Molierovo komedijo Zdravnik po sili. Med gostujoämi predstavami bo oder Kulturnega doma sprejel plesno pesnitev SNG Baleta iz Maribora Radio & Juliet v koreografiji Edwarda Cluga; Paolo Rossi pa bo obänstvu predstavil
me spravila. Tu sedi osem mozakarjev. Resda so veänoma ze v letih, a ne vsi. Nekaj so tudi popili, tako da znajo biti korajz-ni. Ce se vzge, bo kriza. Na Her-mana, ki mi sedi za hrbtom, ne morem raCunati..." mi je Sibalo po glavi v tistih trenutkih tiSine, ki pa jih je k sre£i prekinil ni£ hu-dega sluteCi natakar. Skupini pri sosednji mizi je prinesel novo rundo dragih zganih pijaC in priCakujoCe so zaCeli stegovati roke proti kozarcem ter v tre-nutku pozabili na "zoprno" rdeCelasko pri sosednji mizi, ki se bori za kravje pravice.
"Mater jim primitivno!" se Jana Se vedno ni mogla pomiriti, a je vseeno toliko znizala glas, da sem jo sliSal samo jaz.
Strinjal sem se z njo. Popolnoma sem se strinjal, a sem jo vseeno miril. Ko sta se Cez nekaj Casa mi-mo restavracije in proti njenemu vhodu sprehodili dve kravi, ju ni zadel noben kamenCek, kar je bila Janina mala zmaga. Lastnik restavracije ju je zagledal, ko sta se priblizevali prvim mizam. Po£a-si jima je Sei naproti. S prijaznim trepljanjem ju je preusmeril na-zaj na obalo. Ko bi le bilo vedno in povsod tako.
/dalje Nace Novak
svoje Igralce. Izven abonmaja bo SSG ponudilo monokomedijo Mame - MiCkene, straSno miCkene tragedije neapeljskega avtorja An-nibala Ruccella v reziji Alessandra Marinuzzija (iz neapeljskega izvir-nika je tekst v naSe nareCje preve-del Danijel Malalan). V produkciji SSG pa bodo tudi pesniSka in lite-rarna sreCanja (v sodelovanju s SK in DSI), lutkovna predstava za najmlajSe Olgica in mavrica avto-rice Mjute Povasnice v izvajanju Vesne Hrovatin in reziji Marka So-siCa, predstavitev izbora songov Aleksandra Vodopivca iz velike zakladnice otroSkih predstav SSG v izvedbi Stojana Colje; izven abonmaja bo SSG predstavilo Se druge gostujoCe predstave, in sicer delo Darka Lukica Tesla-Clovek izven Casa v reziji Tomaza Pandurj a, Kvartet Heinerja Mullerja v reziji J. M. Pesantija, monokomedijo SaSe PavCka Al' en al' dva v interpreta-ciji AleSa ValiCa, avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya Zasledo-vanje in predstavo Renata Sartija Nikdar mrtvi v izvedbi Beba Stor-
tija. SSG bo tudi letos nadaljeval sodelovalo z zdruzenjem S/paesa-ti-Raz/seljeni in zdruzenjem Me-diterraneo Folk Club.
Zanimiva novost v letoSnji sezoni je gledaliSka Sola SSG, ki je nasta-la na podlagi sodelovanja z ZSKD, Slovensko prosveto iz Trsta in Zve-zo slovenske katoliSke prosvete iz Gorice. Gre za celoletni teCaj, ki naj bi se nadaljeval in razvijal tudi vprihodnjih letih. Projekt si priza-deva, da bi s svojo ponudbo nudil mladim moznost resne gledaliSke izobrazbe. Dejavnosti bodo po-tekale od oktobra 2006 do maja 2007 v Trstu, Gorici in Spetru v pozno popoldanskih urah. TeCaj-niki - doslej se je prijavilo ze 30 in-teresentov - bodo ob delu s posa-meznimi mentorji aktivno osvaja-li prvine dramske umetnosti, oblikovali bodo obCasne intenziv-ne delavnice in skupaj pripravili zakljufino produkcijo. Solo bodo pod mentorstvom Maje Lapornik Pelikan vodili priznani slovenski in italijanski gledaliSki ustvarjalci.
Igor Gregon
Onkraj robov strasti v dru-gaCnem jeziku. To je oz-naka, s katero "smo zele-li pospremiti sezono, ki je pred na-mi. A vendarle ne z namenom, da bi jo vklenili v strogo doloCeno smer, temveC z mislijo, da bi tako odprli duhovno SirSi prostor doje-manja sodobnega sveta, naselje-
nemu prispevku italijanskega kulturnega ministrstva. Prihodnje le-to pa potrebuje gledaliSCe 250 ti-so£ evrov, da bo lahko vsaj delovalo", je dejal Se predsednik Kuret. UmetniSki vodja je nato novi-narjem poblize orisal letoSnjo ponudbo, ki vsebinsko prinaSa dve prepoznavni temi: "To sta Eros in
Pahorja Spopad s pomladjo, ki rav-no tako kot prva predstava sodi v produkcijo SSG. Na novinarskem sreCanju je trzaSki pisatelj izrazil zeljo, da bi ta zgodba "pozitivno vplivala na mlade in jih poduCila, kako se upreti zlu". Pasolinijeva politiCna drama-drama politike Svinjak v reziji Ivice Buljana pa bo
Pahorjem (foto IG)
Za nas jezik
Voluntariataliprostovoljno delo?
Voluntariat in volunterstvo sta jezikovna spacka, ki ju pogosto srecujemo v casopisih tostran in onstran slovenske meje. Nastala sta pod vplivom italijanskega volontariato, ki je v preteklosti pomenilo prostovoljno sluzenje vojaScine, zadnja desetletja pa pomeni predvsem prostovoljno delo, ki ga drzavljani opravljajo prostovoljno in brezplacno v korist revnih, duSevno in telesno prizadetih, zaznamuje pa tudi organizacije, v katerih se prostovoljci zbirajo.
Slovenscina pozna izraza voluntarizem in voluntaristicen. Prvi zaznamuje "miSljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji". Obstajata pa tudi filozofski in psiholoSki voluntarizem, ki oba poudarjata pomen volje. Vendar v nobenem primeru ti izrazi nimajo zveze z italijanskim volontariato.
V slovenscini smo poznali izraz prostovoljec predvsem za ljudi, ki so se javili za kako nevarno delo ali so stopili prostovoljno v vojsko. Ta pomen se se vedno ohranja. Vendar ima Se en dodaten pomen: zaznamuje cloveka, ki ob delu prostovoljno in zastonj dela v prid bliznjika. To njegovo delo je prostovoljno, ni prisiljeno, zato je toliko vec vredno.
r* Simon Gregorcic ob 100-letni« smrti
Pod jesen gre! A cas noben ni kmetu ljubsi kot jesen. Pomlad je cas cvetü in nad, a cas skrbi in dela tudi, poleti moz potän se trudi, a jesen da mu hlad in sad, za strah in skrb in trud obilo mu vrt in polje da placilo.
L.
ib
(Andreju Einspilerju ob zlati masi)
da
onkraj tobov sttast i v
drugacnem j >-
Vpisujemo abonma za sezono 2006/07
TRST
Gledaliska blagajna 040-362542
GORICA Kulturni dom
0481-33288
Vabilo k abonmaju
Ob 20.30
PIAF, EDITH PIAF
Znadnapisi vitalijanscini
Igra in poje: Vesna Pernarcic Klavir: Jozi Salej
c
Info vstopnice:
Brezplacna stevitka___
800214302
Danes, 21.09.2006
Kulturni dom - Trst
Ob 22.30
PUPKIN KABARETT
Enkratna nocna selitev iz Miele v SSG
SLOVENSKO STALNO GLEDALISCE TEATR0 STABILE SL0VEN0
www.teaterssg.it
Vodstvo SSG na tiskovni konferenci s pisateljem Borisom
Prijetna goveja domacinka, igradi katere je Jana nadrla skupino francoskih objestnezev
Pes po Korziki (19)
Med morjem in gorami
Ceprav restavracija v kam-pu s tipiCno teraso, veliki-mi reklamnimi panoji za sladolede in s pridihom rahle ne-marnosti (V Sloveniji bi ji inSpek-cijske sluzbe zagotovo ne dovoli-le obratovati) ni napo-vedovala gurmanskih uzitkov, sva dobila prav to. VeCer ob ribjih specialitetah so nama (Se posebej Jani) neko-liko zagrenili le gostje pri sosednji mizi. Slo je za skupino, ki je z vod-nimi skuterji v sprem-stvu motornega folna potovala od zaliva do zaliva. Ze na prvi po-gled je bilo oätno, da gre za zdruzbo dobro stojeäh modelov, saj so se nalivali s precej dragimi pijaCami, pa tudi njihove cunje so priCale o tem, da ne zi-vijo od socialne pod-pore. Bili so malce gla-sni, a Se ne moteä. Za naelektre-no vzduSje so poskrbeli s tem, ko so zaCeli kar tako, brez zveze, iz
gole CloveSke objestnosti, frcati kamenCke v mimo sprehajajoCo se kravo, tisto s punkersko frizu-ro. Da je to naredil eden mlajSih med njimi, star okoli petindvaj-set let, sem Se nekako razumel,
podbradki, je Jani prekipelo. Ti-stega, ki je odfrcnil zadnji ka-men&k, je kar nadrla, da je samo topoumno buljil vanjo. "Pusti pri miru kravo! Kaj ti je za-boga naredila, da jo obmetavaS?" tako nekako se je glasil Janin na-pad, izveden v angleSäni. Ze precej pleSasti in tolsti CloveCek vse-ga zagotovo ni razumel, a razumel je bistvo, tako kot vsi ostali.
CeS, fant iSCe naCin za potrditev v ekipi starejSih, ko pa so mu sledi-li Se nekateri sivolasi gospodje s
Potem je bilo nekaj trenutkov vse tiho.
"Super, Jana. V dobro godljo si