Delo tujih učiteljev
na Gimnaziji Novo mesto
Maja Hren
Gimnazija Novo mesto
V članku bomo predstavili delo s tujima učiteljema angleškega jezika
na Gimnaziji Novo mesto, in sicer organizacijo dela, ki poteka na
različne načine, v razredu, individualno s posamezniki ali v manjših
skupinah, v dramski skupini, in drugo sodelovanje z njima. V članek
smo vključili učno pripravo ure s tujim učiteljem, pričevanja dijakov
o doživljanju tovrstnega dela in pogled tujih učiteljev na življenje v
Sloveniji.
Ključne besede: tuji učitelj, angleščina, metode dela, inovativno učno
okolje, medkulturnost
Uvod
Na Gimnaziji Novo mesto smo v letih 2013–2015 sodelovali v ra-
zvojnem projektu Obogateno učenje tujih jezikov (outj 3) Za-
voda za šolstvo, katerega cilj je bil izboljšati kakovost poučeva-
nja in učenja tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah, in sicer
z uvajanjem inovativnih pristopov k poučevanju z vključevanjem
tujih učiteljev v izvedbeni kurikul. Program med drugim vkjučuje
razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti, tj. zmožnosti
sporazumevanja v tujih jezikih in v materinščini na medkulturno
ozaveščen in medkulturno občutljiv ter medkulturno kompeten-
ten način; gre za avtentičen način, za katerega je značilno vklju-
čevanje tujih učiteljev ciljnih tujih jezikov kot njihovih domačih
govorcev v učni proces. Projekt sledi didaktičnim načelom tim-
skega poučevanja v medkulturnih timih, tj. v poučevalnih parih
slovenskih in tujih učiteljev (Pavlič Škerjanc 2010).
Upoštevajoč spoznanja in cilje omenjenega projekta na Gimna-
ziji Novo mesto pri pouku angleščine uspešno sodelujemo s tujima
učiteljema in nenehno nadgrajujemo delo z njima. Na naši šoli že
tri leta sodelujemo z angleškima učiteljema Gilly Roebuck in No-
elom Fitzpatrickom. Gilly je učiteljica angleščine in drame z uči-
teljskimi izkušnjami in prihaja iz Anglije, Noel, ki prihaja iz Irske,
pa je po poklicu bolničar.
Pri delu s tujima učiteljema bi radi ustvarjali in razvijali ino-
vativno odprto učno okolje, tako da sledimo nekaterim njegovim
vodenje 3|2016: 41–51
Maja Hren
značilnostim. Lastnosti inovativnega odprtega učnega okolja so
med drugim zagotavljanje kakovostnega učenja, pri katerem se
formalno in neformalno učenje smiselno dopolnjujeta. Odprto
učno okolje omogoča pridobivanje različnih izkušenj in priložno-
sti za razvoj ter spodbuja ustvarjalnost in avtentičnost učenja. Po-
nuja različne oblike učenja ter vkjučuje formativno spremljanje
kot pomemben element pri samoreflesiji in samoregulaciji znanja
učencev (Komljanc b. l.).
Način dela
Delo s tujima učiteljema na šoli poteka na več načinov, v razredu,
individualno ali v manjših skupinah, v sklopu dramske skupine,
pri izvajanju obveznih izbirnih vsebin (oiv) in drugih dogodkih
na šoli.
V razredu
Vsi razredi se z enim ali drugim tujim učiteljem srečajo vsaj enkrat
na teden. Vsak učitelj angleščine delo z njima načrtuje glede na
potrebe pouka in želje dijakov. Glede na to, da smo si za cilj zadali
dvigniti raven komunikacije v tujem jeziku in jo narediti čim bolj
avtentično, poskušamo uvajati in prepletati več metod dela.
Tuja učitelja pri pouku interaktivno sodelujeta z domačim pred-
vsem pri obravnavi medkulturnih tem in pri ozaveščanju o med-
kulturnih razlikah, saj v tem vidimo največjo dodano vrednost.
Med temami, ki jih obravnavamo, so prazniki in praznovanja, na-
čin življenja, odvisnosti ipd. V višjih letnikih se lotimo zahtevnej-
ših družbenokritičnih in političnih tem: primerjamo šolske in po-
litične sisteme, pogovarjamo se o medvrstniškem nasilju, delova-
nju nevladnih organizacij in drugih aktualnih vprašanjih. Velika
prednost je nenehna primerjava ne samo med Slovenijo in An-
glijo, ampak tudi med Irsko in Škotsko, kjer sta oba učitelja živela
in delala. Velikokrat tako dijaki kot učitelji ugotovimo, da so nepo-
sredne informacije, ki jih dobimo, dobrodošla nadgradnja našega
znanja in vedno znova priložnost, da se naučimo česa novega. Ve-
lika prednost je tudi v raznolikosti besedišča, ki ga tuja učitelja,
kot govorca z različnih jezikovnih področij, uporabljata. Metoda
dela v razredu je največkrat diskusija ali razlaga z razpravo. V ve-
čini razredov se je to pokazalo kot najboljši način dela, saj dijaki
zelo dobro sodelujejo, veliko sprašujejo in se odzivajo. Vzdušje v
razredu je sproščeno, vendar delo zato ni nič manj resno in inten-
zivno.
42
Delo tujih učiteljev na Gimnaziji Novo mesto
Ker je gospa Roebuck tudi učiteljica literature, redno sodeluje
pri obravnavi literarnih del v vseh letnikih, še posebno v četrtih
pri obravnavi maturitetnih besedil in poezije. Dijake spodbuja k
lastnemu razmišljanju in osebnemu doživljanju literarnih del ter
h kreativnemu pisanju. Drugačen, velikokrat inovativen pristop k
obravnavanih besedil, zelo bogati delo pri pouku.
Literarnim delom v vsakem letniku namenimo nekaj ur. V na-
črtu za šolsko leto 2015/2016 je bila obravnava naslednjih literar-
nih del:
• 1. letnik: tri skrajšane različice angleškega leposlovja v sklo-
pu bralne značke, ki poteka pri pouku po izboru posamezne-
ga učitelja. Učitelji so lahko izbirali med naslednjimi deli:
May Alcot: Little Women,
Thomas Hardy: Far from the Madding Crowd,
Charles Dickens: Great Expectations,
John Grisham: The Pelican Brief.
• 2. letnik: Edgar Allan Poe: The Masque of the Red Death.
• 3. letnik: Mark Haddon: The Curious Incident of the Dog in the
Night-Time.
• 4. letnik: maturitetna besedila.
Kot primer učne ure pri obravnavi literarnega dela s tujim uči-
teljem v 2. letniku prikazujemo obravnavo kratke zgodbe The Ma-
sque of the Red Death pri angleščini.
Uvod. Podlaga za učno uro je kratka zgodba E. A. Poeja The Ma-
sque of the Red Death oziroma odlomek iz Maske rdeče smrti, ki
so jo dijaki obravnavali pri uri slovenščine. Pri angleščini smo se
odločili, da bomo v duhu medpredmetne povezave in nadgradnje
omenjeno delo prebrali in poslušali v izvirniku in poiskali soro-
dna besedila v sodobni glasbi, ki je mladim blizu. Ker je cilj tega
didaktičnega sklopa razvijanje bralne sposobnosti za samostojno
ustvarjalno branje celostnega književnega besedila in njegovo do-
življanje pa tudi aktivno in kreativno izražanje mnenja ter razvija-
nje sposobnosti, kako pridobljeno vsebinsko znanje o literarnem
delu uporabljati na višji taksonomski ravni, se mi je zdelo zelo po-
membno, da dijaki dobijo tudi navodila in smernice tuje učiteljice,
ki veliko bolje kot jaz obvlada kreativno pisanje in izražanje.
Načrtovanje pouka. Pri slovenščini se dijaki seznanijo s pisa-
teljem E. A. Poejem in značilnostmi gotskega romana. Pri angle-
ščini jim predstavim svoje zamisli o izvedbi pouka kot nadaljeva-
nje obravnave književnega dela v tujem jeziku. S tujo učiteljico se
43
Maja Hren
dogovoriva o najinih vlogah pri timskem poučevanju in dejavno-
stih dijakov in pripraviva naloge. Pouk sva razdelili v dva dela: v
prvem sem predstavila bistvene značilnosti in terminologijo got-
skega romana oziroma kratke zgodbe, poslušali in istočasno brali
smo delo v celoti, sledil pa je bolj ustvarjalni del, ko je tuja uči-
teljica temo smrti in gotike ponazorila s sodobno skladbo in dija-
kom prestavila način, kako lahko novo pridobljeno znanje krea-
tivno uporabijo v svojih izdelkih. Za to sva potrebovali tri šolske
ure, nekaj je bilo tudi domače zadolžitve.
Potek in opis učnega procesa:
• Tema: Smrt in minljivost v zgodbi The Masque of the Red De-
ath in pesmi My Boy Builds Coffins.
• Tip učne ure: uvajanje, obravnavanje nove snovi.
• Učne oblike: frontalna, skupinska, delo v parih, individualno
delo.
• Metode: razlaga, delo z besedilom, delo z av-gradivi.
Cilji:
• Vsebinski: elementi gotskega romana, branje in poslušanje
zgodbe, poslušanje videa My Boy Builds Coffins, izdelava
storyboarda.
• Procesni: razmišljajoče in kritično branje, odkrivanje slogov-
nih značilnosti, samostojna interpretacija in vrednotenje be-
sedila, razumevanje in interpretiranje simbolov, delo z viri,
izdelava likovnih izdelkov, iskanje skupnih točk v dveh bese-
dilih, sodelovanje pri skupinskem delu, kritična presoja.
Potek dejavnosti je prikazan v preglednici 1.
Refleksija domačega in tujega učitelja. Učitelj angleščine ima pri
obravnavi literarnega dela na voljo veliko spletnega gradiva, ki
mu pomaga, da delo približa dijakom. Medpredmetno sodelova-
nje med slovenščino in angleščino se pokaže kot odličen način za
obravnavanje literature, obravnavani snovi daje smisel, navzoč-
nost tujega učitelja pa ustvarja avtentično okolje. Prednosti, ki jih
vidim v timskem poučevanju s tujim učiteljem in kombiniranju
dejavnosti, so večja motivacija in angažiranost dijakov ter bolj ka-
kovostno in trajnejše znanje. Z branjem in hkratnim poslušanjem
besedila dijaki zares dojamejo literarno delo ne glede na to, kako
zahtevno je, in so na to ponosni. Čeprav je zanje to tuj jezik, šele v
angleščini zares doumejo sporočilo in pomen besedila. Ponosni so
tudi na svoje končne izdelke, saj ti kažejo, da besedilo razumejo
na višji taksonomski ravni.
44
Delo tujih učiteljev na Gimnaziji Novo mesto
preglednica 1 Potek dejavnosti
Etape Dejavnosti učitelja Dejavnosti dijakov
1. ura: uvod
(domači učitelj)
Napove cilje, okvirni potek učne ure in
vsebino z vprašanji: What are you most
afraid of? Why? What is your favourite
scary story/film and why? Music?
Images? Recurring themes? What is
Gothic? Brainstorm features of Gothic:
preveri, kaj dijaki že vedo o pisatelju in
gotskem romanu; razloži bistvene
značilnosti gotskega romana in
terminologijo ter razdeli učne liste;
skupaj pregledamo odgovore.
Ponavljajo snov slovenščine;
odgovarjajo na vprašanja; rešujejo
učne liste; uskladijo izraze z ustreznimi
definicijami.
2. ura: jedro Na kratko predstavi zgodbo črtice;
predvaja celoten zvočni zapis besedila
z YouTuba; razdeli dijake v pare in jim
da navodila za obravnavo besedila,
iskanje simbolov in globljih pomenov
posameznih sestavin besedila; preveri
odgovore in po potrebi pojasni
nerazumljive dele besedila.
Zapišejo ključne elemente zgodbe in
določijo temo: smrt in minljivost;
poslušajo zgodbo in hkrati berejo
besedilo, ki so ga prej natisnili iz
spletne učilnice; v parih poiščejo
sestavne dele besedila, opis sobe,
glavne osebe in smrti; iščejo in
razlagajo simbole.
Domača naloga: dijaki napišejo
sestavek z naslovom: What is the main
message of the short story?
3. ura: sklep
(tuji učitelj)
Pregleda in komentira domače naloge;
predvaja video skupine Florence and
the Machine My Boy Builds Coffins;
razdeli učne liste z besedilom pesmi;
pojasni besedišče; razdeli dijake v pet
skupin, vsaka dobi delovni list s
storyboardom; dá jim navodila, naj
narišejo zgodbo pesmi z elementi
Maske rdeče smrti.
Berejo domače naloge; poslušajo in
berejo besedilo pesmi; poiščejo
podobnosti med Poejevim besedilom in
sodobno pesmijo; med seboj sodelujejo
in ustvarjajo slikovni zapis sodobne
pesmi (storyboard); predstavijo svoje
izdelke in aktualizirajo temo smrti.
Za učinkovitost timskega pouka je zelo pomembna tema, ki jo
učitelj izbere. Seveda je učinek največji, če se dijaki z njo lahko
poistovetijo in o njej govorijo iz osebnih izkušenj. S pravilno kom-
binacijo medpredmetnega in timskega sodelovanja pa jih lahko
učitelj pritegne tudi k temi, ki jim sprva ni blizu. Dijake v našem
razredu je tema učne ure, in sicer smrt in minljivost, zelo prite-
gnila. Čeprav so se spopadli z delom, ki je v izvirniku zelo zah-
tevno, saj je polno neznanih ali arhaičnih besed, so ob izjemno
doživetem branju besedila na videoposnetku spoznali, da lahko
razumejo celotno zgodbo in celo uživajo v njej. K razpoloženju
in vživljanju vanjo je zelo pripomogla tudi mračna, srh zbujajoča
glasba, ki je na videoposnetku ves čas spremljala bralčev glas.
Še posebno so dijaki uživali v izdelavi storyboarda in nekateri
45
Maja Hren
so zelo domiselno vpletli elemente kratke zgodbe v pesem (barve,
maske, trdnjavo, uro). Pri nekaterih se je pojavil odpor do kreativ-
nega izražanja in iskanja povezav med obema deloma; pri odprav-
ljanju te težave je bila zato ključna tuja učiteljica, ki je dijake ves
čas spodbujala in poudarjala, da je vse, kar ustvarijo, sprejemljivo
in da ne morejo narediti napake. Začetno nelagodje in kasnejša
večja usvarjalnost sta bila tudi posledica tega, da dijakom ni dala
zelo jasnih navodil, kako se lotiti naloge, saj je hotela, da bi sku-
pine same prišle do rešitve.
Zelo pomembno je, da dijake navajamo k večji samostojnosti
in ustvarjalnosti pri iskanju rešitev in odgovorov. Učitelji jim po-
gosto dajejo preveč podpore in informacij, in ker so te prakse že
navajeni, je od njih zelo težko dobiti kaj bolj izvirnega. Učitelji
prehitro popustimo ali se celo ustrašimo njihovega začetnega od-
pora ali zbeganosti pri reševanju nalog in problemov. Vendar je
treba le vztrajati in dati dijakom jasna, čeprav ne preveč usmer-
jena navodila ter dovolj časa, da sami v skupini ali med skupinami
rešijo dani problem. Timsko poučevanje daje učitelju možnost, da
je hkrati posredovalec znanja in informacij ter spodbujevalec in
vodja.
Odzivi in menja. Dijakom je pesem blizu, saj skupino in besedilo
večinoma poznajo. Zelo jim je všeč poslušanje pesmi na YuTubu.
Tema smrti je nekatere močno prevzela, saj se mnogi istovetijo s
t. i. kulturo Goth. Želijo si več podobnih ur, saj se jim zdi obravna-
vanje besedila z več zornih kotov veliko zanimivejše.
Navajam mnenje Gilly Roebuck, tuje učiteljice na naši šoli:
Most students engaged with most elements of the task but there
was disparity between how much effort they gave to the cre-
ation of the storyboard. Students, when asked for feedback,
expressed discomfort in completing a storyboard without clear
instructions on what was expected. The last time this project
was done I was quite clear that I wasn’t going to be clear about
expected outcome and I explained that I wanted the groups to
decide what to include. The students were much more positive
once they realised that there was no expected outcome so they
couldn’t fail. Students benefited from sharing their ideas be-
fore and during the creation of the storyboard in addition to
the final presentation. Students also benefited from realising
that we don’t have to analyse every unknown word to appre-
ciate a text. The learning targets were achieved. They could
have been achieved without the use of the storyboard but the
46
Delo tujih učiteljev na Gimnaziji Novo mesto
approach would have been ‘drier’ and I think the students gain
from a collaborative and creative approach.
Individualno ali v manjših skupinah
Delo poteka tudi v manjših skupinah (od enega do pet dijakov) v
drugem prostoru, kjer se učitelj lahko posveti osebnim potrebam
in se prilagodi ravni znanja posameznega dijaka. Tako pri dijakih
ustvarjamo občutek varnega in sproščenega učnega okolja in jih
navajamo na formativno povratno informacijo. Vsak dijak pride
na vrsto enkrat ali dvakrat v šolskem letu, nekateri tudi večkrat.
Takšen način dela je še posebno dobrodošel pri nekoliko šibkejših
dijakih, ki v razredu ne sodelujejo veliko. Tuji učitelj, ki praviloma
ne ocenjuje, z dijakom lažje vzpostavi bolj oseben odnos in ga pri-
pravi do tega, da spregovori, kar je velikokrat mejnik v napredku.
Tovrstni pogovori so tudi priprava na ustni del mature. Tuja uči-
telja za vsakega dijaka v obliki zapiskov sproti vodita evidenco o
ravni znanja, njegovem napredku in potrebah, ki usmerjajo na-
daljnje delo.
Dramska skupina
Pod okriljem gospe Roebuck deluje na šoli dramska skupina. Na-
menjena je vsem dijakom, ki lahko prihajajo redno ali le občasno.
Njen namen je predvsem opogumiti najstnike, da spregovorijo v
tujem jeziku in da si upajo izražati občutke skozi jezik, za kar je
treba ustvariti sproščeno in varno okolje.
Dijaki spoznajo prvine odrske igre in angleško dramatiko na
zabaven način, predvsem pa na način, ki je blizu angleškim naj-
stnikom. Zato raste njihova samozavest in se razvija ustvarjalnost,
hkrati pa se seveda izboljša znanje jezika. Med igranjem vlog mo-
rajo dijaki izbrati in uporabljati jezikovno zvrst in intonacijo, ki
ustreza določenemu liku in situaciji. Gledališka ura je načeloma
sestavljena iz uvodne sprostitve, usmerjanja pozornosti, npr. s po-
močjo meditacije in senzibilizacije, ter improvizacije in uporabe
poezije ali drugih literarnih oblik kot odskočne deske za druge de-
javnosti. Ukvarjajo se z raziskovanjem gledaliških likov in vklju-
čevanjem čustev. Dijaki se preizkusijo v improvizaciji, nemih sli-
kah, mimiki, monologih, skupinskem branju in delajo posamično,
v parih, v manjših skupinah ali kot del celotne skupine. Priložnost
imajo spoznati, da je v gledališču pomembnejši proces kot končni
izdelek in da skupina ni tekmovalna, ampak sodelovalna in pod-
porna.
47
Maja Hren
Delo dramske skupine je dober primer inovativnega učnega
okolja; poteka v telovadnici, pred ogledali in je zelo ekspresivno
in ustvarjalno. Udeleženci se sestajajo enkrat tedensko in sodelo-
vanje je zanje pravi izziv, saj lahko pokažejo in izrazijo vse tisto,
česar pri rednem pouku ne morejo.
Projektni teden
Med projektnim tednom, ko si vzamemo več časa in se lažje po-
globimo v temo po želji dijakov, jim skušata tuja učitelja še bolj
približati življenje in kulturo angleško govorečih držav. Doslej so
dijaki spoznali Irsko, irski ples in glasbo, preizkusili so značilne
angleške in irske jedi in se vživeli v tragičnost in komičnost Sha-
kespearjevih dram.
Druge dejavnosti
Tuja učitelja sta del življenja na šoli in dijaki so se že navadili, da ju
lahko med odmori ustavljajo na hodniku in zunaj šole, se obračajo
nanju po pomoč pri učenju, prevajanju, pa tudi pri vpisih na uni-
verze v Angliji in na Škotskem. Večkrat sodelujeta kot spremlje-
valca na pohodih v planine, športnih dnevih in izletih, kar dijaki
zelo radi izkoristijo za neformalne pogovore in druženje. Spodbu-
jata jih h kreativnemu pisanju in trenutno imamo na šoli kar nekaj
dijakov, ki so že izdali pesniške zbirke ali roman v angleščini ali
pa to še nameravajo.
Seveda nas zanima, kako delo tujih učiteljev ocenjujejo dijaki,
zato vsako leto izvedemo anketo z vprašanji odprtega in zaprtega
tipa in s tem nenehno razvijamo sodelovanje tako med učitelji kot
z dijaki.
Nekaj vtisov iz njihovih odgovorov:
Menim, da je učenje angleščine z Gilly in Noelom pomemben
člen v izboljšanju znanja tujega jezika. Možnost konverzacije
z osebo, ki ji je angleščina materni jezik, je izvrsten ključ do
odpravljanja strahu pred govorjenjem, napak pri izgovarjavi
in intonaciji. Želim si, da me ob prihodu v angleško govorečo
državo ne bi takoj prepoznali kot tujko. Gilly in Noel sta mi
pri tem cilju v veliko pomoč.
Profesorji, ki poučujejo nam tuji, a njim materni jezik, so kot
zakladnica jezika. Vso slovnico nam predstavijo na drugačen
način kot jezikoslovci, ki so se tujega jezika priučili, torej ne
48
Delo tujih učiteljev na Gimnaziji Novo mesto
kot samostojen del, ki ga je treba obravnavati po učnem na-
črtu, temveč kot spremljajoč del vsake povedi, kar vzbuja ob-
čutek domačnosti jezika. Lahko jim zastavimo kakršnokoli
vprašanje o njihovi kulturi, pa bodo vedno znali odgovoriti
nanj. Razlagajo nam o svojih izkušnjah in govorijo s pristnim
naglasom, tekoče in sproščeno. Učna ura poteka le v tujem
jeziku in takrat se mu lahko povsem predamo in čisto poza-
bimo na slovenščino (razen če klepetamo s sosedom) ter se
jezika učimo s srcem.
Gilly vodi tudi Drama Club, saj je bila v Veliki Britaniji učite-
ljica gledališča. Tudi ta krožek poteka v angleščini in v njem
nas Gilly uči vseh pomembnih veščin gledališke igre. Pri tem
imamo veliko osebne svobode in tako lahko razvijamo svoje
ideje in talente. Čeprav je to gledališki krožek, v njem ni
nihče nikoli prisiljen sodelovati ali igrati, če mu to ne ustreza
ali si ne upa nastopati pred drugimi. Vsi smo zelo sproščeni
in domači drug z drugim in vsak nov obraz je toplo sprejet.
V tovrstnih krožkih razširjamo svoj krog prijateljev, se zaba-
vamo in nestrpno čakamo na našo naslednjo uro, saj kljub
temu da imamo na gimnaziji veliko dela, vedno najdemo čas
zanje, saj se sprostimo in so to za nas ene najlepših ur v te-
dnu. Brez dramske skupine življenje na gimnaziji ne bi bilo
to, kar je. Zaradi te skupine vem, da sem na pravi šoli.
Kako nas vidita tuja učitelja?
Ker učenje vedno poteka dvosmerno, tako učitelje kot seveda di-
jake zanima, kako nas vidita tuja učitelja. Zato zelo na kratko na-
vajam nekaj njunih pogledov in misli o življenju v Sloveniji v zad-
njih štirih letih. Slovenijo sta izbrala zaradi prijetnega vremena in
lepe narave, videla sta jo kot mlado demokracijo, ki veliko obeta,
predvsem pa so ju navdušili dobri odnosi med ljudmi in tradicio-
nalno okolje, v katerem sta si želela vzgajati otroke.
• Ste prva šola, kjer dijaki hodijo v copatih. Prav prisrčno. Co-
pati so nekaj nenavadnega tudi v domovih, kamor prideš na
obisk.
• Pouk se pri vas začenja ob nečloveških urah. Nikoli se ne
bova navadila na to. Všeč pa nama je, da je mogoče zgodaj
oditi domov.
• Z disciplino ni težav. Če hočeš kaj povedati, te dijaki res po-
slušajo.
49
Maja Hren
• Visoka raven znanja pri dijakih in učiteljih.
• Ne razumeva, zakaj morajo dijaki imeti toliko ocen, ocen in
testov je preveč. To učence le izčrpava, ne kaže pa resnič-
nega znanja. V testih kaznujete nekaj, česar dijak ni naredil.
Spodbujate pedantnost, preciznost, kar meji že na dlakocep-
stvo. Ne spodbujate kulture nagrajevanja napredka in pre-
malo cenite to, kar otroci znajo.
• Učitelji imate v Sloveniji precej manj dela kot v Veliki Bri-
taniji. Dijaki so bolj odgovorni za svoj uspeh. V Angliji uči-
telji naredijo več namesto njih, vsak učenec ima osebni na-
črt učenja, merijo in spremljajo njegov napredek, temu pri-
merno mu dodeljujejo naloge in zadolžitve. V Slovenji ni opa-
ziti diferenciranega učenja.
• Ponavljanje razreda je preveliko breme za dijake in jim ne
koristi. To jih le ponižuje in ožigosa kot nesposobne.
• Veliko predebelih otrok. Več kot v Angliji. Ste takoj za Ame-
riko.
• Najstniki so bolj povezani s starši kot pri nas. Več se pogovar-
jate in si zaupate.
• Vaši dijaki so sposobni tri dni hoditi po hribih in se dobro
znajdejo v naravi; to je nekaj, kar si v Angliji težko predstav-
ljamo.
• Obsedeni ste z izdajanjem računov.
• Premalo krožišč.
• Slovenski jezik je zelo težak. Ima zelo podobne besede: ptica,
potica, straniščna školjka in morska školjka, plezati in ple-
sati.
• Čudovito vreme.
• Bojite se mrzle vode. Reka Kolpa je čudovita že maja in tudi
še oktobra.
• Zdravstvo je boljše kot v Angliji, še posebno za otroke. Pedi-
atri so odlični.
• Nabiralništvo še obstaja. Radi hodite v gozdove.
• Grozni vozniki.
Zaključek
Delo s tujima učiteljema na Gimnaziji Novo mesto je primer ino-
vativnega učnega okolja, ki ustvarja pogoje za kakovostno učenje
in poučevanje in pomeni dodano vrednost za vse udeležence v uč-
50
Delo tujih učiteljev na Gimnaziji Novo mesto
nem procesu. Tak način dela vodi v trajno znanje, kar je poglavitni
cilj odprtega učnega okolja (Komlajnc 2008). Odprto učno oko-
lje v primeru tujih učiteljev sledi načelom avtentičnosti in med-
kulturnosti. Izbrane učne teme omogočanjo pristno medkulturno
ozaveščanje, kar med drugim prispeva k večji strpnosti in spreje-
manju drugačnosti. Teme obravnavamo tako, da omogočajo raz-
pravo, upoštevamo izkušnje posameznika in omogočamo vključe-
nost v pouk, ki temelji na lastnih izkušnjah in motivaciji. Z rednimi
povratnimi informacijami o napredku, ki jih posredujeta tuja uči-
telja, zadostimo kriterijem formativnega spremljanja, ki dijakom
omogoča samoregulacijo znanja in tako povečuje motivacijo za
uresničevanje lastnih želja po znanju tujega jezika, kar je ključni
element vseživljenskega učenja. Z drugačnimi pristopi in meto-
dami dela, z dramsko skupino in spodbujanjem kreativnega pi-
sanja razvijamo ustvarjalnost, kar bogati učno okolje in omogoča
razvijanje različnih sposobnonosti dijakov ter širi delo pri pouku
v širši življenjski prostor. Preizkušanje različnih metod dela in ne-
nehna izmenjava izkušenj med domačimi in tujimi učitelji vodijo
naše delo k nenehnemu spreminjanju in razvijanju različnih pri-
stopov, kar je ena od kjučnih značilnosti odprtega učnega okolja.
Literatura
Komljanc, N. B. l. »Inovativno odprto učno okolje.« http://www.zrss.si/pdf/
181213124533_natalija_komljanc_crensovci_inovativno_ucno_okolje.pdf
Pavlič Škerjanc, K. 2010. »Obogateno učenje tujih jezikov.« Ministrstvo za
šolstvo in šport, Ljubljana. http://www.zrss.si/projektiess/
gradiva/Projekt6_opis_obogateno_ucenje.pdf
Maja Hren je profesorica angleškega jezika na Gimnaziji Novo
mesto. maja.hren@gimnm.org
51