Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25.— iir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 0-1812?
Leto VII. - Štev. 25
Trst - Gorica 26. junija 1953
Izhaja vsak petek
Far pripomb k obisku
opazaualCEu socialistične intmacionale
Opazovalci Socialistične internacionale, ki so v Trstu proučevali Upravičenost zahteve italijanske socialistične • stranke, ki je predlagala, naj se tržaško vprašanje reši s plebiscitom, so odšli.
Zaslišali so razne predstavnike javnega življenja, političnih strank, občin, drugih ustanov itd. ter so si seveda na podlagi tega ustvarili svoje mnenje, katerega bodo iznesli na bodočem kongresu Socialistične internacionale v Stokholmu.
Ni naš namen, da bi danes ugibali, kakšno bo to mnenje, niti da bi razlagali, kaj so jim povedali naši zastopniki. O tem bo članom in prijateljem Slovenske demokratske zveze v nedeljo obširno poročal predsednik dr. Agneletto. Pač pa želimo v zvezi s tem obiskom opozoriti na nekaj zunanjih nepravilnosti in netaktnosti, ki so vzbudile v tržaški javnosti precej neugoden vtis in ki bodo verjetno i-mele svoj vpliv tudi na ustvaritev končnega mnenja, ki naj bi ga Socialistična internacionala zavzela.
Načelo vsakega nepristranskega sodnega ali preiskovalnega postopka je, da se prriče zaslišuje ločeno. Sele ko so podale svoje izpovedi, Začne debata, v kateri se lahko c-perira z vsestranskimi argumenti. Kaj bi n. pr. dejali, če bi videli da so na nekem procesu v sodni dvorani stalno prisotne vse priče ene strani, ki sodniku lahko po vsakem zaslišanju sproti šepetajo v uho ali pa mu celo odprto pobijajo izjave nasprotnih prič, medtem ko priče druge strani kličejo ločeno, zaradi česar niso prisotne vri izpovedih svojih nasprotnikov? Mislimo, da ni nikogar, ki ne bi očital takemu sodniku, da je bil njegov postopek nepravilen. jVsako nadrejeno sodišče bi njegovo razsodbo razveljavilo.
To, kar velja za sodni postopek, velja tudi za ankete, med katere spada tudi ta, katero so izvrševali v Trstu- -opazovalci Socialistične internacionale. Tudi to je bila pnavzapijav preiskava in zato bi bilo treb aspoštovati pravila poštene igre, ali, kakor pravijo Angleži, načelo »fair play«.
Zal nam je, da delovanje opazovalcev Socialistične internacionale v Trstu ni odgovarjalo tem načelom. Ni naša dolžnost, da bi ugotavljali, kdo je temu kriv, gostje ali gostitelji. Važno je, da je bilo tako.
Tako niso gospodje opazovalci zasedali na nevtralnih tleh, kjer bi bili vsaj po zunanjem videzu izolirani od neposrednih vplivov ene izmed strank, ki zagovarja glede Trsta Ločno določeno mnenje, temveč so sprejemali svoje o-biske —- e ižjemo okoliških občin — kar na ledežu Socialistične stranke Julijske Benečije, ki je sama predlagala plebiscit. To je tako, kakor da bi se sodnik povabil na kosilo in stanovanje k eni izmed spornih strank ter bi tam sprejemal in zasliševal nasprotne stranke in njihove priče. Vsi si lahko predstavljamo, kako bi trpel ugled takega razsodnika in kako šepavo bi bilo zaupanje v nepristranost njegove razsodbe.
Da ni ostalo samo pri »stanovanju«, temveč so bila na vrsti tudi »kosila«, smo lahko čitali v časopisih. Odposlanci so se zopet udeleževali samo tistih sprejemov in zakusk, ki so jih priredili zastopniki tukajšnje Socialistične stranke Julijske Benečije. Na te sprejeme pa so bili zopet povabljeni samo eksponenti tistih struj in osebnosti, ki so izraziti nositelji ideje priključitve Trsta k Italiji. Ni nam namreč znano, da bi bil na te sprejeme povabljen kateri' koli zastopnik skupin ali strank, ki zagovarjajo ohranitev in uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja. Tako so ce torej opazovalci Socialistične internacionale v Trstu gibali samo v enem, točno določenem krogu tn tudi to je zapustilo negativen vtis.
Tretja in najtežja stvar, ki jo j e treba posebno ožigosati, pa je netaktno zadržanje zastopnikov Socialistične stranke Julijske Benečije, ki so, sklicujoč se na svoje gostiteljstvo, vrinili svoje opazovalce k vsem razgovorom z raznimi skupinami in osebnostmi. Bili so celo tako predrzni, da so si beležili, kaj so jx>samezniki govorili. Vsak drug gostitelj, ki se zaveda da je »parte in causa«, t. j. ena. izmed spornih strank, bi bil tako obziren, da bi obiskovalca svojemu gostu samo predstavil, nato bi se pa vljudno odstranil. To veleva že (Konec na 2. strani)
POGUm PROTI HHSILniKOm
Dogodki na Cesitos.iovai>Kem in v Vznodni 'Nemčiji oodo ostali v zgodovini d el a v Sivih Dorb in osvobodilnih teženj zatiranih -narodov pomembno križišče usode našega veka, pa naj bodo posledice deiav-SKe ustaje na MasaryKovih tlen in v Vzhodni Nemčiji kakršne koli že. Ze drugič v obdoDju pičlega meseca dni so nepričakovani dogodki presenetiti današnji svet z uporom delavstva proti »diktaturi delavskega razreda«, ki jo branijo in ščitijo bajoneti in tanki »domovine socializma«. Ze drugič se je po Stalinovi smrti prižgala -bakla svobode v samem osrčju revolucije. Sedanji pokopališki molk, ki so ga izsilili sovjetski tanki, ne bo zakrinkal tega, kar so razgalili nedavni dogodki na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji.
Ce bi ne bilo sovjetske NKVD in tankov zasedbenih sil, -bi tako na Ceškoslovaške-m, kakor v Vzhodni Nemčiji temeljito in dokončno obračunat prav tisti »razred« -z na-siiniškimi vladami, katerim so se krvavi boljševiški režimi sami postavili na čelo. Propagandne tirade, katerim je leta in leta izpostavljeno -delovno ljudstvo v priprežni-ških deželah in tudi po ostalem svobodnem svetu, so se izkazale kot prazna -slama. V enem samem trenutku, ko se je pod silo razmer, ki jih je povzročila Stalinova sgtrt. posmehljal na obzorjih komunističnega raja goljufivi žarek svobodnejše besede, ki je bil preračunan na določene taktične učinke, so se delovne množice na Češkem in v Vzhodni Nemčiji samohotno in z vso odločnostjo obrnile proti tistemu sistemu, ki ga je varal z »osvobojen jem« iin ki se uveljavlja zgolj z uporabo barbarske sile. Uporniške d-olovne množice v dveh pri-prežniških deželah so raztrgale krinko kremeljskih gospodarjev in njihovih poklicnih plačancev, saj je postala ta krinka tudi za lahko-verneže ,in prostodušneže na oni strani železne zavese že davno prozorna in se njena prozornost širi
ni pogumi imajo dvomljivo vrednost. Xudi pri nas ni bilo drugače v tistm casm, ko so v letih 194u-4/ zapeljane množice nosile svoje glave na pioaaj po -tržaških uricah m trgih, plačanci pa so se skrbno skrivali po varnih predmestjih.
V času komunističnih hladnih državnm udarov, ko komunistični stremuhi s prevaro in z zlorabo ■demokratičnih parlamentarnih u-stanov prepojijo javno življenje in ,se z revolucijo od zgoraj navzdol dokopljejo do oblasti, kakor se je to zgodno na Češkoslovaškem, doživlja današnji otopeli svet pravo pristno in nepotvorjeno revolucijo od spodaj navzgor. Samohotne revolucije pripravlja in vodi -ljudstvo samo; hiadne, naročene revolucije organizirajo partijski plačanci. Pristne revolucije krstijo kremeljski poklicni revolucionarji seveda s »protirevolucijo«, ki jo po njihovih lažnjivih jezikih organizirajo zahodni izzivači in agenti...
Razumljivo je, da ljudske ustaje proti rdečim tiranom zadenejo boljševiške trinoge na najobčutlji-ve-jšem mestu, kajti policijska država -mora take »protirevolucije« preprečiti za vsako ceno. Revolucija je kakor plamen na žitnem polju, »protirevolucija« pa je o-genj v bencinskih skladiščih. Prav tega se poklicni revolucionarji zavedajo in zato je pristna revolucija ljudskih množic njihov smrtni tekmec.
Dolga leta bede, trpljenja, pre-
ganjanja in samopašnosti -kremeljskih narednikov niso zadušila svobodnjaškega duha, in to je morda najznačilnejši nauk dogodkov na Češkoslovaškem in v Vzhodni 'Nemčiji. Stotisoči delavcev so se’ dvigniti kot en mož. Na barikade jih niso vodili »firerji«, pač pa skromni, preprosti ljudje, ki so bili pripravljeni umreti za zopetno dosego človečanskih pravic. To so morda cenene besede in vendar so prav te besede zadnji zaključek vsake pristne revolucije. Prav ta zaključek postavlja na laž vse tiste, ki zatrjujejo, da je vsak odpor v policijski držžvi zaman. Človeška volja je mogočnejša -od sovjetskih tankov in učinkovitejša od atomskega orožja.
Bankrot dveh priprežniških vladavin je danes že očiten, in češkoslovaški in nemšik vzgled sta zasužnjenim narodom Srednje Evrope prižgala luč upanja, ki ne bo več -ugasnila...
Dogodki na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji so zdramili množice v vseh diktatorskih vladavinah in ti dogodki so mnogim današnjim diktatorjem vzeli spanje: predramili pa so tudi tiste milijone delovnih ljudi v svobodnem svetu ,ki so jih vse d-o sedaj slepa rili in varali kremeljski plačanci. Gotovo ni več daleč čas. ko bodo tudi v svobodnem svetu delovni ljudje obračunali s svojimi rdečimi zvodniki in jih pognali m.ed staro šaro.
Kako poteka agrarna reforma v Jugoslaviji
Ker je Tito uvidel, da mu prisilne kmečke zadruge (ki so bile uradno vedno »prostovoljne«) ne dajo -takih pridelkov, kakršne bi Jugoslavija lahko imela, je spoznal, da se ,ne bo mogel vedno izgovarjati na sušo.
V državi je bilo tudi vedno več tujcev, ki sc spoznali pravi vzrok majhnih pridelkov.
Vse to je prisililo jugoslovanske komuniste, da so morali ugriznit; v kislo jabolko in prenehati s svojo politiko agrarne kolektivizacije Izšla je uredba, -ki je nanovo uredila posestniške odnose v kmetijstvu in, čeprav je pri tem zopet zmanjšala maksimum površine, -ki jo sme posamezen -kmet imeti v svoji lasti, na deset hektarjev, je vendar prinesla večini jugoslovanskega prebivalstva veliko olaiš.r-nje: kdor hoče namreč lahko d-o konca tega le,ta izstopi iz zadruge, v katero -se je v času »prejšnjega administrativnega vodstva gospodarstva« včlanil.
Morda so vodilni komunisti pričakovali, da se too le manjši del kmetov poslužil te pravice, kajti računati morajo, da bodo tudi v bodoče predvsem zadruge uživale razne ugodnosti, ki bodo privatnikom le težko dostopne. Toda val nezadovoljstva nad kolektivizacijo je tako prevzel široke množice, da so zahteve po izstopu zadrug prekoračile vse račune. Zagrebški »Vijesni-k« je n. pr. napisal, da od
Nov politični položaj
Ni prišel še čas, da bi rešeni spon 'italijanskega volilnega zakona mogli v potankosti preučiti nauk zadnjih volitev.
Eno je pa gotovo. V italijanskem senatu je vlada le s pomočjo glasov, ki so jih dali Nemci z južne-
ga Tirola, svojo manjšino mogla tudi že v delovne množice zahod- spremeniti v sicer neznatno, pt* nega sveta. Verjetno je, da se bo vendarle stvarno večino., Tega pa
ni mogla doseči v poslanski zbornici, kjer ji je manjkalo, po -uradnih podatkih, okrog 57 tisoč, gla-
sam zahteva ali vsaj v polni meri opravičuje naše nezaupanje. Kako
Toda volitve so pokazale, da komunizem ni slovenska posebnost, pa naj njihove evr-opskke deklama- Saj Slovencev ni niti v Toskani ii-cije uskladimo z nacionalistično iti v Romanji -in vendar je prebs-ozkogrudnostjo
sedaj prozornost tudi pri nas znatno povečala
Kdor ni nikdar živel pod totalitarnimi vladavinami in kdor ni nikoli užival nikdar mirujočega strahu, ki kot neznosna mora tlači civiliziranega človeka, ta tudi ne bo nikdar precenil, kaj pomeni pogum, ki so pokazali češki in nemški delavci. Sodobniki bodo le težko pravilno ocenili redke vrline, ki so nenadoma’ vzklile in ki jih nobeno nasilje ne bo več iztrebilo. Sele zgodovina bo te dogodke u-vr-stila v večno epopejo današnjih dni.
-Politične posledice protikomunistične revolte na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji so v tem trenutku nepregledne. Z železno pestjo je sovjetski sili mogoče, da u-por zaduši, vendar je nekaj, česar ni mogoče izkoreniniti: volja po svobodi. Ta volja se je izrazila v neslutenih oblikah an s tem dokazala, da stoji sovjetski orjak v Srednji Evropi v lončenih copatih. Kar se danes dogaja na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji je močno podobno dogodkom, ki nastopajo ob pričetku konca vsake diktature. Vemo ,da ena sama lastovica še ne prinese pomladi, vsekakor p ajo oznanja. Dogodki na Češkem in v Vzhodni Nemčiji so prvi odgovor iz osrčja sovjetskega območja, ki ne prihaja iz ust sovjetskih nasilnežev. S tem odgovorom se bo nasilniški začarani svet močno omajal.
Ko so iz Prage in kasneje iz Berlina pričele prihajati prve vest: o delavskih uporih, .se je v zahodnem svetu upravičeno sprožilo sumničenje, ali niso ti dogodki zgolj spretne zvijačnosti nove sovjetske prilagoditvene taktike. Kar so še včerai povzdigovali za nai-višjo čednost, so čez noč proglašali za podli zločin. Tako v Pragi -ka-kor v Berlinu so uprizarjali množične tamoobtožbe KP, da bi z novimi čistkami obrnili -pozornost množic od stalno narašča!oee bede in zatiranim Režimi, ki gradilo svoio oblast na -zavroaniu množic in ki na satanski način izigravalo množična razpoloženja, d lahko privoščijo aranžirani? protestnih shodov proti samemu sebi. da bi s tem lahkoverni zahodni svet orenričali o »sooštovaniu človečanskih pravic« novih Stalinovih dedičev.
Sumničenja pa so kmalu skopnela, ko ,so se demonstracije tako neprijetno razrastle proti volji prirediteljev in so sile domačih plačancev povsem odpovedale. Plača-
sov. Število belih glasovnic, ki so jih oddali Slovenci na Goriškem in v Benečiji, se pa vrti okrog .75 tisoč. Od teh je torej v veliki meri zaviselc, če naj bi italijanska vlada dosegla predpisano večino in s -tem v zbornici razpolagala s 65 odst. mandatov.
Ce tega števiila ni dosegla, temu ni kriva naša dobra volja. Krivdo za to morajo ljudje okrog vlade pripisati sami sebi. Seveda ,:o nam oni neobvezno marsikaj obljubljali. V tisku smo mogli čitati, da nam bodo priznali na Goriškem položaj, -kot ga v južnem Tirolu imajo Nemcii. Vendar je bil prevelik razmah med to načelno izjavo in njeno izpolnitvijo! Od Sovjetov Zahod upravi ženo zahteva, da svojo miroljubnost 'izpričajo z dejanji. Ali mar mi nimamo pravice, ■da enakega jamstva zahtevamo tudi od italijanskih demokrščanov?
Ze njihov dosedanji postopek
njihovih koriiej? Po eni strani zahtevajo od nas, da se! jim v skupni -borbi proti komunizmu podredimo, po drugi pa ne priznajo, da smo prikrajšani za, naj-svečanejša jamstva italijanske -ustave. Kolikokrat -smo se zaman pritoževali zaradi razlaščevanja na
valstvo teh pokrajin po pretežni večini glasovalo za komuniste! Cepa vse to vzamemo v poštev, mora -italijansko prepričevanje o njihovi umerjenosti do Slovencev zveneti kaj čudno. Ali -ne uvidevaio, ■da se ob -takem svojem postopku, pač zaman nadejajo naše popust-
še morske obale, zaradi ogroževa-j 1-'lvost'J ,^ai Pa ovira -in jim
nja našega šolstva, zaradi gospodarskega zapostavljanja našega naraščaja! Vendar so vse naše pritožbe ostajale brez odjeka.
Pri tem je »Giorna-le di Trieste« — vseeno če kot uradni ali poluradni organ vlade — redno objavljal nekakšne »zgodovinske« razlage, ki, naj -bi bile opravičile nova italijanska nasilja. Ali naj se ponovno zaustavimo ob njegovem namerno nepravilnem prikazovanju industrijskega razvoja Trsta? Ali naj zopet naglašujemo, da je njegovo neprestano diskreditiranje jugoslovanske zunanje in notranje politike navdahnjeno z edino težnjo, da bi zaveznike in njihove tukajšnje oblast: bodrili k sovražnemu stališču do našega tukajšnjega življa? Ali ni šlo njegovo neprestano enačenje Slovencev s komunisti za tem, da bi opravičili vsak nasilni postopek in ukrep, ki bi bil naperjen proti nam?
KOREJSKA VOJNA
dobra komunistična kupčija
Ce bo vojna na Koreji v resnici končno zaključena, bo preteklo tri leta, odkar se je ta vojna pričela, in dve leti. odkar komunisti vodijo za nos zahodne zaveznike s pogajanji o premirju.
Na človeških žrtvah so Američani utrpel- nad štirideset tisoč mrtvih in pogrešanih -ter najmanj sto tisoč ranjenih.
Na denarju so Američani plačal' za to vojno nič mani kot petnais* milijard dolarjev ali deset, tisoč pr< sto milijar! lir. S tem denarjem bi lahko stabilizirali vse evropske valute. rešili stanovanjsko krizo v vseh evropskih državah in dvignili življenjsko raven na zavidno višino!
Pravi čudež je. da se ameriški narod še ni naveličal ta-kih ogromnih žrtev! Nič čudnega pa ni, da Peking in Moskva tako dolgo vztrajata na tem puščanju krvi Amerike na denarju, gradivu in človeških žrtvah.
Ce k temu prištejemo še sedemletno vojno v Indokini, ki stane Američane tudi 5 do 6 milijard dolarjev, potem je Kremelj res lahko zadovoljen z vojno na Daljnem vzhodu .saj ga itak nič ne stane, kajti Kitajci morajo vračati »deže-
li socializma« sleherni rubelj z o-brestmi vred.
Zato je razumljivo odločno -stališče, ki ga je zavzel vrhovni poveljnik oboroženih sil Združenih narodov na Koreji, gen. Clark, do južnokorejskega nasprotovanja proti sklenitvi premirja in glede enostranskega ukrepa predsednika Rheeja o izpustitvi severnokorejskih protikomunističnih vojnih u-jetntkov.
BmBPiSliozaaimaajezaTrst
Ameriški senator H, Alexander Smith je predlagal, naj bi Združene države izročile tržaški trgovski mornarici deset »Liberty« tovornih ladij.
Senator Smith je pri tem poudaril, da je ameriška dolžnost, podpirati obnovo tržaške trgovske mornarice, kar naj bi bilo najboljše gospodarsko orožje za ponovni dvig in razvoj tržaškega pristanišča. Senator je med drugim dejal:
»Kolikor je v naših močeh, je treba podpirati obnovo tržaškega gospodarstva, tako da se bo to o-zemlje moglo bolje upirati pred navalom tujih političnih filozofij.«
preprečuje, da -bi nam dovolili u-stanovitev lastnega denarnega zavoda?
Ze -zdavnaj se Italijani sklicujejo na to, da zavzema slavistika na tukajšnji univerzi odgovarjajoč položaj, čeprav na slavističnih stolicah tukajšnje univerze ne vidimo enega samega našega strokovnjaka in čeprav je njihova slavistična knjižnica v tako nepopisnem ne-Tedu, da ie sploh neuporabna.
Svoje pristranosti ne morejo prikriti niti do našega najskromnej-šega človeka. Tako na primer tržne oblasti na široko dele prodajna dovoljenja južnjakom in beguncem, naše -kmetice pa ovirajo pri prodaii sivke (lavendle), kar jim ie bilo dopuščeno celo za časa fašizma. Ce temu dodamo še vse tisto, kar se na carinarnici in v Italijanski ban,ki dogaja, z namenom, preprečevati vsak promet z našim slovenskim zaledjem, se pač nihče, ki je še pri pravi pameti, ne bo čudil, da se ie razpoloženje do Italije ohladilo tudi v tukajšnjih ita-liianskih trgovskih krogih.
Zato je tudi tistih 35 tisoč belih glasovnic pri volitvah -na Goriškem -in Videmskem le posledica tiste nezdrave nacionalistične politike, ki x> demokrščani vodijo do Slovencev. De Gasperl pa naj se zato zahvali tistim poklicnim iz-ra-bli?-•"■Mepm ita-ljienskega nacionalizma V- u.m rodollubne parole služio le v opravičilo nasilij, k.i jih izvaiaio proti nam.
Danes, po volitvah, le De Gaspari pred č;sto novim položaiem. Izkusiva ie pokazala, da poziv na italijanski nacionalizem ne le nima s vole nekdanie privlačnosti temv"č da v širokih- stolih izz-'va o^-rnvrorf octzofjovenip. Liudie so politike. k; zahteva vedno večlih; Sv tev .in služi le vzdrževan in na-rcte.pa "‘ani-a ne vzhodnih italijanskih meiah. oči vi dno siti!
Današnii čas za nacionalna divjaštva nima več razumevanja. Ce torej vlado noče podleči nezadoj vol is tv u širokih slojev, mora pač začeti s hitrimi in vsestranskimi socialnimi reformami. Izvedba takih reform ie pa povezana z velikimi stroški za državne finance, 'ki -so pa že preobremenjene. Težko je pa misilti, da bo De Gasperi v trenutku, ko se v Zedinjenih državah občuti vse manjša praprav-lienost za podpiranje italijanske 'industrije, dosegel povišanje dav-(Nadaljevanje na 2. strani)
285 gospodarstev, ki so doslej bila v zadrugi v Habijanoveih, samo 32 kmetov ni prosilo za izstop. Prav tako je po pisanju istega ii-sta'v sosednji vasi Brodjanci, kjer je -bila ena največjlh zadrug v J-u-goslaviji, ki jo je časopisje često navajalo kot vzor socializma, naprednosti in sloge. Dovolj je bil le rnaio ugoden vetrič, kakršnega je prinesla uredba, in od 358 gospodarstev se jih je 254 takoj odločilo za izstop, 51 jih je sklenilo, da o-stanejo v zadrugi, 53 pa se jih še premišlja, kaj bi napravili.
Dopisnik lista »Neue Zue-rcher Zcrtung«, kateremu prav gotovo ni mogoče očitati, da bi bi! pristranski, je v pijvi polovici aprila obiskal jugoslovansko žitnico Vojvodino in svoje vtise opisal v obširnem članku, v katerem pravi:
.»Povsod nam kmetje zatrjujejo da ie velika večina članstva, govorili $o kar redno o osemdesetih odstotkih, za izstop iz kolektivov. Največje presenečenje je bilo, da hoče celo velik del kolonistov izstopiti. Kolonisti so veljali kot najmočnejša opora kolektivnega načela in komunistične stranke na podeželju. To so kmetje iz goratih krajev, ki so služili kot partizanski borci in so za nagrado dobili zemljo izseljenih članov nemške narodne manjšine v Vojvodini. Kolektivna gospodarstva teh kolonistov so bila organizirana že leta 1946.«
Kaj pa pravijo vaški partijci in funkcionarji? Dopisnik istega lista se je razgovarja! tudi z njimi In pravi:
»Na splošno so se trudili, da hi. dejali lep obraz. Opravičevali so dekret s tem, da je bilo treba izločiti: iz kolektivov delemrzneže: zagotavljali so pa nas, da bodo mogli z manjšimi površinami zemlje bolje gospodariti. Ko pa smo jih vprašali, koliko članov želi izstopiti, so odgovarjali nedoločeno in se skušali izogniti točni navedbi.... Neki komunistični funkcionar, ki smo ga našli v vašk-i gostilnici, nam je na vprašanje, kaj je mislil, ko je slišal o tem vladinem dekretu, odgovoril takole:
»Sarno najboljše misli sem imel.«
Nato nam je pa na dolgo razkladal, kako bodo kolhozi samo reorganizirani, ne pa razpuščeni. Trdil je, da bo izstopila komaj polovica članov. Medtem pa, -ko je on govoril, so za njegovim hrbtom kmetje rezali obraze, se posmehovalno smejali in mi mežikali. Končno je neki -kmet stopil pred nas in nam dal znamenje, naj stopimo pred gostilno. Tam je žarečega o-braza ves vesel kratko povedal:
»Kolektivi so končanj! Vsi bomo izstopili. Samo kakih pet odstotkov jih bo ostalo, samo pet odstotkov!«
Tako dobiva torej jugoslovanski komunistični režim odgovor, kakršnega je zaslužil. Svet še premalo podčrtava pomembnost te klofute, ki jo je jugoslovanski kmet dal vsej Titovi kolektivizaciji.
Zibaj molčimo „
Kominformistični provizijski potniki, ki uprizarjajo po naših vaseh tako imenovane »debate s samim seboj«, se v »Delu« pritožujejo, da se na njihova »dokazovanja« o »izdajstvu« SDZ nihče ne oglasi k besedi.
Nam v resnici ni treba, da »Delo« razlaga pisanje »Demokracije« po vzorcih ljudsko - demokratičnih javnih tožilcev, ker znamo sami čitati in tudi razmišljati -ter ne potrebujemo za razlaganje nobenih »plačanih pismoukov«.
Mimogrede pa pripominjamo samo tole: Kjer koli se snidemo ali nanese prilika na razgovor s komunisti, ki niso plačani agenti komunistične stranke, so naše »d: ■bate« navadno precej kratke. Ze po nekaj dobro namerjenih vprašanjih in odgovorih nepoklicni komunist ali njihov sopotnik utihne in debate je konec. Jaz mislim tako: Ce ima gospodar kak spor s svojim sosedom, se pač ne bo pričkal z njegovim hlapcem in prav tako je s komunističnimi debatami partijskih zaslužkarjev. Lahko se spričkajo tudi na trgu v naši vasi kominformistični in titovski zaslužkarji.
Proti taki praksi nimamo ničesar, mi demokrati pa se s poklicnimi agenti ne bomo pričkali, pa naj, bosta že njihova gospodarja Vidali ali pa upokojeni Babič.
Toliko v vednost tako poklicnim kakor nepoklicnim komunistom -> beh sort komunizma.
VESTI z GORIŠKEGA
DEJSTVA ODGOVARJAJO!
Zadostno šteifiio wciSivcew za siov. posianoa
1) V svojem pozivu »Slovenskim volivcem v Italiji«, ki ga je priobčil »Katoliški glas« od 4. junija t.1., štev. 23, so »slovenski duhovniki« zapisati: »Višji verski razlogi zatorej zahtevajo, da tudi slovenski volivci oddajo svoj glas stranki, ki priznava krščanska načela.« Ta stranka je po njihovem mnenju italijanska »Democrazia Cris.tiana«.
Ugotavljamo, da je italijanska »Democrazia Cristiana« od svojega nastanka pa do danes dovolj jasno pokazala, da »krščanskih načel«, kar se tiče slovenske manjšine v Italiji, ni niti poznala, niti zagovarjala, toliko res, da še sami isti slovenski duhovniki še danes »zahtevajo« ,naj »Democrazia Cri*4ia-na« slovensko manjšino v Italiji zaščiti!
2) Volilna propagancja za »bele glasovnice« je bila izvedena v zadostnem obsegu ter z zadostnimi letaki in lepaki. Vsi slovenski volivci so bili pozvani tudi s tiskom naj propagirajo in zagovarjajo »bele glasovnice« v smislu sklepa, ki ga je tudi »Katoliški glas« priobčil.
Volilni shodi niso bili potrebni, ker bi bil gotovo uspeh stoodstoten, če bi se vsi, tudi nekateri duhovniki, držali sklepa glede belih glasovnic.
Ugotavljamo, da trditev »Katoli-Ikeiga glasa« od 18. junija 1953, da je namreč »vse kazalo, da je bilo naše ljudstvo izročeno komunistom
v	roke«, ni na mestu, in da je le prazen izgovor in opravičilo pred Slovensko javnostjo zaradi poziva, naj slovenski volivci glasujejo za italijansko »Democrazio Cristiano«.
Niti naše, niti italijansko ljudstvo ni moglo biti izročeno komunizmu, ker ni šlo za komunistično nevarnost ,ampak za še večjo de-mokristjansko diktaturo tudi nač| slovenskim ljudstvom v Italiji!
3) V svojem pozivu kličejo slovenski duhovniki na dan »višje verske razloge«.
Ugotavljamo:	Ne »višji verski
razlogi«, ampak usluga italijanski demokristjanski stranki, je bila glavni namen znanega poziva. In sicer usluga treh ali štirih slovenskih duhovnikov, potem ko so :z Rima prejeli pismo nekega njihovega sobrata! Kako so ostale duhovnike pozvali, naj podpišejo poziv slovenskim volivcem, in zakaj so ga podpisali, vemo prav dobro, o je bolje, da o tem molčimo, da bi ktemu ne škodovali! Vsa čast pa tistim duhovnikom, ki so v svoji vesti in tudi javno ostali zvesti sklepu glede »belih glasovnic«. Saj je bil prav slovenski duhovnik tisti, ki je prvi opozoril, kaj so o-menjeni trije-štirje odločili!...
4) Tisti voditelji SDZ, ki jih »Katoliški glas« od 18. junija zasmehuje ter njihovo delo in trud omalovažuje, imajo tudi za volitve od 7. junija t. 1. veliko zaslugo pri delu za izvedbo protesta z belimi glasovnicami in bi njihov trud ter njihovo prizadevanje .rodilo še večji uspeh, če bi nekdo ne čakal za plotom in delno zmanjšal doseženi uspeh. Tu nam prihaja v spomin, kako so komunisti proti koncu avgusta 1947 iz zasede planili na nepozabnega Slavkota Uršiča in nam ga ugrabili. Morda ga niti ‘ni več med živimi! Dr. Bregant in g. Bratuž, kakor vsi ostali voditelji in sotrudniki SDZ, nadaljujejo delo Slavkota Uršiča ne v svojo osebno korist, ampak za skupni blagor!
5) Ugotavljamo tudi, da je »Demokracija« tista, ki z vso vnemo zagovarja slovenske duhovnike in jim priznava ljubezen do naroda in Boga. Toda ob priliki volitev 7. junija 1.1. je del duhovnikov ravnal proti narodnim koristim in je
»Demokracija«, dosledna borbi slovenskega ljudstva, obsodila znani poziv slovenskih duhovnikov! Na verskem in nravnem polju imajo duhovniki prvo besedo. Na političnem polju so pa popolnoma enaki vsem drugim članom slovenskega naroda!
6) »Katoliški glas« od 18. junija pravilno očita titovcem, da so njihovi tovariši na Koroškem »pred par meseci izdali slovensko stvar s tem, da so pozvali koroške Slovence, naj ne dajo glasu slovenski listi, ampak nemškim socialistom«.
Pripominjamo, da so slovenske stvar na Goriškem izdali pa tisti, ki so slovenske volivce pozvali, naj glasiijejo za italijansko demokri-stjansko stranko.
7) Končno »Katoliški glas« od 18. t. m. prikazuje izid volitev po svoje in prinaša le svojo statistiko, kar se .tiče ničnih in belih glasovnic. »Demokracija« od 12. t. m. je že prinesla tozadevne podatke in ni treba, da jih tu ponavljamo.
Pribiti pa je treba, da je belih in ničnih glasovnic bilo lepo število tUQ: v Slovenski Benečiji.
Po vsej Italiji pa je bilo »belih« 600 tisoč in ničnih 700 tisoč, skupaj 1.300.000 glasovnic. To pomeni, da so tudi široke mase italijanskih katoličanov že site »krščanske« politike italijanskih demokristjanov!
Toda ustavimo se pri nas. Zadnji italijanski poslanec, Albizzati Flavio od PSDI, je bil izvoljen za poslanca z 2915 glasovi, predzadnji, tudi od PSDI, Cavaliere Alberto, s 3064, in Segreto Guido, tudi od PSDI, pa s 4606 glasovi (»Gior-nale di Trieste« od 22. junija 1953, štev. 2048, leto VII., prva stran).
To je neizpodbiten dokaz, da i-mamo tudi Slovenci v Italiji pogoje, da si izvolimo svojega slovenskega poslanca, kot ga zahtevamo. Naj nam demokristjani po demokratičnih in krščanskih načelih omogočijo, da tega svojega poslanca lahko volimo in izvolimo v svojem posebnem volilnem okrožju, saj je slovenskih volivcev samo na Goriškem vsaj šest tisoč.
Tako možnost smo Slovenci v 1-taliji od demokrščanske vlade zahtevali, toda ta ni na našo zahtevo niti odgovorila.
Licemerci pa takšni)
Strašno divjanje in zmerjanje o-pažamo zadnji teden v laškem tisku.
»Giornale di Trieste« in »Mes-saggero Veneto« bruliata strup proti Jugoslaviji, da še nikoli tako. Zakaj? Zato, ker so šolska oblast* va v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja na predlog portoroške ob-, čine in na temelju sklepa roditeljskega sveta odredila ukinitev italijanskega razreda osnovne šole pri Sv. Jerneju.
Roditeljski svet je 'namreč sklenil, da bodo italijanski starši svoje otroke vpisovali v italijansko šolo v Sv. Luciji ali pa v Sečovljah. V prvi razred italijanske šole pri Sv. Jerneju se je namreč za prihodnje leto vpisal en sam učenec! Do Sv. Lucije in do Sečovelj pa imajo u-čenci na razpolago avtobus, da jim ni treba peš hoditi, ali pa bi morali obiskovati slovensko šolo.
Italijanski tisk se huduje tudi zaradi ukrepa, da morajo vsi, ki nosijo slovanski priimek, obiskovati le slovensko šolo, in trdi, da je to plod -barbarske kulture!
Odgovarjamo čisto na kratko!
Italijani so Istro in naše ljudstvo v Julijski krajini raznarodovali in potujčevali. Pačili so tudi slovanska umena in priimke. Italijani so leta 1949 izgnali iz slovenskih šo' na Goriškem vse slovenske učence in dijake-sinove slovenskih optantov, češ da so imeli pravico opti-
Nov politični položaj
(Kanec s 1. strani)
kov. Ce pa je De Gasperi pred alternativo, ali s politiko opuščanja socialnih preureditev odbiti ljudske množice ali pa prevzeti politi-. ico socialnih preureditev z obremenitvijo italijanskega davkoplačevalk je pač jasno, da bo v njego-
vi	politiki vse manj mesta za za-jedalne ustanove bolnega italijanskega iredentizma.
Cela vrsta odborov, »kulturnih ‘Ustanov« in begunskih organizacij neprestano bremeni italijanske državne finance, da ne govorimo šo posebej o upravi Trsta, ki pač po tem, kako stvar računamo, stane Italijo s-to ali dve sto milijonov lir!
Ta postavka, ki italijanske finance vse teže obremenjuje, bi mogla imeti svojega učinka tudi ob rešitvi tržaškega vprašanja. Trst sam po sebi gotovo ni kronična pasivna postavka italijanskih financ, temveč je tržaško vprašanje izredne važnosti za usodo istrskih beguncev, ki so tudi občuten vzrok italijanske finančne pasive. Za I--talijo je torej, izvršitev mirovne pogodbe z ureditvijo področja A in B pod skupnim guvernerjem ne le politično in gospodarsko vprašanje, 'temveč pogoj za svobodno ureditev italijanskega socialnega »tanja.
Ni dvoma, da De Gasperiju po tolikih izjavah ne bo- lahko opustiti stališče, ki ga je zavzemal doslej v tržaškem vprašanju. Kajti kakor koli naj se tolmačijo stvari, tli nobenega dvoma, da je doka j-šen odstotek De Gasperijevih pristašev prepojen z ostrimi nacionalističnimi predstavami. Zanje bi popustljivejše De Gasperijevo stališče pomenilo grenko razočaranje Ljudje, ki so v Trstu tako uporno zastopali stališče priključitve k I-italiji, se pač že iz ozira do itali-
janske notranje politike ne bodo lahko odrekli tega stališča.
Vendar hoče slučaj, da je medna rodni položaj v vse večjii mer naklonje nmednarodni rešitvi tržaškega vprašanja. Ni brez pomena, da so se tudi ameriški krogi krog zunanjega ministrstva ogradi-dill proti potrditvi izjave od 20. marca 1948, kakor to odkrito priznavajo tudi na italijanski strani. Titov govor v Pazinu, ki potrjuje in naglašuje slovenski značaj pre-dela med Trstom in Tržičem, je povoljno odjeknil tudi v britanskih krogih. In ni zgolj slučaj, da je komisija, ki je pod predsedstvom bivšega belgijskega ministra Huysmanca poslovala v Trstu, posebno pažnjo posvetila prav Se-sljanu, Devinu, Nabrežini, Zgoniku in Repentabru!
Nočemo posegati v bodoči razvoj. Ce pa bo res potrjena vest, da so Sovjeti samo v tem prmeru pripravljeni popustiti v vprašanju Avstrije, če istočasno izvrše pogodbo o Trstu, pač ni izključeno, da se bo tudi De Gasperi ali pa njegov naslednik po pariških in londonskih posvetih znašel v položaju. da bo tudi pred italijanskimi nacionalisti opravičeval popuščanje v tržaškem vprašanju.
Vsa politika demokrščanske stranke bi morala danes stremeti po reviziji dosedanjega programa. Zato ni izključeno, da utegne De Gasperi po povratku iz Pariza in Londona odstopiti. Ce upoštevamo še. da je tudi general Winterton po vsej priLiki iz Londona prišel 7. novimi navodili, ki so bila tolikanj važna, da so izzvala pozornost na jugoslovanski kot na italijanski strani, nam pač ne bo težko verjeti, da ie odločen korak v pravcu rešitve tržaškega vprašanja na vidiku.
rati le tisti, ki so italijansko govoreči.
Italijani niso do danes odprli niti enega slovenskega razreda za
50.000	slovenskih prebivalcev v videmski pokrajini.
Italijani so januarja 1952. leta u-kinili slovenski razred v Krminu in otvorili novega na Plešivem, to je tudi pet km daleč od krajev, ikjer bivajo slovenski učenci, ne da bi imeli ti na razpolago avtobus do nove šole in nazaj. S tem so prisilili, da so se mnogi učenci vpisali v italijansko šolo v Krminu!
In kako ravnajo Italijani s slovenskimi šolami v Trstu?...
Pravici nihče ne uide! Cas je najboljši zdravnik, zato svetujemo gospodom okrog italijanskih listov, naj govore in zagovarjajo vedno le resnico, da jim zgodovina ne bo delala preglavic!
Minuli so časi naše sužnosti pod nositelji tritisočletne kulture!...
Giornalos! znerisjab
»Giornale di Trieste del Lunedi« od 22. t’. m. piše pod rubriko »Di-vagazioni domenicali« v zvezi s slovenskim petjem pri nedeljski evharistični procesiji, da bi morali na goriškem gradu res otvoriti zverinjak, ki ga je predlagal znani demokristjan Bisiach. V ta zverinjak, pravi »Giornale di Trieste«, bi spravili divje in krvoolčne zverine iz rezerve slovenskega tiska.
Da bi gospodje okoli »Giornale di Trieste« radi Slovence iztrebili ali pa jih vsaj spravili v kletko, nam je prav dobro znano, saj poznamo tudi demokristjana Bisiacha in njegove blage želje glede nas, toda take umazane nesramnosti, kot jih priobčuje »Giornale di Trieste«, so plod samo krvoločnih zverin, ki spadajo zares samo v zverinjak in ne v vrste krščanskih organizacij!
Tudi ti izlivi proti Slovencem nam služijo za resno razmišljanje o naši usodi in o naši pravici. In ker je »Katoliški glas« napisal, da je kardinal Tisserant posredoval, da imajo razseljeni Slovani iz Srednje Evrope svojo avtonomno škofijo v Ameriki, menimo, da bi morali imeti svojo avtonomno škofijo tudi Slovenci s Tržaškega, Goriškega in Videmskega.
Na ta način bi se naše ljudstvo rešilo narodne pogube, Italijani pa bi bili ločeni od zverin!...
E»hapfstični fionijres
Kot je znano, je bil v nedeljo evharistični škofijski kongres. Ta kongres, ki predstavlja zaključek slovesnosti dvestoletnice ustanovitve goriške nadškofije, je prvi.škofijski kongres na Goriškem.
Udeležba je bila velikanska. Zastopani so bili, in prav Častno, vsi dekanati goriške nadškofije, med njimi tudi edina še obstoječa slovenska dekanata Standrež in Devin.
Kot najvišji gost in papežev zastopnik je bil francoski kardinal Tisserant, ki je imel dopoldne slovesno pontifikalno mašo in govor o pomenu in namenu Evharistije. Popoldne se je udeležil slovesne procesije, pri kateri je bilo pole«? številne duhovščine Iz vse nadškofije tudi več škofov.
Večji del 'nekdanje goriške nadškofije je pa sedaj onkraj državne meje, kjer ni bilo nobenih javnih
slovesnosti za dvestoletnico njene ustanovitve.
Lepe in zanimive so sicer take zunanje slovesnosti, ki pa ostanejo le gola formalnost, če niso združene z globokim verskim notranjim doživljanjem, ki se mora na zunaj izražati v doslednem življenju co nauku prave vere tako v 'javnem kot zasebnem življenju na socialnem in na političnem polju.
SOCIALNA VPRAŠANJA
Natečaj za profesorska mesta
Ministrski odlok od 22. maja 1953, ki ga priobčuje »Gazzetta Ufficia-le« štev. 125 od 3. junija 1953, razpisuje natečaj za mesta profesorjev in tozadevne usposobljenostne izpite na nižjih državnih šolah, na klasičnih, znanstvenih, tehničnih zavodih itd. Prijaviti se je treba do 1. septembra t. 1. Na vseh šolah in na šolskem skrbništvu si prizadeti lahko ogledajo omenjeni ministrski odlok.
Brezposelnost, sramoto naše dobe Moramo jo odpraviti!
Najbolj pereče vprašanje našega časa in zlasti še naših krajev je prav gotovo vprašanje- zaposlitve. Italija je namreč država, kjer ,;e odstotek brezposelnih najvišji, povojna Goriška pa je prva na lestvici brezposelnih.
Rešitev tega življenjskega vprašanja ni samo socialna zadeva, ki zahteva nujno rešitev, ampak v današnjih kritičnih razmerah tudi politična, od katere je nedvomno odvisna bližnja bodočnost Italije m sploh vse zahodne Evrope.
So družine ,so milijoni državljanov brez dela, brez zaslužka in brez kruha. Oni predstavljajo sramoto naše dobe na eni strani, na drugi pa so vzrok nezadovoljstva in revolucionarnega gibanja, kajti sestradani človek pade v obup in si poišče kakršen koli izhod, ker se čuti zapostavljenega s trpkim občutkom socialne krivice.
Lačnemu in sestradanemu, posamezniku ali celo očetu družine, privre z vso vihravostjo na dan strastna želja po enakopravnosti in stopi za tistim, ki mu obljublja takojšnjo dosego njegovega cilja, najsi 'bo tudi nasilno in revolucionarno. Ce se drugi ne zmenijo za njega in njegove bedne otroke, č§ drugi nimajo usmiljenja do njegove težke usode, zakaj naj on spoštuje obstoječi gospodarski in moralni red, ki je zanj krivičen in poguben!?
Rabo rešiti to vpraianje 7
Pogoji za rešitev tega vprašanja niso res lahki, a rešitev, vsaj delna, če že ne popolna, je pri dobri volji vsekakor mogoča in izvedljiva. Kot pri vseh težkih primerih se lahko rešitev izvede ali postopoma ali pa tudi radikalno. Na vsak način moramo začeti pri najnujnejših primerih in polagoma preiti na rešitev ostalih, da preprečimo sramoto in katastrofo.
So primeri oseb, ki so dobro stoječe in premožne, pa imajo. še dobro službo zraven tega. So bogate družine, ki .imajo toliko, da lahko plavajo v izobilju, pa zasedajo še mesta v zasebnih ali javnih uradih, ali pa izvršujejo kak prosti
Končno! Sedaj se pes poznamo!
Glede na članke »Poplava...«, »Izid volitev...« ter »Kras« v 25. številki »Katoliškega glasa«, rečem le to:
Borbo slovenske manjšine v Italiji nima pravice zavirati nihče, ki se še čuti elana slovenske narodne skupnosti! Posebno nimajo te pravice oni, ki so po svojih opolnomočenih zastopnikih prevzeli določeno odgovornost za potek in izid te borbe, ali oni, ki so se po svojih opolnomočenih zastopnikih obvezali, da bodo spoštovali in ‘izvajali sklepe slovenske politične organizacije, v katero so vstopili po lastnem svobodnem hotenju.
Tudi v politiki mora veljati načelo poštenosti in doslednosti za vsako ceno!
Vsakdo se lahko prostovoljno izloči iz slovenske skupnosti, toda kdor ostaja prostovoljno v njej, ta je dolžan imeti v vidiku predvsem to skupnost in njene koristi.
To velja tudi, če gre za skupino nekaterih slovenskih duhovnikov, ki so zabarantali njim poslušne lahkoverneže neki tuji oblastiželjini politični stranki, ne da bi o tej svoji nameri predhodno obvestili vsaj svoje opolnomočene zastopnike v politični organizaciji (SDZ).
Kdor je kakor koli in od kogar koli odvisen, ta hlapčuj svojemu gospodarju in ne mešetari s svobodo vesti in misli — svobodnjakov!
V Gorici, dne 21. junija 1953.
dr. Marijan Bregant
Občinske zadeve u Sopodnjah
V ponedeljek 22. t. m. je zasedal občinski svet v Sovodnjah in razpravljal v glavnem o brezplačni oddaji občinskega zemljišča za zidavo otroškega vrtca, ki bi ga vodila znana organizacija »Itaiia Re-denta«.
Naša dva svetovalca sta prosila, naj bi o tej točki razpravljali na drugi seji, ker bi zadevo rada bolj podrobno preučila, kajti .,;ga-nizacija »Itaiia Redenta« ni naklonjena Slovencem. Toda Večinski svetovalci razprave niso hoteli odložiti in so raje sklenili, dati i->iga-nizsciji zahtevano zemljišče. Oba naša svetovalca sta se glas-vanj« vzdržala.
Na seli so odobrili pogodbo z družbo SELVEG za napeljiva e-lektrične luči na Vrh in prad,Jiam
700.000	lir, da tvidka 'začne z delom. Napeljava bo stala nekaj nad 4 milijone lir; od teh pa pade na .breme občine 1.400.000 lir. Ostalo bo krila džrava.
V zadevi zgraditve hiše za ljudska stanovanja, za kar je občini obljubljenih 7 milijonov lir, sta naša svetovalca opozorila na dejstvo, da bo šest stanovanja, ki jih
načrt predvideva, gotovo zelo majhnih zaradi tako nizke vsote. Zato sta predlagala, naj bi zgradili raje samo štiri večja stanovanja. Tega mnenja so bili tudi večinski svetovalci in vsi skupaj so sklenili, zavzeti se za to, da bodo stanovanja velika in zadostna za sprejem .večje družine.
POROKA
V	soboto 20. t. m. sta se poročila g. Jože Prinčič, doma iz Kozane v Brdih, ki pa biva v Italiji, in gospodična Amalf’a Devetak i* Vrha sv. Mihaela. Mloibmu paru obilo sreče!
poklic. So' družine, čigar člani so vsi zaposleni in služijo mnogo vec, kot bi bilo prav in zadosti za življenje 'ter časten in ugleden obstoj družine.
So tudi delavci, ki imajo nekaj posestva in s tem zadostni ali vsaj delni vir dohodkov, pa se vendar vsiljujejo v tvornice in iščejo še več!
Vsi ti navedeni primeri so v današnjih razmerah kričeče socialno zlo, ki ga je treba odpraviti!
Kdor ima zadosti zase in za svojo družino, naj ne išče več!
Ce bi vlada posegla v te primere in s posebnimi ukrepi napravila red, bi lahko odpravila brezpe-selnost!
Pa ne samo vlada, tudi cerkveni predstojniki so še prej poklicani, da ožigosajo kopičenje zaslužkov in bogastva!
Ponekod so že začeli s takimi ukrepi. V Jugoslaviji, na primer, velja načelo, da imajo pri namestitvah prednost socialno ogroženi ljudje, to je ljudje, ki šo odvisni samo od dohodkov zaprošene službe in nimajo tudi kakega drugega vira dohodkov. Tako kmet, ki živi na .svojem posestvu, ne bo zaposlen v tovarni pred delavcem, ki nima drugega kot svoje pridne roke. Isto velja za upokojence in sploh za druge primere v posesti že večjih ali manjših dohodkov.
Toda v Jugoslaviji vlada komunizem, ki zopet namešča prej komuniste in potem druge!... Krivica utegne tako živeti pa pod zaščito rdeče zvezde!
Pri nas v Italiji, kljub vsej krščanski demokraciji, ki je že toliko let na vladi, in ki bi morala krščanska načela izvajati z vso doslednostjo in strogostjo, ko gre za kruh bednih in brezposelnih, tega vprašanja se niti ne lotijo, ampak kaže, da so prav demokristjani veliki zagovorniki kopičenja dohod-ikov, pa čeprav se to godi na škodo bratov in sestra, ki morda izpričujejo vero ne le v istega Boga. ampak tudi v iste demokratične nauke!
Toda voditelji si mislijo: ti moli, da pojdeš v nebesa, jaz si' jih pri-' *>oščim pa na tem svetu!...
Najprej vsakdanji kruh vsem bratom in sestram, in sicer zadostni kruh, in potem naj si najzmož-nejši in najpridnejši privoščijo kak priboljšek, če je sploh mogoč!
Smrtna kosa
Tiho in skromno, kot je živela vseh svojih dolgih 84 let, je gospa Fani Rojc preteklo sredo zvečer umrla v goriški bolnišnici.
Njen spomin bo še dolgo živel v njenih ročnih delih, ki krasijo domače cerkve in samotne kapelice v daljnih misijonskih deželah!
Far pripomb h obisku iotmoco
^Nadaljevanje s 1. strani)
'osnovno pravilo »fair play«-a in občutek še tako plitve oblike. Toda kaže, da je tržaškim italijanskim socialistom šlo za preveliko stvar, da bi se ozirali na takšne »malenkosti«. Zato so jih enostavno pregazili. Preveč zapeljiva in obetajoča je bila priložnost, ki jim je omogočila, da so sproti spoznavali ugovore svojih nasprotnikov in jih nato v teku ostalega dneva v stalnem stiku z opazovalci lahko pobijali.
Ločeno obravnavanje bi zaslutilo zadržanje italijanskega tiska, ki se je posebno v zvezi z .razgovori indipendentistov s člani komisije Socialistične internacionale spustil v tako nizke osebne napade, da je s tem pač kvečjemu sebi sebi dal popolnoma poulično legitimacijo.
Toda zaenkrat smo se zadržali na zunanjih okoliščinah dela opazovalcev Socialistične internacionale, ki je bilo, kakor smo videli, po njihovi ali tuji krivdi, organizirano in izvajano tako, da je močno škodovalo ugledu njihovega poslanstva in je že vnaprej vzbudilo upravičene dvome v nepristranast mnenja, katerega naj bi si s takim postopkom ustvarili.
* * *
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP - TOVAR-SflSKE CENE — DELO SOLIDNO ~ DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
K R M I N Cormons - prov. Gorizia
ITled Zahodom in Dzhodom
Kljub vsem oviram ideološkega .značaja in kljub povojni politik: ter položaju, .ki se je izkristaliziral v zadnjih osmih letih, je se vedno več področij, glede katerih so možna pogajanja med Vzhodom in Zahodom. Teoretično bi bila letos poleti možna konferenca najvišjih predstavnikov obeh taborov, ki bi pomenila začetek akcije v ,tej smeri.
Vendar bi na mah odpadlo vsako upanje na uspeh, če bi se pokazalo, da moč Zahoda, ki je edini razlog, zaradi katerega se Sovjeti hočejo pogajati, upada. Ce je po Stalinovi smrti sploh kaka stvar jasna, je jasno to, da je na Sovjete napravilo vtis samo stalno naraščanje moči Zahoda v zadnjih petih ali šestih letih, ki jo je nenadna Stalinova smrt še posebno povečala. Temu nasproti pa moramo ugotoviti, da so zadnji dogodki na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji dokazali, da je sovjetski vpliv na narode za železno zaveso močno padel.
Nič novega ,ni trditev, da razu7 mejo Sovjeti samo silo in moč. Moč države se ceni po okolju, ki jo obdaja. Mogočna država avtomatično napreduje v prazni prostor pred seboj in se ustavi šele, če se znajde pred enako močno silo. Ce se znajde močna država pred večjo močjo, se umakne. Ce se znajdejo močne države druga pred drugo, se dogovorijo tudi o obojestranskem umiku, če je to obema •v korist.
Ce so zdaj Sovjeti pripravljeni, da se pogajajo o enem ali več u-mikih na mejah moči med seboj in Zahodno zvezo, zato gotovo ni ■iskati vzroka v tem, da bi se v srcih kremeljskih mogotcev izvršilo kako spreobrnjenje svetega Pavla. Duhovni prvaki najdejo pot v Damask, ne pa carji in bojarji rdečega carstva!
Razlage za sovjetsko zanimanje in za možen umik oboroženih sil iz strelskih jarkov hladne vojne ni iskati v sovjetskih srcih, ampak v spremembi, do katere je v zadnjem času prišlo v plimi >in oseki fizične moči.
Dejstvo je, da sa od leta 1946 dalje politična, gospodarska in vojaška enotnost in moč zahodnih držav stalno veča. Leta 1950 se je Zahod strnil v vojno zvezo na Ko-
reji in kaže, da bi do tega lahko Zahod še posebno žilavo varovati
prišio tuai v Lndokin.i. bovjeti, ki so začeli leta 1946 korakati v praznino moči, so se naenkrat morali ustaviti pred branikom, na katerem stojijo danes znatne vojaške sile, oborožene z mogočnim orožjem.
Moč in pomen Zahodne zveze Je ojačiia Stalinova smrt. Ta smrt je spremenila odnošaje med Sovjetsko zvezo ^n Kitajsko. Stalin je lahko Kitajski ukazoval, Malenkov se more z njo samo pogajati kot z zaveznico in enakopravno silo. In z zaveznikom ne moreš nikoli tako ravnati kot s podložnikom!
Zaradi teh razlogov in samo zaradi tega se Sovjeti 'bolj zanimajo za pogajanja z Zahodom, kot so se v preteklih letih. Ker pa lahko izvira njihovo zanimanje samo iz takih razmišljanj in računov, je treba hladno, 'trdo in surovo poudariti, da je zdaj trenutek, ko mora
m graditi svojo moč, kajti pogajal se Do lahko samo, če .Do močan. i'a moč, zaradi katere edine se zdi Sovjetska zveza pametnejša, sloni v prvi vrsti na Zahodni zvezi, ka-teie jedro sta Britansko-ameriško prijateljstvo in ameriška ponovna oborožitev.
Moč Zahoda, zaradi katere se ta edino danes lahko pogaja, je začela rasti po Churchillovem govoru v Fultonu leta 1946. Gradili so jo počasi in težavno, vendar je danes narasla v mogočno silo, ki se pa lahko v trenutku brezskrbnosti zapravi. Ce bi se zrušila zveza, če bi kongres ustavil utrip njenega srca s tem, da bi črtal ameriški oborožitveni program, bi Sovjetska zveza ne imela nobenega intere-sa več za pogajanja in za umik na mejah svoje moči.
Pogajanja, ki jih lahko vodi Zahod zdaj zaradi svoje moči, bi lah-
ko dovedla do predvidenega zni-zanja ameriških preKomoiticm od-vtznos,.. iii stroiLov ier i1 pred-
ViUcilc^cl /.iliciii j	1-1
za v czii^K-ii v Oj as>uCiii s*i. Vsako zrahijanje ali zmanjšanje zanodne moči ^red Končanimi ^.ogajanji pa ui zmanjsaio možnost 'njihovega u-oj-ciia m ui zmanjšalo interes Sovjetske zveze na pogajanjih ter dovedlo do prejšnjega sovjetskega siaiisča, ki oi zasledovalo le lastne koristi.
Zdaj je čas, ko morajo zahodne sile še bolj zgraditi svojo moč, prevzeti največja bremena in se v najvišji meri potruditi, da .bodo v primeru razgovorov s Sovjeti za zeleno mizo lahko pokazale na svojo moč.
Zrahijanje Zahodne zveze v tem trenutku bi pomenilo izgubo naših 'najboljših in mogoče tudi. zadnjih izgledov za sporazum v hladni vojni, zaradi katerih so Američani plačevali visoke davke, sprejeli splošno vojaško obveznost in si naložili razne omejitve skozi dolga in težka leta.
Joseph H a r s c h
Nastop Glasbene šole S P IB
Tržaški iredentisti in Reka
iNismo biu opozorjeni na drugo picauVanje prdi. ^aete in zaradi tega mu nismo prisostvovali, vendar nas je pa eoen od pnsotnin o-pozonl, aa se je ^iaeta ooregnu na nas prmaz prvega predavanja in da je — preskocivsi druge — po-SKUsal pobiti enega naših prigovorov, namreč naso ugotovitev, da je proti njegovim trditvam izhajal 1. 1848 in it)49 v Trstu tudi slovenski list.
Kazen tega je smatral za potrebno, da našo prigodno opozoritev na S at ar likov e trditve o ilirskem (ne slovanskem!) poreklu Rima vzame kot merilo za neresnost naših ugovorov. Za znanstveno raven kulturnih urednikov »Giorna-la di Trieste« pa je značilno dejstvo, da ne ločijo pojmov ilirstva in slovanstva!
Kar se obstoja ali neobstoja slovenskega lista iz 1. 1848-49 tiče, naj navedemo le to, da govori med drugimi o njem tudi Vivante v svojem spisu »Irredentismo adria-tico«. Ze nekdanja »Edinost« je večkrat omenila to okolnost. Težko je predpostaviti, da je katera izmed .naših družin ohranila ta list.
GOSPODAR STV O|
CESNJE
Ko smo z obiranjem češenj pri kraju, je potrebno, da češnjevo drevje ne pustimo zapuščeno do prihodnjega leta, ko naj bi nam zopet brezplačno rodilo.
Potrebno je sedaj, da z dcevja odstianimo prav vse sadje, da ne ostane niti enega. To pa zato, ker bi se v ostalem sadju zarodile češnjeve muhe in nam prihodnje leto delale zopet škodo. Vemo pa tudi, da najjada češnjevo listje rja, kar je vzrok, da tako listje odpade že v poletju. Posledica tega je, da sadno popje ne dozori, kar zopet ima za posledico, da tako drevje v prihodnjem letu le slabo obrodi in da bolj droben in voden sad. To se dogaja zlasti v nizkih in vlažnih legah.
Da preprečimo rjo, bomo sedaj, iko smo obrali vse češnje, drevje poškropili z 3/4 odst. brozgo modre galice in apna.
NAPAKE VIN
Predzadnjič smo pisali o bolez-■nih vin, danes pa se bomo nekoliko seznanili z napakami vin, ki tudi in včasih celo zelo neprijetne, jih pa lahko popolnoma odstranimo.
Najnavadnejše napake vina so: duh po plesnobi, duh po sodu, duh po modri galici, po gnilih jajcih in razni drugi duhovi; nadalje počr-njenje vina, trdo vino in motno vino.
Kakor za bolezni velja tudi za napake vin pravilo, da je laže te preprečiti kakor zdraviti oziroma popravljati.
Da ne bomo imeli vino z duhom po plesnobi ali po sodu, je naravno, da ga moramo dati v zdrav sod. Zato moramo skrbeti, da bodo sodi vedno čisti in vsaka dva meseca požveplani. Ce pa vino dobi tak duh, bomo to napako odstranili z enim tozadevnih sredstev, kakor n. pr. »Deodorante Mare-scalchil«. Za 100 1 vzamemo 50-200 gr tega prahu. (Da ugotovimo potrebno količino, bomo napravili poskus v malem, n. pr. pri 10 1 vina s 5 do 20 gr.) Ko smo ugotovili potrebno količino prahu, bomo po' stopali takole:	iz	soda vzamemo
pol brente vina in v njega vsuje mo določeno količino prahu in dobro premešamo. (Nato vlijemo v sod in v sodu vse vino dobro premešamo, kar ponovimo še dvakrat v 24, urah. Ker pa z uporabo tega prahu z a dob i vino nekoliko temno barvo, ga bomo čez 4-5 dni v istem sodu sčistili s čistilom, i-
menovanim »1-2« (po italijansko »Chiarificante lampo«). Način uporabe smo opisali v eni zadnjih številk našega lista.
Duh po modri galici dobi vino, če so bile trte pozno škropljene 'z velikim odstotkom modre galice in je nato sledilo sušno vreme in ni dež izpral grozdja. To napako odstranimo s tem. da vino pretočimo in ga pri tem močno prezračimo ter sod močno zažveplamo (en trakec na 100 1). Pretakanje ponovimo, če vino ni še popolnoma izgubilo duha.
Duh po gnilih jajcih (tudi po žveplu) nastane, če je grozdje pozno žveplano .in ga ni potem dež izpral, ter včasih pri nepravilni u porabi amonijevega sulfata. Odprava 'napake je lahka: pretakanje vršimo skozi bakreno posodo in pri tem močno zračimo ter sod zažveplamo z enim trakcem na 200 Počrnjenje vina postane, če pride mošt ali vino v dotiko z rjastim železom. Zato moramo vse železne dele prevleči z belim lakom, in to pri stiskalnici kakor v notranjosti soda. Napako popravimo s tem, da vinu dodamo 50-80 gr vinske kisline in ga pretočimo ter pri tem dobro zračimo in sod zažveplamo ; enim trakcem na 200-300 1.
Trdo vino imenujemo vino, ki jf bogato na čreslovini (taninu). To se pojavlja, če smo trgali nedozo relo grozdje, pri grozdju z nizkim odstotkom sladkorja in če smo dodali moštu preveč druge ali tretje prešenine, ne da bi jo poprej pustili teči skozi grozdje v čebru, in končno, če pustimo vreti vino predolgo pred tropinami (n. pr. pri črnem vinu). Trda vina so navadno čista. Da pa odvzamemo trdoto, to je preobilico čreslovine (tanina), ga bomo morali kljub temu »čistiti«, to se pravi odvzeti mu čreslovino. Za to čiščenje vzamemo 10 gr želatine na 100 1 in postopali bomo, kakor smo že enkrat prej pisali.
Motno vino je napaka, ki je ]?o svojstvu prav nasprotno od trdega vina. Pojavlja se kadar je grozdje bogato na sladkorju in zaradi tega ubogo na vinski in jabolčni kislini. To napako preprečujemo tako, da vino takoj pretočimo, brž ko se sčisti, to je že na koncu novembra Popravljamo pa to napako s tem da takemu motnemu vinu dodamo po 60-80 gr citronove kisline na 1100 ], potem ko smo vino pretočili. Taka vina ni potrebno zračiti pri pretakanju. Ce se vino po pretakanju ne sčisti, ga moramo čistiti s čistilom »1-2« ali s »špansko zemljo«.
Ce pa ga tudi tukajšnji državni arhiv ne premore, to še prav nič ne pomeni, saj vemo, da so italijanski arhivi ali nepristopni ali oa namerno pomanjkljivi kadar koli se tamkaj pojavi kak slovanski u-čenjak ali znanstvenik.
Ravnatelj tukajšnjega arhiva je Zadran Krekich. Nikomur izmed nas ne prihaja na misel, da bi dvomil v njegovo poštenje, vendar pa ni brez vsakega pomena ugotovitev, da so številne izvirne listine^ hrvaških kraljev iz XI. stoletja e-nostavno izginile iz zadrskega arhiva in med njimi posebno oni znameniti spis o kronanju kralja Kolomana v Biogradu na morju 1. 1102!
Zato tudi dejstvu, da »Slavjan-skega vjesnike« — ki ni niti #ar-gumentum ex silentio« — v tržaškem arhivu ni, ne moremo pripisati najmanjše dokazne važnosti.
Kar se pa balkanskega porekla Rima tiče, o katerem se prof. Gae-ta izraža s tolikšnim omalovaževanjem, pa ne bi škodilo, če bi vsaj površno pobrskal po De Sanctiso-vih tolmačenjih o poreklu Rima. De Sanctis je Italijan in znana avtoriteta v vprašanjih rimske zgodovine, ki je vsekakor čital tudi Vergilijevo »Eneido« ter posebno njegov prikaz Eneinega potovanja iz Dldoninega naročja v italsko »tellus«. Ce je poznavanje celotnega Vergila za nekatere ljudi okrog Gaete morda pretežko, bi jih mogli na kratko spomniti, da je bilo mesto, iz katerega je Rim črpal svoje poreklo (glej Tita Livija!), Albalonga, in da je to mesto ležalo v Laciju sredi Albanskih planin. Prav na nasprotni jadranski obali leži pa slučajno Albanija. Menimo, da se za danes moremo zaustaviti pri tem. in upamo, da bodo ljudje okrog »Giornala di Trieste« postali opreznejši v kolikor so za to sposobni, predno bi v bodoče še kdaj s tolikšnim omalovaževanjem pisali o Safariku.
Kar se pa Gaetinih zgodovinskih razlag o Reki tiče, menimo, da se v poglavitnem morajo ujemati s prikazom v prenašanju tekstov malo vestnega in zaradi tega nezanesljivega »Giornala di Trieste«. V objavljeni obliki se pa Gae-tine navedbe ne razlikujejo od navedb vseh ostalih iredentističnih političnih razlagalcev in tolmačev teh zadnjih let.
Gaeta je prevzel nalogo, da prikaže politično preteklost teh krajev iz prigodnih časopisnih člankov. Pri tem sta mu trenutno pri roki »Eco di Fiume« in »Gazzetta di Fiume«.
Zanimivo je zabeležiti, da — sodeč po navedbah samega Gaete — dele Rečani svoje prebivalstvo v domače z izključno hrvaškimi priimki in v priseljence, katerim razen priimka določijo še poreklo. Tako vidimo, da je bil izdajatelj omenjenih reških listov, Genovežan Rezza, torej nedomačin. Gaeta je pri razlagi Rezzinih člankov opustil pojasnilo, kateri so bili tisti reški občinski svetniki, ki so odločili, da se ne bodo udeležili volitev zastopnikov v hrvaški sabor. Stvar je namreč važna zaradi tega, ker bi iz .nje bilo razvidno, če so bili to Hrvati, ki so imeli svoje samoupravne razloge za to, da se ne podrede hrvaškemu saboru, ali pa so to bili zopet Italijani, ki so se iz nacionalnih razlogov upirali misli, da bi bili podrejeni Hrvatskl. Gaeta je previdno pazil, da bi ne dal temu trikratnemu zanikalnemu stališču Rečanov kakršno koli nacionalno tolmačenje. Omejil se je na to, da je iznašal dejstva odklonilnega stališča .reškega občinskega sveta, in s tem površnega član-kopisca tukajšnjega iredentističnega glasila navdahnil do pripombe: »To je naša preteklost, 'preteklost italijanske zemlje in ta preteklost se mora zoperstaviti lažnim navedbam na jugoslovanski strani.«
Gaeta ne čuti dolžnosti, da bi
tolmačil način, kako so reški mestni očetje prišli do svoje odločitve, niti se ne trudi, da bi odkril podzemno delo in prizadevanja madžarske emigracije, ki je prav tedaj bila zelo aktivna na Reki, kakor je razvidno iz obvestila tajne policije Napoleona III. avstrijskemu veleposlaniku v Parizu.
Sodeč po tem, je madžarski e-migrant grof Ladislav Teleki, ki se je neposredno pred vojno leta 1858 naselil v Turinu, že tedaj imel Rezzo za svojega emisarja na Reki. Sam Teleki pa, ki so ga zaprli v Dresdenu in nato izročili avstrijski policiji, od katere je bil na častno besedo pomiloščen, je po odkritju njegovega delovanja 8. maja 1861 izvršil samomor, in s tem dal neposredni povod, da je kasneje tudi Genovežan Rezza pobegnil z Reke.
Zato tudi razvitek madžarske zastave na Reki ni pomenil, kakor bi nam Gaeta oprezno dal nasluti-ti, težnjo Reke po italijanski zastavi, temveč le težnjo Reke po širših mestnih gospodarskih odnosih s srednjim in dolnjim obdonav-skim zaledjem.
Namenoma okrnjeno sliko o dogajanju na Reki, ki nam jo daje Gaeta, pa moremo dopolniti s tolmačenjem zanimive analogije, ki obstoja med reškim in tržaškim primerom.
(Konec na 4. strani)
Glasbena šola SPM v Trstu je imela v cetrteK iti. juni.a t. i. v Avditoriju letno javno produkcijo svojih gojencev.
To šolo vodi od samega začetka proi. Karlo Sancin, dooro poznan umetnik na violini, ki je Rot bivši član svetovnoznanega Zikovega godalnega kvarteta nastopal s priznanim uspehom po vseh večjih evropskih glasDenih središčih. Čeprav je svojčas absolviral z odličnim uspehom mojstrsko šolo za virtuozno igro, se je raje posvetil vzgojnemu glasbenemu delu in je kot tak vzgojil celo vrsto odličnih goslačev, ki so danes na uglednih mestih. Ob njegovi strani mu pomaga njegova soproga, znana pianistka in skladateljica prof. Mirca Sancinova, ki 'nadzoruje klavirski oddelek Glasbene šole. Klavir, harmoniko in nekatere druge instrumente pa poučuje Marij Sancin.
Spored je bil skrbno izbran iz svetovne glasbene literature tako za gojence začetnike, kakor za črne višje stopnje. Gojenci so se vrstili po stopnjah učenja, od prvo-letnega začetnika do višje stopnje tehničnega znanja.
Ce upoštevamo dejstvo, da bo v jeseni letos minila šele četrta obletnica postanka te šole, ki je začela svoje veliko kulturno delo tako rekoč iz nič, moramo priznati; da so njeni dosedanji uspehi presenetljivi in obenem jasen dokaz, da je naša glasbena mladina v najboljših rokah. To smo opazili že na interni ponedeljkovi produkciji.
Vodstvo strogo nadzoruje svoje gojence, pazi na držo telesa, upoštevajoč važne higienične momente, pravilno polaganje rok in udarec pri klavirju. Na isti osnovi sloni violinska šola; skratka: polaga se važnost na vse važne momente, ki omogočajo pravilno oblikovanje gojenca v tehničnem in muzikalnem pogledu.
Poudariti moramo vzorni red in resnost Glasbene šole. K posameznim gojencem se vrnemo jpozneje.
Dejstvo, ki je prav posebno razveseljivo, pa je skrb vodstva za gojenje skupne igre v oddelku za godala. Prvo in drugo leto so nastopili goslači v skupini z enostavnimi skladbicami. Lani smo slišali pa že zahtevno Haydnovo znamenito »Otroško simfonijo«, ki zahteva že zrelejšo igro goslačev. Letos pa je bil storjen še večji korak naprej z izvedbo DalTAbacovega: »Concerto da chiesa«, ki terja od goslačev že večjo stopnjo tehničnega znanja. Poleg tega nam je godalni orkester pod taktirko svojega ravnatelja predvajal na vzoren
način ob sklepu sporeda še Grie-;ovo »Smrt Aze« iz Peer.Gyntove Suite in Nedbalov »Otožni valček«.
V začetku sporeda je nastopilo 9 harmonikarjev v zboru, ki so izvedli brezhibno in samostojno pet narodnih v priredbi Rančigaja. Mnenje nekaterih ljudi, češ da „e harmonika »manjvredni« instrument, ni utemeljeno. Pač pa je ta instrument deloma mehaniziran in to je basovska stran. V zvezi s tem pa bodi povedano, da se večina teh gojencev uči tudi klavirja, kar jim omogoča pravilno pojmovanje glasbenega študija in vzgoje.
Imena gojencev za harmoniko smo omenili že v prejšnji številki našega lista ob priliki poročila o interni produkciji. Lep uspeh je žela solistka na harmoniki, Savina Quebella, ki je izvajala Mozartovo »Turško koračnico« in Montijev »Čardaš«.
Zaradi omejenega prostora se ne bomo spuščali v posamezno ocenjevanje gojencev, ki so nastopili na javni produkciji. Da so se nekateri začetniki še, »borili« z ra-umijivimi začetniškimi trenotki, je to neizbežno dejstvo, vendar so se vsi dobro odrezali, posebno VI. Polojac, K. Svab in O. Umari. Odlično so uspeli P. Metzel, M. Milkovič, Sonja Polojac, Clelia Voilpi, Milojka Tonon, Laura Caharija, Vinko Milič, Breda Štolfa in Marina Theuerschuh bodisi štiriročno. bodisi kot solistka. Brezhibno je bilo tudi izvajanje Vladija Dolgana, Livije Luin, Sergija Majcena in Magde Kravos. Spored je postajal zahtevnejši od točke do točke. U-veljavil se je Hadrijan Rustja, Robert Biancuzzi, Anton in Anica Maver (tudi štiriročno in solistično), ki sta posebno lepo zaigral? štiriročno Dvorakov »Furijant« v predelavi Mirce Sancinove.
Izredno nadarjena Marjanca Bolko je kakor vedno tudi topot odlično usj>ela s težavnimi, a z lahkotno in brezhibno tehniko zaigranim Chopinovim »Impromptujem« in Dvorakovim »Plesom palčkov«.
Bil je lep večer in naša mladina je lahko ponosna na svoje uspehe. Profesorskemu zboru Glasbene šole SPM iskreno čestitamo k velikemu letošnjemu uspehu.
dr. Fr. D.
Slouenci in narodni plesi
V torek 9. junija je ansambel narodnih plesov »Kolo« iz Beograda izvajal v Trstu plese jugoslovanskih narodov. Srbski »Kolo« je zaplesal tudi dva naša koroška slovenska plesa.
Skoda, da večina slovenskih narodnih plesov nima tistega izraza naše slovenske narodne, duše, kot 'ga imajo na primer srbski in makedonski narodni plesi. Tako so naši koroški plesi po svoji prvotni zasnovi preveč obrednega značaja. Kljub temu vplivu alpinskih obrednih formalnosti so naši koroški plesi ohranili staroslovenski pečat. Vendar smo tudi pri tem zadnjem izvajanju naših plesov u-gotovili, da drži splošno mnenje, da Slovenci nimamo originalnih narodnih plesov, kot jih imajo vsi ostali slovanski narodi.
Zakaj smo mi ostali brez teh narodnih plesov? To vprašanje je o-stalo brez točnega 'odgovora. To pa zato, ker so se z njimi bavili in u-kvarjali samo glasbeniki in ne zgodovinarji. Samo ti kot poznovalci zgodovinskega razvoja našega ljudstva so zmožni na vsa ta res težka vprašanja točno odgovarjati. Na splošno pa na omenjena vprašanja moremo odgovoriti, da smo ostali brez originalnih narodnih plesov v, glavnem zato, ker se naš duh tudi v naši narodni glasbi vedno premalo sprosti. Samo iz globokega občutka pride do telesnih kretenj kot zunanjega plesnega izraza notranjih dogaiani ter občutkov v človeku. Slovenski narodni glasbeni utripi pa psihološko vpliva!o na našega slovenskega človeka boleče, mu prebudijo preveč tuge in mogoče celo melanholi io. Slovenski človek je v te občutke vklje-njen kot v okove, v katere je bil utesnjen nad tisoč dve sto let svoje narodne zgodovine.
Tudi srbska narodna pesem izraža globoko tugo. Toda Srbi iščejo v narodni glasbi in plesu rešitev iz tuge, naš slovenski človek pa se v tej tugi umetniško poglablja in prav zato je menda edini narod na svetu, ki — čeprav nima narodnih plesov — ima pa narodne pesmi na najvišji umetniški višini.
Ta moja znanstvena psihološka ugotovitev drži. Seveda je še več manjših ovir v sami naši narodni
karakteristiki, da ne sprostimo svojih čustev v boli, žalosti in veselju s telesnimi kretnjami v obliki narodnih plesov.
Srbski narodni ples, po imenu »Sopsko«, ki ga plešejo fantje na vasi, izraža srbsko borbenost in spretnost. Tu otožna narodna pesem, oziroma glasba slika srbsko narodno dušo, ki je iz vse svoje težke zgodovine in iz vse tuge našla pravi izhod in rešitev.
Prav tako je zanimiv srbski ples iz Banata. Ta ples se imenuje »Banatsko fantovsko uigravanje«. Pie salci plešejo okrog nožev, zapičenih v tla; s spretno igro nog okrog istih nožev hočejo pritegniti nase pozornost deklet. V starih časih so ta ples plesali Srbi v Banatu krog mečev. Srbski zgodovinar Stanojevič imenuje ta ples »banatsko bahanje«. Srbi, ki so se rešili turških mečev na Kosovem polju so po prihodu v Banat, Srem in druge preeanske kraje izražali svoje zadovoljstvo s plesom okrog mečev.
Dalmatinski ples, po imenu »Ta-moč«, z otoka Krka, se s svojimi enostavnimi plesnimi kretnjami kot tudi z glasbeno motiviko precej približuje slovenskim plesom. To je edinstven dalmatinski ples, ki se je ohranil iz najstarejše d^-be južnih Slovanov. Gotovo so ga plesali naši slovenski pradedje, saj je bilo življenje med Slovenijo in Dalmacijo skozi vso zgodovinsko dobo neločljivo povezano. Psihološko ta ples najbolj originalno prikazuje značaj slovenskega človeka. Po kretnjah pa se približuje koroškemu kmečkemu valčku. Podoben je v mnogih podrobnostih tudi našemu kmečkemu plesu z blazinico, ki ga še plešejo v Suhi krajini na Dolenjskem. V tem kolu nosi pri plesu blazinico dekle; fant, pred katerega vrže blazinico, mora dekle objeti in poljubiti. Ta ples je izjema v tem, ker dekleta iščejo fante, medtem ko vsi drugi naši plesi kažejo, kako fantje iščejo in zasledujejo dekleta.
Ansambel ljudskih plesov '»Kolo« iz Beograda je plesal z velikim tispehom še več drugih narodnih plesov, ki so vsi pokazali številnim prisotnim Tržačanom izredno bogastvo in slikovitost folklore jugoslovanskih narodov.	A.	Z.
Evropska ljudska uniierza
U Trstu
2e aprila smo čitali v nekaterih tržaških dnevnikih vest, da bo sredi maja začela delovati v našem mestu Evropska ljudska univerza. Do njene slavnostne otvoritve pa je prišlo šele 10. junija, tako da Do začetek njenega rednega delovanja odložen do jeseni.
Pred maloštevilnim občinstvom sta zvečer 10. junija nastopila v Avditoriju predsednik Evropske ljudske univer^ Tullio Faraguna in prof. Remigio Marini, ki je imel slavnostni otvoritveni govor.
Prof, R. Marini, je umetnostni zgodovinar, ki je lani objavil lepo monografijo o našem goriškem rojaku, slikarju Josipu Tomincu, zdaj pa pripravlja delo o italijanskem slikarju Giuliu Quagli, ki je s freskami v ljubljanski stolnici dal Sloveniji najlepša dela baročnega slikarstva.
Predsednik Tullio Faraguna je razložil program Evropske ljudske univerze v Trstu. Ta naj bi prispevala k evropski skupnosti s preučevanjem zgodovine in umetnosti raznih evropskih narodov.
Tudi prof. R. Marini je v svojem zanimivem slavnostnem predavanju obsodil nacionalizme in poudaril potrebo po medsebojnem poznavanju med* evropskimi ljudstvi. U-gotovil je, da je v daljnih stoletjih poznega srednjega veka, še pred nastankom narodnih držav, likovna umetnost z glasbo združevala narode .na naši celini. Prav tako bi mogla tudi danes likovna umetnost z glasbo prispevati k zbližanju evropskih narodov in postaviti trden jez proti poplavi nacionalizmov, ki sejejo samo mržnjo in sov,ra.štvq med narodi. Ne z grobo silo, ki samo uničuje, ampak z deli duha in razuma so vsi evropski narodi prispevali k ustvaritvi onega velikega zaklada omike, s katerim si je Evropa pridobila spoštovanje vseh ostalih celin.
Mi izrekamo željo, da bi mogla Evropska ljudska univerza v Trstu res izvesti program, ki sl ga je postavila, in s tem omogočila medsebojno spoznavanje predvsem o-beh narodnosti, ki že stoletja živita tu druga ob drugi in ki sta se še v preteklem stoletju razumeli in cenili.
NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE SPM NA RADIU TRST II.
V nedeljo 28. t. m. bodo nastopili po žrebu določeni gojenci ob 18. uri na Radiu Trst II. Nastopili bodo zbor harmonik, klavirski in violinski gojenci.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Italijanske volitve in Trst
Italijani .so bili pri zadnjih vo-ilivah mnogo mirnejši in zbranej-ši, kot pa so bili aprila 1948, ko je šlo za to, ali bodo Italijo vladali demokrščani ali komunisti.
Vendar so pa tudi tokrat na glasovalce tako z desne kot z leve izvajali zelo hud pritisk. Kdor je čitai desničarske in ne samo mist-novske napade na De Gasperijevo politična poštenost in premotril prispodobo med obnašanjem Cezarja Battistija z obnašanjem Al-eida De Gasparija za časa prve svetovne vojne, se ne bo mogel ogniti vtisu, da v italijanski politični podzavesti nastajajo novi tokovi narodne prenapetosti.
Italija niha danes med dvema skrajnostima, med pretiranim nacionalizmom in pretiranostjo komunističnega totalitarizma, kar nas navdaja z zaskrbljenostjo na bodoči razvoj italijanske politike. Vendar poglejmo, kakšen vpliv lahko imajo italijanske volitve na naš položaj v Trstu.
Mi smo žal že vajeni tega, s kakšno lahkoto na italijanski strani gredo preko najsvečaneje izraženih določb mirovnih pogodb. Od Italije, ki bo vedno našla svojega Kammarato, ki bo dokazoval, da določbe mirovne pogodbe nimajo najmanjše pravne podlage, pač ne moremo pričakovati, da bi upoštevala prevzete obveze niti tedaj, ko je na vladi tista stranka, katere zastopnik je mirovno pogodbo lastnoročno podpisal.
V tej zvezi je značilna izjava, ki jo je pred volitvami dal notranji minister Scelba v Caltagironu. »Ce mi danes ne vkorakamo v Trst, je temu vzrok le bojazen, da bi s tem nepreklicno zapečatili usodo področja B tržaškega ozemlja.«
Italijanski notranji minister se torej opravičuje, ker ne uporablja sile, in kot razlog za neuporabo sile navaja strah, da tudi Tito ne bi nastopil enako ali podobno. Iz službene demokrščanske italijanske strani izražajo torej obžalovanje, da zaenkrat ne morejo uporabiti sile ne morda zaradi tega. ker je uporaba sile nemoralna ah' protivna smislu in duhu mirovne pogodbe, ampak ker bi mogla ta imeti neugodne posledice. Ce pa bi Italijani vedeli, da te neugodne posledice ne bi mogle nastoDiti, b! v primeru, da bi se moral Tito boriti z notranjimi težavami, iz čiste
privrženosti do miru izrabili priliko 1. 1953 ali 1. 1954 enako, kakor so jo izrabili 1. 1922 glede Reke. Domovina rimskega prava je torej postala zemlja, v kateri ima sila zadnjo besedo! Prav zato niti mi niti vsi opi, katerim je do pravne varnosti v Srednji Evropi, ne morejo izkazati zaupanja Italiji v tržaškem primeru.
Italija je namreč glede politične smeri prav tako nestanovitna, kot je na žalost tudi Francija. Preobrat v njeni politični dejavnosti je prav tako možen kot v drugih državah. Tudi vladna koalicija strank, ki je doslej upravljala pod De Gasperi-jevim vodstvom Italijo, ni bila trajna stvar. Saj smo mogli celo v zadnjih petih letih večkrat opaziti, da se je ta koalicija mogla o-hraniti le z velikimi žrtvami vladnega vodstva.
Zato ni mogoče, čeprav uživajo posamezni člani italijanske vlade prilično zaupanje na Zahodu, zasnovati bodočnosti uravnotežene Evrope na italijanski zvestobi do dane besede.
Italija lahko prevzame glede nas najbolj svečane obveze. Ona nam lahko obljubi jezikovno enakopravnost, spoštovanje vseh naših narodnih in gospodarskih pravic, kot je to storila na primer na južnem Tirolskem. Toda glede teh obljub je gotovo samo to, da jih bo Italija izvršila samo v kolikor bo to Italijanom v korist!
Dodati moramo še nekaj. Italijani -so popolni neuki o naših splošnih slovenskih prilikah, zaradi česar nimajo nobenega razumevanja za naše kulturne m gospodarske potrebe. To vidimo vsak dan iz njihovega naivno-smesnega in včasih celo zlobnega pisanja o nas, kot je bil na primer gnusni pamflet v »Cittadelli« pod naslovom »Essenza di una lotta«, o čemur smo pa že obširno pisali. To vidimo še bolj jasno iz bahatega in neizobraženega nastopanja njihovih kulturnih in političnih zastopnikov, pa naj gre za univerzitetne profesorje ali navadne prosvetne delavce.
Pričakovati od takih ljudi, da bodo v zares evropskem duhu vladali našemu mestu, temu važnemu vozlu evropske celine, je zaradi tega popolnoma izključeno!
Zato se morajo zahodni zavezniki z največjo opreznostjo lotiti razčiščevanja tržaške zadeve.
Italijani se radi igračkajo s primerjanjem Gdanska s Trstom.
Ce je Gdans propadel, nosi za io krivdo samo Nemčija, ki se ni zavedala svoje vilike odgovornost, zaradi česar je zdrvela v neizogibno propast.
Ce bo pa Trst propadel, bo za to kriva samo Italija, ki ne izbira političnih sredstev in ki se ne zaveda svoje velike odgovornosti spričo nevarnosti tretje svetovne vojne in grozeče komunistične objestnosti v svetu!
Pmitik gen. linterfona
V soboto 20. t. m. se je iz Londona vrnil v Trst področni poveljnik general Sir John Winterton, ki je bil na dvotedenskem uradnem poročanju pri londonskih vojaških in civilnih oblastvih.
V Londonu je imel med drugim tudi važne razgovore z britanskim vojnim ministrom in državnim podtajnikom za zunanje zadeve Selwynom Lloydom. Skoro istočasno sta bila pri podtajniku Lloydu sprejeta tudi jugoslovanski veleposlanik Velebit in italijanski veleposlanik Brosio. Sicer izjavljajo pristojni politični krogi, da je bila istočasnost njihovega sprejema zgolj naključna, vendar sodimo, da so ob priliki teh razgovorov prav gotovo razpravljali tudi o važnih zadevah v zvezi z našim ozemljem.
Upravičeno je naše pričakovanje glede tega, saj imamo na svoji strani mirovno pogodbo in hotenje vsega našega ljud.stva.
Generalu Wintertonu izrekamo dobrodošlico ob njegovem povratku na odgovorno poveljniško mesto v Trst!
KONCERT »JADRANA« V DOLINI A K JADRAN bo priredil ■ v ponedeljek 29. t. m. v župnijski dvorani v Dolini koncert narodnih in umetnih pesmi.
Poje moški pevski zbor »JADRAN« pod vodstvom dr. Zorka Hareja.
Tržaška KP in RosentfMSOf!
Prejšnji teden sta bila usmrčena zakonca Rosenberg.
'Svetovno časopisje je to usmrtitev grajalo ali pa označilo kot nepotreben dokaz moči ameriške vlade. Morda ameriška demokracija ne bi izgubila preveč na ugledu, če bi to smrtno obsodbo spremenila v dosmrtno ječo. Razumeti pa moramo zavest neodvisnosti A-merikancev, katero hočejo oni na' vsak način in za vsako ceno braniti pred kakršnim koli tujim posegom, zlasti pod krinko vohunstva.
Seveda je komunistično časopisje to z obema rokama pograbilo, ker hoče s to usmrtitvijo podžiga-
tržaški iredentisti in Reka
(Konec s 3. strani)
Trst je namreč (že Strabon, Ar-temidor in Stefan iz Bizanca ga o-značujejo kot »vicum Carnicum«) v XV. stoletju (Larius, De repu-blica Romana, liber 12, sect. 5, cap. 8) spadal pod kranjsko podsodnost (»Savieni hoc est Carniolano Prae-torio subiecta«).
Ko se je kanonik Gianbattista dei Cancellieri, znani avtor glagolske ploske v Trstu, leta 1448 zameril cerkvenim oblastem, so ga premetiil na Vrhniko. Ko se je drugi tržaški kanonik Primož Trubar leta 1531 zameril cerkvenim oblastem, so ga premestili v Ljubljano Jcjer je nadaljeval s širjenjem Lutrovih naukov. Vendar je pa Trst iz čisto gospodarskih razlogov izkoristil nejasnost,, ki je nastala po smrti Maksimilijana I. (1519) za to, da je s prevaro (»per male narrata«) zase pod okriljem Španije izsilil posebne pravice.
S tem se sicer Tržačani še niso osvobodili kranjske podsodnosti, kar je razvideti iz tega, da so se 1. 1521 opravičili zaradi neudeležbe na zasedanju kranjskih stanov in 1. 1523 zaradi Izostanka plačila doprinosa za skupno obrambo. 26. decembra 1. 1530 so pa vendarle poslali v Ljubljano svojega zastopnika Bernarda Petaza. Leta 1541 je Nikola Jurišič med kranjska mesta prišteval še Trst in Reko (»Sankt Veith am Pflaum«),
T.rst in Reka sta tako skozi dve in pol 3toletji tvorila del avstrijskega Primorja, .ki je bilo po zlomu Zrinjskega in Frankopana zaokroženo (1. 1670) tako, da je zajemalo ves prostor od Gradeža in Soče pa do Senja in Paga. To področje je spadalo pod upravo notranjeavstrijske pisarne s sedežem v Gradcu in v tej oblasti sta Trst in Reka imeli svojo mestno samoupravo na podlagi mestnega statuta.
Ta neodvisnost nasproti sosednim stanovskim pokrajinam in ‘.a neposrednost z dvorom sta bili predmet ponosa Tržačanov in Rečanov, ki so razen tega 1. 1712 dobili še svojo svobodno pristanišče.
Vso to skupno preteklost Trsta
in Reke moramo imeti pred očmi, če hočemo pravilno presojati razloge, zaradi katerih sta obe mesti ljubosumno čuvali svoj izjemni položaj in zaradi tega pazili na to, da ne bi padli pod kako pokrajinsko oblast, ampak sta raje bili priključeni neposredno avstrijski oziroma madžarski kroni.
V enem in drugem mestu niso torej prihajale do izraza nacionalne težnje, ampak čisto krajevno rodoljubne težnje in z njimi povezane gospodarske koristi meščanstva. Ista težnja se pojavlja tudi v Trstu in je naperjena proti priključku k Italiji.
Ce dejstva, ki jih je Gaeta črpal iz reških listov »Eco di Fiume« in »Gazzetta di Fiume«, presojamo po njihovem pravem značaju in pomenu, moramo ugotoviti, da ta ne morejo biti nek poseben dokaz italijanske zavesti reškega prebivalstva, ki je po svoji pretežnosti ■ bilo hrvaško in je v svojih cerkvah imelo slovansko bogoslužje. Nepo-polen način prikazovanja -pa m ' ustvarjati krive predstave, kar je posebno važno pri poslušalcih, ki so po dobrem delu iz vrst nacionalno nestrpnih ljudi, ki razen lega še pravega stanja stvari ne poznajo. Ni pa izključeno, da je takšno tendenciozno tolmačenje dejstev naperjeno tudi na lahkovernost zavezniških organov, ki so prisostvovali Gaetinim razlaganjem..
Zato take pozive na nekritičnost poslušalcev moramo beležiti z obžalovanjem. Oni so dvorezno orožje, ker zapeljujejo prav tiste kroge. ki jih dogodki zadnjih let zadevajo.
Tržaška publika potrebuje vsestransko in objektivno izčrpno prikazovanje pravega stanja stvari. Ona b imorala priti v položaj, da bi mogla o vsem tem hladno sama presojati. Kajti samo na ta način se more dokopati do tistega vzajemnega razumeva.nia nasprotnih narodnih stališč, ki je za pomiritev pri nas tako potrebno.
Vsega tega pa pri Gaeti nismo zasledili. Soditi o Slovanih z italijanskega nacionalnega stališča je lahko, toda dokaj otročje naivno početje.
ti komunistično propagando vsaj še za nekaj mesecev, kot so to že ■izrabili skozi vsa leta, ko sta bila zakonca Rosenberg v zaporu.
V luči zadnjih dogodkov bomo sedaj primerjali primer Rosenber-govih in primer Willija Goettlin-ga. Nezaposleni berlinski slikar Willi Goettling je eden izmed žrtev zadnjih protikomunističnih demonstracij v Vzhodni Nemčiji. Sel je zjutraj z doma po opravkih na Borzo dela. Naslednje jutro je pa žena s svojima otrokoma .slišala po radiu, da so sovjetska vojaška oblastva njihovega moža oziroma očeta sodila in takoj ustrelila, češ da je netil nemire v vzhodnem Berlinu.
Tako torej! V enem samem dnevu proces (brez prič in brez ■>-brambe, kot se to ne dogaja v civiliziranem svetu), ustreljen in zakopan! Ali je to človeški ali zverinski način?
Zakonca Rosenberg sta se branila tri leta pred raznimi sodišči. Vsakdo je vedel, na čem je slonela obtožba proti njima in kako se je branilec boril za njuno pomilostitev. Goettling pa, ki se ni še dobro zavedal, zakaj so ga aretirali, se je že znašel ob zidu in bil ustreljen.
Zal smo mi Slovenci že neštetokrat na lastni koži okusili take metode in se temu skoraj več ne čudimo, ker vemo, kakšne so zveri, ki 'tlačijo narode za železno za-
veso. Hoteii bi vprašati domače kominformiste, če imajo še kaj čuta dostojnosti, da odrekajo Berlinčanu Goettlingu samo stotino tistega, kar so oni storili za Rosen-bengove.
Ko so prejšnji petek zvečer hodile skupine kominformistov po tržaških ulicah z dr. Wei.ssovo na čelu, z napisi, ki so obsojali u-smrtitev Rosenbergovih, so se Tržačani nehote vprašali: ali ni smola za kominformiste, da so Rusi prav pred dvema dnevoma usmrtili s streli v hrbet nekega nedolžnega Berlinčana? Skoda, da sta se dogodka časovno ujemala....
■Nekaj bi hoteli vprašati gospode pri tržšakem »Delu«: »Ali ni bil morda Goettling človek? Ali bi nam morda znali povedati potek procesa proti Goettlingu? Kdo ga je sodH in kdo je obtoženca branil? Katere so bile obremenilne priče, proti njemu?
To ha j nam povedo, potem bodo imeli pravico, govoriti o Rosenbergovih!
Odhod dečkov na letovanje SOD
Opozarjamo starše otrok, ki so že prijavljeni za počitniško kolonijo 'SDD v Devinu, naj jih pripeljejo v torek 30. t. m. točno ob 9, uri zjutraj ,na sedež SDD v- Machiavellijevo ulico 22-11.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše ljubljene hčerke in sestre
VANDE
se toplo zahvaljujemo preč. gg. dekanu Stanti iz Sempolaja, domačemu dušnemu pastirju in zgoniškemu žup. upravitelju Francu Svari za žalne obrede, domačemu in šempolajskemu pevskemu zboru za žalostinke, darovalcem cvetja in vsem, ki so nepozabno pokojnico spremili na zadnji poti ali nam kakor koli stali ob strani v težki nesreči.
Vsem prisrčen Bog plačaj!
Mavhinje, 18. junija 1953.	Žalujoča družina
FURLAN
DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO
razpošilja najhitreje in najbolj zanesliioo
INTEREXPORT-TRST
BREDA RUS-MIKULETIČ A MILAN BJELICA-ŽIVKO VIČ Via Milana 14.1. - P. O. Box 1219
Pošiljamo samo kakovostno prnoorstno blago po nizkih cenah in jamčimo za osako pošiljko
Komisija Intersoca odšla
V nedeljo 21. t. m. je zapustila naše mesto komisija Socialistične internacionale, ki se je pri nas mudila teden dni.
Kakor je znano, je imela komisija nalogo, da preuči bistvo tržaškega vprašanja in da ugotovi možnost uskladenja različnih stališč jugoslovanske in italijanske vlade ■o STO-ju.
Komisijo so sestavljali bivši belgijski socialistični minister in predsednik pristaniške ustanove v 'Ant-vzerpnu, Huysmaus, britanski laburist Rose in francoski socialist Ri-biere.
Komisija je za časa svojega bivanja v Trstu prišla v stik z zavezniškimi in krajevnimi oblastvi, z zastopniki občinskih svetov v Trstu, Nabrežini, Zgoniku, Repenta-bru, Doiini in Miljah ter z zastopniki vseh političnih skupin našega področja.
Pri komisiji Intersoca se je zglasilo tudi odposlanstvo Slovenske demokratske zveze za STO. O vsebini tega razgovora bo poročal dr. Josip Agneletto na sestanku članov in somišljenikov, ki bo v prostorih v Machiavellijevi ulici 22-11 v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri.
Načelnik komisije Socialistične internacionale je pred odhodom iz Trsta izjavil na tiskovni konferenci, da si je ustvaril primerno predstavo o bistvu tržaškega vprašanja in da bo te svoje ugotovitve — .katere pa ni pojasnil — zastopal na kongresu Socialistične internacionale, ki bo prihodnji mesec v Stokholmu, ne glede na razpoloženje ostalih socialističnih u-deležencev na kongresu.
Nerodno izjavo pa je podal britanski laburist Rose, ki se očivid-no ni hotel zameriti italijanskim Saragatovim socialdemokratom, o-ziroma njihovemu iredentističnemu in nacionalističnemu privesku v Trstu, to je Socialistični stranki Julijske krajine. Res je, da Rose ni dejal nič bistvenega proti tržaškim koristim, čudno pa je le njegovo zagotovilo, da bo britansko laburistično odposlanstvo na štok-holmskem kongresu Intersoca pod-
LISTNICA UREDNIŠTVA
prlo stališče italijanskega in »tržaškega« socialističnega zastopstva. Ali je Rose zares vnaprej prepričan, kakšno stališče bodo britanski laburisti zavzeli glede Trsta in njegove .bodočnosti?
O vsebini razgovora odposlanstva SDZ s člani komisije pa bomo poročali prihodnjič.
ZodDjapotSandBFtirianooe
V četrtek 18. junija ob petih in. pol popoldne so se v mavhinjskem. zvoniku oglasili zvonovi in zapeli, po posvečenju pok. Vandi Furlanovi svojo prvo otožno pesem v zadnje slovo....
Pred hišo žalosti pa se je ob rosnem .litijskem in vsakovrstnem. belem cvetju zbrala množica vaščanov — največ je bilo deklet in fantov, njenih prijateljev in znancev, med katerimi jih je bilo mnogo iz bližnjih in oddaljenejših vasi našega Krasa in tudi iz mesta-
Vsi, ki smo prijazno, nepozabno Vando poznali, ,smo se tega žalostnega dne zbrali ob njeni krsti, da jo spremimo na zadnji poti k večnemu počitku.
Predno se je vsa množica pomaknila v pogrebni sprevod proti cerkvi, je pokojnici zapel žalostin-ko domači mešani pevski zbor, ki je v poslednje oko privabil solzo grenkega slovesa. Po žalnih obredih pa se je v cerkvi oglasila na-depolma pesem: »Jaz sem vstajenje in življenje«, ki nas je tolažila vso p>ot na vaško pokopališče, kjer smo se solznih lic poslednjič poslovili od blage pokojnice.
V zadnji pozdrav pa smo zanjo v mislih in pesmi molili: »O Jezus, vernih duš pastir, daj Vandi večni mir....«
Zaradi pomanjkanja prostora objavimo prispevek »Dogodek med brati v Beneški Sloveniji« v prihodnji številki.
Iz istega razloga je odpadla objava poročila o izletu SDD na Be-lopeška jezera.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež
Tiska:
*
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
Mizarji | Moya!ci f podjutnihi &
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in parke te nudi najugodneje
TEL.
9044Č
CALEA
T
Vialo
M S T j
Sonnlno, 2 A j
POZOR!	POZOR!
Vsem Slovencem
SIORBsko dobrodelno društvo v Trstu
TRST - Trieste - Ulica Machiavelli 22-11
organizira pošiljanje darilnih paketov v Jugoslavijo, in sicer
Živila, tekstil in vsakovrstne tehnične predmete - Zdravila
Vse po najzmernejših cenah in samo prvovrstno blago
Podprite dobrodelno akcijo,
ker boste na ta način pomagali svojcem
Obrnite se zato osi na gornji naslon
I S C E M O ZASTOPNIKE V INOZEMSTVU  r .... Za pojasnila se obrnite na gornji naslov!.
Ne izgubljajte časa po nepotrebnem 1
Agencija Celeritas
TRST, ul. Machiavelli 13, tel. S" =404
Vam o najkrajšem času oskrbi vsakovrstne uradne listine, potne liste, vizume, anagrafske izvlečke, prevode v in iz tujih jezikov, ooerovljenje uradnih aktov Izpolnjuje, prošnje za prehod meje v 1:1 JR.J in jih izroča Delegaciji v rešitev.
Vse v najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo 1
Kam bomo šli letos na nedeljske izlete ali na letovanje? Na REPENTABOR vendar, kjer Vam v novodograjenem
hotelu „KRAS“
bivša gostilna RAUBER
postrežejo z izvrstno domačo kuhinjo in vinom vseh vrst.
Posebnost domači pršut, piščanci in slaščice ter kraški teran.
Oddaja sob bodisi v poletni sezoni kot za stalno.
Cene nizke! Obiščite nas in se boste prepričali.