Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	... L 3.500
PODURF.DNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXV. - Štev. 7 (1239)
Gorica - četrtek, 15. februarja 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
Pomagajmo živahna politična dejavnost strank v Italiji
Vietnamcem	----------------------
Tridesetletna vojna modemih časov v Vietnamu se zdi, da gre k svojemu koncu. Premirje, ki so ga podpisali v Parizu, postaja polagoma stvarnost v izmučenem Vietnamu. Na vidiku je mirovna konfe-renca, ki se bo začela ob koncu tega meseca v Parizu. Vse to so lepi obeti za prihodnost. Toda sedanjost v Vietnamu, tako na jugu kot na severu, je zelo težka, da ne rečemo tragična. Vojna, ki je z vso neizprostnostjo modernega orožja divjala tri desetletja v tej nesrečni deželi, revolucija in protirevolucija, ki sta zasadili v srca Vietnamcev medsebojno bratovsko sovraštvo in maščevanje, vse to je pustilo v deželi ogromno razdejanje materialnih dobrin in tudi moralnih vrednot. Tega se zavedajo najprej Vietnamci sami, pa tudi ves ostali svet. Zaradi tega se je zbudila vest ljudi po širnem svetu, da je treba nesrečnemu vietnamskemu ljudstvu priti na pomoč. Najprej tako, da se olajšajo m odpravijo materialne posledice vojne, potem pa še bolj, da se duhovi pomiri j o in spravijo po dolgoletnem sovraštvu. Vse to je napotilo italijansko škofovsko konferenco, da je nedeljo 18. februarja proglasila za dan pomoči Vietnamu. Goriški nadškof je za to priložnost naslovil na vernike goriške nadškofije naslednjo poslanico.
NADŠKOFOV POZIV
»Mir, ki je dar Gospodov svojim otrokom, ne more biti samo stanje brez vojne, temveč mora postati prizadevanje, da si postanejo ljudje bolj odkriti in miroljubni, da se zaraste zlo sovraštva, da se zacelijo rane ruševin in smrti, da se utrdijo odnosi med ljudmi, da se zgradi svet, ki ne bo več slonel na odnosu moči in nasilja, temveč na medsebojnem spoštovanju in cenjenju.
Zaradi tega pomeni povojni čas zelo važen in odločilen trenutek: ne samo ker gre za to, da se obnovijo tolike ruševine, temveč še bolj ker gre za to, da po tolikem uničevanju in smrti vznikne upanje in zaupanje v srcih tistih, ki so trpeli in ki so zato malodušni in vsega potrebni.
Naša dolžnost kot članov človeške družbe in kot kristjanov je, prizadevati si, da tudi s pomočjo našega skromnega pristanka in soudeležbe želja po pomiritvi zmaga nad vsakim poskusom in zlorabljanja, nad vsakim izbruhom nasilja, nad vsako skušnjavo ponarejanja. Žalostna dediščina vojne se tiče vseh, to smo sami bridko izkusili. Hitra pomoč vietnamskemu ljudstvu izhaja iz prepričanja, da bomo pomagali k obnovitvi miru samo, če bomo odstranili povode za vojno, ki so zloraba človeka po človeku, prednost kapitalističnih koristi, zavojevalne in totalitaristične nakane nekaterih narodov in egoizem tistih, ki hočejo vse.
Odgovornost Cerkve, čeprav v okviru političnih in socialno-gospodarskih izbir posameznih narodov, ne more stati ob strani spričo pravic, ki jih imajo ljudstva do svobode hi neodvisnosti, in spričo dolžnosti bogatih narodov, da brez prikritih namenov pomagajo pri napredku manj srečnih narodov. Cerkev bi grešila zoper svoje preroško poslanstvo pred svetom, če bi ne oznanjala teh načel in če bi se ne trudila za njih uresničitev.
Poslušni vabilu sv. očeta in italijanske Cerkve se tudi mi v zavesti svoje odgovornosti, želimo udeležiti pri odkritosrčnem prizadevanju tolikih ljudi, da pride mir v tisti košček zemlje. Tako bomo utrdili v sebi prepričanje o nesmislu vojne in bomo pospešili na vseh ravneh vrednote dialoga, pravičnosti in svobode v duhu krščanske ljubezni.
Zaradi tega bomo v nedeljo 18. februarja pri vseh evharističnih daritvah skupno dvigali molitve za mir hi bomo zbirali darove, da jih preko ustanove Caritas pošljemo za neposredne potrebe vietnamskega ljudstva.«
Zadnji teden je bil za politično življenje v Italiji silno razgiban. Glavni organi nekaterih velikih strank so se sestali in pregledali svoje politično delovanje, obenem pa začrtali nekaj smernic za bodočnost. Sem lahko uvrščamo predvsem glavni svet Krščanske demokracije in vsedržavni kongres liberalne stranke. Poleg tega pa se je sestal tudi glavni odbor komunistične partije, za naslednje dni pa se obeta seja glavnega odbora PSI. Iz tega lahko takoj razumemo, da se tako na vladni kot na opozicijski strani močno razpravlja o političnem življenju v državi.
Nedvomno zavzema najvažnejše mesto v tej razgibani aktivnosti vsedržavnih vodilnih organov političnih strank zasedanje glavnega sveta KD. Svet je zasedal tri dni, na njem se je razvila zelo živahna diskusija ob poročilu glavnega tajnika stranke Forlanija, ob koncu pa je prišlo do glasovanja in odobritve zaključnega dokumenta. Za poročilo tajnika so se izrekle vse struje KD razen manjšinskih skupin »Forzenuove« (Do-nat Cattin), »baze« in morotejcev (pristašev nekdanjega zunanjega ministra Mora). Vse tri omenjene skupine predstavljajo levičarske struje stranke, zlasti še ona, ki jo vodi bivši minister za delo Donat Cattin. Glavni svet je še določil, da bo kongres stranke od 18. do 22. maja letos.
KD PODPIRA ANDREOTTIJEVO VLADO
Krščanska demokracija nosi gotovo kot najmočnejša vladna stranka vso težo politične odgovornosti v Italiji. Zato je razumljivo, da se je osrednja debata na zasedanju sveta stranke vrtela prav ob vprašanju sedanje vladne formule demokratične sredine, ki jo predstavlja koalicija med demokristjani, socialnimi demokrati, republikanci ter liberalci. Ministrski predsednik Andreotti je imel zato tudi na tem zasedanju prvenstveno vlogo v obrambi svoje vladne politike. V svojem nastopu je predvsem poudaril, da je pripravljen vsak hip pustiti mesto predsednika vlade, če to zahtevajo strankini interesi in umestnost iskanja novih poti za vladne formule. Vsekakor pa je opozoril, da ne gre rušiti, ne da bi se skušalo tudi graditi. Predsednik Andreotti je še podčrtal dejstvo, da vlada vedno ohranja nekak preferencialen odnos do socialistične stranke, tudi če je le-ta trenutno v opoziciji. Obenem je pripomnil, da se bo vsaka možna kriza reševala brez nekorektnih manevrov le v okviru ustavnih določb — z drugo besedo v okviru samega parlamenta.
V	živahne debate so posegli vsi glavni predstavniki KD in tako orisali stališča posameznih struj (ki jih je še vedno preveč in gotovo s svojo razcepljenostjo ne koristijo strankini enotnosti in demokraciji v državi!). Notranji minister Rumor je poudaril važnost dialoga s socialisti, vendar ne za vsako ceno. Pri tem je izrecno omenil potrebo po avtonomiji in enotnosti nove večine, jasnosti odnosov do KPI ter kvalitativno nakazan vladni program. Bivši zunanji minister Moro je bil precej kritičen do sedanje vladne večine, zlasti v kolikor so na vladi tudi liberalci ter zaželel zopetne nove
večine s socialisti. Taviani pa je še vedno mnenja, da socialisti ne nudijo zadostne jasnosti v svoji politiki, v bistvu pa je zagovarjal sedanjo vlado. Bivši ministrski predsednik Colombo se je zaustavil ob tako imenovani »demokratični solidarnosti«, ki naj pomeni nekaj več od samih vladnih formul. Odločno nasproten sedanji vladni usmeritvi je bil Donat Cattin, ki je zagovarjal potrebo po sestavi neke naprednejše večine kot je bila zastarela leva sredina. Prosvetni minister Scalfaro pa se je v glavnem izrekel za linijo For-lani-Andreotti, obenem pa menil, naj se išče novih stikov s socialisti.
LIBERALNA STRANKA ZA SEDANJO VLADNO USMERITEV
Svoj kongres je pred dnevi zaključila italijanska liberalna stranka, ki je po dolgih letih opozicije sedaj spet v vladni večini. Novo vodstvo stranke je že izvolilo vodilne organe ter v bistvu le potrdilo prejšnje. Predsednik stranke je Malagodi, ki je tudi zakladni minister, Bignardi pa generalni tajnik. Na kongresu je prišlo do izraza več struj, ki pa niso tako razvejane kot one v Krščanski demokraciji, pa tudi ne tako močne. Po večdnevni razpravi je spet prevladala tradicionalna struja, ki jo vodita prav Malagodi in Bignardi in se zavzema za sedanjo vladno formulo.
Seveda tudi na samem kongresu včasih ni manjkalo polemičnih enot. Vedeti moramo namreč, da liberalna stranka v Italiji še vedno predstavlja predvsem kapital in veliko industrijo ter ni še našla
pravega posluha za moderno socialno politiko, kar se tudi kaže v odsotnosti sindikalnega gibanja. Vsekakor pa je v teh nekaj mesecih vladne koalicije pokazala dokaj realizma in se marsikdaj stvarno lotila tudi zelo zamotanih problemov. Naj omenimo še, da je na kongresu tajnik Bignardi omenil možnost predčasnih volitev, če bi ne prišlo do potrebnega razčiščenja v političnem življenju. Predlog sam pa ni naletel na pozitiven odmev in tudi v drugih demokratičnih strankah so ga precej kritično sprejeli.
Kot smo že zgoraj omenili, je zasedal tudi centralni komite komunistične partije. Na njem ni prišlo do kakih posebnih novosti, kot že znana ponavljanja o potrebi zrušitve sedanje vlade itd. Že sam značaj monolitne in centralistično vodene politike komunistov pa ne nudi kake večje notranje dialektike in zato tudi ne more biti zanimanja javnosti za potek podobnih razprav.
Na socialistični strani pa je zabeležiti predlog glavnega tajnika De Martina, ki je omenil možnost zunanje podpore svoje stranke kaki enobarvni vladi ali pa koaliciji, ki bi jo sestavljale KD, PSDI in PRI. Vsekakor bo o tem na široko razpravljal glavni odbor stranke.
Iz vsega povedanega lahko zaključimo, da so glavne politične stranke v Italiji na poti notranje-ga razčiščenja ter iskanja trdnejše podlage za lastno delovanje. Želeti je le, da bi se demokratične stranke resnično okrepile in tako odvzele vsako orožje tako levemu kot desnemu ekstremizmu.
Odbor Slovenske skupnosti
in njegova stališča do gorskih skupnostih
Rimska vlada je dne 3. decembra 1971 sprejela poseben zakon o gorskih skupnostih; zakon ima št. 1102. S tem zakonom se je Italija vključila v prizadevanje držav Skupnega evropskega trga, da se ovrednotijo gorski kraji in da se tudi prebivalcem gorskih področij omogoči, da dosežejo tisto raven dohodkov in življenja, kot ga imajo industrijski predeli, ki so povečini v dolinah. Zakon o gorskih skupnostih predvideva razne pobude zlasti turističnega in urbanističnega značaja, pa tudi razne oblike podpor kmetijstvu in gozdarstvu gorskih področij. Pri izvajanju zakona je predvideno sodelovanje prizadetih občin in prebivalstva samega v okviru posebnih organizmov, ki jih zakon predvideva. Za razvoj gorskih področij so predvidena tudi znatna finančna sredstva iz državnega proračuna in iz skupne pomoči držav EGS.
Odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na seji dne 31. januarja obravnaval določila italijanskega zakona o gorskih skupnostih in zavzel svoje stališče z ozirom na specifični položaj dežele Furlani j a-Ju-lijska krajina in zlasti še z ozirom na potrebe slovenskega prebivalstva v tej deželi. Glavni predlogi odbora Slov. skupnosti so naslednji:
1.	Deželni odbor naj naveže stike s posebno komisijo držav EGS, ki je pristojna za politiko do gorskih področij. Tej komisiji naj predlaga, da bo širokogrudna, ko gre za določanje gorskih področij. Upošteva naj tudi polkmete, saj ne bi bilo prav ločiti prebivalstvo med čiste kmete na eni strani, na drugi pa zgolj delavce, obrtnike in podobno. Vsled tega naj bo najprej deželni svet tako moder, da bo
pametno določil gorska območja v naši deželi.
2.	Druga zahteva Slov. skupnosti je, da mora deželni odbor v svoji politiki do gorskih skupnosti imeti pred očmi specifično dejstvo, da živi v deželi slovenska manjšina tudi v gorskih področjih. Zato naj se pri sestavi programov za razvoj gorskih skupnosti v deželi Furlanija-Julij-ska Benečija pritegnejo ne samo zastopniki strokovnih organizacij, temveč tudi zastopniki slovenske etnične skupnosti povsod tam, kjer gre za interese slovenskih ljudi. Poleg tega zahteva, naj se v seznam gorskih področij vključijo tudi občine Devin-Nabrežina (brez obalnega pasu), Zgonik, nevključeni del dolinske občine (brez ravninskega predela) in zahodni tržaški Kras v tržaški občini ter občina Števerjan v goriški pokrajini. (Tu ne vemo, ali so pozabili na občino Doberdob ah je ta že avtomatično vključena; vsekakor tudi občina Doberdob mora spadati v seznam gorskih področij. - Ur.)
Ob koncu meni izvršni odbor Slovenske skupnosti, da je treba pozitivne težnje in r.apotke vsedržavnega zakona v celoti spoštovati in tudi razširiti. Deželni odbor Furlani j e-Julijske Benečije ima z zakonom
o	gorskih skupnostih možnost, da učinkovito pomaga prebivalstvu gorskih področij, tudi slovenskemu. Zato bo Slovenska skupnost kritično gledala in presojala, kako bo deželni odbor izvajal zakon o gorskih skupnostih, to se pravi, ali bo pokazal potrebno širino in prožnost ali pa se bo zagradil v ozkosrčnost in birokratizem. V soglasju s postopanjem deželnega odbora bo tudi Slovenska skupnost zavzela svoje stališče.
ZDA SO RAZVREDNOTILE DOLAR
V	torek zjutraj se je zvedelo, da so ZDA razvrednotile dolar za 10 %. Ta ukrep se uvršča v celo serijo premikov na monetarnem področju zahodnih držav. Zadnje dni je bilo mnogo stikov med vladnimi in finančnimi ter bančnimi predstavniki evropskih držav, ZDA ter Japonske. V Parizu so se sestali zakladni ministri zahodnih držav in se pomenili o skupnem odnosu do dolarja.
VOJAŠKI UDAR
V	URUGVAYU
Urugvajska republika se je zadnji čas znašia pred hudo krizo, ki ji še ni videti rešitve. Vojska je izvedla državni udar proti vladi v Montevideu. Predsednik republike Juan Bordaberry je skušal v začetku doseči pomiritev med vlado in upornimi vojaškimi krogi. Sedaj pa kaže, da je izgubil še poslednjo oporo, namreč zvestobo mornarice. Admiral Zorilla je odstopil z mesta poveljnika mornarice. Urugvajska kriza spet zgovorno priča o trhlem političnem položaju in politični nezrelosti večine režimov v Latinski Ameriki, ki navadno nimajo posluha za resnično demokracijo.
VIETNAMSKI UJETNIKI SE VRAČAJO
Prvi ameriški vojni ujetniki v Severnem Vietnamu so bili že osvobojeni in so prispeli na ameriško oporišče na Filipinih. Vrnitev vojnih ujetnikov predvideva pariški sporazum o koncu vojne v Vietnamu. V tem smislu so na seznamu izpuščenih tako ameriški kot vietnamski ujetniki. Medtem je bil na obisku v Hanoju tudi Nixonov svetovalec Kissinger, ki je hotel s tem obiskom pokazati ameriško dobro voljo za obnovo Severnega Vietnama in vzpostavitev novih odnosov med obema še nedavno sovražnima vladama.
Slilsi in sestanki M v Sorici
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je v zadnjem času razvilo živahno dejavnost, ki se je zlasti izkazala v nekaterih stikih z odgovornimi organi Krščanske demokracije v Gorici ter v sestankih z lastnimi somišljeniki na deželi.
Med stiki naj omenimo najprej srečanja z vodilnimi predstavniki KD. Sem bi lahko prištevali predvsem dva sestanka s tajništvom KD od novega leta dalje ter en sestanek s pokrajinskim tajnikom. Na teh razgovorih so predstavniki SDZ načeli vrsto vprašanj, ki zadevajo šolstvo, upravo, zastopstvo v raznih komisijah in splošno manjšinsko problematiko. Na zadnjem sestanku sta bila poleg političnega vodstva prisotna tudi predsednik pokrajine in državni poslanec. Še posebej je bil tu govor
o	vprašanjih, za rešitev katerih je pristojna pokrajinska uprava. Poslanec Marocco pa je poročal o poteku parlamentarnega postopka za izglasovanje zakonskega osnutka o ureditvi še nekaterih vprašanj slovenskega šolstva. Med novostmi tega osnutka je tudi točka, ki določa letni fond 105 milijonov lir za tisk slovenskih šolskih knjig.
V	zadevi novih šolskih poslopij v ul. Čampi so se predstavniki SDZ dvakrat sestali z odbornikoma za šolstvo in javna dela goriške občine. Na teh razgovorih so pregledali splošne gradbene načrte, ki jih je izdelal inž. Močnik iz Trsta. Obenem so se pomenili o nadaljnjih možnostih za nove šolske prostore tudi v južnem delu mesta.
Na eni izmed zadnjih sej vodstva SDZ je bil določen koledar raznih srečanj s somišljeniki in prijatelji na podeželju. Taka srečanja so se že začela pred božičem v Podgori, kjer so imeli predstavniki SDZ možnost seznaniti se s tamkajšnjimi potrebami. V podobni obliki je prišlo do stika z izvoljenimi predstavniki slovenske liste v sovodenjski občini. Domači predstavniki so prikazali razne probleme (šole, ceste, otroški vrtci, gospodarske zadeve), s katerimi se srečujejo v vsakodnevnem delovanju.
Sožitje Nemcev in Slovencev v katoliški Cerkvi
Mednarodni evharistični kongres
Na tretjem zasedanju koroške Škofijske sinode v Celovcu 27. oktobra 1972 so nemški in slovenski sinodali po osemurni debati sprejeli predlogo o sožitju med Nemci in Slovenci v koroški Cerkvi. Celovški škof dr. J. Kostner je predlogo potrdil in po objavi je postala sedaj obvezna za vso škofijo.
Ta predloga ni važna samo za celovško (krško) škofijo, ampak presega po svojem pomenu meje ene same škofije. Prav je zato, da jo poznamo tudi primorski Slovenci. Dala nam bo priložnost za razmišljanje in za marsikateri konkreten načrt pri našem delu.
Uvod predloge obsega dva stavka, ki se glasita: Dejstvo, da v celovški škofiji že stoletja živijo Nemci in Slovenci, imamo za dokaz mnogovrstnosti stvarstva in za zgodovinsko pogojeno danost ter ga hvaležno sprejemamo kot nalogo zaupano kristjanom na Koroškem, da vodimo oba naroda k boljšemu medsebojnemu razumevanju in tako k dejavnemu sožitju v duhu krščanske ljubezni do bližnjega. Sožitje obeh narodov v koroški Cerkvi se bo razvijalo v krščanskem duhu le tedaj, če bo vsakdo spoštoval pravico drugega, če mu bo zaupal in se po ljubezni ravnal.
Uvodu sledijo splošna pravila in sicer: Drugi vatikanski koncil pravi v pastoralni konstituciji o »Cerkvi v sedanjem svetu«, čl. 40: »Cerkev torej pri uresničevanju svojega odrešitvenega cilja ne le posreduje človeku delež božjega življenja, ampak na neki način tudi razliva na ves svet tisto luč, ki jo izžareva to božje življenje. To drugo izvršuje Cerkev najbolj s tem, da ozdravlja in dviga dostojanstvo človeške osebe, da utrjuje povezanost človeške družbe in da vsakdanjo dejavnost ljudi prepaja z globljim smislom in pomenom. Cerkev veruje, da more po svojih udih in po svojem celotnem občestvu prispevati k temu, da bi družina ljudi in zgodovina te družine postali zares človeški.«
Ista konstitucija pravi v členu 56: »Človeška kultura se mora danes razvijati tako, da bo v pravem redu izoblikovala človeško osebnost v njeni celotnosti in da bo ljudem pomagala pri nalogah, h katerih spolnjevanju so poklicani vsi, posebno pa še kristjani, bratsko povezani v eni sami človeški družini.«
Tudi za Cerkev velja, kar ista konstitucija v čl. 59 ugotavlja glede svetne oblasti: »Ni naloga javne oblasti, da bi določala poseben značaj oblik človeške kulture, marveč ta, da zagotovi ugodne pogoje in sredstva za napredek kulturnega življenja pri vseh, tudi pri narodnih manjšinah. Zato je predvsem treba paziti na to, da bi kultura odvmjena od njenega lastnega namena, ne bila primorana služiti političnim in gospodarskim silam.«
Nemški in slovenski člani farne skupnosti naj se zavedajo, da pripadajo njihova župnija, njihova dekanija in njihova škofija eni in isti Cerkvi. Da bodo v njihovem krščanstvu skupne naloge postale vidne, naj v svojem življenjskem okolju pomagajo odstranjevati to, kar loči, in podpirati to, ker je vsem skupno.
Ne skrb za številčno sorazmerje in ne gola dopustnost, marveč le skupno prizadevanje vse cerkvene občine ob bratskem upoštevanju potreb bližnjega omogoča doživetje in dokaz enotnosti obeh narodnih skupin v Kristusu.
Za obnovo verskega življenja v cerkvenih občinah dvojezičnega prostora je potrebno sodelovanje vseh vernikov obeh narodnih skupin.
Krščanska ljubezen in pravičnost terjata spoštovanje do jezika bližnjega. Zato je treba uporabo obeh deželnih jezikov pri oznanjevanju, liturgiji in dejavnosti pastoralnih svetov koordinirati in zagotoviti jezikovno usposobljenost nosilcu oznanjevanja in liturgije.
Splošno veljavna ureditev uporabe obeh jezikov v dvojezičnem predelu naše škofije ni mogoča, ker je številčno razmerje narodnih skupin v vsaki farni skupnosti drugačno. Cerkev pa mora paziti na to, da se vera ne podrejuje nacionalnim ciljem bi se tako ne razvrednoti. Pri skrbi za Cerkvi odtujene naj se uporablja jezik, ki mu prizadeti dajejo prednost.
Ker živijo v obeh narodnih skupinah ljudje, ki zaradi bolečih osebnih izkušenj, iz Idejnih razlogov, zaradi predsodkov ali drugih vzrokov še niso pripravljeni na sodelovanje, naj se zberejo tisti, ki so za sporazumno delo pripravljeni, da bi skupno delovali v okviru Cerkve. One pa, ki Še niso tako daleč, naj z ljubeznijo in potrpljenjem pridobivajo, kar je naloga vse farne skupnosti.
V	pastoralni konstituciji drugega vatikanskega koncila Cerkev izrecno izjavlja, da je pripravljena sodelovati pri reševanju družbenih vprašanj v svetu. Zato se Cerkev na Koroškem odločno izjavlja za pravično reševanje vseh vprašanj, ki zadevajo obe narodni skupini v deželi.
Tem splošnim pravilom sledijo v dokumentu razni zakonski predlogi; tako na primer za področje liturgije, verouka, cerkvenih gremijev, koordinacije in škofijskega zastopstva Slovencev.
Dr. LOJZE ŠKERL (Sledi)
Bralci pišejo
O zadevah slovenskih vernikov v Barkovljah
Barkovlje, 11. februarja 1973
Pred kratkim ste objavili članek g. Dušana Jakomina, v katerem je vabil bralce, da bi se skupaj lotili problemov, ki nas tarejo po raznih farah. To se mi zdi zelo hvalevredna pobuda in uporabim to priložnost, da vas vprašam, kaj in kako se lahko kaj napravi za Barkovlje. Lepo bi bilo dobiti odgovor na sledeča vprašanja:
1. Zakaj Slovenci v Barkovljah nimamo stalnega slovenskega kaplana, mislim takega, ki bi živel med nami?
2. Kaj je s stanovanjem slov. kaplana?
3. Ali je res tako nemogoče dobiti stalnega organista za slovenski pevski zbor? Seveda, bi mu bilo treba dodeliti stalno nagrado. Čigava naloga je za to nagrado skrbeti?
4. Kje so prostori (ne majhna sobica), kjer bi se naša mladina lahko nemoteno in samostojno udejstvovala?
To so problemi, ki jih je treba nujno rešiti, če nočemo, da bi se še ta skupinica mladih ljudi, ki hvalevredno vztraja na fronti, odtujila veri in nekoč s prstom kazala na krivce.
Hlapec Jernej in njegova pravica
RAZNO
Španski škofje za spremembo konkordata
20. januarja so španski škofje s potrebno dvotretjinsko večino sprejeli dokument »Cerkev in politična skupnost«, v katerem zavzemajo svoje stališče do raznih vprašanj, ki zadevajo odnose med Cerkvijo in državo. Glasovalo je 83 članov škofovske konference, in sicer 59 za, 20 proti, štirje pa so se vzdržali. Vsebino dokumenta so javili v Vatikan in španski vladi. V njem sporočajo, katere točke špansko-vatikan-skega konkordata je treba spremeniti, dalje o tem, kaj zahtevajo od države, in o položaju škofov v nekaterih španskih javnih ustanovah, škofje se odrekajo tudi prednostim, ki jim jih je dajal konkordat. Nove škofe naj bi izbirala Cerkev sama brez vmešavanja državnih oblasti.
Tudi laiki študirajo teologijo
Na Dunaju opravlja bogoslovne študije 457 moških in ženskih teologov. Tako se je letos vpisanih na dunajski teološki fakulteti znova zvišalo; slušatelji so predvsem taki, ki študirajo teologijo kot znanstveno panogo, a se ne nameravajo posvetiti v duhovnike; največ bodo stopili v cerkveno službo kot veroučitelji. Tem laičnim teološkim študentom je letos določil kardinal dr. Konig tudi posebnega dušnega pastirja, ki ima nalogo skrbeti zanje, ker bodo nekoč v službi Cerkve.
Zanimivo je vedeti, da tudi na ljubljanski teološki fakulteti študirajo redovnice in laiki. V ponedeljek 29. januarja je ob prazniku sv. Tomaža Akvinskega neka gospodična iz Maribora prejela diplomo o končanih teoloških študijah.
Slovenski dirigent na turneji v Italiji
V	občinskem gledališču v Reggio Emilia so konec januarja predvajali znano We-brovo opero »Carostrelec«, pri kateri so sodelovali umetniki različnih narodnosti. Režiser je bil Karel Jernek iz Prage kot tudi scenograf Rubenik, pevci v glavnem Italijani, dirigiral pa je Slovenec Bogo Leskovic. Kritik milanskega dnevnika »Cor-riere della sera« ga hvali kot »dirigenta velikih sposobnosti, ki zmore voditi uravnano igro (in to kar s posebnimi odtenki) orkestra, ki je komaj zrasel. Z omenjeno nemško romantično opero bodo kasneje gostovali še v drugih italijanskih mestih.
Katoliška Cerkev v Avstraliji je prirediteljica 40. mednarodnega evharističnega kongresa, ki se te dni obhaja v Melbournu pod geslom: »Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil«. Ker je ta dogodek za katoliško Cerkev na petem kontinentu zelo pomemben, so se verniki nanj pripravljali z notranjo obnovo, dobrodelnim delom in ekumenskim prizadevanjem.
Papež je za svojega legata imenoval baltimorskega nadškofa kardinala Shenana. Melbournski nadškof, ki je sedaj imenovan za kardinala, je obiskal vseh šest zveznih avstralskih držav, da bi tamkajšnje katoličane bolj navdušil za kongres in jih pridobil za sodelovanje. Cerkveni skladatelji in glasbeniki, pa tudi liturgični delavci so bili polno zaposleni.
Že 17. novembra 1972 je bila kot prva večja slovesnost v okviru priprave na kongres posebna maša za bolnike, invalide in stare ljudi. Dne 5. februarja so se v Syd-ncyu zbrali vsi škofje celotnega tihomorskega območja na škofovsko konferenco, ki je trajala tri dni. 9. februarja se je začel narodni katehetski seminar. 12. februarja pa so se začele gledališke in filmske prireditve ter umetniške razstave s temo, ki jo obravnava kongres. Naslednje dni (od 14. do 16. febr.) so bile v Town Hallu javne ekumenske prireditve. Istočasno je na Monash univerzi predvidena velika konferenca na temo: evharistija, ekumenizem in skupnost, na kateri sodelujejo kardinal Willebrands, iz tajništva za cerkveno edinost, Lukas Fisher iz Svetovnega sveta cerkva, prof. Jiirgen Molt-mann, kakor tudi glavni predstavniki cerkvenih skupnosti Avstralije.
Evharistični kongres bo uradno odprt v nedeljo 18. februarja ob 3h popoldne v katedrali sv. Patricija. Prvi dan je posvečen temi: Kristusovo ljudstvo. Službe božje bodo po vseh župnijah v Melbournu. Predvidene so slovesnosti za 22 narodnih skupnosti. Drugi dan s temo: Kristusovo življenje. Razpravljali bodo o življenju kot največjem naravnem božjem daru. Posebno pomembna bo konferenca o »populaciji in ambientu«, ki jo je pripravila bolnišnica sv. Vincencija. Tretji dan, 20. februarja, bo posvečen »osebni Kristusovi ljubezni«. Zvečer bo maša na Cricket Ground stadionu. V jutranjih urah bo srečanje gostov z državnimi predstavniki v nacionalni galeriji Viktorija. V sredo bo pozornost udeležencev osredotočena na temo »sočutje s Kristusom«, v četrtek 22. februarja pa na »edinost v Kristusu«. Tudi ta dan bo glavna ekumenska prireditev na glavnem stadionu Cricket Ground. V petek bo služba božja za bolnike, stare in tiste, ki jih je življenje potisnilo na rob. Dijaki vseh šol bodo imeli svoje zahvalne božje službe in posebne nastope. Sobota bo posvečena Kristusovi Materi. Takrat bo posebna slovesnost za redovnike in redovnice, namenjena notranji poglobitvi. Svojo prireditev bodo imeli avstralski avtohtoni prebivalci, pa tudi katoličani bizantinskega obreda. V nedeljo 25. februarja se bo kongres zaključil pod geslom »Kristusov mir«.
Kongres ima namen vzbuditi v vernikih vestnejše in natančnejše izpolnjevanje zapovedi ljubezni. Niso slučajno glavne teme razgovorov in razprav socialna pravičnost, solidarnost s potrebnimi, obveznost na bolj živo sodelovanje v krajevni Cerkvi. Nadškof kardinal Knox je izrazil upanje, da bodo mnogovrstni sestanki in
„ Ljudomrznik “
Stalno slovensko gledališče v Trstu je v svoji zadnji odrski premieri postavilo na oder pravljično komedijo starega avstrijskega dramatika Ferdinanda Rajmunda. Kot zvemo iz Gledališkega lista, gre za »ljudsko komedijo« v stilu dunajskih iger v začetku preteklega stoletja. V nji so pomešani bajeslovni motivi o Kralju gora in gorskih duhovih z usodami in življenjem ljudi na svetu. Torej pol pravljična in pol realistična pripoved s poučnim zaključkom: Ljudomrznik se zave svojih napak, ko jih vidi v svojem dvojniku — Kralju gord — in zaradi tega se poboljša. Ljudomrznik je v tem oziru res tipična ljudska igra s srečnim zaključkom in poučno vsebino.
Režiser Miran Hercog iz Ljubljane, ki je kot gost režiral to komedijo, je želel dejanje na odru posodobiti, to se pravi ga iztrgati iz mitološkega okolja in ga postaviti v realni svet. V ta namen si je zamislil sceno kot visok oder iz železnih drogov, kot jih vidimo ob vseh gradbiščih novih hiš. Po tem odru igralci plezajo, skačejo, lovijo kakor kakšni akrobati. Tu-
konference, ki bodo obravnavali socialna vprašanja, vzbudili zavest, da bomo bolj in bolj sposobni jasno videti, kje je naša pomoč bolj potrebna.
Na tein kongresu je tudi ljubljanski po-požni škof dr. Stanko Lenič. Slovenci pa so zastopani kot posebna narodna skupina. Na kongresu je kot fotoreporter tudi g. Vinko Zaletel.
„I^atoliŠki glas** v vsako slovensko družino I
Orgelski koncert H. Berganta v Turinu
V	torek 6. t. m. je v okviru umetniškega delovanja »Centro culturale Fiat« v Turinu nastopil znani slovenski organist prof. Hubert Bergant. Igral je v dvorani konservatorija »Verdi« pred nabito dvorano in doživel zelo prodoren uspeh. Izvajal je dela skladateljev Pachelbela, Buxtehudeja, VValterja, Bacha, Brahmsa, Liszta in Muf-fata. Turinski dnevnik »La Stampa« piše v kritiki koncerta med drugim: »Izvajanje Huberta Berganta označujeta znatna stilna resnost in razgibana glasbena izkušnja. S posebno odliko se njegova igra giblje v glasbi predbachovske dobe...« V nadaljevanju kritik še posebej hvali odgovarjajočo registracijo.
Senca Olympije
V soboto zvečer so si naši odbojkarji prisvojili v Turjaku prvi dve točki. Premagali so namreč tamkajšnje moštvo »Li-bertas« s 3:2. Že takoj v začetku se je pokazalo, da so naši igralci nastopili z izredno napetimi živci. Občutili so »mrzlico« prvega srečanja, poleg tega pa še težo odgovornosti, ki izvira iz cilja, ki so si ga zastavili. Napetost se je iz seta v set večala in polagoma paralizirala igro 01ympije. Kljub temu pa ni bilo vse zanič. Prvi set je dal nekaj kakovostne igre z naše strani. Fantje so izvedli kakih pet odlično uspelih sistemov, ki so nam prinesli zmago in navdušenje občinstva. Drugi set je potekel slabše, vendar smo si ga le osvojili. Pri stanju 2: 0 za nas, smo se nekoliko pomirili v prepričanju, da zmagamo. Pa ni bilo tako. Naša igra je postala čisto enolična, brez vsake fantazije in to nas je stalo dva seta.
V petem setu se je naša začudena publika opogumila in začela krepko spodbujati igralce, razen tega pa je precej vplivala na nasprotnike, ki so se očitno navzeli naše negotovosti. V mučnem pričakovanju gledalcev je 01ympia končno prišla do zmage. Uresničile so se torej tiste bojazni, o katerih smo že poročali. Rešilo nas je čudovito občinstvo, ki je prišlo iz Gorice in iz vasi v nepričakovano visokem številu. Izkazala se je utemeljena trditev, da 01ympia potrebuje publiko. Veliko bolj jo bo -potrebovala v soboto 17. februarja ob 21,15 v telovadnica »Vallelta dal Corno« v Gorici, ko bo sirečala moštvo »Aunora« iz Resnanzacca. »Aurara« spada brez dvoma med najtežje preizkušnje tega prvenstva, zato pričakujemo, da nas ob-
na odru S5G
kostumi kralja gor£ in gorskih duhov so zaradi tega »počlovečeni«, niso bajeslovna bitja, temveč nastopajo oblečeni kot kaki višji uradniki, morda sodniki ali vseučiliški profesorji. V komediji so vpleteni primerni pevski vložki in glasba, ki spremlja določene prehode v razvoju igre.
V	takšnem okviru nastopajo igralci. Predvsem Ljudomrznik - A. Petje, ki je bil verjetno najboljši med vsemi nastopajočimi. Poleg njega se zvrstijo njegova žena - Mira Sardočeva, hčerka - Miranda Caliarija, njen ženin - Livij Bogateč, služkinja - Bogdana Bratuževa ter sluga Habakuk, ki ga je odigral Jožko Lukeš. V nasprotni igri so Kralj gora - Silvij Kobal in dva gorska duhova - Stane Starešinič in Adrijan Rustja. Njihova igra ni preveč zadovoljila, ker bi pač morali biti pravljična bitja, so pa morali nastopati kot birokrati - uradniki.
Vendar moramo reči, da je bila igra precej posrečena za sedanji pustni čas. Gledalci so se zabavali in morda tudi odnesli kako misel za življenje. Zato želimo igri veliko uspeha tudi drugod.	(r+r)
činistvo ne bo pustilo na cedilu.
  n umih minulim  .................................................................  n........................................
S TRŽAŠKEGA!
+ p. Gabrijel Česnik
V sredo 7. februarja je umrl v tržaški mestni bolnišnici kapucinski pater Gabrijel Cesnik. Pokojni pater je bil doma iz Klanka na Pivki, kjer se je rodil leta 1922. Leta 1941 je stopil v kapucinski noviciat v Bassanu in leta 1949 je v Benetkah prejel mašniško posvečenje ter imel novo mašo v Štandrežu. Kot duhovnik je služboval v raznih krajih beneške kapucinske province: v Trstu, kjer je skrbel za oratorij, v Schiu pri Vicenzi, kjer je sedem let žel dobre uspehe med mladino, v Padovi v samostanu p. Leopolda, kjer se je navdušil za svetniškega dalmatinskega spovednika, in od leta 1967 v Trstu, kjer je med drugim nekaj let kaplanoval v Barkovljah in učil na barkovljanski osnovni šoli.
Pokojni pater je bil dober človek, odprt za prijazno prijateljsko besedo, ki je zna-ia najti pot do bližnjega. Povsod so ga imeli radi. Bil je vesel in veder, odprt in iskren, a njegova pot je bila postlana s trpljenjem, zlasti v zadnjem letu, ko mu je težka bolezen neizprosno jemala moči, navdušenje in jasnost v odločanju. Težko je reči, koliko se je zavedal svoje bolezni m zakaj ni poskrbel za potrebno zdravljenje. Ostati je hotel pri delu do zadnjega. In pri tem delu ga je nebeški Oče poklical k sebi in mu tako prihranil grenkobo slovesa Trstu in našim ljudem.
V petek 9. februarja je bil njegov pogreb. V kapucinski cerkvi na Montuzzi se je zbralo zelo veliko ljudi, da se poslovijo od pokojnega patra. Nad trideset duhovnikov (med njimi večje število kapucinov) je opravilo koncelebrirano sveto mašo, ki jo je vodil vikar kapucinske beneške province v odsotnosti provinciala. Maša je bila latinska, ljudje so peli po slovensko, nagovori so bili pa v italijanskem in slovenskem jeziku. Po evangeliju je orisal pokojnikovo življenjsko pot kapucinski vikar, za njim pa škofov vikar dr. Lojze Škerl, ki je izrekel zahvalo v imenu tržaške škofije in barkovljanske župnije. Pokojnega patra so začasno pokopali na tržaškem pokopališču; v doglednem času ga bodo odpeljali na Pivko.
Naj počiva v miru!
L.š.
Prešernove proslave na šolah
Dijaki slovenskih višjih šol so se udeležili šolske Prešernove proslave, ki je bila v Kulturnem domu v torek 8. februarja. O Prešernu je spregovoril dijak Diego Marega, nato so člani Stalnega SG recitirali Prešernove poezije ob klavirski spremljavi.
Prešernove proslave so bile tudi po vseh nižjih srednjih šolah, po raznih vaseh, tako v Borštu, v Ricmanjih, v Gročani, v Bazovici, v »Krožku Devin-Štivan«, v SKK in drugod, ponekod bodo ta teden.
Ljudje
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v Ljubljani osrednja Prešernova proslava, na kateri so, kot običajno, nagradili zaslužne kulturne delavce. Med nagrajenci sta tudi dva tržaška rojaka. Skladatelj Danilo Švara je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko skladateljsko delo, pevec Danilo Merlak pa nagrado Prešernovega sklada za vlogo Stelina v operi »Vrtinec«.
Delovanje DS izobražencev
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo imelo v ponedeljek 19. februarja ob 20. uri na sporedu »Razgovor o slovenski Cerkvi na Tržaškem«.
Nekaj vprašanj: Duhovniki in laiki. Ali je naša Cerkev živa? Je bolj živa kakor v Sloveniji in zdomstvu? Položaj slovenskega duhovnika na tem ozemlju. Kako sprejema slovenska skupnost v mestu in v vasi svojega dušnega pastirja? Kaj nam je duhovnik dajal v preteklosti in kaj bo, če duhovnika več ne bomo imeli?
Naprosili smo škofovega vikarja dr. Lojzeta Škerla, da bi osvetlil ta položaj ker ga najbolj pozna in je njegova glavna skrb.
Delo škofijskega sodišča v Rimu
V	Rimu je škofijsko sodišče (za rimsko mesto) v lanskem letu obravnavalo 533 zakonskih razprav, pri katerih je dognalo v 473 primerih neveljavnost zakonske zveze, za veljavne pa se je izreklo v 60 primerih. Ena tretjina vseh sodnijskih obravnav je bilo brezplačnih.
Širite »Katoliški glas"
„ Divji golob“ pisatelja Rebule
kar so naredili z domobranci. Se Rose-ner, tista diplomirana zver, ki je iz Mira-marskega gradu vladala nad Adriatisches Kiistenland, je imel možnost obrambe pred sodiščem. Deset tisoč preprostih slovenskih fantov pa ne!«
Po novi maši pride Jordan Košutnik na Tržaško duše past. Tu se začne pot po ravnem. Pisatelj riše razmere, katere najde ta povratnik v skoraj nepoznane domače kraje: duhovnike, slovenske in italijanske, cerkveno oblast, dogodke iz preteklosti in neposredne sedanjosti, strankarsko razdrobljenost med Slovenci, slovensko in italijansko časopisje, javno mnenje. Krajem in osebam daje druga imena, a domačin bi lahko včasih kar s prstom pokazal: ta je ta, oni je že umrl; to se je zgodilo lani ali predlanskim prav tako, kot piše. Slika je verna, le tu pa tam osebno pobarvana. Pisatelj je neprilagodljiv nekonformist; išče Boga in resnico ter nastopa proti mračnjaštvu, kjer koli ga vidi. Vedno znova poudarja potrebo zaupanja v pravičnega Boga. Vse dejanje je povezano z našo zemljo in z usodo naših ljudi v zadnjih petdesetih letih.
Drži pa, da se bralec, ki ne pozna naše zemlje, ne bo lahko znašel. Vzemimo preprostega slovenskega mohorjana iz Prlekije ali iz Amerike ali drugod po svetu. Zaradi spremenjenih imen, katera daje avtor krajem in osebam, ne bo vedno spoznal, da gre za Tržaško. Jugoslavija je Donavi ja, Italija Ladinija, rajnka Avstrija Kakanija (pač po kraticah k. k = kai-serlich- koeniglich — cesarsko kraljev), Trst je Trontelj, Ljubljana je Brljana, Gorica Zali breg, Koper Kozji grad, Ric-manje Nebeški rovt in tako naprej. Ta način odmakne dogajanje v neki drugi prostor, zbrusi pa marsikatero ostrino.
Roman se znatno dviga nad obilico današnje slovenske pripovedne literature. Sodimo, da bi prevod v italijanščino utegnil napraviti kaj krščansko dobrega.
ANKA
Openski cerkveni mešani zbor na Cecilljanki 1972 v Gorici. Zbor vodi Stane Malič
Osrednja Prešernoua proslava u Trstu
V	sredo 21. t. m. bo ob 19,20 na II.
kanalu oddaja »Deželna tribuna«. Za Slovensko skupnost bo govoril {ležalni svetovalec
Dr. DRAGO ŠTOKA
Oddajo 'bo prenašalo vsedržavno omrežje.
Celjska Mohorjeva družba je lani jeseni izdala za svoje člane knjigo tržaškega pisatelja Alojza Rebula. Knjiga zasluži ve-i	liko pozornost zaradi svoje notranje glo-
i-	bine in zanimivega izvajanja,
z V romanu »Divji golob« pripoveduje, v kakšnem času in v kakšnem družbenem okolju cvetejo danes duhovniški poklici. Kraška učiteljska družina se je pod fašizmom morala izseliti v Slovenijo. Oče in mati sta se partizanske borbe aktivno udeleževala. Oče ostane zagrizen stalinovec tudi po znani protijugoslovanski komin-formovski resoluciji. Sin Jordan med vojno študira v Ljubljani. Potem gre v Bosno gradit železniško progo. Po maturi stopi v bogoslovje in odsluži tudi vojake. Na dan nove maše ga oče prekolne. To je pot navkreber, po strminah. Postati duhovnik, ko ti nasprotuje vse: oče, mati, brat, dekleta, režim in splošno okolje, je t	kaj drugega kot zapustiti tradicionalno
vero svoje družine, ko se obeta politična i	kariera. Vse se močno odraža na zgodo-
!	vinskem ozadju, ki je risan realno, po
;	znanih podatkih.
! Jordan Košutnik ne plava v zraku, ne
>	živi v brezzračnem prostoru. Vedno je v
>	družbi; sam je prav redko, največkrat v
i	cerkvi z Bogom. Osebe, dogodki, položaji
so postavljeni na pravo mesto in v pravi okvir; pisatelj jim daje objektivno raz-.	sežnost. Spet beremo udrihnice kot »Živ-
[	ljenje damo, Trsta ne damo.« Večkrat so
omenjeni domobranci, a brez običajnega sovražnega prizvoka. Košutniku je ostal v spominu prizor, ko so domobranci v štiristopih korakali po goriških ulicah in peli »Regiment po cesti gre«. Kdor je živel v Gorici pod fašizmom, razume vtis, ki so ga napravili. Dotika se družinskih tragedij iz tistih dni. »Ti ne boš nikoli razumel, kakšna tema se je petinštiridesetega naselila v hišo, ko treh bratov ni bilo več za mizo,« je rekla Marlenka. Treh bratov domobrancev! In profesor Livold, ki umira v tržaški bolnišnici, pravi: »Komunisti naj najprej slovesno obžalujejo,
Tudi letošnja osrednja Prešernova proslava v Trstu, ki sta jo priredili Slovenska prosveta in Slovenska prosvetna zveza, je v Prešernovem imenu in v njegovem duhu povezala vse tržaške Slovence. Akademije so se udeležili jug. konzul Boris Trampuž, deželni svetovalec dr. Drago Stoka, ravnatelj Slov. gledališča F. Bene-detič, predsednika obeh prosvetnih organizacij M. Maver in K. Palčič, predsednik SKGZ Boris Race in mnogi drugi ugledni gostje. Občinstvo pa je dvorano Kulturnega doma v Trstu povsem zasedlo.
Slavnostni govornik je bil pisatelj Ivan Potrč. V svojem govoru je poudaril veliko važnost kulture pri povezovanju različnih narodov, saj je kultura ena sama, čeprav se izraža v različnih jezikih. Poudaril je tudi veliko vlogo malih narodov, ki so lahko »vest« velikim in spomnil na važno posredovalno vlogo ki jo imamo Slovenci kot narod sploh in kot narodna skupnost v Italiji še posebej.
Igralec Jožko Lukeš je občuteno in dovršeno podal Prešernovo Zdravljico in tri gazele. Člani Amaterskega gledališča Sergij in Ivan Verč, Milica Kravos in Anica
AMATERSKA DRAMSKA SKUPINA GORICA
Claude Andre Pougct
SREČNI DNEVI
Komedija v treh dejanjih
Režija Aleksi j Pregane
Svetoivanski Marijin dom - Trst nedelja, 18. februarja ob 17.30
Žerjal pa so zatem podali prerez pesnikovega življenja kot ga je z izključno Prešernovimi teksti pripravil Marko Kravos. Ta točka je bila skrbno pripravljena, le da je bil morda izbor nekoliko težko dostopen za večino poslušalcev.
V	drugem delu je nastopil Radijski oder s tremi odlomki iz igre Zorka Simčiča Krst pri Savici. Podali so jih Ivana Pla-cer, Miro Opelt, Franko Žerjal, Aleksij Pregare in Marijan Bajc. Tekst so v bralni uprizoritvi podali z zgledno dikcijo in Prizadeto, tako da jim je dvorana nadvse Pazljivo prisluhnila. Skoda, da niso organizatorji poskrbeli vsaj še za en mikrofon, da bi se igralci v igri nekoliko bolj
sprostili.
Proslavo je sklenil moški pevski zbor z Opčin pod vodstvom Svetka Grgiča. Za-
pel je nekaj pesmi, med katerimi pa je seveda najbolj »vžgala« že nepogrešljiva sklepna Vrabčeva Zdravica.
Posamezne točke sporeda je povezovala igralka Mira Sardočeva.
Tako se je končala letošnja Prešernova proslava vseh tržaških Slovencev. Organizatorji pa — kot smo slišali — se že pripravljajo za prihodnje leto. Polagoma se namreč utrjuje misel o skupnem slovenskem prazniku v zamejstvu, ki naj bi ga v bodoče pripravljali tako, da bi vedno bolj poudarjali slovensko ustvarjalnost na tem prostoru, tudi s priznavanjem dela, ki ga opravljajo slovenski ljudje na najrazličnejših področjih kulture in znanosti.
Zahvala
Slovenska prosveta in Slovenska prosvetna zveza iz Trsta se naj lepše zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli, da je letošnja osrednja Prešernova proslava v Trstu tako lepo uspela. Zahvaljujeta se vsem nastopajočim, vsem, ki so pomagali pri organizaciji, pa seveda tudi občinstvu, ki je v tako velikem številu povsem napolnilo Kulturni dom.
Bane
Po nad štiridesetletni bolezni je v petek odšla v večni pokoj v Bogu Katarina Rau-ber por. Malalan. Bila je na smrt pripra-pravljena bolj kot kateri koli izmed nas. Trpljenje, ki ga je s svojim zvestim možem in številno družino vdano prenašala, je združevala s trpljenjem Kristusa, moža bolečin. Redno je namreč prejemala zakramente življenja. Zato je njen odhod v večnost odhod v počitek in veselje. Tako verujemo. Cela vas pa tudi drugi, številni, kljub nerazumljivim zaprekam za pogreb v nedeljo, kot je to bila vedno naša navada, so jo pospremili v opensko farno cerkev in nato na domače pokopališče. Nesli so jo sinovi in prijatelj. Ona pa je pomagala nositi tri vogale naše vaške skupnosti. Junaško prenašanje mntvouda, ki človeka za več kot polovico življenja sključi do tal, dviga duha z matere zemlje k vstajenju in življenju. To upanje naj živi še naprej, do konca v naših srcih.
Možu Pavlu, ki nam toliko let z ljubeznijo in požrtvovalnostjo streže kot cerkovnik v cerkvici ter hčeri in sinovom pa tudi številnim sorodnikom še enkrat naše iskreno sožalje!
f s. Jožefa Jurca
Zopet je posegla grenka smrt v naše vrste ter zarezala vanje globoko vrzel, ki jo bo težko napolniti. Vzela nam je blago s. Jožefo Jurca, ki je odšla v ponedeljek 29. januarja k Bogu po večino plačilo za dolgotrajno trdo delo.
S.	Jožefa se je rodila 22. avgusta 1897 v preprosti kmečki družini v Volčjem gradu pri Komnu. V nežni mladosti je izgubila mater. Ko se je oče vnovič poročil, jo je vzela k sebi mačehina sestra Pepca iz Dobravelj pri Tomaju. Globoko verna in pobožna žena je znala vcepiti v srce svoje rejenke veliko ljubezen do Boga in živo vero v njegovo prisotnost v svetovnem dogajanju.
Osnovno šolo je obiskovala pri šolskih sestrah v Tomaju, učiteljišče pa v Mariboru v materni hiši, kjer je zaprosila za sprejem v kongregacijo. Po srečno presta-lem zrelostnem izpitu je sprejela redovno obleko 15. avgusta 1917.
že naslednje leto je bila nastavljena kot učiteljica na deškem zavodu Marijanišče na Poljanski cesti v Ljubljani. Več let je tam poučevala dečke, ki so bili povečini sirote; marsikateri se je še danes s hvaležnostjo spominja. Kot izvrstna pevka je sodelovala pri dijaškem pevskem zboru, ki ga je vodil stolni kanonik dr. Franc Kimovec. Pri njem se je izvežbala za prvovrstno pevovodkinjo in dirigentko.
Iz Marijanišča je bila premeščena kot predstojnica v Niš v Srbijo, kjer si je nakopala težko bolezen, ki je ni več zapustila. Ko so leta 1941 Nemci zasedli materno hišo v Mariboru, sestre pa razgnali na vse vetrove, je s. Jožefa pribežala v Tomaj, kjer je pomagala v šoli, kolikor ji je razrvano zdravje dopuščalo.
Po podpisani mirovni pogodbi z Italijo v februarju 1947 je odšla v Rim v začasno generalno hišo na Via dei Colli; leta 1956 pa na Koroško v St. Paul v lavantinski dolini, kjer vodijo sestre gospodinjstvo v benediktinskem samostanu. Pomagala je dijakom s poučevanjem angleščine v privatnih lekcijah.
Zadnja postaja njenega dolgega in mučnega križevega pota je bil provincialni dom v Trstu, kjer je neutrudno pomagala, kolikor je mogla, z lekcijami iz nemščine in angleščine in vodila pevski zbor. Večkrat je do skrajnosti izmučena urejevala zavodsko knjižnico.
Vedno, zlasti pa v zadnjih mesecih življenja je v sanatoriju na Opčinah dajala vsem krasen zgled žive vere, junaške in res krščanske potrpežljivosti in vdanosti v božjo voljo. Kot učiteljica in vzgojiteljica je bila vestna in natančna, v družbi vedra in živahna, dovzetna za duhovite dovtipe. Bog naj ji obilno povrne vse, kar je storila za njegovo čast.
Njena sosestra
Predavanja v ul. Risorta
S predavanjem dr. Franceta Rodeta o temi »Modema znanost in bivanje Boga«, ki je bilo v petek 9. februarja v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta, se je pričel letošnji ciklus verskih predavanj. Dr. Rode, profesor na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, je prikazal, kako gleda modema znanost na nastanek vesolja in njegov obstoj. Večina znanstvenikov je danes mnenja, da je imelo vesolje svoj izvor in da ne bo moglo trajati v neskončnost. Ta teorija je v nasprotju s panteističnim pojmovanjem, katerega začetnik je grški
filozof Parmenid, da je vesolje božansko in večno. Sklada pa se s svetopisemsko razlago.
Dr. Rode bo razvijal dalje svoje misli v dveh predavanjih, ki bosta na sporedu v naslednjih dveh petkih. V marcu pa bosta predavala dr. Ivan Tomšič, profesor za meddržavno pravo na ljubljanski univerzi, in dr. Anton Strle, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani.
Devin
Naša vas se počasi prebuja iz dolgoletnega mrtvila. Dolgo časa ni bilo pri nas nobene organizacije, kjer bi se zbirali vsi tisti, ki jim slovenstvo ni deveta briga. Pred dobrim letom je nastal kulturni krožek Devin-štivan, ki je usmeril svoje delovanje na prosvetno in društveno področje. Že v svojem prvem letu delovanja je društvo doživelo nekaj zelo razveseljivih uspehov in to zaradi sodelovanja pevskega zbora »Fantje izpod Grmade« in novo nastalega devinskega dekliškega zbora.
Letos stopamo v drugo leto našega delovanja. Najprej je naše najmlajše obiskal sv. Miklavž. Sledilo je zanimivo predavanje dr. Požarja o Sovjetski zvezi z barvnimi diapozitivi.
Izreden uspeh smo doživeli s kulturnim večerom preteklo soboto 10. t. m., tako da je bila naša dvorana natrpana s poslušalci. Spored je bil pester in zanimiv. Najprej sta nastopila zbora »Fantje izpod Grmade« in dekliški zbor, ki sta občuteno podala nekaj skladb in žela navdušeno odobravanje vseh navzočih. Sledila je recitacija odlomkov del naših pesnikov in pisateljev s skupno tematiko o materini ljubezni.
Osrednja točka večera pa je bilo predavanje g. Stanka Kosmine o temi »Slovenska mati, njen pomen in njena naloga«. Predavatelj je najprej na splošno govoril o vzvišenosti materinstva. Posebno pa je poudaril pomen naših slovenskih mater tu v zamejstvu, kajti od njih zavisi v najvišji meri naš narodni obstoj.
Večer je zaključil folklorni ansambel »Kraški cvet« z veselo glasbo in tudi navdušil občinstvo. Prepričani smo, da bomo še doživeli take večere. - Vaščan
Opčine
Mladinski krožek je dvakrat vrtel poučni film »Jakob, bojevnik z Bogom«. Mladi so se lotili tudi razgovora o temah v filmih. To je seveda zahtevno, toda obenem resno delo. Tudi petje mladinskega zborčka je bolj ubrano. Vaje in sploh priprava na nedeljsko bogoslužje dajeta vsem zadoščenje. Pa tudi smotrno delovanje v krožku samem.
Ferluge
Ker je naša cerkvica posvečena Lurški Mariji, smo v nedeljo proslavili praznik z -lepo udeležbo pri bogoslužju. Maševal in pridigal je priljubljeni p. Bogomir. Spomnili smo se tudi pokojnega p. Gabrijela, ki je te dni odšel v večnost. Saj smo ga poznali in cenili tudi mi in cela openska fara kot dobrega spovednika ter moža, ki je znal z nami trpeti. Prav zato ne moremo razumeti, da so prav za naš vaški praznik pomazali cerkvena vrata s sovražnimi napisi proti našim ljudem. »Neznanci« so se celo proslavili s slabim znanjem dotičnega jezika. Naj se kaj takega več ne ponovi! Želimo si namreč miru in medsebojnega spoštovanja!
Razstava slovenske grafike
V	soboto 10. februarja so v Kulturnem domu v Trstu odprli razstavo sodobne slovenske grafike, ki bo trajala do konca meseca. Svoja najnovejša dela razstavlja enajst priznanih slovenskih grafikov. Razstava, ki jo prirejata ljubljanska Modema galerija in Slovenska prosvetna zveza, je zanimiv prikaz sedanje grafike na Slovenskem.
Kraški muzej v Vel. Repnu
Tržaška pokrajinska uprava je že pred leti sklenila, da se ustanovi v Vel. Repnu kraški muzej. V ta namen je odkupila v Repnu značilno kraško hišo (št. 20). Te dni je pokrajinski svet odobril načrt arh. Bernija za preureditev hiše v muzej, tako se bodo dela lahko kmalu začela. Načrt predvideva 42 milijonov lir izdatkov.
Tržaški občinski svet sprejel resolucijo za pravice Slovencev
Tržaški občinski svet je 2. februarja imel politično razpravo in odobril program občinske uprave, nato pa prvič v svoji zgodovini z glasovi vseh strank, ki se sklicujejo na ustavo, sprejel resolucijo, ki se nanaša na pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Resolucija se glasi:
Tržaški občinski svet, izvoljen 26. novembra 1972, poziva parlament in vlado, da čimprej izvedeta z ustreznimi instrumenti ustavna določila italijanske republike za celovito izvajanje državljanskih in demokratičnih pravic državljanov slovenske manjšine in v ta namen obvezuje parlamentarce demokratičnih političnih sil, da predložijo in podprejo v pristojnih organih predloge za izdajo izvršilnih zakonov.
Občinski svet poleg tega obvezuje občinski odbor, da bo deloval za priznanje omenjenih pravic tudi glede svojih specifičnih pristojnosti in oblasti.
Za navedeno resolucijo je glasovalo 44 svetovalcev vseh strank ustavnega loka: LSS, KD, PLI, PSDI, PRI, PSI in KPI, proti pa so glasovali samo svetovalci neofašistične MSI.
Resolucija je pomemben politični akt tržaškega občinskega sveta, saj na jasen način govori o globalni zakonski zaščiti in obvezuje vse parlamentarce strank ustavnega loka, da se zanjo zavzamejo.
Osnutek resolucije je predložil svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar. Občinski svet je resolucijo sprejel in jo nekoliko razširil tako, da zajema celotno ozemlje, kjer živimo Slovenci. Pred sejo je tudi skupina komunističnih svetovalcev predložila svoj osnutek, podoben Dolhar-jevemu. Komunisti hočejo pač zmeraj pristaviti svoj lonček, kjer se jim zdi koristno, četudi le zadnji trenutek. Nič hudega, saj so na ta način lažje našli soglasje in je zato tržaški občinski svet res plebiscitarno sprejel resolucijo v prilog pravic Slovencev. Nasprotovanje misovcev je demokratičnim strankam v čast, ker znači, da resolucija odgovarja duhu prave demokracije.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 18. do 24. februarja 1973
Nedelja: 8.50 Po domače. 9.20 Mestece
1	eyton. 11.00 Otroška matineja. 18.005 Nenavaden primer R. Hesisa. 18.55 Gornja.
Ponedeljek: 17.45 Zvonček palček. 1830 Gvajana. 2030 Bernt in Anita - švedska drama. 21.45 Kulturne diagonale.
Torek: 17.45 Muca oapatarica. 18.30 Zbor ->Zarja« iz Trbovelj. 19.00 Prehrana dojenčkov. 19_20 S kamero po sivetu. 2035 Mi mad seboj. 21.30 Nenavadne zgodbe. 21.55 Stoletje kirurgov. 22.20 Jazz na ekranu.
Sreda: 17.45 Mačkon in njegov trop. 18.25 Na sedmi steza. 18.45 Kaj je marketing. 20.30 Mali Cetaar. 21.50 Nogomet Španija : Grčija.
Četrtek: 17.45 V 80 drncih okrog isveta.
18.30	Druščina Jehu. 18.55 Poljudno znanstveni film. 20.25 Kam in kako na oddih. 20.40 Četrtkovi naagledii. 21.30 Serijska oddaja. 22.20 Kitajski slavček - balet.
Petek: 17.45 Kuhinja pri vdotenskem ključu. 18.30 Profesor Baltazar. 18.40 Vzgojrri problemi. 18.50 Pet minut za boljši jezik.
19.00	Kratek film. 19.15 Naš ekran. 2)30 Kralj Lear. 21.40 XX. stoletje. 22.05 Ma-dem - posnetek iz Wiasbadna.
Sobota: 17.20 Maroško. 18.00 Hotkiey Olimpija : Jesenice. 20.45 Zakaj bi veselo ne peli. 22.15 Arsane Lupdn.
Komorni koncert v Katol. domu
V	nedeljo 11. februarja je bil v dvorani Katoliškega doma napovedani koncert tenorista Ludvika Ličerja in pianista Huberta Berganta. Prireditev je organiziralo SKPD »Mirko Filej«.
Koncert sam je obsegal predvsem slovenske umetne priredbe narodnih pesmi in samospeve ter operne arije. Poleg vokalnega dela so bile na sporedu še nekatere solistične klavirske točke. Med prvimi velja zlasti omeniti izvedbe osmih narodnih v priredbi Janka Ravnika, ki sta jih oba solista podala zelo doživeto ter interpretacijsko čisto in neprisiljeno. V tem smo lahko občudovali prepletanje slovenske narodne pesmi z moderno in zahtevno Ravnikovo spremljavo. V drugem delu koncerta nam je tenorist Ličer odpel sedem Ipavčevih samospevov, v katerih je zelo prepričljivo razodel svojo pevsko kulturo in dozirano tehniko, združeno s pravim tenkočutnim izražanjem. Iz opernega repertoarja nam je odpel krasno indijsko pesem iz Rimski-Korzakove opere »Sadko« ter arijo iz Mozartovega »Don Juana«. Tudi na tem zahtevnem področju je prof. Ličer dokazal, da resno obvlada to elitno glasbeno področje, ki se mu pravi solopetje.
Pianist Hubert Bergant je kot solist izvajal dve Chopinovi ter eno Lisztovo skladbo. V teh klavirskih točkah, zlasti v Chopinovem »Scherzu« je pokazal, da globoko dojame duha in črko romantične glasbe in to v formalni preciznosti in muzikalni občutljivosti. Prav tako častno in brezhibno je odigral tudi vlogo klavirskega spremljevalca pri vokalnem delu koncerta. Oba umetnika sta žela veliko spontanega odobravanja.
V	začetku sta gosta iz Nove Gorice — izven sporeda — na čast Prešernovemu prazniku podala pesem »Kam«, ki jo je na besedilo našega največjega poeta uglasbil F. S. Vilhar.
Za ta koncert je dala brezplačno na razpolago nov koncertni klavir goriška tvrdka Pečar, za kar so ji organizatorji hvaležni.
Vzhodna liturgija v gor. stolnici Znova opozarjamo na mašo v vzhodnem obredu, ld bo v nedeljo 18. februarja ob 16. uri v goriški stolni cerkvi. Somaševali bodo p. Koren iz Rima, g. Jožko Marku-ža iz Gorice in dr. Angel Kosmač iz Trsta. Med mašo bo pel poseben ekumenski moški zbor.
Šolski ravnatelj v pokoju prof. Hubert Močnik je v torek 13. t. m. obhajal v krogu svojih dragih svoj osemdeseti rojstni dan. Voščilom in željam najožjih sorodnikov se pridružujejo nešteti prijatelji in znanci, in še zlasti celi rodovi nekdanjih njegovih učencev in dijakov ter dijakinj. Jubilantu hvaležno priznavamo odlike sposobnega vzgojitelja, šolnika in javnega delavca, ki jih je znal s predano ljubeznijo in neutrudno požrtvovalnostjo postaviti v službo svojega naroda.
O ravnatelju prof. Močniku lahko trdimo, da ima kot gozdarjev sin izredno ljubezen do narave in do naravnih ved in da ga kot sina slovenskega gozdarja odlikuje idealna ljubezen do slovenskega ljudstva. Vsa težka, in često usodna, pot slovenskega šolstva na Goriškem se zvesto odseva v njegovi življenjski zgodbi, kot nam jo je sam pripovedoval v knjigi »Spomini in izkustva«, ki je leta 1971 izšla pri Goriški Mohorjevi družbi.
Rodil se je 13. februarja 1893 na Kre-kovčah v idrijski župniji. Otroška leta je preživel na Krekovčah, v Idriji in na Čavnu, kakor pač je bil njegov oče kot gozdar
Dne 13. februarja je obhajal 80-letnico rojstva HUBERT MOČNIK. Ob pomembnem jubileju mu čestitajo tena Mimi, hči Mara, sinovi Vlado, Silvo in Adolf z dru-imami in sorodniki ter mu kličejo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta.
nameščen. Srednjo šolo je začel na gimnaziji v Gorici leta 1901, uadaljetval jo je na učitelj iški pripravnici v Tolminu, na učiteljišču v Kopru in dokončal v Gorici, kamor so leta 1909 iz Kopra premestili slovensko moško učiteljišče. Sledila so le-
Seja sveta SLG v Gorici
Prejšnji teden se je sestal širši svet Slovenskega ljudskega gibanja, da prouči sedanji politični položaj in nakaže smernice za bodoče delovanje organizacije. Seje se je udeležila večina članov sveta in s tem pokazala svoje odgovorno zanimanje in sodelovanje pri reševanju skupnih problemov.
Predsednik je poročal o politično-uprav-nem delovanju v zadnjem obdobju, o aktivnosti krovne organizacije — SDZ — ter o perspektivah za nadaljnje delo. Razvila se je živahna debata, ki je tudi potrdila pomen stalnega obveščanja in odnosov s članstvom.
Razgovor je nato potekal o potrebi pravilne impostacije letošnjih deželnih volitev, ki bodo verjetno meseca junija. Zato bo treba zastaviti vse sile, da se najde najprimernejše osnove za pravilno organizacijsko in programsko izpeljavo. V ta namen bo treba doseči čim širše sodelovanje vseh slovenskih sil v deželi.
Končno so člani sveta sprejeli še nekaj sklepov, še posebej v zvezi z raznimi organizacijskimi termini.
Predavanja za zaročence
V Gorici v mali dvorani Katoliškega doma se nadaljujejo predavanja za zaročence. Ta so vsako soboto zvečer ob 20,30. Prihodnjo soboto bo predaval zdravnik iz Nove Gorice. Naslednjo soboto, 24. februarja je na vrsti predavanje g. Jožeta Ličena iz Bertokov pri Kopru.
Občni zbor pevskega zbora »Mirko Filej«
V torek 6. februarja je moški pevski zbor »Mirko Filej« imel svoj letni občni zbor. Predsednik prof. Mirko Šturm je odprl letni pregled opravljenega dela in ugotovil, da je zbor napredoval v kvaliteti in številu pevcev. Deset večjih nastopov v enem letu ne vštevši razne registracije za radio je visoko število in jasno priča o požrtvovalnosti članov in njih pevovodje Zdravka Klanjščka. Pozval je pevce k nadaljnjemu delu za vedno večje izpopolnjevanje. Tajnik Mirko Špacapan in blagajnik Jože Vižintin sta tudi podala svoji poročili; tako je bila slika o delovanju, napredku in težavah zbora kar se da popolna. Ob volitvah so navzoči v glavnem potrdili dosedanji odbor in mu s tem izkazali svoje zaupanje ter odobravanje za bodočo poslovno dobo.
ta učiteljske službe z udarci in pretresi, ki so delež slovenskih izobražencev, povezanih s tragično usodo slovenske manjšine na Primorskem. Po kratkih letih službovanja na Goriškem (Lazeč, Otalež) ga je prva svetovna vojna pognala v Crno goro (Bjelopolje). Po povratku domov je poučeval v Trebuši, v Bovcu, v Ravneh, v Šebreljah in na Grahovem, odkoder so ga fašistične oblasti premestile v Ligurijo (Millesimo, Albissola Marina, Pegli, Savo-na). Na Goriško se je vrnil marca 1944. Tu je pozneje dobil imenovanje za ravnatelja slovenske deške šole v Šolskem domu in nato za didaktičnega ravnatelja šol s slovenskim učnim jezikom za Gorico in Krmin. Zatem pa je celo desetletje poučeval kot profesor na slovenski strokovni šoli v Gorici, dokler ni leta 1958 stopil v pokoj.
Z delom za slovensko šolstvo pa nikakor ni prenehal. Vzdrževal je stike s svojimi dijaki, jim iskal službe in namestitve; vsestransko je podpiral razvoj slovenskega šolstva, predaval, pisal, vzpodbujal. Če je kot profesor spisal dijakom učbenik »Bla-goznanstvo« v dveh delih, je nam vsem poklonil nadvse zanimivo delo »Spomini in izkustva«. V rokopisu ima znanstveni spis »Trnovska planota« in še marsikaj drugega, da ne omenjamo njegovih dopisov v razne liste in revije.
Ravnatelj Močnik, ki si je postavil za življenjsko geslo Gregorčičev rek: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«, se je vsestransko udejstvoval kot javen delavec in velikodušno prinašal svoj delež k duhovni rasti našega ljudstva.
Naj mu dobri Bog nakloni še veliko zdravih, srečnih in plodnih let!
R. K.
V	nedeljo 25. februarja bomo imeli v gosteh korošiki mešani zbor
»DANICA«
iz št. Vida v Podjuni
To je trenutno najboljši zbor na Ko^ roškem. Nastopil bo v dvorani Katoliškega doma ob 16. uri. Vabimo vse zavedne rojake, da se koncerta udeležijo in s svojo navzočnostjo izpričajo solidarnost s koroškimi rojaki v njih borbi za narodne pravice.
f Frančiška Doles
V	visoki starosti 89 let je 4. februarja v Gorici umrla Frančiška Škapin vd. Doles. Pokojnica je bila doma z Vrabč, kjer se je rodila leta 1884. Od tam je prišla v Gorico služit in se tu srečala z železničarjem Dolesom iz štandreža. Vzela sta se in si ustanovila svoj dom blizu sedanje ledenice. Tu je pokojna Frančiška rodila desetero otrok, med njimi dvakrat dvojčke. Od teh je pa sedem umrlo pred njih mamo. še mlada je leta 1922 izgubila moža in sama s svojim delom preživljala številne in še majhne otroke. Ni ji bilo z rožicami postlano, a je kljub temu učakala tako lepo starost ob sinu Fortuna-to, postrežniku na slovenskem liceju. Bila je globoko verna žena, ki ni manjkala pri slovenski maši v stolnici ob 6. uri zjutraj, dokler je le mogla hoditi. Rada je obiskovala božje poti, rada je molila. Zato ji ni bilo težko slovo od te solzne doline. Pokopali so jo na štandreškem pokopališču. Sinovom, vnukom in vnukinjam naše sožalje.
Občni zbor prosvetnega društva »M. Filej« v Gorici
Pretekli ponedeljek je bil v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici občni zbor Slovenskega katoliškega prosvetnega društva »Mirko Filej« iz Gorice. Občnega zbora so se udeležili člani v velikem številu. Po uvodnih besedah predsednika društva Viktorja Prašnika so podali poročila odborniki. Namesto tajnika g. Jožeta Juraka, ki je bil odsoten zaradi ljubezni, je prebrala tajniško poročilo gdč. Zora Pi-ščanc. Ta je kot blagajničarka podala tudi poročilo o stanju blagajne. Iz obeh poročil je razvidno, da je bilo društvo dokaj delavno; posebno še se je po svoji delavnosti odlikoval mešani zbor »Lojze Bratuž«, ki je imel res veliko nastopov v Gorici in drugod, kakor registracije na radiu Trst, Koper itd.
Po razrešnici odboru so sledile volitve odbora, ki so bile po novem pravilniku, namreč tako, da so navzoči izvolili 13-član-ski odbor; ta bo na prvi seji izvolil predsednika in razdelil ostala mesta v odboru.
V	novem odboru so dobro zastopani mlajši člani društva in pevskega zbora. Računati je, da bodo zato tudi prevzeli odgovorne službe v novem odboru. Kajti ne bi bilo prav, če bi starejši ne pustili, da tudi mlajši nosijo odgovornost za naše kulturno delo, kakor bi ne bilo prav, če bi se mlajši te odgovornosti otepali in se zadovoljili le s kritiko tega, kar drugi naredijo ali ne naredijo. V skupnem sodelovanju in razumevanju starejših in mlajših je dan pogoj za uspešno kulturno delo.
Andrej Košič razstavlja
Goriški umetnik Andrej Košič je odprl lastno razstavo svojih slik v Trstu v dvorani moderne umetnosti (Sala d’Arte moderna), Trst, Corso Italia 9. Razstava bo odprta od 15. do 28. februarja ob delavnikih od 10,30 do 12,30 ter od 16. do 20. ure; ob nedeljah pa od 11. do 13. ure.
Delovanje SKAD-a
SKAD vabi na prvo predavanje iz ciklusa o današnji zamejski problematiki. Ta ciklus obsega vprašanja iz našega političnega, socialnega in družbenega življenja. Namen teh predavanj naj bi bil ta, da bi seznanili javnost o naših skupnih problemih, in te bodo predavatelji nakazali. Predavanja naj bi pomagala najti ustreznejše rešitve pri današnjih problemih zamejstva in naše manjšine. Obenem naj bi predavanja osvetlila samostojno politično udejstvovanje manjšine in njen odnos do večinskih strank. Želimo, da bi se odzvali našemu vabilu v čim večjem številu posebno mladi, ki se morajo seznaniti s problemi, ki zadevajo našo skupnost. Prvo tako predavanje bo v četrtek 22. februarja ob 20.30. Predaval bo dr. Drago Štoka.
Novi videmski nadškof
Novi videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti bo prejel škofovsko posvečenje v Vidmu v nedeljo 25. februarja.
T RADIO
m TRSTA
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 18. do 24. februarja 1973 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Pastirji severnih jelsnov«. 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »Primerna napitnina«. Drama.
16.35 Orkester in zbor. 17.00 šport in glasba. 18.00 Popoldanski koncert. 19.25 Kratka zgodovina ital. popevke. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pragled slov. tiska v Itailiji. 17.00 Za mlade posiušaivoe. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Vh> liinski koncerti. 1920 Odvetnik za vsakogar.
20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade po-stašaivce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 U. Vrabec in njegovo delo. 19.20. Za niajmlajše. 20.35 Mozart: »Titova dobrotljivost«, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade posfašavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.15 Higiena in zdravje. 19.25 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.25 Za vašo knjižno polico.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade posiušaivoe. 18.15 Umetnost...
18.30	Slov. ljudski plesi. 19.10 Kristusov lik. 19.25 'Pisani balončki. 20.35 »Vlaka za Srbijo«. Drama. 21.50 Skladbe davnih idob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni ital. skladatelji. 19.15 Marko Jeivmi-fcar: »Operacija«. 19.25 Zbori in folklora.
20.35 Delo m gospodarstvo. 20.50 Koncert. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele.
19.10	Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Rlikklak«. Radijska revija.
OBVESTILA
Shod II. reda v cerkvi sv. Ivana v Gorka. bo točno ob 15. uri, da se lahko udeležimo ekumenske pobožnosti v .stolnici, ki bo ob 16. uri.
Radijska oddaja iz kapucinske cerkve v Gorici. V okviru radijskih oddaj »Pod farnim zvonom« bo v soboto 17. februarja ob
19.10	oddaja iz oeolkve oo. kapucinov v Gorici. Ponovitev oddaje bo v soboto 24. februarja ob 11,35.
Roditeljski sestanek. Strokovni zavod za trgovino v Gorici obvešča, da bo v petek 16. t. m. ob 18. uri roditeljski sestanek na sedežu šole. Vabljeni starši in njih namestniki.
Občni zbor Zveze slov. katol, prosvete v Gorici bo v ponedeljek 26. februarja ob 20. uri v prvem sklicanju, ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Katoliškega doma. Vabljeni na posabein način visii odborniki prosvetnih društev in včlanjenih organizacij, kakor tudi drugi člani.
V	Finžgarjeveni domu na Opčinah bo v nedeljo 18. februarja ob 17. uri Prešernova proslava: Program; 'govor, recitacije, mladinska pevska skupina, bralna predstava in cerkveni pevski zbor.
Glasbena Matica iz Trsta vabi na koncert ahana »Gallegiiuim Mušicami« iz Beograda, ,ki bo v soboto 17. februarja ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Slovenski kulturni klub v Trstu. V soboto bomo 'imeli zanimivo predavanje idr Pavleta Fonde: »Družba in psihiatrijaj«. Vabljeni.
Stalno SG v Trstu uprizori v Kulturnem domu v Trstu igro »Kralj gora in ljudo-
mrznik v petek 16.2. ob 16. uri, v nedeljo 18.2. ob 16. uri, v četrtak 22.2. ob 16. uri in v petek 23.2. ob 16. uri. — Isto gledališče ponovi spevoigro »Janko in Metka« v Kulturnem domu v torak 20. t. m. ob 15.30.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Presharan, Trbiž,	6.500; verniki Sv.	Vincencija v	Trstu v	spomin p. Gabrijela	čeismiik 5.000;
N. N. 2500; hčerke Stopar ob obletnici smrti staršev 5.000; družbenica F. M. v spomin pok. dnužbemk iz ul. Risorta in pok. Antonije čeme 5.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: razni dobrotniki v spornim Slavke Markuža in Rozailke Jarc 36.000 lir.
Za Katoliški dom: U.	Z.	6.000: N.	N.
10.000;	N. N. 10.000; N.	N.	8.000; V.	K.
8.000; N. N. 5.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; . N. 7.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N.1.000 lir.
Za Alojzijevišče: kolegi Dolesa Fortuma-ta namesto cvetja na grob njegovi, mami 5.000, Maks Komac 5.000 lir Za Zavod sv. Družine: N. N., Peč, 5.000; Angela Vetrih v spomin pok. čmiškega cerkovnika Alojza Lojk 5.000; R. Klanjšček, Oslavje v spomin pok. Jožeta Klanjšček 10.000; A. Čopič namesto cvetja na grob sestrične Valentine Radinja 10.000; Marija Žerjal 20.000; N. N., Mačkovlje, namesto cvetja na grob Justini Tul 5.000; Ivan Krpan, Gorica, 20.000; N. N., Gorica, v spomin pok. očeta 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Kerina Bia-sina v spomin Antonije čeme 1.000; Pina Giraldi 1.000; D. N. 1.000; žena Pina ob drugi obletnici smrti moža Alojzija Ukmar 5.000; Ana in Neva Žerjal 35.000 lir.
Za Marijin dom v ul. Risorta: v spomin Jakoba Oifkiija daruje dr. Drago Štdka
5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Škeriavaj Terezija 5.000; Pahor Jakomina 2.000; Pegam Ivanka 1.000; Švagalj 2.000; Hoilstedn Natalija 3.000; N. N. 10.000; Kalc Erminija 2.000; Dragotin Daneu 10.000; Viktorija Sosič 5.000; Marko Starc 5.000; Pepka in Mario Dolenc 2.500; Maroetlo Švagalj 10.000 lir.
Za cerkvico na Banah: Pavel Malalan 10.000; druž. škark-Malalam 10.000; diruž. Husu 10.000; Albina Malalan 3.000; Anica Malalan 3.000; Marija 1.000; Pepka in Mario Dolenc 5.000 lir.
Za cerkvico v Ferlugah: Milka Cavic-chioli 5.000; N. N. (G. P.) 5.000; Pepka in Mario Dolanc 2.500 lir.
Za misijone: Jožefa Lamiič 5.000; N. N.
40.000 lir.
SKAD vabi na predavanje
Dr. DRAGA ŠTOKE
»Obračun ob desetletnici 'dežele Furlanija-Julijska (krajina is posebnim oziram na slovenska vprašanja«. Predavanje bo v mali dvorani 22. februarja ob 20,30.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Domačemu župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali in spremljali na zadnji poti našo drago ženo in mamo
Justino Tul
se iskreno zahvaljujejo
mož in hčere z družinami
Mačkovlje, 11. februarja 1973
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi im spremljali .rta zadnji poti našega dragega, ljubljenega
Jožeta Klanjšček
se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Zdenka, sin Jožko, hčerke Milka in Neva, sestre Zalka, Olga in Pavla
Koper, Oslavje, Novo mesto, Tripolis, 14. februarja 1973