GLAS
LETO XXI. ŠT. 8 (972) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 25. FEBRUARJA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Igor Gregori
Politična grozljivka?
  aže, da se je grozljivka šele začela. Spremljajo
jo razočaranje nekaterih glavnih junakov,
trmoglavost drugih, osuplost tretjih (predv-
sem volivcev leve sredine).
Poteza senatorja Francesca Russa, ki je zahteval
primarne volitve za določitev kandidata leve sre-
dine na prihodnjih upravnih volitvah in s tem
dejansko zavrgel podporo dosedanjemu županu
in že evidentiranemu kandidatu levosredinske
koalicije Robertu Cosoliniju, je padla kot strela z
jasnega. Res je, da je njegova strela sicer padla
na politično področje, nad katerim so se zgrinjali
črni oblaki (splošno mnenje je bilo, da bo župan
Cosolini imel trnjevo pot do nove izvolitve), ta-
kega viharja v Demokratski stranki pa domala
ni nihče pričakoval.
Zahteva senatorja, ki izhaja iz vrst nekdanjega
premiera Lette, je z moralnega vidika dokaj
vprašljiva, s političnega gledišča morda tvegana,
z vidika volilne strategije celo sporna. Če ne dru-
gega zato, ker je zaigrana na tržaški politični
šahovnici, ki je tradicionalno vse prej kot na-
klonjena levičarskim opcijam, pa čeprav zdajšnja
upravna slika narekuje drugačne ugotovitve (le-
vosredinske koalicije se iz tržaške občine širijo
na ostale občine pokrajine, na pokrajino samo,
vse do dežele). Uradna verzija sen. Russa je nam-
reč ta, da na podlagi javnomnenjskih raziskav
(točneje tiste, ki naj bi jo na to temo poveril stro-
kovni anketni službi) župan Cosolini uživa ne-
naklonjenost volivcev in da bo zato na prihod-
njih volitvah poražen.
Kaže sicer, da sedanji župan ohranja načelno
podporo ostalih političnih kolegov, začenši z
deželno predsednico Deboro Serracchiani. Tudi
poslanka Tamara Blažina je bila nad dogajanjem
v stranki presenečena. “Mislim, da je bilo nepri-
merno zahtevati primarne volitve, potem ko je
bil Cosolini v stranki in njenih organih ter v koa-
liciji leve sredine že uradno določen za kandida-
ta”, nam je povedala. Povedala je, da so vse ostale
javnomnenjske raziskave potrdile Cosolinija kot
najboljšega kandidata levosredinskega tabora,
“ni primerno zato, da se volilna kampanja omeji
na eno samo temo, kot je tista o mestni občini”.
Za to se je namreč pred nekaj meseci močno
ogrel ravno Russo, ki pa ni imel v stranki pod-
pore. “Volilno kampanjo za mesto, kot je Trst, je
potrebno zasnovati celovito glede na veliko šte-
vilo problemov, ki jih to mesto ima. No, sedanji
župan se jih je v svojem mandatu znal lotiti, in
to v nelahkih okoliščinah, saj je finančni zakon,
se pravi pakt stabilnosti, močno pogojeval
možnost koriščenja finančnih sredstev.
/ str. 2
K
Mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl v Gorici
Moja naloga je dvigniti 
samozavest vernikov!
  ost Srečanja pod lipami v
Kulturnem centru Lojze
Bratuž v Gorici je bil 18.
februarja 2016 mariborski nadškof
metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Na
zelo dobro obiskanem večeru je v
sproščenem in prisrčnem pogovo-
ru z g. Frančkom Bertolinijem, go-
riškim rojakom, ki opravlja du-
hovniško službo v štajerski pre-
stolnici, povedal marsikaj zanimi-
vega o svojem otroštvu, o redov-
niškem poklicu, ki je dozorel v
zdravem družinskem okolju, o vo-
denju papeškega kolegija Russi-
cum v Rimu, o prioritetah, ki jih
G je izbral ob imenovanju za nadško-fa, o skrbi za duhovnike, mlade,družine in župnijske sodelavce ter
o opravljanju škofovske službe na
sploh, o zgodovinskem srečanju
med Frančiškom in Kirilom, pa še
o tem, kako se sprosti, ko gleda do-
bro nogometno tekmo ali ko po-
nosno navija za Petra Prevca. Seve-
da je spregovoril tudi o t. i. mari-
borski finančni aferi, saj je novem-
bra 2010 postal začasni ekonom
nadškofije in mu je marca lani
uspelo skleniti z upniki nadškofije
pomemben sporazum.
/ str. 5
www.noviglas.eu
Bodimo povezani!
Dan spomina 
zamejskih skavtov
“Radijska igra je še vedno
prostor intime in miru”!
Dne 17. julija 1946 se je Radijskemu odru (RO)
prižgal mikrofon življenja, ki se po sedemdesetih
letih še ni ugasnil. Prej obratno, saj v sicer
spremenjenih družbeno-organizacijskih razmerah
še vedno izkazuje živahnost delovanja in
privrženost svojemu izhodiščnemu kulturnemu
poslanstvu. Jubilej pa je obenem priložnost za
trezen razmislek o preteklosti, v kateri je RO, ne
le z igranjem samim, ampak tudi s spodbujanjem
k pisanju izvirnih dramskih besedil, odkrivanju
novih in zamolčanih avtorjev, s prevajanjem
besedil italijanske in svetovne zakladnice veliko
prispeval k našemu kulturno-gledališkemu
miljeju. Na sedežu ustanove na Donizettijevi so v
ponedeljek, 22. februarja, glavni akterji RO
predstavili niz dogodkov in prireditev, ki bodo
trajali od junija letos do julija 2017.
/ str. 11
IG
Niz prireditev ob 70-letnici
Radijskega odra
Svet okrog nas25. februarja 20162
Povejmo na glas
Ni ljubezni med narodi
Tajnik SSk na pogovorih tudi s poslancema Alfreiderjem in Blažinovo
Gabrovec v Rimu zaradi
aktualnih reform
  eželni svetnik SSk Igor
Gabrovec se je v Rimu
udeležil posveta v pro-
storih senata o usklajevanju
med različnimi nivoji zakono-
dajnih oblasti Evrope, držav
članic in deželnih parlamen-
tov. Pred tem se je Gabrovec,
tudi kot deželni politični taj-
nik Slovenske skupnosti,
ločeno sestal s poslancem SVP
ladinske skupnosti Danielom
Alfreiderjem in slovensko po-
slanko DS Tamaro Blažina. V
središču pogovorov sta bila
dva zelo aktualna zakonska
ukrepa, in sicer preureditev si-
stema podpor založništvu in
reforma zadružnih bank.
Založniška reforma mora
upoštevati specifiko narodno
jezikovnih manjšin in načelno
pravico, da le-te razpolagajo s
pluralistično ponudbo medi-
jev v lastnih zaščitenih jezikih.
Sogovornikoma se je Gabrovec
zahvalil, ker so skupna priza-
devanja na relaciji Trst - Bocen
- Rim za zdaj privedla do
osnovnega zakonskega besedi-
D la, ki v sintetični navedbi vse-kakor priznava pravicomanjšinskih dnevnikov in pe-
riodičnega tiska do posebnih
kriterijev in parametrov za do-
stop do sredstev in njihovo
izračunavanje. Zelo aktualno
je tudi vprašanje obnovitve
konvencije med predsedstvom
italijanske vlade in radiotelevi-
zijskim podjetjem RAI, ki fi-
nancira in ureja slovenske ra-
dijske in televizijske programe
in informativne oddaje v FJK.
“V tem smislu gre posebno po-
zornost nameniti tudi utrditvi
kadrovske strukture, ki se je v
zadnjih letih nemalo okrnila”,
je po srečanjih poudaril dežel-
ni svetnik Gabrovec.
Bolj zapleteno je z reformo za-
družnega kredita, kjer komaj
objavljeno vladno besedilo ni
zadostilo pričakovanjem niti
Južnih Tirolcev, kaj šele naše
stvarnosti. “Poslancu Alfrei-
derju sem zato posredoval pov-
zetek predlogov, ki sta jih izo-
blikovali obe naši zadružni
banki iz Tržaške in Goriške, s
prošnjo, da jih osvoji v sklopu
prizadevanj južnotirolske po-
slanske skupine. Isto sem pri-
poročil tudi senatorju Karlu
Zellerju”, je še poudaril Gabro-
vec.
Z ladinskim poslancem Alfrei-
derjem se je deželni tajnik SSk
dogovoril za vrsto naknadnih
stikov in poglobitev problema-
tik, ki zadevajo tako manjšin-
ska vprašanja in sodelovanje
med manjšinskimi strankami
kot tudi zaščito in utrditev
upravne avtonomije območij
samostojnih dežel v luči ustav-
ne reforme. S Tamaro Blažina
se je predstavnik SSk pogovoril
tudi o bližnjih upravnih volit-
vah, ki so se na Tržaškem še
dodatno zapletle s sklicem pri-
marnih volitev. Prav tako je te-
kla beseda o sklicu zadnjega
omizja za manjšine in o potre-
bi po vse večji tvorni uskladitvi
političnega nastopanja med
obema strankama in skupaj z
ostalimi subjekti v manjšini,
začenši s krovnima organizaci-
jama in paritetnim odborom.
  b vsem tem, kar se sedaj dogaja, obide
človeka prepoznanje, da ni ljubezni
med evropskimi narodi. Ni med njimi
solidarnosti, čeprav bi bila ta edino koristna.
Ljubezen med narodi kot da ni nikoli zares ob-
stajala in ne obstaja niti danes, potem ko očit-
no ni bilo storjenega nič odločilnega, da bi bilo
drugače. Kriza s pribežniki je v nekaj mesecih
zamajala Evropo kot potres, ki poruši vse, kar
ni zares trdno. Evropa s svojimi opevanimi
vrednotami razpada kot hiša iz kart. Ni in ni
moglo priti do učinkovitega skupnega dogo-
vora, kako se soočiti z gromozanskim prilivom
prišlekov. Skupni dogovor se zdi nemožen, po-
temtakem skupnost evropskih držav sploh ne
obstaja, skupnost, ko vsi mislijo na vse in vsak
tudi za druge. Namesto skupnosti bruha na
površje skrb zase, vsak narod pričenja skrbeti
le zase, se boji le zase, se potegne nazaj in vase
in naenkrat mu za druge narode ni nič mar v
prepričanju, da je tako zanj najbolje. Popolno-
ma izgubi iz vida dejstvo, da so drugi narodi v
podobni ali enako hudi situaciji in da bi bilo
neskončno bolj koristno, ko bi reševal problem
skupaj z drugimi. Neskončno bolj koristno,
medtem ko je sebično zapiranje vase odločitev,
ki napoveduje le škodo, in to nedopovedljivo.
Najprej se je s parado grobega egoizma “izka-
zala” Madžarska, sedaj pa še Avstrija, ki brez
kakršnega koli dogovora z drugimi na bolj ali
manj zakrit način zapira svoje meje in zaostruje
odnos do beguncev. Ob objavi te namere in ob
prisotnosti ministrice za notranje zadeve se je
na meji s Slovenijo zgodilo nekaj nezaslišane-
ga. Policijske enote so razkazovale svojo pripra-
vljenost s prijemi v primeru nasilja s strani pri-
bežnikov, se pomikale v vrsti s ščiti pred tele-
som ali pa zgrabile morebitnega nepokornega
prišleka v stilu deset na enega. Te prizore je bilo
mogoče videti na slovenski televiziji in je bilo
ob njih mogoče le osupniti: kaj smo res že
prišli tako daleč, da razkazujemo svojo namero
po uporabi nasilnih sredstev? Kot rečeno, pa
vsemu botruje dejstvo, da ni ljubezni niti med
evropskimi narodi, ki so šele v zadnjem obdob-
ju zares našli pot do miroljubnega sobivanja.
Verjetno smo pri tem kar pozabili na zgodovi-
no, ko so skozi stoletja na evropskih tleh div-
jale vojne in so narodi obračunavali drug z dru-
gim, prav gotovo ne zato, ker bi med njimi va-
lovala strpnost ali celo prijateljstvo. Na srečo
smo medsebojno sovraštvo presegli, vendar se
pomaknili le do ravni egoizma in misli zgolj
nase, še vedno ne čutimo drug do drugega člo-
vekoljubne solidarnosti, ki bi nas smotrno po-
vezovala. Čas bi bil, da bi otroke, mlade in
sploh vse usmerjali v ljubezen do drugih na-
rodov, najprej do sosednjih, vendar o tovrstni
spodbudi ni dosti slišati. Kako je to mogoče?
Lastne otroke in mlade usmerjamo le v ljube-
zen do lastnega naroda, vendar je to premalo.
Premalo za te čase, ki se bodo brez ljubezni do
vseh vse bolj nagibali v strah pred drugimi, v
nasilje in uničevanje vsakršne srečne skupno-
sti.
Janez Povše
O
  redsednica Furlanije
Julijske krajine Debo-
ra Serracchiani in
deželni odbornik za kultu-
ro Gianni Torrenti sta pred
kratkim v deželni palači v
Trstu sprejela predstavnike
treh manjšinskih organiza-
cij. Navzoči so bili predsed-
nik Sveta slovenskih orga-
nizacij (SSO) Walter Ban-
delj, odgovoren za evrop-
ske projekte pri SSO Ivo
P
Corva, predsed-
nik Slovensko
kulturno-go-
spodarske zveze
Rudi Pavšič
(SKGZ) in pred-
sednik Unije
Italijanov Mau-
rizio Tremul. Govor je bil o
evropskih projektih, pri
čemer je Serracchianijeva
poudarila, da bo Furlanija Ju-
lijska krajina še naprej zago-
varjala dejavno vlogo narod-
nih skupnosti, ki so s svojim
delovanjem in skupnimi po-
budami veliko prispevale k
izboljšanju kulturnega dialo-
ga v Italiji, Sloveniji in na
Hrvaškem.
ARC/PV
Prejeli smo
Pojasnilo o Prešernovi
proslavi v Gorici
  pošt. uredništvo! 
V zvezi s Prešernovo prosla-
vo, ki je potekala v Kultur-
nem domu v Gorici, v soboto, 6.
februarja, in o kateri je vaš tednik
pozneje poročal, bi rada v naji-
nem imenu ter v imenu ostalih
sodelujočih dodala še nekaj poja-
snil. Ta se nama zdijo pomembna
tako za razumevanje sporočila
proslave same kot tudi za razu-
menvanje lika Alda Klodiča, čigar
spominu je bilo dogajanje po-
svečeno.
Da smo se Benečani v tako veli-
kem številu odločili sodelovati na
osrednji proslavi ob dnevu kultu-
re v goriškem Kulturnem domu,
ni naključje. V tem času mineva
namreč eno leto, odkar je prerano
umrl kulturni delavec, pesnik,
skladatelj in še marsikaj iz Rečan-
ske doline. Vodilo njegovega dela
je bilo od nekdaj soustvarjanje in
sodelovanje v skupni viziji vseh
Slovencev: zamejcev iz vseh treh
S pokrajin v Italiji, kot tudi sona-rodnjakov iz matične domovine.Njegovo podobo o enotnem kul-
turnem prostoru smo skušali ure-
sničiti s predstavo, katere gledalci
ne bi bili samo mi Benečani, am-
pak vsi zamejci, k sodelovanju pa
smo v tem duhu povabili tudi
umetnike iz Trsta in Gorice,
predvsem pa mladino.
Aldo je zelo cenil sodelovanje vsa-
kogar. Verjel pa je v mlade in v
njihov prispevek k spremembam
in kulturni rasti. Delal, pisal,
ustvarjal je zanje, rad je sodeloval
z mladino vseh starosti, rad jim je
zaupal in jim prepuščal vajeti.
Zanj bi bil vsekakor velik dosežek
in veliko zadovoljstvo, ko bi lahko
videl, koliko mladine je sodelova-
lo pri tej predstavi. Poleg zbora
Mladi lujerji in Beneškega gleda-
lišča, nam je uspelo ob tej pri-
ložnosti privabiti k sodelovanju
tudi učence dvojezične šole iz
Špetra, ki so sestavili svojo gleda-
liško skupino, in celo mali orke-
ster Glasbene matice iz Špetra. Ve-
lik dosežek, če pomislimo, da je
začel Aldo delovati kot kulturnik
v časih, ko dvojezične šole in gla-
sbene šole v Benečiji še ni bilo ni-
ti v zametkih. To, da so se na pred-
stavi zbrali sedanji in nekdanji
učenci ter profesorji špetrske po-
družnice GM, potrjuje, da njegov
trud in njegovo delo nista bila za-
man, ampak da sta pustila bogate
sadove. Veseli smo, da je bila ta
proslava na Goriškem, izven Be-
nečije, in ravno na dan slovenske
kulture. Aldo Klodič je bil namreč
pomemben tako za Benečijo kot
za celotno zamejstvo in za celotni
slovenski kulturni prostor. Prav
zaradi tega smo za realizacijo te
predstave iskali sodelovanje tudi
izven našega beneškega prostora,
kar se je delno uresničilo. Z Go-
riškega sta bili mladi pevki Rada
Vizintin in Mateja Jarc ter štirje
člani orkestra, s Tržaškega glavna
protagonista spevoigre Kraljica
Vida, Mojca Milič, in Goran Ruz-
zier. In to v duhu ideje, da poleg
skupnega kulturnega prostora
moramo pridobiti tudi skupno vi-
zijo. Drugače ne gremo nikamor.
Davide Klodič in 
Margherita Trusgnach
S 1. strani
Politična grozljivka?
  rav tako sta se Cosolini in
njegova uprava znala loti-
ti starih tržaških težav
(železarne in pristanišča), suve-
reno sta se soočila z novimi (mi-
granstsko krizo in problemom
revščine v Trstu) ”. Blažinova je
pohvalila tudi posluh za sloven-
sko narodno skupnost, ki jo je
župan izkazal pri sestavi statuta
t. i. medobčinskih zvez. Gre za
politiko, ki jo je uprava izkazala
tudi v snovanju odnosov in so-
delovanja s Slovenijo.
Kaj se torej skriva za Russovo
potezo?
“Verjamem, da je senator Russo
sposoben politik, s katerim sem
v preteklosti tudi zgledno sode-
lovala (bil je tudi odprt za
vprašanja slovenske manjšine).
Zadeve pa bi moral v tem pri-
meru drugače speljati, predv-
sem pa ne mimo sklepov stran-
kinih organov: naj spomnim,
da je bil Russo navsezadnje tudi
pokrajinski tajnik DS. Mislim,
da za njegovo izbiro ni večjih
ambicij, pa čeprav se z ukinitvi-
jo dosedanjega ustroja senata
P čedalje oži volilna možnost ita-lijanskih politikov, ne nazadnjesamega Russa. Verjamem sicer,
da je Russo dokaj samozavestna
osebnost, ki se včasih spušča v
preveč osebne poteze. No, to
njegovo zadnjo izbiro si takole
razlagam”, je dejala Blažinova,
ki pa je prepričana, da se bo Co-
solini pozitivno odrezal na pri-
marnih volitvah 6. marca.
Russov nastop je presenetil tudi
člane koalicije, ki jo poleg DS
sestavljajo občanska lista Trieste
cambia v podporo Cosoliniju,
Levica ekologija in svoboda,
Občanska lista (Cittadini) in
stranka Slovenska skupnost.
“Primarne volitve sklicujejo
LES, DS in Trieste cambia, do-
ločeno pa je bilo, da lahko na
primarnih volitvah sodelujejo
tudi vsi, ki se istovetijo s koali-
cijskim programom leve sredi-
ne”, nam je povedal Marco Pi-
sani, pokrajinski tajnik SSk, ki
je mnenja, da nov scenarij po-
stavlja pod vprašaj izid volitev,
ki so že itak izredno zahtevna
preizkušnja za levosredinski ta-
bor. Pisani noče presojati zdrah,
ki lomijo Demokratsko stranko
(sama Blažinova je potrdila tre-
nutno šibkost DS na krajevni in
višji ravni), ker pa je v igri usoda
celotne koalicije, bi se morali
akterji držati tega, kar je bilo že
določeno. Skratka, za podporo
edinemu kandidatu, Cosolini-
ju. “Russo je moral priti na dan
pred meseci, nikakor ne danes”.
Tudi Pisanija smo vprašali, kaj
se skriva za Russovim bregom.
“Mislim, da je njegova poteza
‘večplastna’, pogojujejo jo nam-
reč po vsej verjetnosti tudi poli-
tične dinamike v Rimu”, je do-
dal. Stališče vodstva SSk je do te
afere jasno, a vendar diplomat-
sko odmaknjeno, tržaški občin-
ski svetnik SSk in predsednik
proračunske komisije Igor Švab
pa je bolj oster do senatorja.
“Mislim, da je bil Russo skrajno
nekorekten. Če je leva sredina
imela na volitvah itak težko pot,
jo sedaj ima še težjo”, je grenko
ugotavljal.
Skratka. Poteza, ki jo je sen. Rus-
so čez noč izvedel, je gotovo su-
verena in premišljena: ne mo-
remo pa opustiti prepričanja, da
se za to izbiro verjetno skriva kaj
več od tega, kar je sam parla-
mentarec hotel pokazati.
Srečanje v Trstu 
Giacomini, Bandelj in
Pavšič o slovenski šoli
  rvo srečanje med pred-
sednikoma krovnih or-
ganizacij SSO Walter-
jem Bandljem in SKGZ Rudi-
jem Pavšičem ter
vodjo deželnega
urada za slovenske
šole Igorjem Giaco-
minijem je bilo te-
meljito in plodno.
Sogovorniki so na
tržaškem sedežu
SSO podrobno pre-
gledali stanje in per-
spektive slovenske-
ga šolstva v Furlaniji
Julijski krajini v
vseh treh pokraji-
P nah, evidentirali so kritično-sti in svetle točke ter nakazalismernice dela za jutrišnji
dan. V obravnavi našega šol-
stva na Videmskem so se še
posebej lotili vprašanja usta-
novitve dvojezičnega šolstva
v Terskih dolinah po modelu
špetrske šole, za Kanalsko do-
lino pa si prizadevajo za tri-
jezično šolsko ponudbo.
Večjo pozornost so sogovor-
niki namenili pošolski po-
nudbi v tržaškem mestu v ok-
viru obnove ali vračanja Na-
rodnih domov pri Svetem
Ivanu in v mestnem
središču, pa tudi ob-
nove Stadiona 1. ma-
ja. Da je bil sestanek
zelo uspešen, so se
strinjali vsi trije sogo-
vorniki, padel pa je
tudi predlog, da se
ustanovi stalno
omizje za odprta
vprašanja slovenske
šole v Italiji in koor-
dinirano delo v nje-
no korist.
V ospredju manjšine
Serracchianijeva in Torrenti
sta sprejela SKGZ, SSO in UI
Rudi Pavšič, Walter Bandelj 
in Igor Giacomini (foto damj@n)
Aktualno 25. februarja 2016 3
  Tržaški in goriški skavti so praznovali dan spomina 
Bodimo povezani!
JAMLJE 
  sako leto skavti po vsem
svetu, danes jih je že več
kot 40 milijonov, 22. fe-
bruarja praznujejo dan spomina.
Na ta dan se spominjajo rojstnega
dne svojega ustanovitelja in se
vedno znova, skupaj, ob tabor-
nem ognju, zazrejo v korenine
skavtskega bivanja in njegov od-
mev za prihodnost.
Dne 22. februarja 1857 se je v
Londonu rodil lord Baden Powell,
med skavti poznan tudi krajše kot
Bi-Pi. Ta nadvse pomembni mož
je utemeljil skavtizem kot način
življenja, skavtsko metodo pa kot
pomembno pedagoško metodo,
ki stremi k celostni vzgoji za
življenje.
V Jamljah so se minulo nedeljo
zbrali skavti Slovenske zamejske
skavtske organizacije. Dogodka
ob dnevu spomina so se udeležili
skavtski voditelji in skavti vseh
treh starostnih vej iz Trsta, s Krasa
in iz Gorice. Srečanja se je ude-
ležilo krepko nad 100 skavtov.
Tema letošnjega dneva spomina,
ki jo je predlagal WAGGGS, ena
izmed dveh svetovnih krovnih
skavtskih organizacij, je bila po-
vezanost (connect) . Biti povezan
s samim sabo, s prijatelji, s svetov-
nim skavtskim gibanjem
(WAGGGS-om), biti povezan s
svetom. Vsaka izmed “vej” pove-
zanosti je nadvse pomembna, če
V želimo odrasti in delovati kot sa-mostojne, a hkrati čuteče in z dru-gimi povezane osebnosti. Biti mo-
ramo v stiku s sabo, a hkrati od-
prti navzven. Biti del skupnosti s
prijatelji, ki nas oblikujejo, s skav-
tizmom, ki vzgaja za vrednote, in
danes ta element prihaja še pose-
bej v ospredje, tudi globalno. Ni-
smo izolirani posamezniki, tem-
več vedno del tudi nečesa širšega.
Voditelji so poskrbeli za obilo
smeha, ko so uprizorili prizor, v
katerem Baden Powell poskuša na
vse načine poslati sporočilo svetu,
vsem skavtom za dan spomina –
a ne ve, kako bi to storil. V skladu
s stoletjem, v katerem je deloval,
seveda ne pozna modernih me-
tod komuni-
kacije, zato se
zadeve loti
bolj tradicio-
nalno. Po-
skuša si poma-
gati s poštnimi
golobi. Z
ognjem, dim-
nimi signali
poskuša predati sporočilo, želi na-
pisati pismo za vse skavte, a kaj,
ko ne pozna naslovov... Še tako
velik skavt se lahko znajde pred
povsem administrativnimi zadre-
gami in komunikacijskimi šumi.
Na pomoč mu priskočita Bill Ga-
tes in Steve Jobs – ponudita mu
najnovejšo tehnolo-
gijo. Mark Zucker-
berg se raje nasloni
na družabna om-
režja in ustanovitel-
ju predlaga dobri,
“stari” facebook. Re-
zultat? Čez nekaj
vrstic...
Med dopoldanskim
programom so
volčiči, izvidniki in
vodnice ter roverji
in popotnice na ra-
zlične načine spoz-
navali pomen pove-
zanosti - s sabo, pri-
jatelji, skupnostjo; le
enakovredni in med
sabo povezani tvorijo namreč za-
dovoljno osebo. Po kosilu so se
skavti zopet zbrali ob tabornem
ognju. Bi-Pi, še zjutraj najbolj vzo-
ren, prvi skavt, je bil popolnoma
zasvojen s svojim modernim te-
lefončkom, od katerega je le red-
kokdaj dvignil zasanjan pogled.
Ostali skavti so po celotnem
dnevu, v katerem so se iz
moderne tehnologije sicer
nekoliko ponorčevali, niso
se je pa nič kaj posluževali,
delovali precej bolj sveže kot
“Baden Powell”. Vsaka sta-
rostna veja je predstavila
spoznanja dopoldneva, med
njimi pa je bilo skupno prav
to, da je najlepše biti povezan - v
resničnosti, pristnosti in iskreno-
sti. Tudi zunaj, v skupnosti, v na-
ravi.
Skavtsko praznovanje se je
končalo s sveto mašo, ki jo je da-
roval g. Marijan Markežič.
Barbara Fužir
Naši študentje v Ljubljani / Štefan Žužek
Biti v zraku!
Ime: Štefan Žužek
Študiraš na: Fakulteti za Stroj-
ništvo v Ljubljani, smer Letal-
stvo
Doma si iz: Mavhinj
Najraje: smučam!
Štefan, izbral si zelo pose-
ben študij. Kako si prišel do
te odločitve?
Privlačilo me je najprej to, da
študiram izven države, v Lju-
bljani je bolj zanimivo. Primož
Rogelja, ki je to smer končal
pred mano, mi je po-
vedal, da so zelo orga-
nizirani. Predvsem pa
me je zanimalo leten-
je kot tako: biti v zra-
ku je nekaj nenavad-
nega, je zelo speci-
fičen poklic. V 4. višji
sem bil eno leto na iz-
menjavi v Ameriki.
Opravil sem toliko le-
tov po Ameriki, toliko
ur letenja, da sem se
začel spraševati, kako
je voziti ta velika leta-
la. Zaradi tega poklica
tudi veliko potuješ. Bi-
ti po svetu, biti malo
“cigan”, to mi je res
všeč!
S katerimi predme-
ti se srečuješ?
Prvi dve leti sta splošni, enaki
za vse smeri na fakulteti, ima-
mo splošne inženirske pred-
mete. Na sredi drugega letnika
pa moramo izbrati, za katero
smer se bomo opredelili: me-
hatroniko, letalstvo ali druge.
Prvi dve leti sta praktično sa-
ma matematika in fizika v
gradnji, tretje leto pa so bolj fi-
zika in matematika letal, siste-
mi na letalih, navigacija letal,
mehanika letala itd. Do konca
tretjega letnika moramo izve-
sti tudi minimalno 45 ur leten-
ja pri katerikoli šoli letenja,
lahko v Portorožu, Ajdovščini
ali drugje. Praktični izpit na
koncu predstavlja licenco PPL
(Private Pilot License), to licen-
co moramo pridobiti do konca
3. letnika. To ni v zvezi s fakul-
teto, fakulteta ti da program,
predmete. Sam moraš izven fa-
kultete iti do šole letenja, opra-
viti izpit teorije in potem
začneš leteti. Fakulteta ti ne
krije stroškov. Dajo ti samo kot
obveznost, da to narediš. Teo-
rija ni tako težka za to prvo li-
cenco, potem pa je vse težje,
izpiti, letenje čez dan, ponoči...
Ko končaš ta triletni pro-
gram boš torej...
Bom diplomiran inženir stroj-
ništva, ampak ker sem šel na
letalstvo, bom imel potrdilo, s
katerim bom lahko šel na izpit
teorije velikih letal, tako da po-
tem mi ne bo več treba
plačevati za ure teorije. Ta izpit
delaš na Agenciji za letalništva
Slovenije, to je državni izpit.
Izpite tretjega letnika pa mo-
ram opraviti z uspehom,
višjim od 75%, ker pravijo, da
če postaneš pilot, moraš to
snov obvladati. Dejstvo, da
obiskujem fakulteto, je plus
bodisi s finančne plati bodisi,
ker bom imel tudi diplomo,
bom inženir, tako je lažje do-
biti službo. Potem se lahko se-
veda vpišem na magisterij.
Naša fakulteta je na visokem
nivoju, lahko grem v Italijo,
Nemčijo, problem je lahko se-
veda jezik. Bodisi jaz, ki bom
končal letalstvo, bodisi, reci-
mo, sošolec, ki konča meha-
troniko, lahko greva oba dva
npr. v Trst na fakulteto Inge-
gneria dei materiali. Sam za
zdaj še ne vem, kam bi šel, mo-
ram še premisliti. Zaradi da-
našnje krize se vsak dan vse
spreminja.
Če bi šlo vse po idealnih
načrtih?
Bi šel v tujino, kakorkoli, ker
gre za življenjsko izkušnjo. Bolj
kot za boljšo ali slabšo univer-
zo gre za izkušnjo. In za jezik,
da se človek nauči še enega je-
zika. Danes je to zelo pomem-
bno!
Veš, kako bi tvoj študij izgle-
dal v Italiji?
Letalstvo nima svoje smeri. V
Italiji obstaja, recimo, Inge-
gneria astrospaziale, to je edi-
na taka, kjer bi lahko nadalje-
val magisterij, a je izredno
težka, letno to smer konča, re-
cimo, trideset ljudi, ki gredo
potem po navadi delat v Rusi-
jo, za vesoljsko tehniko... Tu je
ogromno matematike, še dosti
več, kot jo imam jaz. Po treh
letih se bom z matematiko za
zdaj zadovoljil.  (smeh)
Kateri so največji plusi štu-
dija v Ljubljani?
Študent ima v Ljubljani sub-
vencionirano hrano, štipendi-
jo, vsega tega v Trstu ni, tudi
taks v Ljubljani ne plačujemo.
Iz pogovora s svojimi nekdan-
jimi sošolci, ki študirajo zdaj v
Trstu, sem spoznal, da so pro-
fesorji v Ljubljani bolj na raz-
polago, si vzamejo več časa za
študente. Če asistenta prosim
za govorilno uro, mi bo gotovo
posvetil čas. Obvezna praksa je
tudi zelo dobra zadeva. Tega
žal v Trstu ni. Prva tri leta, če
hočeš, jo narediš, tu pa je ob-
vezna. Študent tako za kratek
čas ni več študent, postane
mož. Ga “vrže malo” v življen-
je, in to je zelo dobro.
Kako doživljaš Slovence?
Mi smo zelo različni od Slo-
vencev v Sloveniji. Seveda sem
Slovenec in sem tega zelo ve-
sel. Podobni smo tudi Italija-
nom. A nihče nam ni tako po-
doben kot mi sami sebi!
(smeh) Če tako pomislim,
imam prijatelje samo iz Pri-
morske, Kopra, Nove Gorice,
Vipave, nimam prijateljev dlje
od Postojne! Vsi so ob meji,
govorijo kot jaz, imajo isto
mišljenje, smo malo bolj trdi.
Pogrešaš naš zamejski svet?
Ne, ker imam v Ljubljani toli-
ko dela, da niti ne pomislim
na to. Ko sem v Ljubljani, se
skušam družiti z novimi ljud-
mi, ne s tistimi, ki jih srečujem
tu ob koncu tedna. Pogrešam
pa morje, to je tisto, kar ti daje
vtis, da si na odprtem, ko sem
v Ljubljani, Mariboru, v no-
tranjosti, se počutim malo
zaprt.
Lucija Tavčar
  si stanovanjski objekti ni-
majo značilnosti domov,
ker ne predstavljajo celot-
ne stavbe, kot je bil govor v
prejšnjih številkah Novega glasa.
Raznolika dejavnost slovenskih
društev in organizacij poteka tu-
di v prostorih, ki so manjša ali
večja stanovan-
ja. V takih sta
npr. sedeža
Krožkov za
družbenopoli-
tična vprašanja
Virgil Šček iz
Trsta in Anton
Gregorčič iz
Gorice.
Možnosti za
pridobitev teh prostorov ne bi bi-
lo brez pomoči Slovenije oziro-
ma Urada za Slovence v zamej-
stvu in po svetu. Ti pogoji pa so
nastali po demokratizaciji in osa-
mosvojitvi Slovenije ter posle-
dični vključitvi celotne slovenske
narodne skupnosti v FJK v sistem
sofinanciranja društev in organi-
zacij.
V središču mesta Trst, v ul. G.
Gallina 5, se nahaja sedež Krožka
za družbena vprašanja Virgil
Šček, ki je bil ustanovljen leta
1975. Prostore je januarja 1995
odkupila zadruga Slovenski dom
in nato sklenila s krožkom po-
godbo za upravljanje. Stanovanje
ima dve večji pisarni, arhivski
V prostor, kjer je bila do pred krat-kim knjižnica prof. Borisa Pahor-ja, sanitarije in sejno dvorano, ki
je bila 24. novembra 1995 poi-
menovana po Josipu Vilfanu. Po-
leg Krožka Virgil Šček ima v sta-
novanju sedež tudi društvo Skup-
nost, ki izdaja istoimensko glasi-
lo. V teh prostorih pa ima svoj
deželni sedež tudi edina sloven-
ska politična stranka v zamej-
stvu, Slovenska
skupnost. Stranka
SSk je predhodno
imela sedež v ul.
Macchiavelli, zaradi
dotrajanosti teh
prostorov pa se je
vodstvo odločilo, da
se preselijo na ul.
Gallina.
V prostorih v ul.
Gallina potekajo
razna predavanja, okrogle mize
in tiskovne konference, več je tu-
di sestankov, občnih zborov in
kongresov. V sklopu Krožka Vir-
gil Šček so pripravljali gradivo t.
i. zbirke “belih priročnikov” ozi-
roma knjižnih izdaj, ki so bile po-
svečene zgodovinskemu in poli-
tičnemu udejstvovanju Sloven-
cev v Italiji pri zagovarjanju na-
rodnih pravic. Pomemben pa je
tudi arhiv političnih in volilnih
plakatov ter doku-
mentov o samo-
stojnem poli-
tičnem nastopan-
ju Slovencev na
Tržaškem in v
deželi FJK.
Goriški krožek An-
ton Gregorčič je
bil ustanovljen le-
ta 1974 in je imel
svoj sedež v ul. Santa Chiara. Žal,
tisti prostori niso zadostovali za
delovanje, saj se je le-teh po-
služeval tudi goriški del stranke
Slovenska skupnost, pa tudi v ta-
kratnem Katoliškem domu je pri-
manjkovalo primernih prostorov
Naši domovi, bogastvo ali breme? (11)
Krožka za družbena vprašanja
Anton Gregorčič in Virgil Šček
za sedež in delovanje goriških
društev. Tako so se pri Kato-
liškem tiskovnem društvu
odločili za nakup večjega stano-
vanja na drevoredu 20. septem-
bra 118, kjer so dve pisarni, sejna
soba in sanitarije, v kletnih pro-
storih pa sejna dvorana in manjši
arhivski prostor. Upravo tega pro-
stora so pri KTD-ju na podlagi
pogodbe zaupali Krožku Anton
Gregorčič, ki ima tam svoj sedež
in arhiv, medtem ko glavni do-
godki potekajo v Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž.
V teh prostorih ima svojo pisar-
no in seje odbora tudi AŠZ Olym-
pija. Goriški del edine slovenske
politične stranke v zamejstvu,
Slovenske skupnosti, pa prav ta-
ko uporablja te prostore za seje in
zasedanja goriškega pokrajinske-
ga tajništva in sveta. Pomemben
je tudi njen arhiv, v katerem so
politični in volilni plakati ter šte-
vilni dokumenti o zgodovini slo-
venskega samostojnega poli-
tičnega nastopanja na Goriškem.
Kot smo že omenili, prostori v ul.
Gallina 5 v Trstu in na drev. 20.
septembra 118 v Gorici
niso domovi v pravem
pomenu besede.
Stroškov za upravljanje
je verjetno nekoliko
manj, a vsekakor so,
problem pa je še po-
sebno v tem, ko gre za
vzdrževanje in popra-
vilo strukturnih delov.
Kljub temu pa obe lo-
kaciji opravljata po-
membno vlogo in predstavljata
delež imovine slovenske narod-
ne skupnosti v FJK.
Julijan Čavdek
Kristjani in družba25. februarja 20164
Cerkveni in družbeni antislovar (16)
O kot OLIMPIJADA
  i bilo tako enostavno
najti primerne snovi za
črko –o, nazadnje sem se
odločil za naslovno. Poleti bomo
namreč spet lahko spremljali
olimpijske igre, ki bodo v Riu de
Janeiro v Braziliji. Naj takoj po-
vem, da sem jih spremljal tudi
sam, pa da jih tudi tokrat bom,
vsaj do neke mere. Vesel bom, če
kdo od slovenskih športnikov do-
seže kako odličje, a to
ne sme biti izgovor, da
ne bi izpostavili do-
ločenih zadev, ki se skri-
vajo za pogruntavščino
modernih olimpijskih
iger, kot jih označujejo.
Že pred časom je o tem
pisal Vittorio Messori,
marsikdo, tudi v Cer-
kvi, pa je bil takrat je-
zen, pa tudi danes se bo
kdo našel. Kdo drugi se
jezi, ker se nekateri po-
služujemo tudi t. i. “apologetike”,
a naj tudi tem povem, da je to za-
to, da bi pokazali, kako zgodovi-
na ni nekaj enoznačnega, temveč
je kompleksna. Velikokrat lahko
spremljamo fenomen, za katere-
ga se lahko zahvalimo filozofu
Gianbattistu Vicu iz Neaplja, ime-
nuje pa se “heterogeneza ciljev”.
Gre za to, da se v resničnosti žel-
jeni cilji obrnejo v svoje nasprot-
je, da torej na koncu dosežemo
nasprotni učinek od želenega. Te-
N mu procesu niso ubežale nitiolimpijske igre, ki so bile posta-vljene kot neka manifestacija ali
celo bogoslužje nove religije, ki
se je zgledovala pri antičnem
čaščenju telesa in zunanjosti. Da-
nes to službo opravlja religija
športa. “Istočasno pa so ob usta-
novitvi leta 1896 želeli doseči to,
da bi slavili bratstvo med narodi,
mir med državami, amaterstvo,
zastonjskost kavalirskih dvobo-
jev. Vse pa pod okriljem znanega
mota, po katerem je 'pomembno
sodelovati, ne pa zmagati'”. Lah-
ko komu seveda ne bo všeč, a tu
se je treba z Messorijem strinjati,
ker so se nekateri krogi prav nič
prikrito borili proti krščanski de-
diščini, zato je v tej smeri imela
tudi obuditev olimpijskih iger
omenjenega leta 1896 jasen, ne
samo, ampak tudi, protikrščanski
namen: “Namen je bil preskočiti
  akšen je bil odnos do žensk že pri
nastanku krščanstva in islama?
Odnos do žensk štejemo za eno
od meril zrelosti te ali one družbe, kul-
ture ali civilizacije. Religija ima pri tem
že od pamtiveka ključni pomen. Ali je
možen tudi islamski feminizem?
Češki verski list Katolicky tydeník (Ka-
toliški tednik), glasilo vseh diecez v
Češki republiki, že precej časa posveča
veliko pozornosti migrantski krizi, z ra-
zličnih vidikov obravnava temeljne
značilnosti islama vseh denominacij in
bralcem skuša predstaviti bistvo verskih
in kulturnih razlik med islamskim in
krščanskim svetom. Povzemamo nekaj
stališč, ki jih na omenjene teme najde-
mo predvsem v tem največjem češkem
katoliškem glasilu.
Razlika med Jezusom in Mohamedom
Najvidnejša zunanja razlika med Jezu-
som in Mohamedom je, da je začetnik
islama imel več žena. Jezus, začetnik
krščanstva, pa je ostal sam, čeprav je bi-
la dolžnost judovskih rabinov, da se po-
ročijo. Oba, Mohamed in Jezus, sta žen-
skam izkazovala največje spoštovanje in
čast, čeprav vsak na svoj način in z ne-
koliko drugačnimi posledicami, je za-
pisal Martin T. Zikmund, teolog in
evangeličanski pastor, sicer eden od
urednikov lista Katolicky tydeník ter
cenjen pisec knjig in člankov.
Mohamed in Hatidža
Pomagajmo si najprej z delnim povze-
manjem spletnih strani Islamske skup-
nosti v R. Sloveniji (dalje IS RS). Za Mo-
hameda je bila najpomembnejša zveza
s Hatidžo, njegovo prvo ženo, v mate-
rialnem in duhovnem pogledu. Hatidža
(ali tudi Hadidža) je bila bogata dedinja,
po očetu je nadaljevala trgovanje. Mo-
hamed je bil vodič njenih trgovskih ka-
ravan. Ker je slovel kot zelo dober in za-
nesljiv človek, mu je Hatidža, že drugič
vdova, prek svoje prijateljice, kot je bila
takrat navada, ponudila poroko. Preden
se je Mohamed z njo poročil, je bil re-
ven, s poroko pa je bil materialno pre-
skrbljen. Kot poudarja Martin T. Zik-
mund, je bil Mohamed prav zato lahko
odprtejši za duhovni razvoj in pre-
mišljevanje, njuna zveza pa je temeljila
na medsebojni naklonjenosti in duhov-
ni podpori.
Mohamed je bil, ko sta se poročila, star
petindvajset let, ona pa približno štiri-
deset let.
Skupaj sta živela kar četrt stoletja. Tisti
čas Mohamed ni imel nobene druge
ženske, po Hatidžini smrti pa se je po-
ročil večkrat. Uradne spletne strani
Islamske skupnosti v Sloveniji navajajo,
da devetkrat, časopis
Katolicky tydeník pa
piše, da je pozneje
imel enajst ali menda
celo trinajst žena.
Hatidža je Mohame-
du rodila šest otrok,
štiri hčere in dva si-
nova, ki pa sta kmalu
umrla.
Hatidža je bila prva,
ki ji je Mohamed pre-
nesel svojo izkušnjo,
ko je pri štiridesetih
doživel prva razodet-
ja meleka Džibrila (v
krščanstvu je ta sel
angel Gabrijel). Po-
zorno ga je poslušala,
mu vlivala samoza-
vest in ga spobujala pri njegovem
božjem poslanstvu (vir: po IS RS).
Sam Mohamed je o Mariji in Hatidži de-
jal (vir: IS RS): “Merjem, mati poslanca
Isa, a. s.  (Jezusa), je najboljša ženska na
nebu. Hatidža, Huvejlidova hči, pa na
Zemlji”. Na istem mestu lahko o Hatidži
peberemo še: “Pripada ji tudi posebno
mesto v dženetu (raju) ”.
Pomen Jezusove matere v krščanstvu in
pomen Hatidže v islamu je nekoliko po-
doben, ne gre pa ga tudi enačiti, pou-
darja Martin T. Zikmund, kajti, dodaja,
Mariji je bil najvišja duhovna avtoriteta
Jezus.
Jezus in pomoč žensk
Niti Jezus ni bil brez ekonomske po-
moči žensk, četudi v skromni meri. Gre
za ženske, ki so zaradi svojega pre-
moženja bile pravzaprav svobodne in
neodvisne, pravi Martin T. Zikmund:
“Jezus jim je spremenil življenje, mu dal
novo vsebino, in tako so se pridružile
njegovi skupini”.
Na začetku osmega poglavja Lukovega
evangelija, spomnimo, piše: “... z njim
so bili dvanajsteri in nekaj žena', ki jih
je ozdravil zlih duhov in bolezni: Mari-
ja, imenovana Magdalena, iz katere je
odšlo sedem demonov, Ivana, žena He-
rodovega oskrbnika Husa, Suzana in ve-
liko drugih, ki so jim stregle iz svojega
premoženja, kot je recimo Marija Mag-
dalska”.  (Lk 8, 2-3)
Zgovorna je prilika o Jezusu in grešnici
v Lukovem evangeliju (Lk 7, 36-50), kjer
beremo: “In glej, žena, ki je bila v mestu
grešnica, prinese, ko zve, da sedi za mi-
zo v hiši farizejevi, alabastrovo stekleni-
co mazila, jokajoč je stopila od zadaj k
njegovim nogam in mu s solzami začela
močiti noge; brisala jih je z lasmi svoje
glave, jih poljubljala in mazilila z ol-
jem”.
Farizej Simon, Jezusov gostitelj, se je
zgražal, ker je priležnici Jezus dovolil,
da se ga dotika. Jezus njenemu kesanju
in dejanju ljubezni ni nasprotoval - od-
pustil ji je grehe, saj je izkazala veliko
ljubezni, ljubezen pa je temeljno načelo
Biblije, poudarja Martin T. Zikmund.
Ženske so v Jezusovem življenju imele
pomembno vlogo na Veliko noč, ko so
ga križali, opozarja Martin T. Zikmund.
Kajti pogumno so ostale v njegovi
bližini, zmedeni in strti apostoli pa so
se razen Janeza porazgubili v množici.
Ženske so tudi prve prinesle vest o Je-
zusovem vstajenju. Paradoksalno je, da
pričevanje ženske v judovstvu ni imelo
velike veljave, toda krščanstvo temelji
prav na pričevanju žensk, zapiše Martin
T. Zikmund.
Pomebno je tudi, da Kristus ne dela ra-
zlik med ljudmi, kot Martin T. Zikmund
opozarja na pismo apostola Pavla Ga-
lačanom. Dodajmo, da o tem govorita
dva ključna stavka (Gal 3, 28-29):
“Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne
svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske:
kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu. Če
pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abra-
hamovi po-
tomci, po
obljubi pa
dediči”.
Ženska je,
skratka, tu-
di glede ve-
re enaka z
moškim.
Jezusov od-
nos do
žensk je
močno zaz-
namoval
kasnejšo
podobo
krščanstva,
ki je sicer
več stoletij
bilo pod
vplivom patriarhalnega modela družbe,
poudarja Martin T. Zikmund.
Ženske, islam in ekscesi
Ekscese migrantov, ki se zadnje čase do-
gajajo po Evropi, češki profesor arabi-
stike in islamolog Luboš Kropáček v po-
govoru za list Katolicky tydeník pripi-
suje zlasti frustracijam mladih moških,
množični psihozi, predvsem pa skrajni
zlorabi šeriatskega prava in islamskega
moralnega nauka ter izmaličenim pred-
stavam o evropskih ženskah. Ker so ne-
pokrite, so torej “lahke” v primeri z mu-
slimankami, ki so pokrite in se brez
moškega spremstva ne smejo kazati v
javnosti.
“Muslimanov je več kot milijarda in
pol”, pravi prof. Kropáček, “razmere po
svetu pa se zelo razlikujejo, pač glede na
celino, državo in regije. Razlike so tudi
med družbenimi sloji, in to zlasti glede
na izobrazbo in materialni položaj. Izo-
brazbena raven v muslimanskem svetu
se je v zadnjih desetletjih znatno dvi-
gnila. Prav tako pa se je razmahnil fun-
damentalizem v službi različnih poli-
tičnih in gospodarskih interesov ter za-
radi pohlepa po oblasti”.
Kot še pravi profesor Kropáček, evropski
nazor, da so muslimanske ženske zapo-
stavljene, po mnenju islamskih konser-
vativcev in tradicionalistov izhaja iz na-
pačne evropske optike. Kajti moški kot
glava družine mora, tako veleva Koran,
zagotoviti vsakršno, ne le materialno
varnost ženske.
Položaj žensk v muslimanskem svetu je
različen, pravi prof. Kropáček: “V ra-
zličnih muslimanskih državah vidite
vsaj deloma odkrite, a tudi popolnoma
pokrite ženske, ki moškemu ne bodo se-
gle v roko, so pa muslimanske države,
kjer najdete tudi izjemno izobražene
ženske, nekatere so ali so bile ministri-
ce, predsednice vlad in držav, rektorice
univerz, recimo v Pakistanu, Bangla-
dešu, Turčiji, Kuvajtu... ”
Vendar so primeri prej omenjenega
uveljavljanja muslimanskih žensk še
vedno redki. Šeriatsko pravo še vedno
zapoveduje, da ima ženska moškemu
podrejeno mesto in vlogo. Skratka, pra-
vi Kropáček, gre za model patriarhata,
ki je precej podoben tistemu, kakršen
je bil stoletja v veljavi povsod po svetu,
še ne tako davno tudi v Evropi.
Islamski feminizem?
Islamolog Luboš Kropáček omenja tudi
islamski feminizem. Za zdaj nastaja si-
cer zunaj islamskih držav, pravi, uvelja-
vljajo pa ga izobražene Pakistanke v
ZDA, turške intelektualke v Nemčiji ipd.
“Vedno več je glasov, ki se zavzemajo za
novo razlago Korana, po katerem so
ženske, v duhu božje pravičnosti, že od
vsega začetka sveta enakopravne z
moškimi. Zagovarjajo tudi tezo, da ima-
jo ženske enako kot moški pravico ra-
zlagati Koran”.
V islamskih reformnih gibanjih imajo
številne ženske pomembno vlogo, trdi
prof. Kropáček, vendar je proti “novo-
tarijam” zelo velik odpor, zlasti tistih,
ki so zagovorniki tradicionalne moške
dominacije. Tako kot je v zahodnem
svetu trdovraten moški šovinizem do
žensk ali “mačizem”.
Položaj žensk v islamski skupnosti je
pač eden glavnih zadržkov do kulturnih
razlik, ki jih Evropejci dandanes vidijo
v islamu.
Peter Kuhar
K
POMEN USMILJENJA
Zato je tudi veliko poslanstvo Cerkve, da oz-
nanja in živi ta veliki dar usmiljenja. Sredi kao-
sa sodobne brezčutnosti in nezaupanja mora-
mo ponovno premisliti razodetje o Bogu, ki je
bogat v usmiljenju.  (Ef 2,4) Sveti Avguštin, ki
je sam doživel Božje usmiljenje in pomoč, po-
tem ko se je oddaljil od njega, je zapisal v svo-
jih Izpovedih: “Hvala ti in slava ti, studenec
usmiljenja! Jaz sem bil zmerom bolj siro-
mašen, ti pa meni vedno bližji”. Ljudje ne mo-
remo hvaliti Boga, dokler ne sprejmemo nje-
gove usmiljene ljubezni. Nekdo je zapisal, da
bi tudi Cerkev morala molčati o Bogu, dokler
ne bi spregovorila o njegovem usmiljenju in o
usmiljenih ljudeh, ki tudi sredi 21. stol. veruje-
jo v Boga usmiljenja. Papež Frančišek pravi, da
je usmiljenje edina pot, ki more zaustaviti gi-
banje sveta proti katastrofi. Kardinal Kasper, ki
je opozoril na usmiljenje s temeljito teološko
analizo, poudarja, da je usmiljenje nepogrešlji-
vo zdravilo in sestavina, ki manjka v družbi,
toda, če dobro pogledamo, je to edini odgovor
na nevarne ateizme in ideologije preteklosti in
sedanjosti. Podoba Boga, ki kaznuje in po-
vračuje, je mnoge pognala v strah glede njiho-
vega večnega zveličanja. Tudi mladega Lutra je
dolgo časa mučilo vprašanje, kako naj pride do
dobrega Boga', dokler ni nekega dne spoznal,
da Božja pravičnost v Svetem pismu Božja ni
kot kazen, ampak pravičnost, ki opravičuje,
rešuje, torej njegovo usmiljenje.
Usmiljenje ni neko posladkano gledanje na
božjo pomoč človeku, ki si želi, da bi ga v
vsem uslišal, ampak resnični izziv, ki ni le teo-
loški, ampak tudi socialen in političen. Zato
mora dobiti usmiljenje sistematično podobo v
krščanski misli in tudi praksi.
OSREDNJI POMEN BOŽJEGA
USMILJENJA
Usmiljenje je središčna tema Svetega pisma in
tudi v središču Jezusovega oznanila. Pomisli-
mo samo na priliko o izgubljenem sinu ali bol-
je o usmiljenem očetu, priliko o usmiljenem
Samarijanu in toliko drugih. Ne moremo pri-
stati na delitev, da je Stara zaveza čas pravično-
sti, Nova zaveza pa usmiljenja. Gotovo, da so
razlike med Kristusom in Staro zavezo, Kristus
je oznanjal dokončno usmiljenje za vse, ne sa-
mo za redke pravične. To razsežnost je pokazal
že Janez Krstnik in jo je nadaljeval Jezus. Papež
Frančišek je zapisal v buli Misericordiae Vultus
(Obličje usmiljenja) , da usmiljenje razodeva
skrivnost Svete Trojice, ki prihaja do nas. To je
tudi temeljni zakon, ki ga nosimo v svojih
srcih, da moremo z usmiljenimi očmi gledati
brata, ki nam prihaja naproti. Usmiljenje tako
povezuje Boga in človeka ter nas odpira k
upanju, da smo vedno ljubljeni, tudi preko
ovir in mej, ki jih postavljajo naši grehi.  (št. 2)
Najbolj jasna podoba usmiljenja je Jezus Kri-
stus, učlovečeni Božji Sin, ki se je izpraznil od
svoje božanskosti in se nam približal v najbolj
temnih in nemočnih stanjih, da bi ga začutili
ob sebi in skupaj z njim stopili v osvoboditev.
Jezus je učlovečeno Božje usmiljenje. Iz njega
sije Očetova dobrota, ko je srečeval uboge in
jim pomagal. Pred verniki črke in zapovedi ni
obsodil žene, ki so jo zasačili v prešuštvovanju,
ampak ji je odpustil grehe in jo povabil, naj
več ne greši. Vsi poznamo sporočilo prilike o
izgubljenem sinu ali bolje o usmiljenem
očetu, pa tudi druge prilike: o usmiljenem Sa-
marijanu, pastirju, ki gre iskat izgubljeno ovco,
in toliko drugih. Ob začetku svetega leta
usmiljenja je papež Frančišek zapisal, da je Je-
zus Kristus obličje Očetovega usmiljenja. V nje-
govem razodevanju Božjega usmiljenja je pov-
zetek krščanske vere. Zato, kdor vidi Jezusa, vi-
di Očeta.  (Jn 14,8)  (št. 1)
USMILJENJE JE OBRAZ CERKVE (2) Primož Krečičpetnajst stoletij krščanstva, ki so
ga obsojali zapostavljanja, če ne
celo zaničevanja, telesa in lepo-
te”. Ustanovili so igre v Atenah,
kar tudi ima svoje sporočilo, saj
“so bile v Pavlovem času nasprot-
nik Jeruzalema par excellence”.
Prvotni cilji, da bi slavili namreč
bratstvo in mir med narodi, ama-
terstvo in kavalirskost, se je
'sfižil'. “Prizorišča iger so že več
desetletij polja, obkrožena z jarki
in bodečo žico, ob njih pa je cela
kopica oboroženih mož, ki želi
preprečiti tiste atentate in pokole,
ki so igre večkrat krvavo zazna-
movale. Znotraj tega bun-
kerja najdemo sektaški
nacionalistični duh, po
katerem je vsako sredstvo
dobro za povečanje bere
odličij, da bi tako posa-
mezna zastava plapolala
čim više”. Ni treba omen-
jati raznih bojkotov in
utrjevanja režimskega
prestiža z igrami. Pa tudi:
“'Zastonjskost' se je pre-
levila v velik biznis in zla-
to žilo za vse, vključno s
športniki, kar zagotavljajo razni
sponzorji, vlade, medijske hiše”.
Poveličevanje telesa pa je ob želji
po zmagi privedlo do ekstremov,
ki jih poznamo. Najbrž tudi ni
treba spominjati, da za medna-
rodni olimpijski komite vojne ne
obstajajo, saj so potekale trikrat
manj, kot je uradno zapisano –
tokrat naj bi bile 31. igre, a so v
resnici 28., saj jih leta 1916, 1940
in 1944 ni bilo.
Andrej Vončina
Kulturne razlike med krščanstvom in islamom v odnosu do nežnega spola
Ženske, Jezus in Mohamed
Kristjani in družba 25. februarja 2016 5
  Msgr. Alojzij Cvikl v Gorici
Moja naloga je dvigniti
samozavest vernikov!
S 1. STRANI 
   oje otroštvo je
bilo zelo lepo”,
je začel pripove-
dovati nadškof Cvikl. Rodil se je
v Slomškovi župniji Nova Cer-
kev pri Celju. “Še danes se čuti,
da je bil tam Slomšek kaplan, v
župniji je pustil globoke sledi”.
Alojzij je prvi od treh otrok, po-
leg staršev so bili še stari starši
in teta. Oče je bil delavec: med
vojno mobiliziran, ranjen, tri
mesece v bolnišnici v Rimu,
dve leti kot jetnik v Ameriki. Ker
“ni bil na pravi strani, potem ni
dobil nobene službe”, zato je
delal, čeprav invalid, v kamno-
lomu, nato je krpal jame na ce-
stah, drugače pa je bil izučen
kot kolar. Živeli so v zadnji hiši
v vasi, na hribu, v čudovitem ra-
ju. “Vedno sem užival v naravi,
živel sem z naravo. Iz otroštva
mi ostaja lepo doživetje nara-
ve“. Ob tej lepoti je tudi njegova
vera rastla in dobivala jasne po-
teze.
O poklicu
Ko je obiskoval tretji razred, je
imel starejši jezuit, p. Ludvik Je-
za, misijon; polno cerkev otrok
je nagovoril in jim dejal, da je
star in bo kmalu umrl; je pa re-
kel, da ga bo nekdo izmed njih
gotovo nadomestil. “Če bi re-
kel, naj se kdo javi, jaz bi se ja-
vil”! Po misijonu je ta glas
počasi šel v ozadje. V osmem ra-
zredu se je spet nekaj zgodilo
med šmarnicami. “Zgrabila” ga
je pripoved o nekem duhovni-
ku in spet se je začel oglašati
glas iz tretjega razreda: “Kaj pa,
če je to tvoja pot”? Do cerkve je
imel uro hoje. To je bil “milo-
stni čas”, lahko je veliko pre-
mišljeval, “vse sorte se je v tebi
rojevalo”. Tako je začel na list
pisati razloge za in proti, ali je
to njegova pot ali ni. Na koncu
je potegnil črto in je bilo več ra-
zlogov za. Tudi učitelj v osnovni
šoli ga je nagovoril, naj gre v
gimnazijo. Vaški kanonik ga je
peljal v malo semenišče in nato
še k jezuitom, “tam smo se takoj
zmenili”. Finančno ga je podprl
boter, šel je v mariborsko malo
semenišče “in zgodba je šla na-
prej”.
O starših in vzgoji
Staršem je msgr. Cvikl zelo hva-
ležen. Oče je veliko trpel, imel
je težko delo. “Mama je bila pa
vzgojiteljica”. Ko je kasneje štu-
diral pedagogiko in psihologijo,
se mu je zdelo, da bi mama lah-
ko bila profesor, je pa bila “na-
vadna kmečka mama”. Bila je
zelo modra. “Ne spominjam se,
da bi kdaj dvignila glas”. Znala
je vzgajati k odgovornosti in tu-
di k iznajdljivosti. “Izredno bi-
stra” je bila tudi stara mama: ni
mogla hoditi, zelo rada je brala
knjige in v vnuku vzbujala željo
po branju. Preden je šel v šolo,
je ob njeni postelji molil jutran-
jo molitev in ona ga je po-
križala. Bila je zgled modrosti in
globoke vere, pravi svetniški lik.
“Vloga starih staršev je bila za-
me previdnostna”! Starši so de-
lali, stari starši so vzgajali.
Nadškofove prioritete
Na začetku službovanja si je
nadškof Cvikl zadal nekaj prio-
ritet. Na prvo mesto je postavil
duhovnike: mariborska nadško-
fija ima 143 župnij, povprečna
starost duhovnikov je več kot 60
let. Med njimi so mnogi utruje-
ni, bolni, nekateri tudi ra-
zočarani. Zato si je zadal kot
“M prvo skrb duhovnike, “da bi jimbil ves na razpolago”. Spreme-nil je način vizitacij: na obisku
od poldne do večernih ur
se srečuje z župnikom, sku-
pinami, sodelavci, birman-
ci, župnijskim svetom itd.
Za duhovnike so tudi imeli
dvodnevno srečanje, na ka-
terem so lahko povedali,
kaj nosijo v sebi, s p. Rup-
nikom pa so se pripravili na
sveto leto.
Druga prioriteta so mladi,
birmanci: nadškof jih je
hotel zbrati čim več, da bi
skupaj začeli pripravo. Od-
prli so spletno stran birma-
nec. si, na kateri lahko naj-
dejo gradivo, objavljali pa
bodo tudi poročila. “Po-
membno je, da čutijo, da
jih je več, da niso sami”!
Vprašanje pa je, kako mla-
dim pomagati, da najdejo
svoj prostor vsak na svoji
župniji: “Mladi ostanejo, če
se nekaj živega dogaja”.
Skupine birmancev so se
med seboj pobratile: eni
molijo za druge, radi se obi-
skujejo, tudi tako se podpi-
rajo.
Tretja prioriteta so župnikovi
sodelavci: med njimi so danes
zlasti pomembni ključarji, po-
sebej tam, kjer ni stalnega du-
hovnika. Danes so na udaru
družine, še posebej ko gre za
versko vzgojo. Med nami je ved-
no več starejših in osamljenih,
vedno več je tudi beguncev, je
še dejal nadškof: zato je po-
membna tudi dobrodelnost.
Tudi ta razsežnost služenja je
prava prioriteta.
O finančnem zlomu
“V to situacijo sem dejansko pa-
del”. Ko je sklenil svojo službo
kot rektor ruskega papeškega
kolegija Russicum v Rimu, je
moral iti leto dni na Malto. Pa
so ga nujno poklicali iz Vatika-
na in ga prosili, ali bi šel za tri
tedne v Maribor, ker je bilo tre-
ba ugotoviti, kakšno je stanje.
“Iz tistih treh tednov so nastala
štiri leta”... Ko je z ekipo po-
močnikov začel ugotavljati si-
tuacijo, so videli, da je bilo treba
zamenjati takratno vodstvo. Po-
stal je “začasni ekonom s poseb-
nimi pooblastili”. Ko se govori
o “mariborski zgodbi, je treba
najprej govoriti o slovenski
zgodbi”. V Sloveniji se je najprej
govorilo o zgodbi o uspehu; ta
je bila v tem, da so “banke ime-
le veliko denarja, ki so ga dajale
velikodušno... Lahko si sedel za
mizo in služil”. Toda ta zgodba
je bila “napihnjen balon”: ko-
maj začne puščati, že nastopi
kriza. “Problem je, da so
družbe, ki so bile povezane s
škofijo, šle v to in na koncu so
za sabo potegnile še škofijo”.
Problem je tudi ta, da je škofija
vse stavila v to. “Cerkev je ved-
no bila zelo previdna, ko gre za
premoženje”. V Rimu so ško-
fom “neštetokrat ponavljali, da
premoženje Cerkve ni last te ge-
neracije, ampak ja nadčasov-
no”. Škofje so to prejeli in mo-
rajo tudi izročiti naprej. “Tu je
bil največji problem: vse se je
stavilo v delnice in deleže pod-
jetij, ni se pa stavilo denarja v
kake bolj varne zadeve, kjer bi
bil zaslužek manjši, toda bolj
varen”. Napaka je bila, da “se je
sledilo logiki sveta: imeti čim-
več, čim hitreje, s čim manj tru-
da”. Mnogi so kar čez noč po-
stali bogataši... Ko nekaj do-
sežeš s trdim delom, ima vred-
nost; kar je pridobljeno na hi-
tro, se tudi na hitro izgubi. “To
je bil naš največji problem”. Ko
so šle v stečaj družbe, je ostala
škofija z dolgovi. “Vsa umet-
nost je bila najti z upniki dogo-
vor, da mi preživimo in oni kaj
dobijo”. Našli so neki spora-
zum, sedaj “upamo, da se bomo
počasi prečistili in osvobodili
imetja ter potem začeli znova
pisati novo zgodovino”. Ko je
msgr. Cvikl 24. aprila 2015
prevzel škofijo, je opustil večji
del teh opravil, saj je njegova
glavna skrb sedaj “dvigniti sa-
mozavest vernikov, pomagati,
da bi škofija in župnije zažive-
le”. Njegova prva skrb je sedaj
pastoralna.
In “duhovna kondicija”?
Kako pa nadškof ob vseh teh
obveznostih vzdržuje “duhov-
no kondicijo, intimni prostor
odnosa z Bogom, ki človeka
spreminja iz dneva v dan”, je
msgr. Cvikla vprašal g. Bertoli-
ni. “Prvo leto je kar naporno”,
doslej ni bil nič na dopustu. Do-
poldne je v pisarni na ordina-
riatu, nato pa hodi skoraj vsak
dan na obiske po župnijah. “Ju-
tro je tisto, ki me še rešuje”: ta-
krat ima čas, da lahko mirno
opravi meditacijo, zmoli brevir,
se pripravi na mašo. “Ritem je
kar težak”. Malokdaj pogleda
kakšno tekmo, “morda kakšno
Barcelono, smučanje, Petra
Prevca. Kakšna tekma, ki si jo
privoščim, me sprosti. Mora pa
biti dobra”, se zasmeje. Doma
ima sestro in psa, ki ga čaka, da
ga sprehodi.
Russicum
Leta 2001 je msgr. Cvikl postal
rektor papeškega kolegija Russi-
cum v Rimu. “Z enega vlaka je
prestopil na drugega”, saj je bil
za rektorja imenovan na dan,
ko je po šestih letih nehal biti
jezuitski predstojnik. V Rim so
ga poslali, ker je bilo v kolegiju
9 uslužbencev in 12 študentov:
treba je bilo zmanjšati
uslužbence in stroške ter dati
zavodu neko novo smer. Kolegij
je temeljito prenovil in vanj na-
stanil skupnost redovnih sester.
Strukturo so oživili tako, da so
vanjo prihajali pravoslavci iz
Rusije, Slovaške, Češke, Ukraji-
ne, s Krate, iz Srbije, Bolgarije,
pa še uniati in kristjani latinske-
ga obreda, tako da je to postal
kraj srečevanja, vezi in zaupan-
ja, poseben kraj milosti, sobi-
vanja in sožitja.
Papež, patriarh in Evropa
O zgodovinskem bratskem
srečanju med Frančiškom in Ki-
rilom je nadškof Cvikl povedal,
da se je pripravljalo zelo dolgo.
Od koncila dalje so se stvari
začele premikati. Odnosi so
imeli vzpone in padce. Sv. pa-
pež Janez Pa-
vel II. je veli-
ko naredil v
smeri
zbliževanja.
Srečala sta se
na Kubi, v
nevtralnem
kraju, kjer je
papež po zad-
njih letih ze-
lo cenjen.
“Kraj je bil
dobro iz-
bran”. Evro-
pa je danes v
največji krizi:
“Skupaj nas
držijo še sa-
mo nitke”.
Evropa je
zgrajena na
ekonomskih
odnosih, ni
hotela imeti
globljih te-
meljev ne
verskih vred-
not. “Logika
'imeti več-živeti boljše' je lahko
zelo trhla”. V Evropi je danes
veliko nezaupanja in napetosti
med državami. Srečanje je bilo
previdnostno, saj vera bo
preživela samo v sodelovanju
teh dveh Cerkva. Če se bomo
pravoslavni in katoličani skupaj
zavzemali za družino, za verske
vrednote, bodo te obstale. Zara-
di tega je zelo pomembno, da
je prišlo do tega srečanja. Njuna
izjava, ki je čisto pastoralna in
ne politična, je dolgo nastajala,
“vsaka beseda je krepko pre-
mišljena”. Sv. papež Janez Pavel
II. je govoril o Evropi dveh tra-
dicij, o tem, da mora Evropa za-
dihati z dvema pljučnima krilo-
ma. “Drug drugemu lahko po-
magamo, toliko se lahko obo-
gatimo, da se niti ne zaveda-
mo”. Vsaka Cerkev ima svoje
prednosti in hibe, zato “je sode-
lovanje lahko milostno. Za
Evropo je gotovo milostno”.
Upati je, da bo obisk imel na-
daljnje korake, “bo pa vsak ko-
rak sedaj lažji, ker je bil prvi na-
rejen iskreno”. Gremo v smer
“enosti v različnosti”: drug dru-
gemu bomo priznavali ra-
zličnost, bomo pa živeli v enosti
- “to je cilj”. Lahko se zgodi, “da
bomo prišli do skupnega kon-
cila”. Brez spoštovanja različno-
sti pa ne bo šlo.
O krizi
V pogovoru z občinstvom je
nadškof med drugim povedal,
da je “današnja kriza za Cerkev
dobrodošla... Če bi šlo tako na-
prej, kot je šlo, bi nobenega ver-
nega več ne bilo. Smo bili pre-
daleč stran od evangelija. Če
slediš logiki sveta, ne moreš oz-
nanjati evangelija, nisi pričeva-
len”. Kdor je kaj izgubil, si
začenja postavljati globlja
vprašanja. “Ko padeš s konja,
kot je padel Savel na poti v Da-
mask, začneš res razmišljati”.
Veliko več je iskrenega iskanja,
“mogoče bomo naredili korak
bolj k osebni veri”. V cerkvi nas
je lahko manj, ti pa so tam res
zaradi vere, zavzeti. Vera ni več
zgolj tradicija ali navada, tem-
več osebna življenjska pot. “Po-
tem pa res ni tako črno vse”.
Cerkev si ne more privoščiti ve-
likih stvari, niti poklicnih kate-
hetov: “Graditi moramo na lju-
deh, ki so pripravljeni iz svoje
vere, iz ljubezni do Boga prosto-
voljno nekaj narediti”. Verouk
v župniji zdaj “npr. uči mama
petih otrok: kaj je lepšega? Deli
izkustvo družine naprej”. Cer-
kev je vedno bila močna, ko se
je delalo zastonjsko, iz idealiz-
ma, iz vere; ko so se ljudje čutili
uslužbenci, ni bilo nič.
Problem migrantov korenito
spreminja Evropo. “Ta ne bo
nikdar več taka, kot je bila”. Če
bomo imeli krščansko identite-
to in vero, bo mogoč dialog tu-
di z muslimani. Če bomo
mlačne mevže, nas bodo takoj
povozili. Evropa potrebuje iden-
titeto. V tem lahko katoliška in
pravoslavna Cerkev veliko nare-
dita. Evropa se sama uničuje.
“Bog nam pošilja preizkušnje,
da bi spregledali... Vsaka kriza
je priložnost, da spregledaš, da
vidiš, kaj ne gre. Preživel bo na-
rod, ki bo znal stopiti skupaj, ki
se bo znal poenotiti v temel-
jnih, glavnih vrednotah”.
Danijel Devetak
Pred srečanjem v Kulturnem centru Bratuž je
nadškof msgr. Alojzij Cvikl 18. februarja maševal
za slovenske goriške vernike v duhovniji sv.
Ivana v Gorici. V homiliji je spregovoril o molitvi.
“Molitev je najprej predanost, popolna
predanost; je zaupanje, popolno zaupanje; je
izročanje tega, kar sem in kar imam, z vsem
lepim in težkim. Vse to je molitev”. Zgodi se, da
nismo vedno uslišani. Vprašanje je, kaj želimo
imeti, “ali je res tisto dobro za nas”. V evangeliju
piše, da “Bog nam želi samo dobro”. Zato naše
molitve včasih niso uslišane, kot bi pričakovali;
na koncu pa iz širše perspektive večkrat
ugotovimo, da tako, kot se je zgodilo, je bilo
najboljše, pa čeprav smo se prej lahko celo jezili
na Boga. “Zato je potrebno zaupanje, popolno
zaupanje”. Potrebna je tudi želja, da bi res
izpolnjevali to, kar Bog od nas hoče, da bi
izpolnjevali Božjo voljo, ne našo. Evangelist
Janez pravi, da Bog želi, da bi imeli življenje in
ga imeli v polnosti. Toda podvrženi smo
določenim zakonom, zato prihaja do težav in
preizkušenj. Zato je potrebno zaupanje. Smo v
svetem letu Božjega usmiljenja. V njem
začutimo, kako se nas dotika to usmiljenje, da
bi nas ozdravilo. Vsak od nas nosi v sebi rane,
stvari, ki jih ni nikoli razčistil, povzročajo
probleme, zavirajo v življenju. Sveto leto Božjega
usmiljenja - in tudi postni čas - naj bo priložnost,
da se te rane res pozdravijo, da bi potem tudi
mi lahko postali usmiljeni. Problem je, če smo
preveč vklenjeni v človeško logiko, če iščemo
samo sebe, če samo sebe in svoje načrte
postavljamo v ospredje. “Če pa pustimo, da se
nas dotakne Božje usmiljenje, potem stopimo
v drugačno, Božjo logiko, ki je zastonjska”, ki
omogoča, da drug v drugem gledamo brata in
sestro, da k drugemu pristopamo z
dostojanstvom in spoštovanjem.
Skupno s somaševalci - ob njem so stali g.
Franček Bertolini, župnijski upravitelj g. Marijan
Markežič in nadškofov redovni sobrat, tudi on
goriški rojak, p. David Bresciani - je nadškof Cvikl
na koncu maše še molil za duhovne poklice,
kot to delajo goriški verniki že veliko let.
Msgr. Alojzij Cvikl pri sv. Ivanu v Gorici o molitvi
G. Bertolini, msgr. Cvikl, g. Markežič in p. Bresciani
G. Franček Bertolini in nadškof msgr. Alojzij Cvikl
Goriška25. februarja 20166
Kultura brez meja 2016
Čudežna dežela Collio/Brda ima slične naravne, zgodovinske,
kulturne, tradicionalne, podeželske, arhitekturne, etnografske,
geografske, morfološke, krajinske, okoljske, razvojno-turistične,
nasadne, kulinarične in vinarske značilnosti. Območje, ki sodi
v italijanska in slovenska Brda, je zanimiv gričevnat predel, ki
leži v Italiji na skrajnem vzhodnem delu Furlanske nižine, na
vzhodni meji na reko Idrijco in
na severni z Julijci, del v
Sloveniji pa na vzhodni meji
s Sabotinom in Sočo, na
severni pa s Korado, na
jugovzhodni pa s Furlansko
nižino, na zahodni z Idrijco.
Letošnja prireditev želi podpreti predlog
za kandidaturo vpisa slovenskih/italijanskih Brd na seznam
svetovne dediščine Unesco, ki naj bi vključeval občine
celotnega briškega območja, Collio/Brda.
Letošnja prireditev Kultura brez meja bo v soboto, 27. februarja,
s pričetkom ob 19. uri, v najlepši renesančni vili v Sloveniji, v
Vili Vipolže v Goriških Brdih. Režiserka projekta je gledališka
igralka Ana Facchini, ki si je zamislila slavospev naši čudežni
deželi, trijezični kulturni program v obujanju dogodkov iz
polpretekle zgodovine. K sodelovanju smo povabili, poleg
ostalih, tudi otroke s celotnega območja, da bi oblikovali
skupno likovno razstavo na briško tematiko. Ne smemo
pozabiti, da se bomo ob koncu uradnega dela pomaknili v
čudovito prenovljeno klet Vile Vipolže, kjer nas bo ob kozarčku
zabaval ansambel Briški kvintet.
Projekt Kultura brez meja/Cultura senza confini želi združiti
različne kulturne skupine, stvarnosti in krožke, ki delujejo na
celotnem območju Collio/Brda; omogočiti izmenjavo
metodologij in vsakodnevnih praks iz vseh različnih krajev in
ustvariti omrežje kulturnega okolja celotnega območja
Collio/Brda; ovrednotiti ozemlje in mestoma neizražene
možnosti naših kulturnih snovalcev. Cilj projekta je združitev
celotnega prebivalstva Collio/Brda skozi umetnost in glasbo,
da pridejo na dan vse sposobnosti.
Želja pobudnikov še naprej ostaja, da se prireditve udeleži čim
večje število vseh stvarnosti, ki so aktivne na referenčnem
ozemlju. Posebno vlogo in prisotnost skušamo nameniti
občinam, združenjem, ustanovam, kulturnim krožkom in
družabnim sredinam. Nosilki projekta sta Občina Števerjan in
Občina Brda (Slovenija), pokroviteljstvo so dali Občina Dolenje,
Občina Gorica, Občina Krmin in Fundacija Goriške hranilnice,
podporo pa Banca di Cividale.
Prvotna želja in tudi cilj pobudnikov tega dogodka je prav ta:
združiti celotna Brda, na italijanski in slovenski strani, pod eno
kulturno streho. O tem moramo biti prav vsi trdno prepričani.
Bistvo tega sporočila je tudi to, da se povabijo k sodelovanju
vsa slovenska, italijanska in furlanska društva, ki gojijo kulturo
na celotnem briškem območju. Vrata projekta ostajajo še
naprej na stežaj odprta vsem, ki si želijo sodelovanja.
Kulturni dom Gorica / Carmina balcanica -
Aghe. Voda. Uje
Združevalna moč vode
Prav poseben glasbeni večer je bil v soboto, 13. februarja
2016, v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma. Organizatorji
tega odmevnega dogodka so bili Kulturni dom Gorica,
gledališka ustanova ERT iz Vidma, Canzoni di confine iz Vidma,
Mittelfest iz Čedada – premiero je ta glasbeni dogodek doživel
namreč na lanskem čedajskem Mittelfestu -, kulturna zadruga
Maja in Glasbena akademija Naonis iz Pordenona. Glasbenik
Valter Sivilotti je s tem koncertom želel poudariti pomen vode,
ki združuje različne narode, od Furlanije do Balkana. Na
Goriškem večeru so se poklonili znanemu kantavtorju Arsenu
Dediću, čigar glas je pred nedavnim za zmeraj utihnil.
Organizatorji so k sodelovanju povabili tudi pesnika Miroslava
Košuto in kantavtorja Vlada Kreslina ter pevko iz Nove Gorice
Tatjano Mihelj. Na uspešni prireditvi, prežeti z lepimi glasbenimi
občutki, je nastopila vrsta pevcev različnih narodnosti.
Nastopajoče sta spremljala solidni zbor in orkester FJK. Vodila
sta ga Cristiano Dell’ Oste in Valter Sivilotti.
SD Sončnica, 25.2.: Erika Brajnik
Skupnost družin Sončnica iz Gorice prireja
niz strokovnih predavanj, ki bodo potekala v
februarju in marcu v Močnikovem domu v
Gorici (ob cerkvi sv. Ivana). Prvo predavanje
bo v četrtek, 25. februarja, z začetkom ob 20.
uri. Znana naturopatinja Erika Brajnik bo
govorila o krepitvi telesa. Drugo predavanje
bo v četrtek, 3. marca, ko bo v Močnikovi
dvorani ob 20. uri govoril psihoterapevt
Bogdan Polajner na temo Kako lahko starši z odnosi vplivamo
na zdravo vedenje otrok. 
Postna srečanja za mlade
V svetem letu Božjega usmiljenja so postne kateheze goriškega
nadškofa msgr. Carla Redaellija na poseben način namenjene
mladim. Gre za srečanja, na katerih skupaj razmišljajo o blagrih
in usmiljenju. Prvo srečanje je bilo 19. februarja v cerkvi sv.
Valerijana v Gradišču, ko so govorili o tem, kaj je za mlade
sreča. V drugem in četrtek postnem tednu se bodo mladi
srečali na dekanijski ravni. V petek, 4. marca, bo srečanje v
Gradišču ob 20.30 posvečeno temi: Blagor usmiljenim, kajti
usmiljenje bodo dosegli.
Kratke
  Koncert in podelitev štipendij dvema harmonikarjema
Prisrčen praznik v spomin
na prof. Kerševana
SCGV EMIL KOMEL 
  naindvajseti februar je za
Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel po-
seben in pomemben dan. Pred 75
leti se je namreč na ta dan rodil
dragi ravnatelj in profesor, “oče”
glasbene šole, Silvan Kerševan, ki
ga že štiri leta ni več med nami.
Vsako leto mu njegovi zvesti “ko-
melovci” na rojstni dan posvečajo
spominski večer Silvanu... z lju-
bEznijo, ki ga oblikujejo
sedanji in nekdanji učen-
ci, profesorji in sodelavci
društva Arsatelier. Kot je v
nedeljo v veliki dvorani
Kulturnega centra Lojze
Bratuž povedala njegova
naslednica, sedanja ravna-
teljica Alessandra Schetti-
no, skušajo s prof. Kerševa-
nom povezovati tudi vse-
bine koncertov. Letos so se
odločili za slovensko ljud-
sko glasbo in skladbe do-
mačih ustvarjalcev ter
skladateljev, ki so ravnatel-
ja poznali in cenili. Na taj-
ništvu šole je namreč pre-
dal njegove mize še vedno
poln “zapiskov, notnih ro-
kopisov in raznih dragocenih par-
titur, ki jih je skrbno hranil”. Želel
je, da bi z izvedbo in izdajo le-teh
ovrednotili domače sile in še na-
prej spodbujali ustvarjalnost mla-
dih skladateljev. Druga njegova ve-
lika želja je bila skupinsko muzici-
ranje tudi najmlajših učencev; to
je namreč “bistven del glasbene
vzgoje”. Zaradi tega se je vodstvo
šole odločilo, da so se tokrat na
odru predstavili učenci, ki obisku-
jejo tečaje skupinske igre. Ravna-
teljica se je za pripravo odlično obi-
skanega večera izrecno zah-
valila prof. Martini Gereon,
ki je združila ravnateljevi želji
v izvirno skladbo za skupino
kitar, napisano prav za le-
tošnjo prireditev, prikazuje pa
njene spomine na nepozab-
ne, resne in zabavne trenut-
ke, ki so jih mnogi doživljali
skupaj s prof. Kerševanom.
Zahvalila se je tudi muziko-
loginji Metki Sulič, ki vedno
rada sodeluje s šolo Komel in
je tokrat med drugim prebra-
la nekaj poezij, ter vsem mentor-
jem, učencem in sodelavcem, ki
so iz glasbenega srečanja tudi to-
krat naredili prisrčen praznik.
Uvedel ga je Otroški zbor Emil Ko-
mel z venčkom slovenskih ljud-
skih pesmi v priredbi Patricka
E Quaggiata ob spremljavi godal.Duo harf Doralice Klainscek inAna Kristina Klančič je zaigral
spevno Pa se sliš v priredbi Karola
Pahorja in mentorice Tatiane Do-
nis, trio Daniela Brussolo (flavta),
Tomaž Škamperle (klarinet) in Eli-
sabetta Cavaleri (klavir) pa Diver-
timento Bojana Glavine. Dve pe-
smi je zapel Mladinski zbor Emil
Komel pod taktirko Davida Ban-
dlja. Posebno pričakovanje je vla-
dalo za izvedbo treh stavkov
občutene in hkrati humorne
skladbe Silvanu z ljubeznijo, ki jo
je napisala prof. Martina Gereon,
res lepo zaigral pa orkester kitar
pod njenim vodstvom. “Višek”
skladbe je gotovo bil sklepni hu-
domušni “hvala, veš”?, nekak bla-
govni znak prof. Kerševana. Kon-
cert je pod vodstvom prof. Alek-
sandra Sluge sklenil Šolski orkester
s Habetovimi tremi primorskimi
skladbami za godalni orkester.
Približno sredi večera je bila na
programu podelitev dveh štipendij
iz Sklada Silvan Kerševan za leto
2016, ki bosta omogočili kritje
stroškov udeležbe na poletnem
mojstrskem tečaju z mednarodno
priznanim mentorjem. Imeni le-
tošnjih dveh prejemnikov sta bili
predstavljeni na spektakularen
način, s projekcijo izbranih foto-
grafij na velikem platnu in primer-
no veličastno glasbeno spremlja-
vo. Povsem presenečena sta na
oder prikorakala letošnja dobitni-
ka štipendij, 17-letni Manuel Per-
soglia in 15-letni Jure Bužinel, har-
monikarja iz razreda prof. Mirka
Ferlana, ki sta si prislužila dolg in
topel aplavz. Manuel je začel obi-
skovati šolo pri 6 letih. Najprej se
je učil klavirsko harmoniko, nato
je prešel na kromatični sistem; bil
je “eden izmed prvih učencev, ki
je igral na instrument višjega ka-
kovostnega standarda”, je poveda-
la ravnateljica, ki je prebrala ute-
meljitev odličja. Sodeloval je na
vseh pomembnejših šolskih na-
stopih in revijah; redno igra tudi
na raznih kulturnih dogodkih. Le-
ta 2014 je uspešno opravil izpit
prve stopnje predakademskega
študija na tržaškem konservatori-
ju, letos pa pripravlja izpit druge
stopnje. Igra tudi v duu z Bužine-
lom, s katerim je že veliko nasto-
pal. “V zadnjih letih je razvil resen
pristop k instrumentu v iskanju ek-
spresivnosti, ki jo ponuja koncer-
tna harmonika, in v oblikovanju
estetskega čuta pri izvajanju reper-
toarja iz različnih zgodovinskih
obdobij s poudarkom na izvirni
harmonikarski literaturi 20. stolet-
ja”.
Tudi Jure Bužinel je začel obisko-
vati pouk harmonike na šoli Ko-
mel pri 6 letih, tudi on je kmalu
prešel na kromatični sistem in pri
tem hitro napredoval. “Odlikuje
ga resen in zrel pristop k instru-
mentu, lepo razvija tehniko igran-
ja in se rad spopada tudi s težkimi
partiturami”, je dejala ravnateljica.
V lanskem letu je uspešno odigral
Bachovo Toccato in fugo v d molu
na sklepnem koncertu na Miren-
skem Gradu. “Kaže zanimanje za
vse glasbene zvrsti, predvsem pa
za baročno in sodobno glasbo”.
Letos končuje osnovni glasbeni
študij in junija bo opravil zaključni
izpit v Sloveniji. Uspešno igra v
duu z Manuelom, poje v Mladin-
skem pevskem zboru Emil Komel,
igra na orgle in obiskuje tečaj har-
monije s prof. Hilarijem La-
vrenčičem. “Kljub mladim letom
Jureta odlikujejo gibčna tehnika in
predanost glasbi ter želja po čim
višjem umetniškem nivoju pou-
stvarjanja”. V imenu družine
Kerševan je dobitnikoma izročil
priznanji Blaž Kerševan, nečak rav-
natelja Silvana.
Topel aplavz je
doživel tudi
prof. Mirko Fer-
lan, zahteven in
zanesljiv men-
tor Manuela in
Jureta, ki sta s
trdim delom
dosegla lepo za-
doščenje. O tem
so pričale tudi
njune oči, ko so
v ušesih marsi-
koga že zvenele besede pesnika iz
Vrsnega: “... kar more, to mož je
storiti dolžan! Na delo tedaj, ker
resnobni so dnovi, a delo in trud
ti nebo blagoslovi”!
DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
16. revija otroških in  mladinskih zborov
Razpis za revijo 
Zlata grla 2016
  rosvetno društvo Vrh Sv.
Mihaela in Združenje cer-
kvenih pevskih zborov -
Gorica razpisujeta 16. revijo
otroških in mladinskih pevskih
zborov Zlata grla 2016, ki bo po-
tekala v soboto, 16. aprila 2016,
v Kulturnem centru Lojze Bra-
tuž v Gorici.
Revijski del se bo začel ob 18.
uri. Nastopili bodo otroški in
mladinski zbori. Program naj
obsega tri pesmi, med katerimi
naj bo vsaj ena skladba sloven-
ska umetna ali priredba sloven-
ska ljudske pesmi.
P Tekmovalni del se bo začel istidan ob 15.30. Nastopili bodootroški in mladinski zbori treh
različnih zasedb: mali otroški
zbori, v katerih pojejo pevke in
pevci, rojeni leta 2005 in mlajši;
otroški zbori, v katerih pojejo
pevke in pevci, rojeni leta 2002
in mlajši, ter mladinski zbori, v
katerih pojejo pevke in pevci,
rojeni leta 1997 in mlajši. V
zboru lahko 10% pevcev za eno
leto presega starostno omejitev.
Sestava sporedov: zbori naj
predstavijo tri skladbe, med ka-
terimi naj bo vsaj ena skladba
slovenska, umetna ali priredba
slovenske ljudske pesmi. Izva-
janje je možno a cappella ali z
instrumentalno spremljavo, če
je ta predpisana v izvirniku pre-
dložene partiture.
Ocenjevanje zborov: nastope
zborov bo ocenjevala tričlanska
strokovna žirija. Zborom bo do-
delila naslednja priznanja: zlato
priznanje z odliko, zlato priz-
nanje, srebrno priznanje, bro-
nasto priznanje. Žirija lahko po-
deli tudi naslednja posebna
priznanja: priznanje za najboljši
mali otroški zbor, priznanje za
najboljši otroški zbor, priznanje
za najboljši mladinski zbor,
priznanje za najboljšo izvedbo
slovenske umetne skladbe, priz-
nanje za najboljšo izvedbo slo-
venske ljudske pesmi, priznanje
za najboljši izbor programa,
priznanje za najboljšo klavirsko
spremljavo.
Razglasitev rezultatov bo ob 19.
uri, po nastopu zborov na ne-
tekmovalnem delu revije.
Prijava: rok prijave je 26. fe-
bruar 2016. Prijavnico pošljite
po elektronski pošti na naslov
pdvrhsvmihaela@yahoo. it.
Zbori, ki sodelujejo na tekmo-
valnem delu, naj do 20. marca
2016 pošljejo še naslednje ob-
vezne priloge: seznam nastopa-
jočih z letnico rojstva, kratko
predstavitev zbora (do 500 zna-
kov), štiri čitljive izvode partitur
izbranih skladb na naslov:
ZCPZ, Drevored 20. septembra
85 / Viale XX settembre 85,
34170 Gorica/Gorizia, Italija.
Za dodatne informacije lahko
pokličete na telefonsko številko
333 3461368 (Mirko Ferlan) ali
pišete na elektronski naslov
pdvrhsvmihaela@yahoo. it.
Nagrajenca Manuel Persoglia in Jure Bužinel s prof. Mirkom Ferlanom Prof. Alessandra Schettino
Orkester kitar
Goriška 25. februarja 2016 7
  redstavitev knjig Goriške
Mohorjeve družbe novem-
bra lani je bila zelo prijetna,
“ena najprijetnejših v zadnjih le-
tih”, je v torek, 16. februarja, v
občinski knjižnici v Sovod-
njah ob Soči povedala župan-
ja Alenka Florenin. Kot je de-
jala v uvodnem pozdravu, je
bila posebno navdušena nad
knjigo Danijela Čotarja Ptičje
kvatre, ki so jo tudi zato radi
uvrstili v niz srečanj z avtorji.
Avtor zna “na lep način
združevati resne stvari z vsak-
danjimi”, je dejal predsednik
GMD msgr. Renato Podber-
sič, ki je hkrati dušni pastir na
Sovodenjskem. “To je kvalite-
ta knjige, ki jo nadgrajujejo
ilustracije Mateja Susiča. Ptiči
kar zaživijo”! Knjiga, pisana
strokovno in obenem poljud-
no, nagovarja mlade, šolarje in vse
druge, “ki bodo lahko odkrili, ko-
liko bogastva imamo na dosegu
roke”. Večer je povezovala prof.
Marija Češčut, domačinka in dol-
goletna “duša” goriške založbe:
Čotarja je predstavila kot že zna-
nega avtorja uspešnice o sirarstvu,
Susiča pa kot oblikovalca, slikarja
in enega najboljših zamejskih ak-
varelistov. “Knjiga je res enkratna,
ker je Susič vlil umetniško dušo
ilustracijam prav tako, kot je Čotar
vlil dušo tekstu”.
Najlepše je bilo prav to, da je imel
avtor priložnost kaj več povedati o
sebi in svetu, ki ga najbrž malokdo
še pozna. “Vsakemu človeku so
določene stvari usojene že od roj-
stva”, je začel. On je že od otroških
let rad hodil po gozdu, gledal dre-
vesa, cvetje in živali. V vasici Kla-
nec, med Brestovico in Gorjan-
skim, so bili v prvih letih po vojni
brez vodovoda in elektrike, v dol-
P gih zimskih večerih pri petrolejki.V poletnih mesecih so otroci paslikrave, na gmajni so imeli “več kot
dovolj časa” za opazovanje narave.
Za vsak grm, za vsako drevo so ve-
deli ime. Na univerzi je Čotar ka-
sneje študiral agronomijo; tudi
tam je lahko poglobil poznavanje
narave, kar ga je spodbudilo, da je
postal še bolj radoveden. Odtlej je
vedno nosil s sabo priročnike, “se
ustavljal pri vsaki cvetici, hrošču,
metulju”. Ptiči so ga še najbolj pri-
tegnili, “ker so najbolj nedoseglji-
vi, ker jih ni lahko opazovati, se ne
ustavijo, ne čakajo človeka, bežijo
pred njim”. Nekateri so pravi skri-
vači; kdor jih opazi, je lahko
srečen. Službeno je veliko hodil po
sirarnah v Kanalski dolini, Karniji
in drugod po vsej deželi. Od doma
je zjutraj šel še prej, da se je po poti
lahko ustavil in z daljnogledom
gledal ptiče. Vedno je rad vstajal
zgodaj, zato mu delo po sirarnah
ni bilo težko in tudi “laziti za ptiči”
mu ni bilo težko. Veliko ptičev je
spoznal v hribih, ker je rad hodil v
planine, “v gorskem svetu jih je
posebno veliko poleti”. Pogosto je
zahajal v Žabnice, saj je bil celih
40 let skrbnik koče sv. Jožefa. Ved-
no bolj jih je spoznaval po pri-
ročnikih in prek opazovanja, do-
kler se mu ni zdelo, da lahko o tem
kaj napiše. Od malega je bil nam-
reč navdušen bralec knjig in je tu-
di pisal rad, saj je “na klasičnem li-
ceju imel dobre profesorje, Mer-
kuja in Rebulo”, pa še druge, ki jim
je hvaležen še sedaj.
Pred približno 40 leti je začel so-
delovati pri krajevni radijski posta-
ji, nekdanjem Ljudskem radiu. Ve-
liko oddaj je pripravil o naravi, o
ptičih kar 60. Ta zbirka je postala
osnova za knjižno novost GMD.
“Naš slovenski jezik sem vedno
imel zelo rad”, je poudaril. Vedno
se je trudil, “da bi znal vse lepo po-
vedati po slovensko”. Že v knjigi o
sirarstvu je skušal ne uporabljati
tujih besed, pa čeprav gre za stro-
kovno besedilo. “Hotel sem doka-
zati sam sebi in tudi drugim, da se
da tudi tako knjigo napisati brez
uporabe tujk. Upam, da tudi v
knjigi o ptičih nisem uporabil no-
bene”.
Knjiga je razdeljena po letnih
časih. Obravnava ptiče, ki so
v različnih letnih časih bolj
vidni in prisotni pri nas, na
Primorskem, zato delo velja
v prvi vrsti za naše, domače
bralce. “Če kdo bere to knji-
go v Kanadi ali Argentini, se
vse obrne na glavo, letni časi
in ptiči”. Vsak letni čas ima
tudi svoj uvod, osebne zapi-
se, anekdote.
Na sovodenjskem kulturnem
večeru so bile na ogled izvirne ri-
sbe Mateja Susiča. Ptiči so bili zanj
“absolutna novost”, je priznal
umetnik.
Delo, ki
mu ga je
ponudil
tajnik za-
ložbe Mar-
ko Tavčar,
je zato bilo
“pravi iz-
ziv”, ki se
ga je lotil s
pomočjo
bogatega
gradiva in
seveda po
pogovoru z
avtorjem.
“Ker je bila
knjiga tako živa z opisi, sem hotel
vnesti življenje tudi v ilustracije”,
zato je skušal najti poze in oblike
ptičkov, ki bi nekako zaživeli, “kot
bi jih lahko resnično videli na ok-
nu ali drevesu”. Risbice so v glav-
nem v mešani tehniki: baze so ak-
vareli, detajli so vneseni z barvni-
mi svinčniki. Pri celotni zadevi je
bilo za Susiča najbolj zanimivo, da
je tudi sam spoznal ptičke in nji-
hova slovenska imena; sedaj “čisto
slučajno” videva okrog sebe
ptičke, ki jih ni doslej nikdar opa-
zil.
Kaj pa so “kvatre”? To so - danes
skoraj povsem pozabljene - po-
božnosti, ki jih je Cerkev nekdaj
imela ob začetku letnih časov.
Čeprav morda še ni bil čas za pom-
ladne kvatre, pa so udeleženci
prisrčnega knjižnega večera vsee-
no praznovali dogodek z avtorje-
vim vinom “z rujne Livade” in iz-
vrstnim sirom! / DD
Priznanje SSO g. Renzu Boscarolu za pomoč slovenski šoli
Stanje Slovencev v Laškem in
izvajanje zaščitnega zakona
  b 15-letnici odobritve
zaščitnega zakona
38/2001 je pomembno,
da slovenska narodna skupnost v
FJK poda uravnovešeno in stvar-
no oceno glede izvajanja določil,
ki so v njem zapisana. V tem smi-
slu se izvršni odbor SSO, ki je v
torek, 16. februarja 2016, zasedal
v Ronkah, strinja, da se je po odo-
britvi zaščitnega zakona marsikaj
premaknilo v po-
zitivno smer, pri
tem je glavni do-
sežek vključitev v
zaščitno območje
vseh tistih občin
videmske pokraji-
ne, kjer je sloven-
ski narod zgodo-
vinsko prisoten.
Kljub temu in še
nekaterim drugim
pridobitvam pa ni
mogoče spregle-
dati cele vrste kritičnosti, zaradi
katerih Slovenci v FJK nimamo
gotovosti, temveč smo odvisni
od dobre volje trenutne politične
opcije na čelu občin, dežele in
države.
Pred samim začetkom zasedanja
izvršnega odbora SSO-ja je dežel-
ni predsednik Walter Bandelj
izročil domačemu župniku Ren-
zu Boscarolu priznanje za izred-
O no pomembno pomoč v koristslovenski šoli v Romjanu. ŽupnikBoscarol se je za pozornost zah-
valil, pomoč slovenski šoli je bila
zanj dolžnostno dejanje, in se pri
tem spomnil pokojnega sloven-
skega duhovnika Cvetka Žbogar-
ja, ki mu je kot profesor v seme-
nišču približal slovensko stvar-
nost, kulturo in zgodovino.
V nadaljevanju zasedanja je pred-
sednik Walter Bandelj izrazil za-
dovoljstvo z iskrenim soočenjem
s tržiško županjo Silvio Altran, ki
je potekalo istega dne v prostorih
občine Tržič. Izvajanje čl. 8 iz za-
kona 38/2001, možnosti poime-
novanja tržiške ulice po slovenski
osebnosti, vidna dvojezičnost v
mestu in podpora slovenskim
društvom so bili obravnavane te-
me, o katerih se bodo v prihod-
Obvestila
Krajevna skupnost Solkan vabi v
četrtek, 25. februarja 2016, ob
16.30 v atrij ob objektu Soška cesta
31 (pri pokopališču) ob odkritju treh
skulptur, ki so nastale na
mednarodnem kiparskem srečanju
v Štandrežu. Kraju Solkan jih je
podarila sKultura 2001 iz Štandreža.
V programu bodo sodelovali:
predstavnik sKulture 2001 iz
Štandreža, Marjan Breščak,
načelnica Oddelka za družbene
dejavnosti Mestne občine Nova
Gorica, Marinka Saksida,
predsednica sveta KS mag. Darinka
Kozinc. Program povezuje Vesna
Bašin.
V župnijski cerkvi sv. Andreja ap. v
Štandrežu bo v soboto, 27. februarja,
ob 19.45 molitveno glasbeni večer z
naslovom Večer usmiljenja. Gost in
pričevalec bo francoski pater Jean-
Philippe, ki je napisal knjigo
Duhovnik med prostitutkami. Večer
pripravljajo mladi iz Skupnosti
Emanuel z različnih koncev Slovenije.
Ta večer ponuja priložnost, da se v
postnem času ob glasbi, molitvi pred
Najsvetejšim, pričevanjih in v
zakramentu spovedi pripravimo na
velikonočno skrivnost. Vabljeni!
V goriškem Kulturnem domu je do
12. marca na ogled likovna razstava
slikarke Marie Grazie Persolja iz
Gorice. Ogled je možen po urniku
galerije, in sicer ob delavnikih od 10.
do 13. ure in od 16. do 18. ure.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja na dan žena 8. marca
tradicionalno srečanje z izletom v
Pordenon za ogled vrtnarskega
sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob
12. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro
/ z Goriščka, nato s postanki pri vagi
blizu pevmskega mosta, v Podgori
pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni
in na Pilošču. Drugi avtobus bo
odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, nato s
postanki v Doberdobu, na Poljanah,
v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v
Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po
tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.),
0481 20801 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481 78138
(Sonja Š.).
Male oglase bomo objavili prihod-
njič.
Darovi
Za Novi glas: Kati Burjes, ZDA
356,81 evrov, Marija Porovne,
Kanada 50 evrov.
Ob nabirki za katoliški tisk, za Novi
glas: župnija Mavhinje 120 evrov.
Čestitke
V torek, 23. februarja, je Damjan
Klanjšček na videmski univerzi
končal študij agronomije. Iskreno mu
čestitajo in želijo še veliko uspehov
uredništvo Števerjanskega vestnika,
člani in prijatelji društva Sedej,
števerjanski pastoralni svet in
župnijsko občestvo.
V Fižni v Doberdobu je spet veselo!
Ivana Černic je na Tržaški univerzi
sklenila študij komunikologije v
javnem in podjetniškem sektorju ter
oglaševanju. Iskrene čestitke!
Markotinovi
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 26.2.2016 do 3.3.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 26. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Nedelja, 28. februarja, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, rezijanskem
in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 29. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček -
Novice iz naših krajev - Obvestila in
večerni vic.
Torek, 1. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 2. marca (v studiu Danilo Čotar):
Pogled v dušo in svet: Dragoceni fosil
jantar - Izbor melodij.
Četrtek, 3. marca (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
iz sveta - Obvestila in večerni vic.
V Sovodnjah so trije naši naročniki 8. januarja letos plačali
naročnino za Novi glas. Pošta nam je naročnine sicer
posredovala,
izgubila pa je imena in naslove naročnikov. Prosimo vse, ki ste
naročnino plačali na ta dan na pošti v Sovodnjah, da nam to
sporočite po telefonu na št. 0481 533177. Naročnikom se za
nevšečnost, ki je sami nismo zakrivili, iskreno opravičujemo!
Uprava Novega glasa
Pomembno obvestilo
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
NEDELJA, 28. FEBRUARJA 2016, OB 16. URI
Rezervacije možne vsak dan od 8.30 do 12.30
tel. 0039 0481 531445 — e-mail: info@centerbratuz.org
www.centerbratuz.org
nje nadaljevali pogovori med
občino Tržič in SSO-jem.
Prav tako koristno je bilo srečanje
z odborniki SKRD Jadro iz Ronk,
ki so vodstvu SSO-ja predstavili
zelo podrobno stanje Slovencev
v Laškem. V ronški občini je bilo
narejenega marsikaj za Slovence.
V prvi vrsti sta to slovenska šola
in vidna dvojezičnost, več pozor-
nosti pa bi potreboval slovenski
odsek občinske knjižnice, nove
pobude za ovrednotenje sloven-
ske zavesti in sodelovanje med
slovenskimi društvi.
V nadaljevanju zasedanja
Izvršnega odbora SSO so odbor-
niki obravnavali še vrsto aktual-
nih tem, med katerimi je bilo
največ pozornosti posvečene Slo-
venskemu stalnemu gledališču,
nadaljevanju prizadevanj za tro-
jezično šolstvo v Kanalski dolini,
delovanju Slomaka in ovredno-
tenju bivšega taborišča v Viscu.
Izvršni svet SSO je podprl stališče
predsednika Bandlja, da SSO po-
stopoma odmrzne svoje mesto v
upravnem odboru gledališča.
Predstavnik SSO-ja pa se bo mo-
ral zavzemati za učinkovito
upravljanje in sprožiti raz-
pravo o repertoarju, ki že
vrsto let ne zmore bistveno
povečati obiska. V zvezi z
ovrednotenjem nekdanje-
ga taborišča v Viscu pa so
bili odborniki SSO-ja
mnenja, da morajo priza-
devanja zadevati celotno
območje; pri tem pride naj-
bolj v poštev rešitev v smeri
muzejske dejavnosti.Srečanje med SSO in društvom Jadro 
Danijel Čotar in Matej Susič v sovodenjski knjižnici
Ko se ljubezen do narave
prepleta z ljubeznijo do jezika
V ponedeljek, 
22. februarja, je magister
komunikacijskih 
ved z oceno 110/110 
postala 
IVANA ČERNIC. 
Iskreno ji čestitamo 
VSI DOMAČI
DRUŠTVO ARS
vljudno vabi na odprtje skupinske 
fotografske razstave
VELIKE ŽABLJE
na razstavi se bo predstavilo 8 tečajnikov Fotokluba Skupina75
galerija Ars na Travniku, Gorica
četrtek, 3. marca 2016, ob 17.30
Matej Susič, Danijel Čotar in Marija Češčut
Kultura25. februarja 20168
Sv. maša in kulturni večer v rodnih Rovtah
Goriška Mohorjeva družba in
spomini msgr. Janeza Hladnika
  soboto, 13. februarja
2016, so se ob letošnjem
kulturnem prazniku v
Rovtah spomnili na rojaka, izsel-
jeniškega duhovnika msgr. Jane-
za Hladnika ob lanski 50-letnici
njegove smrti in 113-letnici nje-
govega rojstva. Hladnikov večer,
ki so ga pripravili občinski odbor
VSO Logatec, KS Rovte in župnija
Rovte, je potekal pod naslovom S
petjem, besedo in sliko o delu
msgr. Janeza Hladnika in podna-
slovom V službi cerkve in naroda
za blagor domovine.
Ob 17. uri je bila v cerkvi sv. Mi-
haela v Rovtah slovesna sv. maša,
ki jo je ob somaševanju duhovni-
kov daroval zlatomašnik, častni
kanonik ljubljanske nadškofije,
publicist, dr. Edo Škulj, posvečen
v duhovnika v Argentini. V Do-
mu krajanov sta sledila razstava
in kulturni program, ki so ga izo-
blikovali Obrtniški MePZ “No-
tranjska”, Logaški vokalni kvin-
tet, argentinski baritonist Lucas
Somoza Osterc in ŽePZ društva
upokojencev Rovte. V pesmi, sliki
in besedi se je izrisal lik msgr. Ja-
neza Hladnika, ki je deloval v Ar-
gentini.
Msgr. Hladnik je posredno vezan
tudi na naš prostor, saj je bil brat
pokojne Angelce Hladnik Spazza-
pan, matere dr. Bernarda, Petra in
dr. Mirka Špacapana. Svoje spo-
mine je izdal pri GMD leta 1978.
O njem in še posebej o nastanku
te njegove knjige je za spominski
večer prispevala zapis tudi časni-
karka Erika Jazbar. Objavljamo ga
v celoti.
   pomini msgr. Janeza
Hladnika so začeli
izhajali v goriškem
tedniku Katoliški glas 31. oktobra
leta 1968, tri leta po njegovi
smrti, pod skupnim naslovom
Msgr. Janez Hladnik, V službi
Cerkve in naroda (Spomini) . Za
podlistek si je prizadeval in za
izhajanje tudi skrbel Jože Jurak
(1920-1989), duhovnik in publi-
cist, povojni begunski duhovnik,
ki je več kot desetletje živel v Ar-
gentini (1948-1961), bil je tudi
šest let urednik mesečnika Du-
hovno življenje, ki ga je prevzel
ravno od Janeza Hladnika. Tudi
on je bil ves predan delu za slo-
V
“S
venske izseljence, zlasti povojne
begunce. Od leta 1961 in vse do
svoje smrti leta 1989 je Jože Jurak
živel v Gorici. Tu je bil dušni pa-
stir, glavno delo pa mu je bilo
urejanje Katoliškega glasa, pri ka-
terem je bil sourednik, korektor
in paginator, pisal je uvodne in
glavne članke ter poročila, v glav-
nem nepodpisan ali s psevdoni-
mom in kraticami.
Jože Jurak je v Katoliškem glasu
Janezu Hladniku ob smrti napisal
tudi nekrolog, imel pa je tudi
glavno vlogo pri pripravi knjižne
izdaje njegovih Spominov, ki so
izšli v redni zbirki Goriške Mo-
horjeve družbe za leto 1978.
Omenjenim podlistkom v Kato-
liškem glasu je Jurak napisal
uvod, podpisal se je s kraticama
JJ, njegov uvod je ponatisnjen tu-
di v knjižni izdaji. Podlistkov je
bilo vsega skupaj 137, izhajali so
do 5. avgusta leta 1971, sami spo-
mini Janeza Hladnika so se usta-
vili nekaj številk prej, in sicer 8.
julija 1971 oz. pri nadaljevanki
številka 133. Zadnja štiri nadalje-
vanja je napisal sam urednik, v
njih pa sta opisana Hladnikova
smrt, njegov pogreb v Slovenski
vasi v Lanusu. Končujejo pa se z
opisom življenjskega utripa slo-
venske skupnosti v tem predelu
Buenos Airesa, v domu, ki nosi
po Hladniku ime, in v naselju, ki
je bil sad naporov zaslužnega slo-
venskega duhovnika.
Hladnikovi spomini so, kot
rečeno, izšli v knjižni izdaji leta
1978 v redni zbirki Goriške Mo-
horjeve družbe, ki je najstarejša
slovenska založba v Italiji, z na-
slovom Od Triglava do Andov in
s podnaslovom V službi Cerkve
in naroda. Spomini.
Odbornica pri goriški založbi,
profesorica Marija Češčut, ki je v
odboru že več kot štiri desetletja
in je med tistimi, ki imajo zaslu-
ge, da knjige pri nas izhajajo, saj
založba še vedno sloni na prosto-
voljnem delu oz. delu na etični
pogon, mi je posredovala zapisni-
ke iz leta 1977. S pomočjo neka-
terih odlomkov lahko spremlja-
mo nastanek izdaje Hladnikovih
spominov pri goriški založbi.
Zapisnike je pisal tajnik založbe
msgr. Rudolf Klinec, sicer škofij-
ski kancler, ki je tisto leto decem-
bra umrl. Ostali člani odbora, ki
se omenjajo, so zdravnik in go-
riški javni delavec Bernard Spaz-
zapan, sicer sin Hladnikove se-
stre, msgr. Franc Močnik in žup-
nik ter pesnik Jože Markuža. Pov-
zela bom nekaj odlomkov, ki se
začenjajo z razgovorom 24. ja-
nuarja 1977, ko je ob začetku leta
v Mohorjevi pisarni pomenek o
edini točki na dnevnem redu:
“Tiskarna zahteva delo: katero
knjigo naj oddamo kot prvo? Dr.
Špacapan ima 1) mons. Janez
Hladnik, V službi Cerkve in na-
roda, izhajalo kot podlistek v Ka-
toliškem glasu (1970); 2) Jules
Pravieux, Brez družine pa nikdar
sam (Un vieux celibataire) , pre-
vedel Jože Jurak in izhajalo v Du-
hovnem življenju 1959-
1960. Mons. Močnik pre-
dlaga Jožo Lovrenčiča, Bog
ga je poklical (Pridi, dobri
hlapec) , izhajalo v Glasni-
ku Srca Jezusovega leta
1942: povest o življenju p.
Mesarja, mučenca Go-
ričana.
Dr. Markuža in dr. Špacapan
sta za Hladnika, Močnik in
Klinec za Mesarja. Ugovori,
da so Hladnikovi spomini
preobširni, da niso dovolj
povezani z našim zamej-
stvom, ne prepričajo. Sprej-
memo Hladnika, toda g.
Jurak naj spis skrajša, da bo
knjiga imela 180-200 stra-
ni, in izloči neprimerna
mesta. V dvomu naj po-
praša”.
Dober mesec kasneje v za-
pisniku seje odbora, 1.
marca 1977, med drugim
piše, da “Jurak pridno pri-
pravlja in prireja Hladniko-
vo avtobiografijo, ki jo na-
to tiskajo. Dr. Špacapan naj zbere
nekaj slik, da knjigo poživimo. G.
Jurak naj svetuje nov naslov knji-
ge in pokrajinsko sliko za naslov-
no stran”.
Na razgovoru v Mohorjevi pisar-
ni 3. maja 1977 Jože Jurak poroča,
“da je Hladnikova knjiga skoro
vsa stavljena: okoli 300 strani. Le-
po pisana, posrečeno delo. Naj
vloži 20 slik iz lastnine Špacapa-
novih. Naslov? Več predlogov: Iz
starega v novi svet; Prerok ali
Svečenik med izseljenci; morda
najbolje Od Triglava do And. Plat-
nica: slika Evropa-Argentina,
med njima ladja. Podnaslov: Pa-
stir med izseljenci. Brž v natis! Iz-
vodov 2.300”.
Naj velja še informacija, da je bil
stavec v Katoliški tiskarni na Pla-
cuti v Gorici, kjer so se tiskale
knjige Goriške Mohorjeve
družbe, pa tudi Katoliški glas,
Hladnikov svak Bogomir-Mirko
Spazzapan.
Iz zapisnika seje 9. avgusta 1977
zvemo, da sta v tiskarni stavljeni
knjigi: Hladnikovi spomini ter
Pravljice Zore Saksida. Zdaj bo
treba impaginirati. A tudi tiskarji
imajo počitnice. Torej v septem-
bru. 13. septembra 1977 naprosi-
jo g. Juraka, da pomaga pri impa-
ginaciji Hladnikovih spominov.
Na seji 25. oktobra 1977 po-
ročajo, da so za letos knjige že
skoraj dotiskane. Naklada in cena
mohorjevk za leto 1978 je: Kole-
dar 1.900 izvodov, cena 3.500 lir,
Od Triglava do Andov 2.000 izvo-
dov, cena 3.500 lir, Pravljice Zlate
slive 2.000 izvodov, cena 2.000
lir, Leksikon 2.600 izvodov, cena
3.000 lir. Celotna zbirka pa stane
8.500 lir.
Tako torej arhiv Goriške Mohor-
jeve družbe.
Knjiga je bila v Sloveniji oz. Jugo-
slaviji uradno prepovedana tudi
z objavo v Uradnem listu. Prva
slovenska tako prepovedana knji-
ga je bila Žebotova Slovenija
včeraj, danes in jutri, sledile so ji
še brošura Slovenija 1968, kam?
pa Beličičeva knjiga Nekje je luč
in, kot rečeno, Hladnikova Od
Triglava do Andov.
V Gorici živi nečak Janeza Hlad-
nika, Bernard Spazzapan, sin An-
gele Hladnik, ki je bil prej omen-
jen v odlomkih iz zapisnikov Go-
riške Mohorjeve družbe kot član
njenega odbora. Rojen je bil v
Slovenski vasi v Argentini, vendar
se je njegova družina v šestdese-
tih letih preselila v Gorico. V
krajšem pogovoru mi je zaupal,
da so doma vedno govorili o stri-
cu Janezu, ki je bil časnikar in je
imel pisateljsko žilico. Ko je prišel
v Argentino slovenski val poli-
tične emigracije, je novi slovenski
skupnosti prepustil revijo Duhov-
no življenje ter urejal naprej špan-
ske tiskovine. “Da piše dnevnik,
je vedela mama, stric Nace, najm-
lajši med brati, pa je tekst poma-
gal urejati, besedilo je krožilo tudi
med sorodniki v Rovtah, za zad-
njo verzijo pa je poskrbel duhov-
nik Jože Jurak. Ko je dnevnik
začel izhajati v Katoliškem glasu,
so ga ljudje brali z zanimanjem.
Tudi knjigo so nato številni pre-
brali. Mama je bila na knjigo zelo
ponosna, več kopij prepovedane-
ga branja je nosila čez mejo,
predvsem v Rovte, tako kot smo
na skrivaj nosili razne časopise in
Dan slovenske kulture so zabeležili tudi
Slovenci v Milanu
Že deseto leto zaporedoma
so se člani društva
Slovencev v Milanu zbrali ob
Dnevu slovenske kulture.
Letos so v goste povabili
pisatelja Marka Sosiča, ki ga
je številni publiki v središčni
milanski knjigarni Claudiana
predstavila Tatjana Rojc.
Uvodoma je v imenu društva
spregovorila umetnostna
zgodovinarka Tatjana Wolf in
posebej omenila
dragocenost tradicionalnih
milanskih februarskih
srečanj v imenu Franceta Prešerna. Besedo je nato prevzela
Rojčeva, ki je s kritično mislijo obelodanila osrednje teme in
odlike Sosičevega literarnega
diskurza ter ga umestila med
najbolj  prodorne pisatelje
sodobne slovenske literarne
scene. Izjemno zanimiv razgovor
z Markom Sosičem, ki ga je
številna publika spremljala z
izjemno zbranostjo, se je nato
osredotočil  predsvem na
vprašanja zgodovine, identitete,
izkušnje, migracije med
posameznimi kulturami in
umetnostnimi žanri, ki odlikujejo
Sosičevo delo.
Literarni umetnik je razkril
avtobiografske elemente
predvsem romanov Balerina,
Balerina in Tito, amor mijo, ki sta izšla v izvrstnem italijanskem
prevodu Darje Betocchi, spregovoril pa je tudi o svoji prevajalski
izkušnji in o prijateljstvu s pisateljico Susanno Tamaro, ki mu
je zaupala prevod svoje avtobiografije Vsak angel je strašen.
Sogovornika sta poglobila tudi nekatere vidike Sosičevega dela
na odru, kjer se kot režiser spopada s poglobitvijo in prikazom
človeških usod.
Pričela se bo 47. Primorska poje, revija
pevskih zborov
V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze
pevskih zborov Primorske, Zveze slovenskih kulturnih društev
v Italiji, Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveze
cerkvenih pevskih zborov iz Trsta se bo v petek, 26. februarja,
na Gradu na Dobrovem začela letošnja Primorska poje, ki bo
obsegala 30 koncertov v različnih krajih Primorske z nastopom
več kot dvesto pevskih zborov.
Na Goriškem, Tržaškem in v videmski pokrajini bo 10
koncertov, od teh trije bodo v cerkvah. Prvi koncert na Tržaškem
bo v petek, 26. februarja, v Marijinem domu v Trstu, sledili
bodo koncerti v nedeljo, 28. februarja, v Križu v cerkvi Povišanja
Svetega Križa, v nedeljo, 3. aprila, na Stadionu 1. maj pri Sv.
Ivanu, v nedeljo, 10. aprila, v Kulturnem domu na Proseku-
Kontovelu in v petek, 15. aprila, v občinskem gledališču F.
Prešeren v Boljuncu. Na Goriškem bodo letos trije koncerti, in
sicer v petek, 11. marca, v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu, v
nedeljo, 13. marca, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici
in v soboto, 9. aprila, v Kulturnem domu Jožef Češčut v
Sovodnjah ob Soči. V videmski pokrajini bo Primorska zapela
v nedeljo, 13. marca, v občinskem kulturnem centru na Trbižu,
kjer se bosta srečali Koroška in Primorska, ki bosta skupaj
zapeli, in v nedeljo, 24. aprila, v cerkvi Sv. Florijana v Zavarhu.
Letošnja Primorska poje je posvečena 120-letnici rojstva
skladatelja Karola Pahorja.
Kratke
G. Janez Petrič ima
uvodni nagovor
druge prepovedane knjige. Ma-
ma je bila zelo navezana na brata
Janeza, če bi lahko izbirala, bi
ostali v Argentini, v vrnitev v Go-
rico je silil predvsem oče”.
“Janez Hladnik je bil močna
osebnost”, pravi Bernard Spazza-
pan, “taka, ki te privlači, moj spo-
min nanj sega v leta, ko ni delo-
val več med Slovenci, saj je bilo
med politično emigracijo veliko
duhovnikov in je lahko nadalje-
val svoje poslanstvo v enem na-
jrevnejših predelov Buenos Aire-
sa, San Jose' de Pompeo, kjer je
tudi pokopan. Nazivali so ga 'el
cura pobre' (revni duhovnik), za-
se ni skrbel, na pogled je bil veli-
kanski revež, ljudje pa so ga glo-
boko spoštovali, tako Slovenci
kot Argentinci. Predstavljal je tudi
vez s staro slovensko emigracijo,
spominjam se obiskov, maš in
srečanj s Prekmurci, ki so govorili
zame težko razumljivo narečje.
Ko je v Lanusu uresničil Sloven-
sko vas, je bil nanjo zelo pono-
sen, nato pa se je umaknil in de-
loval drugje.
Ko smo živeli v Argentini, smo bi-
li od njega oddaljeni le dva kilo-
metra, a se nismo pogosto ali red-
no srečevali. Stric je živel v čisto
drugem svetu, včasih nas je obi-
skal, ko je hodil v barakarska na-
selja, ki so bila v neposredni
bližini našega doma, nato se je
pri nas ustavil na kosilu.
V petdesetih letih je ponovno
obiskal Slovenijo in rojstni kraj,
v Argentini so ga prepričevali, naj
ne gre, a on se ni bal, več tednov
je ostal v domovini. Ko se je vrnil
v Argentino, je pripovedoval nav-
dušeno o tem, kako je v Sloveniji
lepo, ko so ga poslušali, so ga
mnogi 'gledali križem'. Kasneje
so začeli zahajati tudi drugi v Slo-
venijo.
Pri nas je lik Janeza Hladnika go-
jila predvsem mama, ob sebi je
imela njegovo fotografijo, za nas
otroke je bil le stari stric, v Gorici
pa ga je malokdo poznal. Šele ka-
sneje sem tudi s pomočjo knjige
razumel, kdo je bil v resnici ta
'stari stric', kakšna velika oseb-
nost”.
Tatjana Rojc
Marko Sosič
Kultura 25. februarja 2016 9
DSI in Slovenska prosveta / Podelitev nagrad natečajev Mladika in Mladi oder 2015
Lep kulturni dogodek z literarnim in pevskim pridihom
  ruštvo slovenskih izobražencev
je v sodelovanju s Slovensko
prosveto 15. februarja obeležilo
dan slovenske kulture, kar velja za tra-
dicionalen dogodek v
vsakoletni sezonski po-
nudbi ponedeljkovih
večerov. Peterlinova
dvorana je bila polna
‘privržencev kulture’;
med njimi so sedeli tudi
nekateri nagrajenci 44.
literarnega natečaja
Mladika in 41. natečaja
Mladi oder 2015, ki jih
je v imenu prirediteljev
uvodoma pozdravil
predsednik Slovenske
prosvete Marij Maver.
Kulturni večer se je začel
z glasbeno dobrodošlico
Mladinske vokalne sku-
pine Bodeče Nežice pod
vodstvom Mateje Čer-
nic. Pevski podmladek
DVS Bodeča Neža se je
občinstvu predstavil s spletom sloven-
skih skladb.
44. Literarni natečaj Mladika
Urednica založbe Mladika Nadia Ron-
celli je stopila pred mikrofon, da bi pred-
stavila zmagovalce literarnega natečaja.
Komisija je namreč med 75 prispevki v
prozi in 50 ciklusi pesmi ocenila, da v
sklopu proznih del podeli prvo nagrado
Tomu Podstenšku iz Maribora. Prispeval
je namreč kratko zgodbo z naslovom
Sreča revežev, ki je postavljena v da-
našnjo Romunijo. V besedilu se avtor z
veliko mero humorja poigrava s temo
naslova in opozarja na naivnost social-
no šibkejših ljudi. Kot je dejala Roncel-
lijeva, Podstenškov prispevek preseneča
z živahnostjo pripovedovanja. Drugo
nagrado je prejela novela Bog igra z
železniškimi tiri klavir avtorja Primoža
Vresnika iz Ljubljane. “Gre za klasično
novelo, postavljeno v čas prve svetovne
vojne, v njej nastopajo mladi rekruti,
bralca vznemirja razmerje med lepoto
antičnega kipa in kruto usodo, ki čaka
mlade vojake”, je obrazložila urednica.
Tretjo nagrado si je prisvojila novela
Žalovanje Manke Kremenšek Križman
iz Ljubljane. Na papir je prelila intimno
izpoved, ki obravnava zgodbo o tragični
smrti deklice, kot jo doživlja njena sta-
rejša sestra. Avtorica, ki je bila prisotna
v dvorani, je ob izročitvi nagrade pou-
darila, da se tudi v žalostnih trenutkih
skriva lepota.
Iz loka prispevkov proznih del je komi-
sija ocenila, da so vredne objave še no-
vele: Radio Darinke Kozinc, Bahara Iva-
ne Hauser, Slovenka Tarcisie Galbiati,
Tuja gruda Tine Kompare Campani, Z
vlakom Andreja Makuca, Italijanski
učitelj Mateje Gomboc, Svet Pike noga-
vičke Tanje Ursič, Začetek kopalne sezo-
ne Milana Petka Levokova, Enkrat ni no-
benkrat Tadeje Krečič Scholten in Zamu-
jena priložnost Tanje P. Hohler.
V sekciji pesniških del je tretjo nagrado
prejel cikel pesmi Franja Frančiča iz Pad-
ne: ciklus je zanimiv zaradi literarnih re-
miniscenc, v katerih se avtor spominja
slovenskih in tujih literarnih ustvarjal-
cev. Drugo nagrado si je prislužila mlada
Nina Pečar iz Goričice pri Ihanu
(Domžale) za splet pesmi, v katerih se
avtoričin navdih razlikuje od navadnega
doživljanja Sredozemlja zaradi poudar-
janja otožnega vzdušja. Prvo nagrado pa
je komisija podelila ciklusu pesmi Sve-
tloba nad puščavo, katerega avtor je Lev
Detela z Dunaja. “Ciklus deluje kot zao-
krožena celota, čeprav se dotika ra-
zličnih vsebin. Pesnik vnaša svoja občut-
ja in razmišljanja v sinajsko puščavo”, je
obrazložila Roncellijeva, ki je prebrala
še priporočilo komisije, naj bodo objave
deležni še ciklus pesmi Mati in hči
Uršule Vratuša Globočnik, cikel pesmi
Nade Lomovšek, cikel pesmi Darinke
Kozinc, ciklus pesmi Zanikani nasmeh
Metke Kacin Beltrame, ciklus pesmi Sin-
ja duša in temno telo Marije Švanjcer in
ciklus pesmi Hčerke Tanje P. Hohler.
Izbor proznih in pesniških besedil so
občinstvu predstavili Anka Peterlin, To-
maž Susič, Marijan Kravos in Lučka Su-
sič.
41. natečaj Mladi oder 2015
Članoma Radijskega odra Marijanu Kra-
vosu in njegovemu sinu Nejcu so prire-
ditelji zaupali podeljevanje gledaliških
nagrad. Priznanja podeljujeta vsako leto
Slovenska prosveta v Trstu in Zveza slo-
venske katoliške
prosvete v Gorici.
“To so priznanja,
ki jih krovni orga-
nizaciji ljubiteljske
kulture podeljujeta
igralcem, režiser-
jem in ljubiteljem
odrske umetnosti
in slovenske bese-
de za uspehe, do-
sežene v preteklem
letu”, je dejal Kra-
vos.
Najprej sta podel-
jevalca nagradila igralske skupine
osnovnih šol Alojza Gradnika z Repen-
tabra in Fran Milčinski s Katinare. Re-
pentabrska šola je za predstavo ob kon-
cu šolskega leta pripravila igrico Palčki
pod mentorstvom Maruške Guštin, ta je
tudi priredila besedilo po Vinku Möder-
ndorferju. OŠ Milčinski že nekaj let zelo
aktivno deluje s folklorno skupino, ki jo
vodi učiteljica Ljuba Leghissa. Njihovo
delovanje se je celo povečalo, saj imajo
mlajšo in starejšo otroško skupino. V le-
tu 2015 je mlajša skupina nastopila na
dveh plesnih prireditvah Besede v glasbi
in Skupaj v pravicah, obakrat na itali-
janski šoli Pertini na Melari. Starejša
skupina pa je nastopila na Tednu evrop-
ske kulturne dediščine v Mavhinjah in
kasneje še ponovila nastop v Saležu.
Na vrsti je bila nato nižja srednja šola
Fran Levstik s Proseka, ki je junija lani
za šolsko prireditev pripravila igro Kje
si, Uršika zala? , ki jo je režirala Manica
Maver. Gledališka skupina zavoda Žiga
Zois je nastopila na zamejskem festivalu
amaterskih gledaliških skupin s predsta-
vo Zgodilo se je v vili ob
morju, katere besedilo je
napisala Jasmina Gruden.
Avtorica besedila je po-
skrbela tudi za režijo.
Božanska komedijola je
predstava, ki so jo pripra-
vili Paolo in Barbara Tan-
ze, Fabrizio in Goran Po-
lojaz v okviru Male
tržaške kabaretne bande.
Za izvirno glasbeno
spremljavo na ksilofon je
poskrbel Goran Polojaz,
besedilo Fabrizio Polojaz,
aranžma Barbara Tanze in
video vložke Paolo Tanze.
Mala gledališka šola Ma-
tejke Peterlin je tudi letos odprla vrata
mnogim osnovnošolskim otrokom ta-
koj po končanem pouku. S pomočjo
režiserja Jureta Kopušarja so v tednu dni
naštudirali Trnuljko, ki so jo prikazali
ob koncu šole staršem in ostali publiki
in ponovili jeseni na 18. Gledališkem
vrtiljaku. Besedilo je priredila Lučka Su-
sič.
Lutkovna skupina Ladjica iz Devina je
pripravila lutkovno igrico Krava na me-
secu. Besedilo Dušana Vukotiča je prire-
dil Igor Cvetko. Glasba in scena sta sku-
pinsko delo. Prav tako so zaigrali po mo-
tivih A. Lobla igrico Mišje poti, režirala
pa jo je Jelena Sitar. Glasba, scena in lut-
ke so skupinsko delo. Nastopili so na Za-
mejskem festivalu amaterskih dramskih
skupin, kjer so prejeli prvo nagrado za
predstavo Mišje poti v otroški kategori-
ji.
Psihološko vinjeto, zapleteno kot detek-
tivka Agathe Christie, je pripravila igral-
ska skupina MOSPa. Eeny Meeny Miny
Moe je napisala in režirala Helena Per-
tot. Za fotografijo je poskrbela Irina
Tavčar, sceno Neža Kravos in kostume
Julija Berdon. Premiera je bila 14. junija
v nizu Z igro v poletje v Finžgarjevem
domu na Opčinah.
Igralska skupina Tamara Petaros, ki de-
luje v društvu Finžgarjev dom, je tudi la-
ni bila zelo aktivna. Ob godu sv. Mi-
klavža so dobrega svetnika pozdravili z
igrico Pobeg igrač in pesmijo OPZ Vese-
la Pomlad. 30. maja je bila v dvorani
Finžgarejvega doma premiera igre
Večerja s presenečenjem, katere besedilo
je napisala Manica Maver. Za sceno je
poskrbela Veronika Škerlavaj, za video
in luč Erik Geletti. Obe predstavi je
zrežirala Manica Maver. 16. maja je v ni-
zu Z gledališčem do poletja igralska sku-
pina v Finžgarjevem domu na Opčinah
pripravila tudi
predstavo
Rdeča kapica
malo drugače,
ki jo je režirala
in napisala Ma-
nica Maver.
Igra Večerja s
presenečenjem
je prejela 2. na-
grado na Za-
mejskem festi-
valu amater-
skih dramskih
skupin v Ma-
vhinjah.
Mladinska
dramska skupi-
na Slovenskega
kulturnega kluba je lani naštudirala igro
Ta (ne) srečni dan pod mentorstvom
Maruške Gustin in Patricije Jurinčič. Av-
torica besedila komedije je Patricija Ju-
rinčič. Igro so premierno uprizorili 24.
maja v Finžgarjevem domu na Opčinah.
V predstavi Utri (n) ki sta z glasbo in pri-
zori publiko zabavala Iztok Cergol in
Matej Gruden. Nastopila sta 14. maja v
Marijinem domu v Rojanu in še drugje.
Poleg omenjenih izvajalcev so pri pred-
stavi sodelovali še Aljoša Saksida, Jan
Sossi in Andreja Štucin Cergol.
Zadnje priznanje Mladi oder so podelili
igralski družini Slovenski oder iz Trsta.
Ta skupina je lani naštudirala igrico
Lučke Susič Čudežno darilo in jo pre-
mierno izvedla na 18. Gledališkem vrtil-
jaku pri Sv. Ivanu v Trstu. Za režijo je po-
skrbela avtorica besedila.
/ dalje na str. 12
IG
D
Ob filmu Doberdob
Na avstrofilizem 
se pozablja
  o ogledu filma Doberdob –
roman upornika režiserja
Martina Turka sem se zami-
slil. Režiser je v tem filmu združil
dve temi: prva je vsebina romana
Prežihovega Voranca Doberdob,
druga pa življenjska pot pisatelja
Prežiha. Gledalec pričakuje, da bo
film, ko že ima ime Doberdob,
spremljal zgodbo iz istoimenske-
ga romana, a ti dogodki so le ne-
kakšen vezni člen v filmu, saj se
je režiser prvenstveno osredotočil
na Prežihovo življenjsko pot. Prav
zato gledalec, če misli na Vo-
rančev roman, odhaja s predstave
nekoliko razočaran, ker je ta sa-
mo rahla kulisa v filmu. Za tako
vsebino bi režiser lahko uporabil
kakšno drugo ime in ne Dober-
dob. Sicer pa se je isto spotaknilo
tudi dr. Klavori ob njegovi knjigi,
ki je prav dogodkom, ki so pote-
kali na tem prostoru, namenil
malo prostora. Škoda, da ni
P režiser poiskal še kakšno živo ose-bo, ki bi kaj povedala o Vorancu,saj jih je še nekaj v Mariboru pa
tudi na Koroškem.
Slavista, ki sta vsak po svoje oce-
nila literarno vrednost romana
Doberdob, sta to naredila izredno
površno; polno nametanih be-
sed, bistva pa nista zadela. Prav
tako ni zadela bistva zgodovinar-
ka, ko je skušala tipajoče prikazati
Vorančevo politično pot v Komu-
nistični partiji. Izvedeli pa smo,
da je bil prav Voranc največji Ti-
tov tekmec pri formiranju KPJ na
ozemlju tedanje Jugoslavije. Sa-
mo Titovi spretnosti gre zahvala,
da ga je pravočasno “potisnil
vstran” in tako sam postal vodi-
telj. O tem se je vedno zelo malo
govorilo. Znano je, da, ko so Tita
ob neki priložnosti vprašali: “Kaj
pa z Vorancem”? je ta odgovoril:
“On se je vedno znašel, se bo tudi
sedaj”! Kot član KP Jugoslavije je
bil postavljen v ozadje. Šele ko je
bolgarski partijski vrh Tita na to
opozoril, je dobil priznavalnino
– prej je imel samo pokojnino –
in na starost tudi redno bolniško
nego, in ko je potreboval, so mu
dali tudi avto in šoferja. Vsi pa so
vedeli, da je moral
šofer redno po-
ročati, kam ga je
peljal in s kom se
je družil, pa tudi
kaj so govorili. Pa
še to mimogrede:
“V tistih jugoslo-
vanskih sivih
časih, prav dobro
se spominjam, so
po radiu intervju-
vali Vorančevo go-
spo – že v letih, a
še zelo pri sebi.
Brez dlake na jezi-
ku je zelo preklin-
jala tedanji sistem
in vmes pripove-
dovala, kako kruto
so jo oropali za
življenje. Samo tri
mesece je lahko
živela s svojim
možem, potem pa
so ga pošiljali sem
in tja, on pa, zvest in prepričan,
da dela dobro, je vse vestno izpol-
njeval, na koncu pa le ostal za-
morjen z občutkom opeharjeno-
sti”! Voranc za tedanjo partijo,
čeprav je bil njen član, ni bil spre-
jemljiv, ker se je postavil v bran
Mohorjevi družbi. Njegova zaslu-
ga je, da ni bila ukinjena, v tistem
času pa je morala biti urejena ta-
ko, kot je zahtevala partija. Prav
tako se je uprl barbarskemu
uničevanju cerkva in vaških ka-
pelic.
Spomin mi poroma na dr. Fran-
ceta Sušnika – sivo koroško emi-
nenco. Ne vem, ali smo vedeli, da
pride na šolo kot inšpektor za slo-
venski jezik ali pa se nam je to
slučajno posrečilo. Pri sloven-
skem jeziku smo pripravili dve
šolski uri prav o Vorancu. Ko se
je že druga šolska ura prevesila v
drugo polovico, je tovariš inšpek-
tor – tako smo mu spoštljivo rekli
– prevzel besedo. Najprej nas je
pohvalil, da že veliko časa ni slišal
tako dodelane ure, potem pa na-
daljeval: “V uri ste se dotaknili tu-
di Prežihovega romana Dober-
dob. Zgodba v romanu je dolga,
ponekod tudi razvlečena, a se vi-
di, da je tam ni razvlekel pisatelj,
ampak Juš Kozak, ki je delo lek-
toriral pa tudi črtal, zato obstajata
dve verziji romana, prva in poz-
nejša … Je pa to avstrofilski ro-
man …” Tega pa v tem filmu ni
poudaril noben zgodovinar, še
manj pa ljubljanska slavista, ki sta
v filmu nastopila. Avstrofilsko pi-
san roman je sprejemljiv pa tudi
razumljiv vsem tistim, ki vsaj ma-
lo poznajo avstro-ogrsko monar-
hijo. Ni pa razumljiv, še manj pa
sprejemljiv za tiste, ki so ali se
imajo v prvi svetovni vojni za
zmagovalce. Tu se vidi, zakaj ita-
lijanski bralci roman odklanjajo
– ker so v njem Italijani prikazani
kot sovražniki, kar je razumljivo,
saj so oni napadli tedanje avstro-
ogrsko ozemlje, o tem pa se v
glavnem danes ne govori, ampak
samo poveličuje herojstvo, pa tu-
di zmaga italijanske vojske. Po-
novno bi rad opozoril, da je bila
velika napaka, ko so to knjigo pre-
vedli v italijanski jezik. Tudi sam
sem doživel pri italijanskih bral-
cih nerazumevanje in nespreje-
manje romana.
Pri omenjenem filmu bi rad ome-
nil še konec. Pesem Oj, Doberdob
bi po vsej logiki lahko zapel do-
berdobski mešani pevski zbor
Hrast. Za to bi moral poskrbeti
doberdobski rojak, ki je sodeloval
pri filmu. Namesto teme, ki je bi-
la ob tej pesmi, pa bi imele znat-
no večji učinek fotografije vasi ali
pa vsaj Krasa s cvetočim rujem.
Ambrož Kodelja
Foto IG
Predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, za njim Mladinska vokalna
skupina Bodeče Nežice pod vodstvom Mateje Černic (foto IG)
Tržaška25. februarja 201610
V ponedeljek, 29. februarja 2016, ob 20.30 bo v Peterlinovi dvorani
v Trstu, ulica Donizetti 3, odprtje razstave likovnih del, ki so
nastala v 21. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas.
Udeleženci kolonije: iz Slovenije: Barbara Demšar, Črtomir Frelih,
Lara Likar, Adel Seyoun, Karmen Smodiš, Lucija Stramec in
Veljko Toman.
Iz tujine: Marija Efremova (Rim), Brigitte Kollegger (Graz) in Tanja
Tanevska (Skopje).
Razstavljena bodo tudi dela strokovnih sodelavcev in darovalcev
ob dnevu odprtih vrat. O koloniji in avtorjih bosta spregovorili
Jožica Ličen in Anamarija Stibilj Šajn. Donacije od izbranih
likovnih del bodo namenjene Skladu Bogdana Žorža za pomoč
otrokom. Geslo kolonije in potujočih razstav 2015/2016:
“Veselite se življenja”!
V drugem delu večera bo pogovor o beguncih in migrantih med
nami. Sodelovala bosta akademska slikarka in restavratorka
Mira Ličen Krmpotić, ki je svoj pogled izrazila v ciklu slik z
naslovom Za žico je lahko samo jok, in msgr. Slavko Rebec,
škofov vikar za pastoralo in predstojnik Karitas, ki bo predstavil
poslanico papeža Frančiška ob svetovnem dnevu migrantov in
beguncev pod naslovom Migranti in begunci nas sprašujejo.
Odgovor evangelija usmiljenja.
Razstava Umetniki za karitas
  ojanska skupnost se je tudi
letos zbrala v domačem
Marijinem domu, da bi
počastila dan slovenske kulture.
V nedeljo, 21. februarja, je bil ta-
ko kulturni hram na ul. Corda-
roli poln domačinov in prijatel-
jev slovenske kulture, ki so z za-
nimanjem prisostvovali dogod-
ku, za speljavo katerega je napelo
vse svoje moči krajevno Društvo
Rojanski Marijin dom v sodelo-
vanju z Glasbeno matico in Klu-
bom prijateljstva, ki deluje v sklo-
pu Slovenske Vincencijeve kon-
ference, ter pod pokroviteljstvom
Slovenske prosvete.
Uvodni del programa, ki ga je po-
vezovala Giorgina Piščanc, so pri-
reditelji zaupali bratoma Zuliani,
pianistu Maxu iz razreda GM
prof. Tamare Ražem Locatelli in
violinistu Vanji iz razreda GM Ar-
R
  raga Mira, ko so nam vaši sorod-
niki sporočili, da je zadnje dni
decembra 2015 v Domu za osta-
rele v Vipavi, kjer ste zadnji čas prebivali,
prenehalo biti vaše plemenito srce, sem
se nehote zamislil, kako odhajajo naše
trdne korenine, ki so toliko dale za našo
narodno skupnost, za življenje naše do-
mače skupnosti ter za skrb rojanske cer-
kvene skupnosti, od koder izhajajo vaše
korenine. V prvi vrsti pa sta bila vaša
skrb in delo pri tržaški Slovenski Vincen-
cijevi konferenci, kjer ste še zlasti v zad-
njem času bili nenadomestljiv član vod-
stva.
Ko sem vas
spoznal v le-
tih 1971,
1972 kot
vodja računovodstva naše organizacije,
v času ko sem več let vodil poletno ko-
lonijo otrok Vincencijeve konference v
Karniji, je postalo naše sodelovanje vsa-
kodnevno, čeprav na razdaljo. To je zah-
tevalo še posebno pozornost, saj je bila
kolonija večje finančno breme za orga-
nizacijo in vi ste bili v tem še posebno
pripravljani, saj ste bili dolgo let zapo-
sleni na računovodskem uradu pri
tržaški trgovinski zbornici. Čeprav ste di-
plomirali na učiteljišču, ste se zaposlili
kot uradnica. Približali ste se Slovenski
Vincencijevi konferenci z namenom, da
bi sodelovali tudi na ka-
ritativnem področju in
tu delovali, dokler vam je
zdravje dopuščalo. Z vso
vnemo ste skrbeli in po-
magali vsakomur, ki je
potrkal na ta vrata, saj
kot dobri kristjan niste
mogli odreči pomoči po-
trebnim in bolnim.
Ob letnem pregledu dela
Vincencijeve konference
se oziramo na prehojeno
pot, na današnje razmere
in na vizijo karitativnega
dela v prihodnosti. “Uboge boste imeli
vedno med seboj”, je poudaril Jezus in s
tem nakazal stalno potrebo pomoči in
darovanja za druge. Tega se je naša Mira
dobesedno držala pri svojem delu.
V sredo, 10. februarja 2016, smo se od
vas poslovili na tržaškem pokopališču in
vas še zadnjič pozdravili.
Z vašim odhodom, draga
Mira, bo v naših vrstah
nastala občutena prazni-
na, ki je ne bo lahko za-
polniti. Zato se vam tukaj,
ob odprtem grobu, iskre-
no zahvaljujem, tudi v
imenu Slovenske Vincen-
cijeve konference, za vse
vaše delo in prizadevnost
na karitativnem področju
in vam zagotovim, da se
vas bomo s hvaležnostjo
spominjali in prosili Vse-
mogočnega, da vas sprej-
me v svoje kraljestvo. Sorodnikom pa, v
imenu Konference, izrekam globoko
sožalje.
AS
D
  Vrabčevo Zdravljico in z večje-
zičnimi napevi, Montanaro, dal-
matinsko Ružo crveno in Kolom,
so pevci Noneta Primorsko iz Mačkolj
pozdravili razstavo slikarja Aleksandra
Pece v miljskem muzeju Cara' prejšnji
petek, na predvečer miljske Prešernove
proslave, ki je bila v soboto v gledališču
Verdi. Društvo Slovencev miljske občine
Kiljan Ferluga si je letos zamislilo večpla-
stno dogajanje za praznovanje dneva
slovenske kulture. Zadnji dogodek ob tej
razstavi bo v soboto, 5. marca, ko bo v
muzeju Cara', ob udeležbi slikarja, pred-
stavitev zadnjega truda naše najzname-
nitejše prevajalke Jolke Milič, in sicer
dvojezične antologije sodobne sloven-
ske lirike POEZIJA - bla, bla, bla od A
do...? - POESIA - bla, bla, bla, dalla A al-
la...? 
Trojna prešernova proslava
Ob znanem Pavčkovem verzu “Vsak člo-
vek je zase svet, / čuden, svetal in lep” je
potekala šesta skupna Prešernova prosla-
va treh obmejnih dru -
štev, DSMO K. Ferluga
Milje, KD Istrski grmič
Škofije in KD Hrvatini, ki
že več let sodelujejo še pri
drugih dogodkih. Pred-
sednica gostujočega dru -
štva iz Milj (proslava po-
teka izmenično vsakič v drugem dru -
štvu) Isabella Marega je napoveda-
la program in poudarila plodno
večkulturno okolje obmejne stvar-
nosti, kjer naj bi bile meje pre-
sežene in naj bi tudi mladi roda
erasmus odigrali povezovalno vlo-
go. V sozvočju s tem je bil slavno-
stni, nič kaj retorični govor pred-
sednice (v. d.) ZSKD Živke Persi, ki
je izbrala za moto verz iz Zdravljice
“ki smo se zbrat'li, ker dobro v srcu
mislimo” in čestitala prijateljske-
mu duhu ob meji, kjer je beseda
drugega tudi naša.
Kulturni program je bil tako rekoč
medgeneracijski. Uvedel ga je
mešani pevski zbor Adriatic Hrvatini, ki
ga vodi Mario Petvar s tradicionalnim
izborom zborovskih skladb; mlajši izva-
jalci, flavtistka Lucia Jankovski, kitari-
stka Karen Klobas in harmonikar Mitja
Tull iz Milj, so podarili publiki prijetne
utrinke klasične in tangovske glasbe,
mlajša Kristina Čok s Škofij pa sodobno
popevko. Za recital poezije iz klasične
zbirke Pesmi štirih iz leta 1954 (Kajetan
Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril
Zlobec) so poskrbeli mlajši in starejši re-
citatorji društev Istrski grmič in K. Fer-
luga, ki že več let sodelujejo ob tej pri-
ložnosti. Najlepšo novost pa so predsta-
vljali obiskovalci tečaja slovenščine pri
DSMO K. Ferluga, ki so pod vodstvom
učiteljice Kristine Ličen pripravili en-
kratno recitacijo Povodnega moža.
Aleksander Peca - Vloga Podob
Do nedelje, 13. marca, so na ogled v mil-
jskem muzeju sodobnih umetnosti Ca-
ra' sugestivne, skoraj metafizične slike
Aleksandra Pece. Solkanskega slikarja je
ob odprtju razstave Vloga Podob pred-
stavil kritik Joško Vetrih, ki ga dobro
pozna in ceni, saj je že postavil njegovo
odmevno razstavo v goriškem Kultur-
nem domu. Peceve slike, ki izhajajo iz
sveta risank in mang, filmov in reklam-
nih plakatov, predstavljajo unikum na
slovenskem slikarskem obzorju. Njegova
uprizoritev značilnih tele-
snih kompozicij in obvlado-
vanje izraznih sredstev
kažeta na leta njegove for-
macije na beneški akademi-
ji, ko so se še drugi predstav-
niki njegove generacije nav-
duševali za bojevite in gla-
murozne zgodbe japonskih
pismenk.
Peca pa je to povezal s tradi-
cijo evropskega slikarstva,
in sicer baroka, kot navaja
Vetrih, npr. francoskega
dvornega slikarja Ludvika
XIV. Hyacintha Rigauda ali
Caravaggia; na miljsko odprtje je Peca
prinesel prav samoportret, ironično iz-
delan po maniri Rigauda. In tudi marsi-
katero delo v miljski izložbi kaže na izre-
den, pretiran “caravaggiovski” realizem,
ki skoro meji na ameriški fotorealizem.
To je pravzaprav njegova slogovna zna -
čilnost, saj mite, simbole, fetiše, tudi de-
viacije in perverzije, naše sodobne
družbe, denimo japonske najstnice v
ličnih oblačilih, samurajske vojščake in
vojščakinje, kamikaške letalce, Aleksan-
dru Peci uspe z ironijo in s sočustvovan-
jem prevrednotiti ter spremeniti v izzi-
valne priložnosti za razmislek o našem
“tu in sedaj”. Posnetki njegovih slik so
tudi vidni na spletni strani: www. alek-
sanderpeca. com.
Prešernove proslave v Verdiju in tudi od-
prtja razstave se je udeležila miljska
podžupanja in odbornica za kulturo
Laura Marzi, ki je uvedla odprtje v ime-
nu občinske uprave, glavne prirediteljice
razstave. Poleg nje so nastopili predsed-
nica Isabella Marega in Davorin Devetak
za društva K. Ferluga, Juliet in Hišo
umetnosti iz Trsta, ki so soorganizirali
razstavo, dirigentka Noneta Primorsko
Aleksandra Pertot in Cristina Urizio z
miljske kmetije Vigna sul mar, ki je pred-
stavila degustacijo krajevnih vin, malva-
zije, refoška, merlota in sauvignona. Raz-
stava bo odprta od torka do petka, od 17.
do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. in
od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do
12. ure. Info: tel. 0403360340, ufficio.
cultura@comunedimuggia. it, www.
benvenutiamuggia. eu.
DavDev
Z
Dan slovenske kulture
Prešeren v Miljah
nekoliko drugače
Gospa Mira Bole ob njeni 90-letnici v družbi
prijateljev Slovenske Vincencijeve konference
V spomin na rojansko rojakinjo
Ob pogrebu Mire Bole
mina Šeška. Glasbenika sta se v
duu preizkusila v izvedbi Dvora-
kove Sonatine za violino in klavir
v G-duru (op. 100), Max Zuliani
pa se je najprej predstavil z Ra-
chmaninovo Etudo-Tableaux
(op. 33, št. 7). Na oder je nato sto-
pil Mladinski zbor Emil Komel iz
Gorice pod vodstvom Davida
Bandlja. Občinstvu je predstavil
niz pesmi, ki sodijo v slovensko
umetno in ljudsko zakladnico.
Lepo je izzvenel tudi duo, ki sta
ga sestavljala tenorist Marko Ko-
bal in citrar Tomaž Plahutnik, ki
sta se prav tako preizkusila v
prisrčnem nizu slovenskih ljud-
skih pesmi. Sklepni del programa
so prireditelji zaupali Mladinski
vokalni skupini Anakrousis, ki jo
vodi zborovodja Jari Jarc. Spored
skladb pevskega sestava, ki sode-
luje z Glasbeno matico, je zajel
tudi sodobno glasbeno tradicijo,
segel pa je tudi po železnem re-
pertoarju slovenske glasbene tra-
dicije.
Igralec pri Radijskem odru To-
maž Susič je prisotnim ponudil
splet nekoliko manj poznanih
Prešernovih poezij, slavnostni
govornik, letošnji prejemnik
Bloudkove plakete, Renato Što-
kelj, pa je izhajal iz življenja in
dela našega velikega pesnika, da
bi razmišljal tudi o sedanjem po-
ložaju slovenske narodne skup-
nosti v Italiji.
Čeprav je bil govornik kritičen
do pesnikovega ravnanja z lastno
družino, je Prešernova narodno-
stna drža zgledna! Besedni umet-
nik se namreč ni upognil pred
oblastjo in je trmasto vztrajal pri
negovanju slovenskega jezika in
narodne pripadnosti in je s tem
bistveno pripomogel k nastanku
slovenske narodne zavesti. “Mi-
slim, da bi morala ta njegova
drža biti tudi danes zgled za vse
nas bodisi v matici bodisi v
zamejstvu”, je dejal. Na
obeh straneh slovenskega
etničnega prostora bi potre-
bovali “več poguma in
odločnosti pri izpostavljan-
ju naše narodne pripadnosti
v vseh vidikih javnega in
privatnega življenja. S tem
bi povečali našo vidljivost v itali-
janskem okolju, kar je posebno
pomanjkljivo predvsem v me-
stu”, je dejal Štokelj in predlagal
nekaj konkretnih korakov v to
smer. Prav bi namreč bilo, da bi
se potegovali: za ponovno prido-
bitev potujčenih slovenskih
imen in priimkov; za izposta-
vljanje – poleg italijanskih - tudi
slovenskih nazivov v trgovinah,
gostilnah, uradih, pisarnah in
ambulantah; za sproščeno govor-
jenje našega jezika v javnosti; za
uporabo slovenske verzije oseb-
nih dokumentov. “To je le nekaj
primerov pričevanja naše prisot-
nosti v našem zamejstvu, za ka-
tere sta potrebni samo odločnost
in dobra volja”! Razmišljal je na-
to tudi o svojem poklicu, to je o
družinskem zdravniku, ki mu je
omogočal in mu še danes omo-
goča kapilaren pregled nad
zdravstvenim in splošnejšim do-
gajanjem v naši skupnosti.
“In prav jezik je zelo pomembna
komponenta komunikacije in
dobrega stika z ljudmi. Če se člo-
vek lahko izraža v materinem je-
ziku, še posebno, če slabše obvla-
da uradni, v našem primeru ita-
lijanski jezik, je to bistvenega po-
mena za dober in konstruktiven
odnos z zdravnikom. Dobro
medsebojno poznanje in odkrit
pogovor med pacientom in
zdravnikom je večkrat bolj po-
membno od še tako razvite
zdravstvene tehnologije”, je dejal
in grenko ugotavljal, da tudi lik
slovenskega družinskega zdravni-
ka v našem mestu in okolici iz-
ginja. “V zadnjih desetih letih se
je število slovenskih zdravnikov,
ki ordinirajo v mestu, razpolovi-
lo. Preostane nas, če se ne mo-
tim, samo še pet, od katerih bo-
mo v prihodnjih 3-4 letih vsaj tri-
je odšli v pokoj, tako da ne bo -
najkasneje čez deset let - nobene-
ga slovenskega domačega zdrav-
nika več v mestu. Na Krasu je si-
tuacija podobna, če ne še slabša”.
Ne glede na osebne izbire naših
mladih, ki se po študiju medicine
raje odločajo za posebne specia-
lizacijske veje, kot pa to, da po-
stanejo družinski zdravniki, pro-
blem ostaja. “Želel sem ga tu iz-
postaviti, dati v premislek, predv-
sem v upanju, da bo ta apel padel
na rodovitna tla in da bodo tudi
v prihodnje naši ljudje stopili do
domačega zdravnika in imeli
možost pogovoriti se v materi-
nem jeziku”, je sklenil.
IG
(več fotografij na www.noviglas.eu)
  Prešernova proslava
Doživet in večplasten kulturni
dogodek je navdušil!
DRUŠT VO ROJANSKI MARIJIN DOM 
Renato Štokelj (foto dpd)
Citrar Tomaž Plahutnik in tenorist Marko Kobal (foto IG)
Tržaška 25. februarja 2016 11
Obvestila
Slovensko pastoralno središče
vabi na predavanje župnika in
dekana pri sv. Jakobu msgr.
Rober ta Rose na temo o
družinski sinodi v Rimu, ki bo v
sredo, 2. marca, ob 19.30 v
Šentjakobskem kulturnem
domu v ul. Concordia 8.
Bogoslužni spored v Rojanu:
vsak petek ob 16. uri križev
pot;  ura češčenja pred
Najsvetejšim: 9. ,  10.,  11.
marca, od 16. do 17. ure; 20.
3. 2016 oljčna nedelja: ob 9.
uri: blagoslov oljk in sv. maša z
branjem Kristusovega trpljenja.
Prenos po radiu Trst A; 24. 3.
2016 veliki četrtek - ob 17. uri:
sv. maša zadnje večerje; 25. 3.
2016 veliki petek - ob 17. uri:
branje Kristusovega trpljenja,
češčenje križa in obhajilo - zbor
poje postne pesmi; 26. 3.
2016 velika sobota: priložnost
za sv. spoved od 16.30 dalje -
na razpolago bo več
spovednikov;  27.  3.  2016
Velika noč - ob 9. uri: slovenska
sv.  maša in blagoslov
velikonočnih jedi. Prenos po
radiu Trst /A; 28. 3. 2016
velikonočni ponedeljek: ob 9.
uri sv. maša.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
darujejo: Jadranka Sedmak 10
evrov, Lidija Godnik 20 evrov,
I. K. 10 evrov.
Za Društvo Rojanski Marijin
dom Anica Maver daruje 20
evrov.
Za rojansko Vincencijevo
konferenco daruje N. N. 50
evrov.
S 1. strani
“Radijska igra ...”
Dolga in bogata preteklost
Po uvodnih pozdravih predsed-
nika RO Marjana Jevnikarja je
Lučka Peterlin Susič predstavila
zgodovino ustanove. Spregovori-
la je o povojnem obdobju, ko je
skupina zanesenjakov pod men-
torstvom že iz-
kušenega gledališčni-
ka Jožeta Peterlina
ustregla potrebi slo-
venskih ljudi, ki so
po fašistični dobi ko-
maj čakali na kleno
zborno slovensko be-
sedo. Ta je segla do
njih tudi zaradi priza-
devanja Radijskega
odra, ki je le mesec
dni po ustanovitvi
slovenske radijske po-
staje s strani zavez-
niške vojaške uprave
v živo zaigral prvo
igro. In ravno neposredno igranje
v eter predstavlja prvo obdobje
RO, o katerem pričajo le besedila,
ne pa posnetki. Za to je bilo po-
trebno počakati na leto 1955. V
70. letih so v RO prinašali
osvežitev odlični gostujoči
režiserji (npr. Balbina Baranovič
Batellino, Mirko Mahnič, Žarko
Petan, Mirč Kragelj, Majda
Skrbinšek, Jože Babič, Joško Lu-
keš, Janez Albreht, Janez Povše in
Gregor Tozon). Leta 1976 velja za
prelomnico v delovanju RO. Ne-
nadna smrt prof. Peterlina in re-
forma državnega radia in televi-
zije, ki je zmanjšala sporede z
dramsko ponudbo, sta silila radij-
sko-dramsko družino v druge iz-
bire. Birokratske težave so obe-
nem onemogočile RO, da bi še
naprej izvajal svojo dejavnost v
radijski hiši, kjer je do tedaj go-
stoval oz. deloval. Nov dom je RO
našel leta 1991, ko so prav v pro-
storih na Donizettijevi ustanovili
Studio Trak. V zadnjih desetletjih
je ustanova prikrojila svoje delo
novim razmeram, tako da je
razširila pahljačo svojih dejavno-
sti: jedro ostaja radijsko igranje, k
temu gre prišteti še vrsto tečajev
lepe govorice, že tradicionalno
ponudbo Gledališkega vrtiljaka,
sinhronizacijo risank, priredbe
pravljičnih uric, udejstvovanje
članov igralske družine v sklopu
raznih kulturnih prireditev.
“Naša skrb je še vedno usmerjena
v kultiviranje lepega slovenskega
govora”, je dejala Lučka Susič, ki
je ob koncu izpostavila še četve-
rico imen, ki so v preteklosti ime-
li ključno vlogo pri delovanju in
samem ohranjanju Radijskega
odra: to so poleg prof. Peterlina
še Lojzka Lombar, Marjana Pre-
peluh in Matejka Peterlin.
Niz prireditev
Srečanje na sedežu RO je bila obe-
nem priložnost, da so pristojni
razčlenili niz prireditev, s kateri-
mi bodo obeležili jubilej ustano-
ve. Maja Lapornik je napovedala
razpis natečaja za izvirno radijsko
igro na žensko tematiko: zmago-
valce bodo razglasili junija. Do
poletja se bodo nadaljevale tradi-
cionalne dejavnosti RO, sicer
okrepljene zaradi jubilejnega
praznovanja, in sicer Tečaj lepe
govorice in aktivnost Male gleda-
liške šole Matejke Peterlin. Julija
bo na vrsti oddaja v živo na Radiu
Trst A, ko bodo obeležili 70-letni-
co prve oddaje RO v živo. Okto-
bra 2016 pa bo v Narodnem do-
mu Posvet o slovenski radijski igri
in nagrajevanje natečaja za radij-
sko igro. Vrh praznovanj pa bo
29. januarja 2017, ko bo RO s
slavnostno akademijo ob dnevu
slovenske kulture praznoval svoj
jubilej. Radijski glas bo v poletnih
mesecih prihodnje leto imel tudi
ključno vlogo na Večerih pod Ta-
brom v sklopu gledaliških
večerov ob Marijinem svetišču.
Anka Peterlin je na tiskovnem
srečanju podrobneje spregovorila
o natečaju za izvirno radijsko
igro, ki je posvečena zaslužni čla-
nici RO, Marjani Prepeluh.
Natečaj
Anka Peterlin je poudarila, da je
natečaj namenjen izvirni in še
neobjavljeni radijski igri na žen-
sko tematiko v poljubni dramski
obliki. Igra naj ne traja več kot 40
minut. Predvidene nagrade so tri:
prva znaša tisoč evrov, druga 800
evrov, tretja 500 evrov. RO bo na-
grajena dela uvrstil v svoj pro-
gam, prav tako si pridružuje pra-
vico, da v svoj spored vključi tudi
morebitna priporočena dela. Be-
sedilo v dveh tipkanih izvodih
(format A4) je treba poslati do 15.
maja 2016 na naslov: Radijski
oder, ul. Donizetti 3, 34133, Trst.
Rokopisi morajo biti opremljeni
samo z geslom ali šifro, medtem
ko naj bodo točni podatki o av-
torju (ime, priimek, naslov, elek-
tronska pošta in telefon) zaprti v
kuverti, opremljeni z istim ge-
slom ali šifro.
Brošure
Manica Maver je
spregovorila o dveh
dragocenih in po-
datkov polnih
brošurah, ki so v
preteklosti obe-
ležile 20-letno zgo-
dovino RO in nato
še njegovo polsto-
letno preteklost. Ta
verzija bo za to pri-
ložnost posodoblje-
na s podatki zad-
njih dvajsetih let.
Lepa igralska skupi-
na
Osebno pričevanje pa je prinesla
Marjetica Puntar, ki je pred ne-
davnim spet začela sodelovati z
RO po tridesetletnem premoru.
Spomnila se je zanosa, s katerim
je prof. Jože Peterlin tudi na po-
dlagi bralnih vaj svojčas uvajal
mlajše generacije v čarobni svet
radijske igre.
Gospa Puntarjeva je namreč ena
izmed 228 glasov, ki so v sedmih
desetletjih (točneje do leta 2013)
oblikovali ustvarjalno delo RO.
Danes šteje igralska skupina 30
članov. V letih so se pri RO izo-
blikovali tudi številni predstavni-
ki zamejskega igralskega in časni-
karskega sveta. “Tudi to naj bo v
razmislek tistim, ki zmotno mi-
slijo, da je radijska igra staromod-
na čaršija preteklosti”, je dejala
Lapornikova. Postregla je s podat-
kom, da ohranja tovrstna igralska
zvrst drugod po Evropi kljub
prvenstveni vlogi televizijskih in
spletnih medijev še vedno dosto-
janstven nivo, ne nazadnje tudi v
Sloveniji. “Radijska igra je še ved-
no prostor intime in miru”!
  irša skupnost od Sv. Ivana
v Trstu in mnogi prijatelji
in znanci so se v soboto,
13. februarja, poslovili od pril-
jubljene učiteljice in znane kul-
turne delavke Hedvike Kavčič
Kandut, ki je um-
rla v nedeljo po-
noči v katinarski
bolnišnici. Po-
grebno mašo v
župnijski cerkvi je
vodil domači ka-
plan za slovenske
vernike, g. Milan
Nemac, ki je v svo-
ji homiliji pove-
dal, da je rajna go-
spa Hedvika do-
sledno, dejavno in
pokončno živela
svojo narodno in
versko pripadnost.
Orisal je njeno
življenjsko pot, kako je iz rodne-
ga Tolmina, kjer se je rodila kot
zadnja v družini devetih otrok
očetu gozdarju in mami šivilji,
prišla v Gorico, kjer je maturi-
rala na učiteljišču leta 1946. Kot
navdušena učiteljica je nato
službovala na Tržaškem, se leta
1958 poročila in ustvarila
družino s pravnikom in profe-
sorjem Jakobom Kandutom iz
Ukev. Gospod Nemac je pouda-
ril njeno srčno zapisanost
učiteljskemu poklicu, ki ga je
doživljala kot svoje poslanstvo
in je prav zaradi tega povsod,
kjer je poučevala, se pravi v
Š Šempolaju, Križu, Škednju inpri Sv. Ivanu, med svojimi učen-ci pustila globoko sled. Rada je
imela otroke in jim skušala po-
magati tudi v primeru družin-
skih težav.
Prav pri Sv. Ivanu,
kjer je živela z
družino, je rajna
učiteljica Hedvika
delovala tudi kot
prosvetna delav-
ka. Zlasti je bila
dejavna v Mariji-
nem domu in
dolgo let je z dru-
gimi svetoivan-
skimi kulturnimi
delavci skrbela za
prirejanje in obli-
kovanje različnih
dogodkov in gle-
daliških predstav
na tem odru.
Slovo od rajne učiteljice je bilo
res občuteno, saj so jo ljudje
imeli radi in jo zelo spoštovali.
Med pogrebno mašo je na koru
ubrano pel mešani cerkveni
zbor pod vodstvom Ivana Žerja-
la in ob orgelski spremljavi Eve
Dekleva. Od rajnice pa so se so-
rodniki in prijatelji poslovili na
vaškem pokopališču v Mavhin-
jah.
Sinu Marku, hčerki Mirjam in
njeni družini ter rejencu Robiju
ob tej hudi izgubi izrekamo glo-
boko občuteno sožalje v imenu
uredništva in uprave našega
tednika.
Od tega sveta se je poslovila znana učiteljica
V spomin Hedviki
Kavčič Kandut
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ 
KOMORNI ZBOR DEKOR
NA RAMENIH VELIKANOV
Bachove partiture 
Baročni moteti in sodobne zvočne miniature
Domen Marinčič (violon)
Tomaž Sevšek Šramel (orgelski pozitiv, orgle)
dirigent Sebastjan Vrhovnik
nedelja, 28. februarja 2016, ob 20.30
cerkev sv. Ivana
Vabljeni!
“Trst je naš”! je navadno odziv,
ko moji zamejski prijatelji na
kakšnih počitnicah na Hrva škem
povedo turistom iz Slovenije, da
prihajajo “izza meje”. Zakaj je
“naš”, je za večino kontinental-
cev (torej vzhodno od Nanosa)
navadno že vprašanje, ki zahteva
druženje dolgo v večer na terasi
ob glasbi dalmatinskih klap.
Ne želim se skrivati za izgovori,
da sem obe Rebuli (Alojza in
Alenko) brala že, preden sem se
preselila “za mejo”. Še pred nekaj
leti sem spadala v tisto večino slo-
venskih mladih odraslih, katerih
znanje o zamejskih Slovencih v
Italiji se ustavi na Fernetičih. Če
vemo še to, da so znani zamejci
Igo Gruden, Boris Pahor, Miro-
slav Košuta, Ylenia Zobec, An-
drea Massi in Lepa Vida, se na-
pihnjeno štejemo k intelektualni
eliti.
Iskreno se sama s heterogenostjo
slovenskega zamejstva v Italiji ni-
sem kaj pretirano ukvarjala vse
do izpita o slovenskih narečjih,
ko je bilo treba pokukati kar krep-
ko čez zahodno mejo. Razočara-
na sem ugotovila, da “zverinice
iz Rezije”, kot je bil tudi naslov
priljubljene lutkovne risanke iz
mojega otroštva, niso govorile
čisto nič podobno tistim posnet-
kom, ki sem jih kot študentka vsa
osupla poslušala na predavanjih
in ugotovila, da razumem … no,
nekaj malega več kot nič.
Naj bo moje otroštvo tudi opra-
vičilo mojemu najbolj zgodnje-
mu prepričanju, da so Beneški
fantje, katerih Rdeči cvet mi je še
danes ljub, zagotovo iz Benetk,
torej je to mesto absolutno del
slovenskega zamejstva in del
naših zgodovinsko-teritorialnih
teženj. Moje mnenje (bila sem
stara manj kot deset, razumite) je
še dodatno podkrepila informa-
cija, da menda Benetke stojijo na
“slovenskih borih”. Ni kaj, tudi
to mesto je “naše”!
Kot najstnikom s statusom mla-
dih voznikov nam je z bratom in
sestro kdaj pa kdaj od staršev
uspelo “nažicati” avto tudi za ta-
kooo dolgo vožnjo, kot je tista do
morja. Ko smo v času cestnin še
iskali bližnjice od Ljubljane navz-
dol, sem na zemljevidu prese-
nečena ugotovila, da so najbližje
plaže v resnici drugje, kot so tiste
v Kopru. Ko sem omenila
staršem, da gremo v Sesljan, se je
oče odhrkal. Zaupal mi je tra-
gično zgodbo, kako se je moj bra-
tranec med sobotnimi nakupi v
ozkih enosmernih tržaških uli-
cah nekoč tako izgubil, da so mi-
slili, da se ne bo vrnil nikoli več.
Naj ne iščem težav, da se mi ne
zgodi kaj podobnega, da me ne
bo zasledoval kakšen zmešan
fiat! Da mislimo njegovi otroci
iti v varno zamejstvo, kjer seveda
vsi vozijo po pravilih in omejit-
vah, na to ni pomislil:)
Ker se je pogovor vlekel predolgo,
morje pa se je hladilo, smo soro-
jenci obljubili, da gremo v Izolo.
V resnici smo se ustavili na krat-
kem plezanju na Napoleoniki in
nato skočili še proti Sesljanu.
Starši ne berejo Novega glasa, to-
rej je moja izpoved varna. Sestra
se je takrat navdušila nad zamej-
skimi plezališči in zamejskimi
plezalci, sama pa sem to strast od-
krila nekoliko kasneje. A zametki
so bili položeni.
Ko sem se kot gimnazijka zalju-
bila v Srečka Kosovela, sem si pri-
segla, da bom nekoč živela na
Krasu. Beseda slej ko prej postane
meso – pozabila pa sem definira-
ti, KJE točno na Krasu, in burja
me je odnesla čez mejo.
Literati znajo šokirati. Težko
opišem svoje presenečenje, ko
sem se prvič peljala v Gorico mi-
mo Doberdoba. Dejstvo, da je
kraj več kot “slovenskih fantov
grob”, mi je vzelo sapo. Na tistem
mestu sem (spet) okregala lastno
mentalno vrtnarstvo. Prežihov
Voranc je ta kraj povzdignil do
takšnih mitičnih razsežnosti, da
sem bila popolnoma šokirana, da
je Doberdob kraj, dostopen z av-
tomobilom – in to naseljen! Celo
jezero ima. Takšno, ki kdaj je in
ga kdaj ni! Dobro novico sem
zaupala vsem prijateljem v Slove-
niji:)
A naj prvi vrže kamen tisti, ki je
brez greha. Kot Štajerki mi gredo
lasje pokonci (ker so precej dolgi,
efekt ni zanemarljiv), ko mi ob
podatku o mojem poreklu v za-
mejstvu skoraj vedno povedo, da
sem verjetno iz “totega” Maribo-
ra (nisem, to ni edini kraj na Šta-
jerskem) in da verjetno poznam
Zahovića (ne, ga ne, niti ni moj
sosed). Nato si prislužijo preda-
vanje o tem, kako je ta najbolj
geografsko in narečno heteroge-
na regija še kaj več, kot le tista
“slepa pega vzhodno od Ljublja-
ne”. Navadno po pol ure opazim,
da za mizo sedim sama …
Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo 
prispela po skrivnostnih poteh ljubezni
KRASNI KRAS (2)
B
a
rb
a
ra
 F
u
ži
r
“V Doberdobu je jezero!” ali koliko v
Sloveniji v resnici poznamo zamejstvo
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
v sodelovanju z  ZVEZO PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, 
ZSKD TRST-GORICA-VIDEM, ZSKP - GORICA
in JSKD REPUBLIKE SLOVENIJE
vabi na
KONCERTA REVIJE
PRIMORSKA POJE 2016
v petek, 26. februarja, ob 20. uri 
v Marijinem domu v ul. Risorta
bodo nastopili: Klapa Planta, ŽeVS Vanda Križaj, 
Fantje s'pod velba, Barški oktet, MePZ Zdravko Munih, 
MoPZ Razpotje in MoPZ Lijak 1883 - Vogrsko;
v nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri 
v cerkvi Povišanja Sv. Križa v Križu
se bodo predstavili: Združeni zbor ZCPZ, MePZ
Divača, MePZ Postojna in Komorni zbor Ipavska.   
Anka Peterlin, Marjetica Puntar, Marjan Jevnikar, 
Maja Lapornik, Lučka Susič in Manica Maver (foto damj@n)
Videmska / Tržaška25. februarja 201612
Stoletnica rojstva duhovnika Cerneta in Prešernova proslava
Kanalskodolinski Slovenci
stopajo na dan
  o že zdavnaj ustaljeni nava-
di poteka vsakoletni sloven-
ski kulturni praznik v Ka-
nalski dolini zadnji petek meseca
februarja. Združenje Don Mario
Cernet, Slovensko kulturno sre-
dišče Planika in Glasbena matica
- šola Tomaž Holmar ga letos spet
organizirajo skupno v petek, 26.
februarja, ob 19. uri v kulturnem
centru.
Program je zelo pester. Nastopili
bodo otroci iz osnovnih šol v Ka-
nalski dolini; otroci in mladostni-
ki, ki obiskujejo tečaje slovenskega
jezika pri SKS Planika; gojenci Gla-
sbene matice - šola Tomaž Hol-
mar in Glasbene matice Gorica;
učenci Glasbene šole Emil Komel
iz Gorice; žabniška skupina Doga-
nîrs z narodno-zabavno glasbo ter
moški pevski zbor Triglav z Bleda.
Iz Urada za Slovence v zamejstvu
in po svetu so napovedali, da bo
ob tej priložnosti spregovoril mi-
nister za Slovence v zamejstvu in
po svetu Gorazd Žmavc. Soorga-
nizatorji pa napovedujejo, da bo-
sta prireditev popestrila še poseb-
na gosta, in sicer ljubljanski bari-
ton Ivan Andres Arnšek ter citrar
Tomaž Plahutnik. Letošnji sloven-
P ski kulturni praznik v Kanalski do-lini bo pod pokroviteljstvom obehkrovnih organizacij, SSO in SKGZ,
ter Urada za Slovence v zamejstvu
in po svetu.
V petek, 19. februarja, so v Žabni-
cah na dan pred stoletnico rojstva
pokojnega župnika Maria Cerneta
oživili spomin nanj. V farni cerkvi
svetega Egidija v Žabnicah so dvo-
jezično somaševali domači žup-
nik msgr. Dionisio Mateucig,
ukovški župnik g. Mario Gariup
in msgr. Marino Qualizza, ki je o
liku Cerneta tudi spregovoril.
Izpostavil je, da je po prvi svetovni
vojni veliko beneškoslovenskih
duhovnikov službovalo v Kanal-
ski dolini. Omenil je g. Boža Mon-
kara, g. Miho Dorboloja, g. Ivana
Gujona, g. Jožefa Simiza, msgr. Za-
harijo Succaglio in današnja dva,
msgr. Dionisia Mateuciga in g.
Maria Gariupa.
Mario Cernet je bil iz Čarnega var-
ha v občini Podbonesec. Bil je
župnik v Žabnicah in rektor na
Višarjah od leta 1962 vse do svoje
smrti leta 1984. Potrudil se je za
višarsko svetišče, ga olepšal ter si
prizadeval, da bi le-to ostalo v ro-
kah slovensko govorečih duhov-
nikov. Za ohranjanje slovenske
kulture v Žabnicah se je večkrat
pozanimal za raznolike dejavnosti
in se je tudi večkrat izpostavil za
ohranjanje rabe slovenščine v cer-
kvenem življenju. Za svojo an-
gažiranost za slovensko kulturo je
pogosto doživel neprijetnosti.
Proslavo ob stoletnici so glasbeno
spremljali in popestrili Cerkveni
pevski zbor iz Žabnic, Cerkveni
pevski zbor iz Ukev in Višarski ok-
tet, ki so peli med mašo oziroma
po njej. V sklopu prireditve so tudi
blagoslovili dvojezično spomin-
sko ploščo, ki bo postavljena na
zunanjo steno cerkve svetega Egi-
dija – prav tako kot druge plošče v
spomin na druge tamkajšnje za-
služne duhovnike. Na njej piše:
“Don Mario Cernet, dobri pastir
in človek, je neutrudno skrbel za
žabniško faro ter obranil in ohra-
nil slovenski jezik in svetišče na
Sv. Višarjah z romarsko potjo treh
dežel”.
Prireditev ob stoletnici rojstva du-
hovnika Cerneta je Združenje
Cernet organiziralo v sodelovanju
z Združenjem Don Evgen Blan-
kin.
Luciano Lister
  red nedavnim je bila An-
gela Tomasetig ponovno
potrjena za predsednico
društva Srebrna kaplja, ki šteje
približno 140 članov. Predsedni-
ca, katere želja je, da bi se
društvo nekoliko pomladilo in
P bi k njemu pristopili tudi boljmladi ljudje, nam je orisala deloin načrte društva v letošnjem le-
tu.
Angela Tomasetig, kaj je
društvo Srebrna kaplja?
To je društvo, ki združuje be-
neške upokojence in druge, ki se
čutijo Slovenci. Vsi smo naveza-
ni na naše doline, na korenine,
jezik in kulturo.
Na kakšen način in s katerimi
pobudami želi vaše društvo
ovrednotiti domačo sloven-
sko kulturo in navade?
Mi podpiramo dogodke, ki jih
pripravljajo druga društva, tako
da z njimi sodelujemo. Najbolj
si prizadevamo nuditi pomoč
dvojezičnemu vrtcu v Špetru in
Sovodnji. Hodimo pomagat oz.
gojit ta “vrt”, pripovedovat otro-
kom o starih domačih navadah.
Vsako leto naredimo z otroki tu-
di “krušace”- hlebčke za vse sve-
te, “žakjace” za sv. Miklavža, da
se tudi sami naučijo, tako da te
navade ne gredo v pozabo in bo-
do vedeli, kaj smo mi delali, ko
smo bili majhni. Jeseni pečemo
kostanj na bregu. Lani smo bili z
otroki osnovne šole pri Ofijane,
Z 9. strani / Govor Jerneja Ščeka
Potrebujemo ljudi, ki bi
prenašali vero v človeka …
   prašujem pa se, ali res
vemo, kaj, zakaj in
čemu v enoletnem
razmiku častimo slovensko kultu-
ro? Ali vemo, kaj vse je kultura in
– bolj pomembno – kaj to ni? Kaj
nam pomeni, biti kulturni”?
S tem uvodnim vprašanjem je Jer-
nej Šček, slavnostni govornik na
Prešernovi proslavi Društva slo-
venskih izobražencev, nagovoril
občinstvo Peterlinove dvorane, ki
ga je nato popeljal v resno in
razčlenjeno razmišljanje o tem,
kaj kultura v sedanjem ‘razvode-
nelem’ sistemu vrednot in
pričakovanj pomeni. “Kultura je
v najbolj univerzalnem, torej naj-
globljem, najbolj konkretnem
smislu agens, formalni vzrok člo-
veškega delovanja v smeri lepega
in dobrega. Njeno nasprotje ni,
kot bi pričakovali, vse, kar je na-
ravno, neobdelano, divje”, pač pa
“zlo, škodoželjnost, preračunlji-
vost, izkoriščanje, avtomatizem”,
je dejal slavnostni govornik in se
nato usmeril v svet mladih, ki
imajo sicer na voljo “paradoksni
vse”, ki ga sestavljajo “informaci-
je, blagostanje, topla oblačila in
polne pomnilne kartice”, nimajo
“S pa socialnih vzornikov, vzgojnihstebrov, “ki bi jim urejevali pro-met”. Povojne generacije so
“Očeta najprej incestuozno ubile
in se nato prelevile v vsemo-
gočno pošast z imenom Narciz.
Nove generacije pa ob obali gle-
dajo na morje in čakajo, kot Tele-
mahi ali Godoji, da se nekaj, nek-
do, njihov Oče vrne domov”. Kaj
pa dočakajo? “Z morja se ne
vračajo spomeniki, nepremaglji-
ve flote, strankarski diktatorji, av-
toritarni in karizmatični liderji,
ljudje-bogovi, očetje-gospodarji.
Ne, z morja se vračajo fragmenti,
zlomljeni drobci, krhki in zdelani
mornarji, poraženi očetje, reveži,
propadli režiserji, učitelji brez
stalne službe, migranti, od-
puščeni delavci”. Mladina pa ven-
dar išče in čaka “preprostega
pričevalca, ki jim želi posredovati
svojo, nesklenjeno izkušnjo”.
Skratka: “Potrebujemo ljudi, ki bi
prenašali vero v človeka, v pri-
hodnost, prepričanje v smisel ho-
rizontov in v koordinatni sistem
življenja, ki bi vračale zaupanje v
osebno odgovornost”. Nevarnost
pa preti, saj “otroci, ki zaman
čakajo na vrnitev očeta-pričeval-
ca, zlahka podležejo grozljivim
gostom apatije, pasivnosti,
brezčutnosti, žalosti, obupa, praz-
nine”. Po mnenju govornika
vstopamo v simbolni svet staršev-
stva in šole prepogosto razo-
roženi, le na podlagi strasti (Pa-
thosa) pa je mogoče vsakič znova
shoditi – prerojeni! Opredeliti se
moramo za koristno, kar je za
Ščeka domala vse, kar nam poma-
ga, da postanemo boljši ljudje:
zgodovinski spomin, humani-
stične znanosti, klasični jeziki,
izobraževanje in vzgoja, avtono-
mija znanosti in umetnosti, kri-
tična misel, državljanska etika,
fantazija: sistematičnega rušenja
vseh oblik humanosti in soli-
darnosti na račun ciničnih
izračunov ni več mogoče spre-
gledati. “Požiramo škodljiva,
smrtno nevarna zdravila. Pro-
tikrizni ukrepi in nerazsodna
varčevalna politika – dokazuje-
jo sami ekonomisti – ne zdra-
vijo bolnika, še bolj ga šibijo,
uničujejo, dušijo. Išče se smisel
in vedno težje najde, med hi-
trim tehnološkim napredkom,
komunikacijsko premočjo me-
dijev in težavami političnih sil
pri snovanju daljnoročnih,
trajnostnih projektov”.
Kultura je zanj zdravilna hrana
in najmočnejše orodje člo-
veštva. “Kultura je zame zalju-
bljenost v neki cilj, projekt,
kultura je hrana želja, ciljev in
ustvarjalnosti. Kultura je sode-
lovanje, delitev, medsebojno
učenje. Kultura je zavedati se, da
vse, kar aktivno delamo, presega
izdelek kot tak.  (…) Kultura je za-
me to:  (knjige) Ali so to res samo
knjige? Kaj se skriva za kosom pa-
pirja, na katerega so natisnjene
črke, besede, stavki? Pričevalec
česa je knjiga, ki je bila natisnjena
v začetku novega veka, pred 500
leti? Priča nam o trmi kulture, ki
preko spomina preživi generacije
in ohranja živo upehano zgodbo
človeštva”, temelj katere ostaja
identiteta zahodnega človeka, ki
sta jo zgostila obdobje humaniz-
ma in renesanse. Tedanji velikani
(Petrarca, Pico, Alberti, Ficino,
Valla, Pomponazzi, Salutati, Egi-
dij Viterbski) so verjeli v ustvar-
jalnost človeka, ki je svoboden,
odgovoren in dostojanstven. In
ob koncu je Šček svoje razmišljan-
je navezal na usodo naše stvarno-
sti. “Skrajni čas je že, da specifiko
avtonomije Slovencev v Italiji
ozavestimo skozi ta očala. Pove-
zati našo pestro in morja polno
zgodbo s planetarno zgodbo, izo-
gibati se samozadostnosti, obi-
skovati svet, vanj nositi našo
zgodbo in okruške sveta prinašati
domov. Manjkajo nam refe-
renčne točke, manjka nam zavest
novega humanizma. Mudi se, da
bomo našim ljudem omogočili
in jih spodbujali k temu, da v de-
lovno, socialno in kulturno
življenje vstopajo pokončno, sko-
zi vhodna vrata”!
Jernej Šček (foto IG)
  sredo, 17. februarja, smo se v Šem-
polaju, najprej v župnijski cerkvi
in nato na pokopališču, poslovili
od priznane likovne ustvarjalke, zanimive
sogovornice in pokončne žene, Bogomile
Klarič Doljak. Na pogrebu se je zbralo res
zelo veliko sorodnikov in prijateljev, ljudi
od vsepovsod, saj je bila poznana daleč
naokoli. Rodila se je v Vižovljah, novem-
bra lani je dopolnila 80 let in zadnja leta
je imela resne zdravstvene težave, a ven-
dar je za vse nas, ki smo jo poznali in ce-
nili, ta smrt huda izguba.
Poznali smo jo zlasti kot oblikovalko
umetne obrti in likovno umetnico. S po-
kojnim možem Albertom Doljakom sta
začela, ko je v drugi polovici 60. let pre-
nesel delavnico
iz Trsta v Na-
brežino, resta-
vrirati stare kra -
ške skrinje in
prav to srečanje
s tem starodav-
nim delom po-
hištva je bilo, kot je sama povedala, pre-
lomno, saj je začutila, da hoče rešiti iz po-
zabe oblike in simbole, ki spadajo v kul-
turno dediščino Krasa. Tako sta z možem
v domači mizarski delavnici obnovila sta-
re, večkrat že trhle skrinje in potem izde-
lala nove, ki so natančne kopije izvirni-
kov. S tem pa se je začelo tudi njeno sa-
mostojno umetniško iskanje in ustvarjan-
je. Ob prvem upodabljanju starodavnih
simbolov, kot so stilizirani nageljni ali
druga znamenja, so v delavnici kmalu na-
stali novi krušni loparji, leseni krožniki in
nečke, vintle in nove skrinje. Na kose sta-
rih, a tudi novih desk pa je začela upoda-
bljati svetniške podobe, kot svetega Anto-
na, priprošnjika za zdravje živine, in druge
zavetnike naših vasi,
a tudi stilizirane po-
dobe kraških žensk.
Med motivi, ki jih je
večkrat slikala, gre
mogoče izpostaviti
'kraško molitev', ko
je ob podobi v črno
odete klečeče ženske
figure naslikala še ve-
jico živo rdečega je-
senskega ruja in sinjo
bodečo možino, da bi
tudi tako ponazorila
bolečino in
trdoživost ter vztraj-
nost kraških žena.
Posebno poglavje so predstavljali njeni
stenski prti, na katerih izpuljene nitke
ustvarjajo geometrične okraske. Lotila pa
se je tudi kiparstva. Njen element je bil les
in znala je izkoristiti lepoto lesnih žil in
grč, da je ustvarila prav posebne, stilizira-
ne, sloke, lesene figure žena. Ta njena ki-
parska dela nosijo posebno povedna ime-
na, naj omenimo vsaj nekate-
ra, na primer Kraška žena, Bo-
lečina, Ženska glava, Lepa Vi-
da, Bazoviške matere, Molitev.
Svoja dela je rada razstavljala.
Ogledali so si jih lahko obisko-
valci Kraške ohceti ali razstave
jaslic v župnijski dvorani v Na-
brežini. Ob skrinjah in upo-
rabnih predmetih je svoje pla-
stike prvič razstavila leta 1978,
že naslednje leto pa so ob de-
lavnici v Nabrežini odprli tudi
razstavni prostor Bor. Ena zad-
njih skupinskih razstav, na ka-
terih je sodelovala, je bila leta
2008 v Sesljanu. Ob skupinskih je imela
pokojna Bogomila Doljak tudi nekaj sa-
mostojnih razstav.
Ob neki taki razstavi na sedežu devinskih
zborov je povedala, da so ji v mislih, ko
slika ali upodablja te žene, njena mama
in druge kraške ženske, ki so morale veli-
ko pretrpeti zaradi vojn in raznarodoval-
nega nasilja, nepopisno garati in delati,
da so vzredile svoje otroke in družine ter
ohranile domačije. Moč za vse to pa so
našle v veri, v zaupanju v Božjo previdnost
in pomoč, v zavesti, kot pravi stari prego-
vor, da je treba delati, kot da bi za vedno
živeli, in moliti, kot da bi jutri umrli.
Rajna Bogomila Doljak je tudi sama
doživela veliko preizkušenj in bolečin, a
tudi veliko lepega in dobrega in mi vsi
smo deležni najlepših sporočil njenega
umetniškega izražanja, saj je našla smisel,
svoj cilj, da s svojimi deli posreduje du-
hovno in ne le estetsko dediščino Krasa
in tukajšnjih ljudi. Njeno krajevno, tako
značilno opredeljeno sporočilo je obe-
nem univerzalno, ker je prvinsko.
Ob pogledu na njene kipe, sohe in posli-
kane skrinje ali dilce se je bomo spomin-
jali in ohranjali bomo v spominu njen pri-
jazni nasmeh, njene modre besede, njeno
zvestobo vsemu lepemu in dobremu. Naj
počiva v miru!
Nadji, Petru in vsem ostalim sorodnikom
izrekamo občuteno sožalje tudi v imenu
uprave in uredništva Novega glasa.
V
Odšla je priznana likovna umetnica
V spomin na Bogomilo
Klarič Doljak
leto prej pa na Dugah. V Dreki
priskočimo na pomoč avgusta,
ko je Rožinca.
Katere izlete boste organizali
med letom?
Za izlete še nismo pripravili na-
tančnega programa, ker sproti
opazujemo, če je kaj novega v
Sloveniji, na Koroškem ali v Ve-
netu. Vsako leto skušamo iti
kam drugam. Navadno gremo v
jeseni v Istro. Pripravljamo samo
enodnevne izlete, ker se je tako
odločila večina. Konec februarja
bomo šli v ljubljansko Opero
gledat Traviato, okrog Velike
noči pa bomo šli kam drugam.
Katere težave skušate premo-
stiti in kaj pričakujete za pri-
hodnost?
Želeli bi, da bi se nam pridružili
tudi nekoliko mlajši člani, a ni
tako lahko. Tudi zaradi reforme,
ki pošilja ljudi v pokoj vedno
pozneje. Zato skušamo nadalje-
vati po stari poti, ki smo jo začeli
pred desetimi leti. Še vedno mi
ji hudo, da smo pred letom dni
izgubili Alda Klodiča, ki je veliko
delal in je imel veliko zamisli, bil
je med ustanovitelji našega
društva.
Larissa Borghese
  Angela Tomasetig, predsednica društva Srebrna kaplja 
Beneški dedki se trudijo, da bi
otrokom zapustili stare navade
POGOVOR 
Slovenija 25. februarja 2016 13
Društva KD Stanko Vuk iz Mirna-Orehovelj, KTD Zarja iz Bilj in PD Štandrež
prirejajo že vrsto let zelo uspešne proslave v mesecu februarju, ki je posvečen
našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Letošnji proslavi ob
slovenskem kulturnem prazniku sta bili 19. februarja v dvorani Gnidovčevega
doma na Mirenskem Gradu in 21. februarja v župnijski dvorani Anton Gregorčič
v Štandrežu. Program proslave je bil zelo kakovosten in doživet, saj so nastopile
odlične komorne pevske in glasbene skupine, recitatorji in solistični pevci in
glasbeniki iz vseh treh krajev. Z združenimi močmi so ustvarili zelo homogeno
in bogato proslavo, ki je navdušila prisotno publiko. Prireditev se je začela z
Zdravljico v izvedbi ženskega kvarteta Animo v sestavi: Ingrid Praznik, Tjaša
Močnik, Ana Cencič in Maja Silič. Himni je sledil glas violine, na katero je
igrala mlada in
obetavna
Makrina Quinzi,
ki obiskuje
Slovenski center
za glasbeno
vzgojo Emil
Komel v Gorici.
Violinistko je na
klavir spremljala
izkušena Eva
Dolinšek, ki je
nato dovršeno in s posebnim občutkom spremljala celoten potek proslave.
Po pevskem in glasbenem uvodu je stopil na oder slavnostni govornik,
umetnostni zgodovinar Saša Quinzi. V svojem posegu je izpostavil lika
glasbenega ustvarjalca Lojzeta Bratuža in pesnice Ljubke Šorlijeve, ki sta z
veliko ljubeznijo kljubovala vsem življenjskim viharjem in nasilju, ki je žal
privedlo do tragične smrti skladatelja in zavzetega kulturnega ustvarjalca.
Pokončnost, vztrajnost in duhovno plemenitost je govornik izluščil iz
pesniškega opusa Simona Gregorčiča. Na likovnem področju pa je govornik
navedenim dodal tudi cerkvene poslikaveToneta Kralja, ki je tudi v
nenaklonjenih časih veliko prispeval za slovensko zavest našega človeka,
predvsem primorskega, in za kulturno bogastvo nasploh.
Prireditev je bila posvečena Simonu Gregorčiču ob 110-letnici smrti.
Priljubljenost goriškega slavčka se je z leti še povečala in nekateri njegovi
verzi so ponarodeli. Ko se spominjamo 100-letnice prve svetovne vojne, ki jo
je pesnik preroško napovedal, naj zabeležimo, da so skoraj pri vsakem padlem
slovenskem vojaku našli drobno knjižico Gregorčičevih poezij.
Ko je na prizorišče prižuborela smaragdna lepotica, reka Soča, sta Mojca
Dolinšek in Matej Klanjšček z velikim občutkom predstavila krasoto in bistrost
reke, ki je stoletja krojila življenje ljudi, ki so ob njej živeli.
Tako kot Soča je tudi Gregorčič sin planin. O tem govori pesem Veseli pastir,
ki jo je prepričljivo odpel Silvan Zavadlav. Za prijeten glasbeni utrinek je nato
poskrbel godalni kvartet v sestavi: Ana Cotič-violina, Tina Debenjak-violina,
Andrej Brešan-viola in Jernej Budin-kontrabas.
Delo narodnega buditelja je pesnik opravljal zelo zavzeto, tako kot službo
kaplana. Njegovo domovinsko pesem Na sveti večer je lepo podala Maja Silič.
Mladi Pietro Grauner pa se je vživel v pesem Mojo srčno kri škropite. Majda
Zavadlav je z občutkom prebrala ljubezensko pesem Kako srčno sva se ljubila.
Violinistka Makrina Quinzi je nato še enkrat pokazala svoje spretnosti, kvartet
Animo pa je dovršeno odpel še Naša zvezda, ki jo je uglasbil Andrej Bratuž, in
Njega ni Ubalda Vrabca. Za konec bogate proslave je Matej Klanjšček prebral
pesem Znamenje, kvartet Animo pa je odpel Ne tožim, ki jo je uglasbil Vinko
Vodopivec.
Da je bila proslava smiselno in vsebinsko povezana v doživeto celoto, gre
zasluga avtorici povezovalnega besedila in izbora pesmi Elviri Brumat
Medvešček, napovedovalki Sonji Cijan, klavirski spremljavi Evi Dolinšek,
projekcijam Mitje Klančiča in tehnikom Marku Brajniku, Niku Klanjščku in
Jošku Kogoju.
Največ truda in znanja pa sta vložila umetniški vodja Jože Hrovat in režiser
Božidar Tabaj. / DP
Proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku
v Mirnu in Štandrežu
Zaradi morebitnega novega vala beguncev bi lahko na mejah prišlo do spopadov
Trditve o sovražnem govoru
pretveza za omejevanje svoboščin
  Sloveniji so razmere tako slabe, da
samo manjši del prebivalstva meni,
da je tisto, kar se dogaja, koristno za
družbo, državo in našo skupno prihodnost.
Malverzacije se v različnih oblikah in na ra-
zlične načine dogajajo vsem na očeh, so ta-
ko rekoč zlahka dokazljive tudi laični jav-
nosti, toda nihče ne ukrepa jasno in
odločno zoper krivce in zlorabe. Zlasti se
grozljive teme odtujevanja javnih sredstev
izogibata premier Miro Cerar in finančni
minister Dušan Mramor. Na nekatera vo-
dilna mesta v Novi Ljubljanski
banki so znova imenovali iste
funkcionarje, ki so s svojim de-
lovanjem oziroma ukrepi že
pred leti povzročili priman-
jkljaj oz. t. i. “veliko bančno
luknjo” v največji slovenski
državni banki. Marjan Kramar,
ki je NLB vodil od leta 2004 do
2009 in je s svojimi pomagači
izkopal največji delež bančne-
ga brezna doslej v Sloveniji, je
za svoje dobro poslovanje, kot
so ga označili na vrhu banke,
prejel nagrado v višini milijon
evrov. Proti njemu ne poteka
nobeno sojenje, sosedom in
obiskovalcem se muza in smeji, rad pa se
kaže na vožnji s traktorjem.
In dalje! Zelo kritičen in tudi jasen je glede
kriminila v NLB in v drugih bankah Jože
Kozina, vodja posebne preiskovalne skupi-
ne za preiskave bančnega kriminala. Pou-
darja, “da bomo prve pravnomočne sodbe
za kazniva dejanja v slovenskih bankah do-
bili šele čez 10 do 15 let”. Kazni se je za zdaj
premeteno izognil tudi Janko Medja, ki je
pred dnevi sam odstopil s položaja predsed-
nika uprave NLB, s čimer mu je domnevno
uspelo preprečiti nadaljevanje preiskoval-
nega postopka v neki zadevi suma kazenske
zadeve zoper sebe. V slovenskih bankah je
skratka toliko manipulacij in goljufij, ki jih
državljani nenavadno vdano, celo lojalno
prenašajo, da je utemeljena trditev, zapisa-
na v reviji Reporter, “da so v preteklih letih
na Islandiji na zaporne kazni že obsodili 26
bančnikov, tudi tistih na najvišjih funkci-
jah. Slovenija pa s tega vidika ostaja za-
točišče kriminalcev”.
Vendar pa je zdaj kriza z emigranti najbolj
aktualen in pereč problem, ki pa sploh ne
bo rešljiv na način, ki ga predlagata pred-
sednik države Borut Pahor in vlada. Zatrju-
jeta namreč, da bodo morali v Sloveniji v
vsakem primeru naseliti kot stalne prebi-
valce tisto število beguncev, ki jih bodo k
nam poslale druge države članice EU. Po-
menili naj bi nekakšen presežek revežev ali
pa morda premetencev, ki v skupinah iščejo
zatočišča ali pa boljšo prihodnost kje v
Evropi. Toda naši oblastniki ne povedo, ka-
ko bodo lahko izvedli njihovo naselitev, ker
novih prišlekov nihče v državi ne mara, saj
povsod vladajo celo strah in bojazni pred
njimi. To kažejo odzivi iz praktično vseh
slovenskih krajev. Pojavlja se vprašanje, ka-
ko bi na naših mejah lahko vzdržali nov
pričakovani pritisk množice beguncev ozi-
roma emigrantov. Prav lahko bi se zgodilo,
da bi kje nastale razmere z napetostmi, v
katerih bi nastali spopadi beguncev in slo-
venskimi policisti, vojaki in prebivalci po-
sameznih krajev.
Toda namesto da bi se vlada z več volje, zav-
zetosti in odgovornosti lotila omenjenih in
drugih vprašanj v Sloveniji - denimo tudi
reform, ki vse zaostajajo, je v parlamentar-
no razpravo vložila predlog zakona o pre-
povedi nekakšnega sovražnega govora. Gre
za opredelitev in zatrjevanje, da bi morali
prepovedati tiste besede, pojme in oprede-
litve, ki naj bi bile po mnenju dela zdajšnje
vladne koalicije žaljive za vse, ki sodelujejo
v uradnih komunikacijah in z uradnimi
osebami. Tako nihče ne bi smel več reči,
denimo, da so razmere v Sloveniji slabe ali
da so med begunci, ki prihajajo k nam,
morda tudi teroristi. Razprava o t. i. so-
vražnem govoru, ki je sicer kar naprej na
ustih nekaterih znanih politikov, a ga težko
kdo prav označi in razloži, se je sicer po sed-
mih urah žolčnega polemiziranja poslan-
cev končala, nima pa možnosti, da bi bila
uvrščena v zakon. Pomenila bi namreč na-
sprotje ustavnemu določilu, da je v Slove-
niji zajamčena svoboda govora. Dodati gre,
da zagovorniki prepovedi težko določljive-
ga sovražnega govora med parlamentarno
razpravo seveda niso povedali, da so njiho-
ve zahteve le pretveza za omejevanje svo-
boščin in demokratičnih vrednot v Slove-
niji. Za to temo smo vsi zelo občutljivi, saj
se neradi spominjamo razvpitega člena
133. Kazenskega zakonika v nekdanji
Jugoslaviji, ki je prepovedoval svobodo
izražanja in zaradi njega je mnogo ljudi
moralo prestajati kazen tudi v zaporih.
Med boleče, toda prikrite ali celo ne-
kako zatajevane teme v Sloveniji sodijo
samomori, o katerih je v nekem inter-
vjuju spregovoril prof. dr. Bojan Zalar,
direktor Psihiatrične klinike v Ljublja-
ni. Opozoril je, “da so še stvari, ki se v
bolnišnici ne spremenijo. Gre za samo-
more, po številu katerih ostajamo Slo-
venci na svetovnem vrhu. Zmeraj se
bolj ali manj kaže ista številka. Pred leti
sem delal analizo s profesorjem
Milčinskim. Zdaj bomo imeli podatke
za skoraj 50 preteklih let in v tem času je
bilo na leto od 420 do 670 samomorov. Za-
nimiva točka je bila vprašanje, ali se je po
razpadu Jugoslavije in menjavi političnega
sistema število samomorov zmanjšalo. Pa
se ni. Po mojem mnenju rezerve na po-
dročju omejevanja števila samomorov so,
vendar je za to potrebno bodisi več volje ali
pa je treba preseči dosedanje znanje o sa-
momoru”.
Pa še ena novica, ki bo morda vzbudila več
kot vsakdanje zanimanje. Spet so se pojavila
ugibanja o mogočem obisku ruskega pred-
sednika Vladimirja Putina na letošnji slo-
vesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem, v
Sloveniji. Vlada govoric ne komentira. Pač
pa naj bi bila zaradi domnevnega obiska
nezadovoljna Zveza Nato, in sicer do take
ravni, da se general ZDA Philipp Breedlove,
ki opravlja dolžnosti poveljnika Natovih sil
v Evropi, zaradi govorice o mogočem obi-
sku ruskega predsednika Vladimirja Putina
v Sloveniji, med obiskom pri nas ni hotel
srečati z nobenim predstavnikom slovenske
vlade.
Marijan Drobež
V
  zvokom starega istrskega trobila,
ki ga pozna tudi Sveto pismo, je v
koprsko stolnico slovesno vstopil
škof Jurij Bizjak in tako začel Carpaccievo
leto.
Pred pol tisočletja je namreč v mestu na-
stala slika, oltarna pala, ki velja za naj-
večjo umetnino Slovenske Istre, njen av-
tor Vittore Carpaccio pa je najbolj znano
ime svetovnega slovesa, ki je doslej ustvar-
jal znotraj meja današnje države Sloveni-
je. Mojster beneške renesanse, v svojem
času najboljši, je zadnja leta pred smrtjo
ustvarjal v Kopru. V enciklopedijah
krščanske umetnosti je edini, čigar dela
imamo tudi v Sloveniji. V stolnici so kar
tri: darovanje v templju, pokol nedolžnih
otrok in Marija z Jezusom in svetniki. Ta,
ki se izvirno imenuje Sacra conversazio-
ne, je nastala leta 1516. “V središču je
družina in Marija, simbol materinstva.
Sveti pogovor. Sveta komunikacija”, je po-
jasnil župnik Krečič. Slika je kot ena red-
kih v času druge svetovne vojne, ko so iz
istrskih cerkva fašistične oblasti odnesle
okoli 100 umetnin v notranjost Italije,
ostala doma. Bila je namreč prevelika, vi-
soka kar polčetrti meter. Noge pa je dobila
Carpaccieva slika iz muzeja, kjer je upo-
dobljen prihod beneškega podestata v
stolnico iz leta 1517. Le-ta je danes lepo
obnovljena in na ogled v tržaškem mu-
zeju Sartorio. Mogoče bo, tako kot nedav-
no, denimo, relikvije blaženega Monalda,
jeseni prišla na kratek obisk domov. Glede
vrnitve umetnin namreč sedaj ni kakega
posebnega upanja, da bi Ljubljani uspelo
prepričati Rim, da umetnine vrne.
“Vittore Carpaccio je priča duhovnosti,
kulture in človečnosti našega mesta”, je
med slovesno mašo z ubranim petjem
stolnega zbora dejal eden od (pro) motor-
jev Carpaccievega leta, koprski župnik Pri-
mož Krečič. Poudaril je tudi, da se ob
umetniku v stolnici srečujeta oba naroda,
pa tudi verni in neverni. Sliko je med pri-
digo opisal škof Jurij Bizjak. Naročil jo je
njegov predhodnik, eden od 100 ude-
ležencev lateranskega koncila, v Bergamu
rojeni pravnik Bartolomej, ki je v Koper
za škofa prišel leta 1503. “Slikar je odgo-
voril na izzive takratnih viharnih časov:
naslikal je umirjeno podobo Marije na
prestolu, držečo Jezusa, ki bi rad shodil.
Prisrčna in lepa slika”, je povedal škof in
se navezal na današnje nemirne čase, ko
se tudi mnogi mladi postavljajo na noge,
lovijo ravnotežje in jim je treba pomagati.
“Tudi danes moramo skrbeti za male, šib-
ke. Kristusa moramo videti v vsakem člo-
veku, posebej pa v otroku”, je nadaljeval.
Omenil je tudi vsakega od šestih svetni-
kov pod Marijinim prestolom. Sveta Rok
in Sebastjan sta priprošnjika proti hudim
boleznim, posebej proti kugi, ki je nekoč
dobesedno zdesetkala prebivalstvo. Še na-
prej pa lahko molimo k njima, je poudaril
škof: “Danes imamo nove, drugačne ku-
ge”. Krečič pa je dejal: “Gre za spo-
ročilo današnji kulturi, ki je usmer-
jena na obrobje, ne pa v bistvo.
Kultura in umetnost sta v pomoč
življenju. Koper kot mesto znano-
sti, trgovine, urejenosti potrebuje
dušo – umetnost, duhovnost, so-
cialo in kliče po izkušnji prejšnjih
generacij”.
Slika je bila prvo Carpaccievo delo
po prihodu v Koper, kjer je deset
let kasneje slikar umrl. Na sliki je
tudi njegov podpis, ki je danes v
logotipu njegovega leta: “Victor
Carpathius, venetus pinxit”. V da-
našnji Sloveniji je sicer ustvaril de-
vet del. Poleg oltarne slike sta dve
krili nekdanjih orgel, ki ju restavri-
rajo v Ljubljani. Jeseni bo namreč
odprta razstava njegovih del. Z
rentgensko metodo bodo pred tem
raziskali tudi oltarno palo, raz-
mišljajo pa tudi o restavraciji, ki bo velik
finančni zalogaj. “V Coneglianu smo se
na lanski razstavi znašli v veliki sramoti,
saj naše slike niso bile restavrirane, kar so
ljubitelji umetnosti opazili. Takrat je padla
ideja, ki smo jo sedaj uresničili”, je že pred
slovesnostjo opisal rojstvo Carpaccievega
leta Primož Krečič.
Carpaccievega leta ne bodo obeležili le
na škofiji, ampak tudi na mestni občini,
v pokrajinskem muzeju in v zgodovin-
skem društvu Histria. “Carpaccio ni le po-
nos Kopra, ampak celotne Istre. Takrat je
namreč mesto bilo upravno in vojaško
središče Istre. Capo d'Istria tudi z ime-
nom pove, da je glava Istre”, je povedal
muzejski svetnik Edvilijo Gardina, ki je
glede vračanja umetnin iz Trsta zelo kri-
tičen do “zaspane diplomacije” v Ljublja-
ni. Gardina je še povedal: “Carpaccio je
Kopru pustil dominantno delo civilizacij-
skega razvoja celotnega jadranskega pro-
stora. Koper je bil namreč najbolj zaupan-
ja vreden prostor – Magis devota provin-
cia -, nekaj posebnega, kjer Jadransko
morje z zadnjim krakom sega v srce Evro-
pe”.
Rod, ki ga je slikar ustvaril v Kopru, se je
v mestu ohranil tristo let. Sin Benedetto
je bil ravno tako uveljavljen slikar. Zadnji
Carpaccio pa je v mestu umrl
leta 1817 z literatom Antoni-
jem. Obstaja celo hipoteza, da
gre za družino albanskega izvo-
ra. Več o Carpacciu pa bo ver-
jetno znano naslednje leto, ko
bo več razstav in zgodovinski
simpozij o tem velikem rene-
sančnem umetniku.
Mnogo ljudi ob omembi bese-
de Carpaccio pa ne pomisli na
umetnost, ampak na rezine su-
rovega fileja v obliki kulina-
rične specialitete. Jed je nastala
v Benetkah leta 1963. Takrat je
znani kuhar Giuseppe Cipriani
za svojo prijateljico grofico, ki
so ji zdravniki predpisali dieto
iz surovega mesa, pripravil jed
z mesom, oljčnim oljem in par-
mezanom. Zaradi rdeče-belih
odtenkov jo je poimenoval po
slikarju Carpacciu, ki je veliko slikal v teh
barvah. V teh odtenkih je tudi posebna
poštna znamka, ki je izšla ob začetku Car-
paccievega leta.
Tino Mamić
Z
500 let verjetno najdragocenejše umetniške slike 
S trombo se je začelo
Carpaccievo leto
Foto DP
Prof. dr. Bojan Zalar, direktor
Psihiatrične klinike v Ljubljani
Aktualno25. februarja 201614
Odprto pismo Juriju Paljku (2)
  ot drugo stvar si mi poslal
tudi pesem Vladimirja
Zorzuta, rekoč: v Števerja-
nu - (po italijansko San Floriano
del Collio, nota bene, Jurij) bi jo
radi imeli za svojo himno, zato
si pomislil name, če sem jo mor-
da kdaj že prevedla, ker zares ne
veš, kaj vse sem prevajala... in naj
ti povem, če sem jo, sicer bi me
prosil, naj jo prevedem, vsaj prvi
dve kitici, ker bi jo rabili za him-
no, prosili so te, da bi ti tudi v
furlanščino, a si jim iskreno po-
vedal, da se sam ne čutiš, ker me-
niš, da premalo poznaš najbrž
furlanščino.
Briška pesem (Ludvik Zorzut)
Brda, Brda vinorodna,
rjave lehe razorane
od Vrhovlja do Medane
briška zemlja je svobodna.
Brda, Brda sladkozvočna,
gor čez brege, dol čez gmajne,
koder sonce hodi, zajde,
srečna, radostna poskočna.
Brda, Brda valovita,
srca topla so vas čula,
češnje, breskve, grah, rebula,
kri pojoča plemenita.
Brici, Brici, trdno stojte,
vi stražarji ste obmejni,
mi smo z vami, Brd smo žejni,
briško pesem vam zapojmo.
Bister zdrav je rod ob Soči,
žlahtna Brika Soči toči,
bister zdrav je rod ob Soči,
žlahtna Brika Soči toči.
Odgovor: Žal, nisem prevedla ni-
ti enega verza Zorzutu. Davno
davno sem seveda poskusila, a
brezuspešno. On ima - veliko le-
pih sicer in prav prisrčnih - a pre-
težno priložnostne in... rimane
pesmi, ki pa se v nesorodnih je-
zikih ne obnesejo kaj posebno,
ker bolj težko, brez velikih odsto-
pov ne moreš narediti smiselnih
rim. Pesem se praktično sesuje v
kupček nesreče in ne zazveni, pa
če se na trepalke postaviš. Pri
njem in za potrebe Števerjancev
K nastane še ekstra problemček:Zorzut je slovenski pesnik, Me-dana in bržčas tudi Vehovlje ali
Vrhovlje - preveri, kaj in kako je
prav - sta slovenska oz. matična
vinorodna kraja, kjer sploh ni
dvojezičnih predelov. Edino
Soča, ki teče tako v Sloveniji kot
v Italiji, bi terjala prevod. Torej
takih krajevnih imen in imen
naših krajanov ne prevajamo.
Brici ostanejo Brici, ne postanejo
gente del Collio, kar je v dvoje-
zičnem Števerjanu obvezno, ma-
tičnim Bricem pa ni sploh treba,
da se poitalijanijo, idem njihove
vasi, anti se ne bomo sami po-
tujčevali brez potrebe, čeprav
imamo večinsko že... precej de-
belo kožo “tozadevno” in skoraj
neizogibni pogojni refleks in po-
temtakem nas ne zaboli, če sami
marnjamo o val Vipacco name-
sto o Vipavski dolini oz. o valle
del fiume Vipava in podobno.
Isti pogojni refleks nam zelo po-
gosto tudi ne dovoli, da bi “za-
mejci”, razen kakšni častni izje-
mi, Marij Čuk na primer - Marij
bravo, si naravnost neprekosljiv
v svojih športnih in vsesortnih
komentarjih, te berem kot poe-
zijo, ki vliva upanje in radost - re-
kli tržaški regati prostodušno
barkovljanka, kar pravzaprav je,
in oni slavni istrski železnici, ki
jo je čas spravil iz prometa, po-
rečanka. Ker so ji pravili “per de-
creto fascista” samo parenzana
in še prej so se zatekali k edino
zveličavni laški obliki tudi naši
ne ravno fašistični sosedi, pač pa
samo... iredentistično in meščan-
sko navdahnjeni. In malce bolj
pismeni in glasni od nas, kar
nam je samo škodovalo. Ta naš
pogojni refleks, ki še dandanes
in čisto brez potrebe nas sili, da -
kljub svarečemu prstku in glasu
Lelje Rehar Sancin, nenehnim
opozorilom Borisa Pahorja, sati-
ričnim odmevom goriškega pe-
snika in esejista Radivoja Pahorja
in še koga, naj se, prosim, oglasi,
pa da ne pozabim, bog ne daj, na
najbolj dosledne, z granitnimi
argumenti podkrepljene rotitve
Sama Pahorja! - še vedno rajši
opletamo... s Ponterošom, kot bi
zgledno preprosto rekli, kot so
naši slovenski pred (hod) niki
imeli navado reči, Rusi most, nas
bo, če se ga ne bomo otresli, po-
gubil. Že pri svetnikih, ki so sicer
zelo primerni in tudi splošno
podvrženi prevodom v vse
možne jezike, ne samo v slo-
venščino - s škofi, kardinali,
monsinjorji in papeži vred -, se
nam močno zatika, ko te ne-
beščane in priprošnjike z avreolo
povežemo z mestnimi trgi in uli-
cami. Ker tega nismo vajeni že od
mladih nog in grožnja “parlate
solo italiano”, drugače vam bo
gorje, se nam je vgravirala v kožo
in se pomešala s krvjo. Če niso v
italijanščini, nam zvenijo strašno
tuje. Brez hudih dušnih pretre-
sov še zmoremo posloveniti uli-
co svetega Frančiška, za to se
imamo zahvaliti nekdanji
Tržaški knjigarni! - a da bi pro-
stodušno rekli ulica svetega Ni-
kolaja ali svetega Anastazija, pre-
hod svetega Andreja, ulica svete
Tereze, ulica in tudi kavarna sve-
tega Marka... nikar nikar, je na-
ravnost nezaslišano, skoraj bogo-
skrunsko, je nevarnost, da nas ta-
koj zadene kap ali pobere infarkt.
Moj bog, da bi bili tako predrzni
in si toliko upali? Nemogoče. Je
skregano z jezikovnimi pravili,
skratka nedopustno. Ne trznemo
pa niti z očesom, če italijanski ali
poitalijančeni Tržačani še vedno
hodijo le v Lipizzo, Sesano in
Corgnale. Da bi jih mi samo po
sebi umevno pospremili v Postoj-
no, Kobarid, Vipavo in Tolmin
(brez italijanskega dodatnega o-
ja), to se precej redko zgodi, na-
mesto da bi se kar naprej dogaja-
lo in brez občutkov krivde, kot
da smo rekli kaj neprimernega in
samo graje vrednega. A o tem do-
volj, seveda v premislek, povrni-
va se k Zorzutu, ki je ljubil psev-
donime in se za njimi skrival sko-
raj tako pogosto kot portugalski
pesnik Fernando Pessoa in kot
novogoriška pesnica Vida Mo-
krin Pauer.
/ dalje
Jolka Milič
  ŠZ Soča
Pokrajinski turnir mikro
in miniodbojke
SOVODNJE 
  nedeljo popoldne se je
v sovodenjski telovad-
nici zbralo kar 140 mi-
niodbojkarjev iz Goriške.
ŠZ Soča si je letos
prevzela organi-
zacijo pete etape
pokrajinskih
srečanj odboj-
karskih klubov.
V štiriurnem tur-
nirju se je med
sabo pomerilo
kar osemintride-
set ekip: devet
ekip iz Ronk, pet
OK Val, po štiri
ekipe iz Krmina,
V Moše, Gradeža, tri ekipe Etsijaiz Gorice, Fincantierija izTržiča, Šz Soče, dve iz Pierisa
in ena novogoriškega Govol-
leya.
Vse prisotne sta pozdravila go-
riški pokrajinski predsednik
odbojkarske zveze Paolo Ma-
nią in predsednik Šz Soče Igor
Tomsič, ki je nastopajočim
voščil predvsem zdrave zabave
ob odkrivanju odbojkarskih
spretnosti in se zahvalil Zsšdi-
ju in Fundaciji Cassa di rispar-
mio iz Gorice za finančno
podporo ob tem turnirju.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 23. februarja, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (5) Mariza Perat
Pri tem prvem prikazanju je Marija novinki Kata-
rini, poleg osebnih napotkov, ki ji jih je dala, na-
povedala hude čase, ki so se pozneje zgrnili nad
Francijo. Med drugim je rekla:
“Časi so hudi. Francijo bodo zadele ne-
sreče, kraljevi prestol bo padel. Ves
svet bodo pretresale vsakovrstne
nesreče, toda prihajajte pred ta ol-
tar. Tu se bodo razlivale milosti,
še posebno na tiste, ki bodo zan-
je z zaupanjem in gorečnostjo
prosili”.
Nato je Božja Mati nadaljevala:
“Hči moja, križ bo zaničevan,
preteklo bo mnogo krvi, vse uli-
ce je bodo polne, rane našega
Gospoda se bodo znova odprle.
Nadškof bo odstavljen, ves svet bo
objela žalost”.
Razmišljala sem, kdaj naj bi se to zgo-
dilo in sem doumela: čez 40 let.
Napoved se je uresničila leta 1870, ko so Pariz za-
sedli Prusi. Po njihovem odhodu je prišla na
oblast Komuna, ki se je ohranila do konca maja
istega leta. Začela se je državljanska vojna in med
množičnimi poboji je na pariških ulicah bilo po-
bitih tudi mnogo duhovnikov. Dne 24. maja 1871
je bil usmrčen pariški nadškof, msgr. Georges Dar-
boy (1813-1871).
Oltar, ob katerem se je Božja Mati prvič prikazala,
vidimo v kapeli, kjer je danes kip sv. Vincencija.
Katarini se je Marija znova prikazala 27. novembra
istega leta ob pol šestih zvečer, vedno v samostan-
ski kapeli, v času tihe molitve redovnic.
To videnje je bilo najpomembnejše, saj je takrat
Devica Marija s. Katarini zaupala posebno poslan-
stvo. Prikazovanje je potekalo v treh slikah. Glede
prve slike s. Katarina piše:
“Od balkona sem, na stra-
ni slike sv. Jožefa, zaslišim
kakor šumenje svilene
obleke. Pogledam in za-
gledam v višini slike sv.
Jožefa Sveto Devico, sto-
ječo, oblečeno v obleko iz
bleščeče bele svile. Okrog
glave je imela venec dva-
najstih zvezd, noge so ji stale na obli, pravzaprav
na polobli, vsaj videlo se je samo pol oble. Vrh
oble je pod Marijinimi nogami bila zvita zelenka-
sta kača z rumenimi lisami. V rokah je Božja Mati
držala manjšo oblo, vrh katere je bil zlat križ. Roke
je držala neprisiljeno v višini pasu, oči je imela
uprte v nebo. Njena podoba je bila tako lepa,
da je ne mo-
rem opisa-
ti.
Tedaj so se
na njenih
prstih pri-
kazali pr -
stani, pose-
jani z biseri,
nekaterimi
večjimi, drugi-
mi manjšimi.
Iz njih so se ra-
zlivali žarki,
večji iz večjih bi-
serov in manjši
iz manjših. Ta-
krat me je Sveta
Devica pogledala in zaslišala sem besede:
“Obla, ki jo vidite, predstavlja ves svet, še zlasti
Francijo... in vsakega posameznika posebej... ”
/ dalje
Svetnikovi posmrtni ostanki so
ohranjeni v bogato okrašeni krsti 
v kapeli sv. Vincencija Pavelskega 
na ul. Rue de Sevres št. 95 v Parizu
Georges Darboy
Brezmadežna z zemeljsko oblo
SSO in SKGZ z veleposlanikom Trichilom 
O sedanjem položaju
slovenske skupnosti
  ovoimenovani italijan-
ski veleposlanik v Slo-
veniji Paolo Trichilo je
bil gost krovnih organizacij. Na
sedežu SKGZ se je srečal s pred-
sednikoma SSO Walterjem
Bandljem in SKGZ Rudijem
Pavšičem, prisotni so bi-
li tudi pokrajinski pred-
sedniki krovnih organi-
zacij Igor Švab, Tomaž
Ban in David Peterin.
Predstavniki Slovencev
v Italiji so italijanskemu
diplomatu orisali po-
ložaj v slovenski narod-
ni skupnosti in se pose-
bej spomnili 15-letnice
zaščitnega zakona, ki je
pomenil prelomni trenutek v
odnosih med našo skupnostjo
in državo.
Tako Pavšič kot Bandelj sta po-
zitivno ocenila institucionalne
odnose med Italijo in Sloveni-
jo, kar predstavlja tudi jamstvo
za dobre odnose obeh narod-
nih skupnosti, katerih sodelo-
vanje se stalno krepi. Izrazila
N sta tudi željo, da bi ob bližnjemvrhu obeh vlad sodelovali tudipredstavniki slovenske in itali-
janske manjšine, kot se je to
zgodilo ob uradnem obisku
premierke Alenke Bratušek pri
kolegu Enricu Letti v Rimu, pa
tudi to, da se v bilateralnih od-
nosih presežejo napetosti iz
preteklosti in da se sistemsko
načrtuje konkretnejše sodelo-
vanje na vseh področjih,
predvsem pri prometnih pove-
zavah, infrastrukturah in pri-
staniščih.
Na srečanju so si bili edini, da
je potrebno utrditi evropsko
povezavo in rešiti sedanje kri-
tično stanje. Ne gre namreč po-
zabiti, da je skupno bivanje
pod evropsko streho zagotovilo
mir in odpravilo vsa žarišča
vojn, ki jih je stara celina poz-
nala skozi stoletja.
Veleposlanik Trichilo je pose-
bej poudaril vlogo Evrope tudi
v povezovanju in sodelovanju
med Slovenijo in Italijo ter se
pohvalno izrazil o dobrih od-
nosih med obema manjšina-
ma. Prepričan je, da je treba
usmeriti vso pozornost v skup-
no prihodnost in se iz preteklo-
sti učiti za skupno dobro. Še
največ pozornosti pa bo treba
nameniti infrastrukturni pove-
zavi in gospodarskemu sodelo-
vanju. Le široko sodelovanje
med vsemi deli družbe in go-
spodarstva lahko jamči celovit
razvoj območja ob Severnem
Jadranu.
Aktualno 25. februarja 2016 15
  si imamo čas, mislim na obdob-
je v letu, ki ga nekoliko težje ali
težko prenašamo. Poznam ljudi,
ki ne marajo poletja, ker hudo trpijo
vročino, ki se ga enostavno bojijo. In si
že aprila, ko se prebudi tista ščemeča,
prijetna, mlada in dišeča toplota, z rob-
cem brišejo potno čelo. In se potem pri-
tožujejo do jeseni. To so tisti, ki jih naj-
težje razumem, ki jih pravzaprav sploh
ne razumem in s katerimi sem si zaradi
svoje neizmerne ljubezni do sonca, po-
letja in vročine vedno v laseh.
Seveda so potem tisti, ki ne pranašajo
mraza in zime. S temi imam marsikaj
skupnega, čeprav mislim, da ima tudi
zima svoj čar. Predvsem ob praznikih.
Že kot otrok sem začudeno gledala tele-
vizijske posnetke z onstran zemeljske
oble. Kako lahko sploh praznuješ novo
leto v kopalkah! Ne bom rekla brez sne-
ga, ker ga tudi mi zadnja leta praznuje-
mo povsem brez snega.
V študentskih letih sem imela prijatel-
jico, ki ni marala pomladi. Da jo vse to
prebujanje, to veselje, ta želja po zalju-
bljenosti in življenju spravlja v žalost.
Bila je prepričana, da ima raje jesen, ko
se čas ustavi, ko je polno barv in je son-
ce zlato. Jesen je bila njen čas, žalostna
in tiha, polna otožnosti. Taka je bila tudi
ona sama. Ja, jesen je letni čas otožnih
in zamišljenih ljudi. Ni čas za veseljake,
za tiste, ki spremljajo življenje z nasme-
hom. Jaz je ravno zato ne maram, ker je
v njej pridih konca. In me vedno spom-
ni na tisti dve tako žalostni be-
sedi.... jesen življenja.
Ljudje smo si v vsem gromo-
zansko različni, a občutek
imam, da pride za vsakogar čas
v letu, ki prinaša utrujenost in
nekaj otožnosti. Čas, ko zmanjka zago-
na, ko ti enostavno ni lepo. Zame je to
čas, ki ga doživljamo sedaj. Januar in fe-
bruar, obdobje po prazni-
kih. Obdobje, ko ugasne-
jo pisane lučke in z njimi
pričakovanje ter se vse
skupaj zlije v temno eno-
ličnost. Tisoč odtenkov
sive in nič drugega.
Pravzaprav ne vem, zakaj
ne maram teh zimskih
mesecev. Enostavno se
nekaj v meni zatakne.
Ustavi se. In ta sivina, za
katero je najbolj značilno
to prekleto pomanjkanje
svetlobe, mi nekako
ukrade nasmeh z obraza
in optimizem, ki je tako
moj in mi je tako pisan
na kožo.
Barve v tem času zman-
jkajo. Dež in burja jih
spereta s pobočij, tako da
se le stežka spominjaš,
kako lepi so hribi spom-
ladi, ko se razbohotijo vse nianse zelene
in bele v njih. Ko cveti in brsti, da se po-
tem poleti zlije v eno samo mogočno
simfonijo zelene. Zelene brez konca. Ze-
lene z dušo in globino. Dokler jesen ne
prinese velikega finala. V vseh barvah
in odtenkih. To v tem času pogrešam,
pogrešam toplino in barve. In sivina, ki
je je povsod preveč, mi sega že globoko
v srce in razjeda otroško veselje, ki pre-
biva v njem. Sivine se namreč vsestran-
sko najbolj bojim.
Sicer sem optimist in vesel človek. Ve-
selim se življenja, prijateljev in predv-
sem narave. Življenja v njej. A sedaj, ko
se zima otepa svojega konca z največjo
turobnostjo, bi najraje ostala v hiši. Ob
peči, kajti zaradi mraza in vlage je to čas,
ko najbolj potrebujem ogenj. Prijatelj
Clemens, sicer zdravnik, mi vedno go-
vori, da sta človek in ogenj tesno pove-
zana. Brez ognja ne gre. Moč nam daje,
del nas je in vsi potrebujemo to, da
strmimo v plamene in pustimo mislim,
da gredo. Brez ognja ni topline. In mraz
nam pronica v kosti in dušo. Predvsem
v tem času, ko zavija zunaj burja, sneži
v gorah in je pri nas sivo in vlažno, pa
spet prazno in popolnoma sivo.
Sivina je povsem zameglila spomine na
poletje, na čas, ko smo lahko zunaj v
majici in sandalih. Na ptičje petje, ko
sediš na vrtu in so noči neskončne. In
kličejo po čaši vina. Na barve, predvsem
na barve in na zelena pobočja. Na cvet-
je, na polja, na sadje, na nebo in poletne
oblake, ki so beli in
svobodni. Vseh teh
barv sedaj ni več,
zlile so se v eno sa-
mo, pravzaprav v ti-
soč odtenkov sive.
In včasih že misliš,
da se bo odprlo, že
slutiš modrino, že
vidiš prvo cvetje, ki
skuša obarvati trav-
nike. A potem vse
skupaj nekam izgi-
ne, sivina pogoltne
svet in ji spet ni vi-
deti konca. Med-
tem ko se zavijaš v
jopo in ti je vsak
dan bolj mraz, ker
ni več žarka v tebi,
ker je ugasnil celo
spomin na toplino
in na sonce. In
mraz je v tej sivini
neskončen. Tako da vse izgublja svoj
čar in se dnevi vlečejo in ni več lepo
niti to, kar je bilo še pred mesecem kra-
sno.
Kako teži ta februar, ki je najkrajši, a
obenem najdaljši mesec v letu. Ujet
med pustno obljubo, da bodo maske
vendarle odgnale vse to, kar je grdega
in težkega in zimskega in ledeno sive-
ga, in dolgim, neskončno dolgim po-
stnim časom. Ta naj bi se začel z raz-
mišljanjem o vsem tem, kar je bilo, kar
smo, kar je... in uverturo pomladi z nje-
nimi prvimi sadovi in prvimi slastnimi
vonjavami.
Sama dobro vem, da je na koncu tega
sivega tunela tista prijetna toplina, tisti
prvi občutek kože, ki tipa in hlasta po
rumenih žarkih. In so prvi poganjki,
prvi šparglji, čemaž in vse tiste trave, ki
jih tako rada nabiram. Kot bi me vodil
neki pradaven nagon, iz tistih časov, ko
ni bilo teh morečih trgovin, teh vele-
blagovnic, ampak samo narava in
možnost, da se znajdeš v njej. Kljub si-
vini nosim v sebi pričakovanje in neko
nestrpnost. Konec koncev sem opti-
mist, četudi sneži skoraj vsak dan. In se
sneg nabira, da so gore kot zavite v pra-
vljico.
Danes sem med sprehodom srečala pri-
jatelja, ki živi v Srednjem, na slovenski
strani Idrijske doline. In sem se mu po-
tožila, da čakam na pomlad. Pa je ne
bo še, je rekel, poglej, koliko je še sne-
ga po hribih. Ljudje, ki živijo v gorah,
vedo povedati, da dokler je sneg v vi-
sokogorju, ne moremo sanjati o pom-
ladi. Tudi naša soseda v Kostanjevici,
Ana, je vedela povedati, koliko manjka
do pomladi.
Edvard trdi, da bo še veliko snega. Jaz
si ga ne želim več. Marca naj bo pom-
lad, ne sneg. In ta sivina me mori. A
upanja mi kljub temu ni vzela. Vem,
da se bom vsak dan prebujala s slutnjo
pomladi in odpirala okno z upanjem
v srcu. Taki smo ljudje, upanje umre
zadnje. In živi zato, da nam pomaga
skozi tisoč odtenkov sive.
Suzi Pertot
V
Pogled izpod domačega koša
Sokol prvi po rednem delu
košarkarske D lige
  onec tedna se je končal redni del prven-
stva v deželni košarkarski D ligi, v vzhod-
ni skupini, v kateri sodelujejo ekipe iz
goriške in tržaške pokrajine. Sokol je po 18 na-
stopih zasedel končno prvo mesto in bo sode-
loval v skupini za napredovanje, Kontovel pa je
preko sedmega mesta pristal v razigravanju za
obstanek.
Breg torej vodi na lestvici v višjem nadstropju,
se pravi v deželni C ligi Silver, in bo poleg za
napredovanje čez mesec dni v Jadranovi telo-
vadnici na Opčinah konkuriral tudi za pokalno
lovoriko, Nabrežinci pa prednjačijo med četrto-
ligaši. Pravzaprav malce presenetljivo, saj je bil
prvi favorit – in bržkone še ostaja – izkušena
Goriziana na čelu z nekdanjima prvoligašema
Laezzo in Močnikom. Vedelo se je, da so soko-
lovci letos stopili v ligo okrepljeni, preverjeni
trener Walter Vatovec je tudi jamstvo za igranje
v vidni vlogi, pa vendar bi morda malokdo sta-
vil na prvo mesto (sicer le po rednem delu) be-
lo-rdečih. Sploh pa bo pot do zgodovinskega
preskoka v deželno C ligo še zelo dolga, napre-
dovanje navsezadnje ni v načrtih društva, sam
trener pa je kolegom Primorskega dnevnika
pred časom izjavil, da bi morebitni prestop eki-
pe, polne veteranov, postavil na glavo Darwi-
novo teorijo …
Sokol je namreč predvsem izjemno izkušena
postava. Tu so senatorji Hmeljak (41 let), Viscia-
no (40), Babich (37), Doljak (34), ob njih pa
vrsta dobrih in motiviranih mlajših mož. Če ve-
mo, da so omenjeni košarkarji zelo kakovostni,
in dodamo, da je med novimi prihodi play-ma-
ker in strelec Gallocchio (svojčas že pri Boru)
igral vso sezono kot Američan, se potem visoki
storilnosti (12 zmag, 6 porazov) pravzaprav ne
čudimo. Prvo mesto so Vatovčevi fantje potrdili
z zmago v zadnjem krogu proti prvemu zasle-
dovalcu Santosu. Kaj pa jih čaka zdaj? Zagotovo
10 tekem proti nasprotnikom iz furlanske sku-
pine (Cordenons, Aviano, Tricesimo, Casarsa,
Portogruaro). Najboljša izmed deseterice bo na-
predovala neposredno, moštva od drugega do
petega mesta pa bodo iskala dodatni prestop
preko mini play-offa na iz-
padanje. Kam lahko merijo
Sokolovi košarkarji, je težko
napovedovati. V vsakem pri-
meru bodo resno trenirali in
pristopali do konca, kar so se
v telovadnici s trenerjem že
domenili. Tudi najmlajši pa
bodo imeli še naprej svoj
prostor. Na koncu pa bodo
potegnili črto.
Drugače je s Kontovelom, ki
bo moral v skupini za obsta-
nek reševati svojo kožo. Lani
je bilo obratno, Kontovel se
je uvrstil v play-off, Sokol pa
je igral play-out. Kontovelci
trenerja Marka Švaba so si-
cer še pred zadnjim krogom
viseli med končnico za napredovanje in skupi-
no za rešitev (na koncu so zbrali 9 zmag in rav-
no toliko porazov), dejansko pa so drago plačali
vse prej kot prepričljiv začetek sezone, ko je bilo
tudi veliko poškodb. Zadnja dva meseca je ekipa
delovala dokaj briljantno, tako da je pričakovati,
da bo dober vtis potrdila tudi v play-outu in su-
vereno dosegla obstanek. Kontovelovo moštvo
je zasnovano drugače od Sokolovega, saj nima
zunanjih okrepitev, gre za še razmeroma mlado
generacijo doma vzgojenih fantov, zvezdi sta
nadarjena Lisjak in Škerl. V skupini za obstanek
bodo ravno tako srečali pet ekip iz zahodne sku-
pine (Feletto, Cervignano, Cussignacco, CBU,
Roraigrande), čaka jih torej 10 tekem, izpadeta
zadnji dve, v malhi pa nesejo peterke s sabo
točke iz neposrednih dvobojev iz rednega dela
proti tekmecem, ki so ravno tako pristali v play-
outu. Švabov Kontovel pa je z doslej zbrano be-
ro tu že v prednosti.
HC
K   ima kraljuje na naslovnici pe-te, januarske številke Galeba.Prikupen snežak z dolgim
oranžnim nosom in kot oglje črni-
mi očmi zre v bralca in upa, da bo
sneg še dolgo vztrajal, drugače bo
po njem. Njegov avtor je Riccardo
Jerkic, učenec OŠ Ivan Grbec iz
Škednja. Simpatične snežene može
so uredništvu Galeba poslali tudi
prvo in drugošolci iste šole, šolarji
OŠ P. Trubar K. D. Kajuh Bazovica
pa fotografijo in zapis o božičnici,
na kateri so odigrali glasbeno igro
Katera je prava? Učenci
OŠ Alojz Gradnik Col pa
so se šli pesnike. Na
hrbtni strani revije je za-
bavni strip Ko-Ko-
Krišna, v katerem je mo-
dra misel, da smo daleč
od domovine ponosni
na svoje korenine.
Marko Gavriloski je v
stihih izpovedal, koliko
skritih zakladov ima
Istra: eden izmed teh so
tartufi, ki jim barvo in
vonj določa drevo, pod
katerim rastejo. V zani-
mivi tehniki je ilustracijo prispevala
Dunja Jogan. Kot vselej izvirne in
domišljijsko bogate ter jezikovno iz-
piljene štirivrstične pesmice, v ka-
terih so osvetljene črke P R in S, je
za najmlajše Galebove bralce stkala
Majda Artač Sturman pod naslo-
vom Abeceda živa zmeda, v pisa-
nih, nežnih barvah jih je upodobila
Jasna Merku’. O siničkah, ki so zelo
zvedave ptice, poje pesmica Jureta
Jakoba ob nežni ilustraciji Anje
Jerčič Jakob. V izumiteljski vnemi
je “stari” Galebov znanec medved
(izšel je iz fantazije Majde Koren in
Bojana Jurca) izdelal “snažipajka”,
ki je hiško še bolj razmetal, namesto
da bi jo očistil … Zabavnemu stripu
je kot zmeraj priložena naloga.
Vneti knjižni molji si tudi v januar-
ski številki Galeba lahko pridno na-
birajo točke za bralno značko, saj
imajo na raz-
polago cel
kup zgodbic
v nadaljevan-
jih, vezanih
na to spod-
budo za bolj
navdušeno
branje. Maja Furman z besedo in
Ivana Soban v sliki razkazujeta bral-
cem vesolje v družbi zvedavega Iz-
toka, ki ga je Lunček popeljal z ra-
keto daleč v nebo, da bi si od tam
ogledala zemljo. V zgodbi Marka
Gavriloskega Pobegavčki bodo otro-
ci izvedeli, kako je modri Arbor, naj-
višje izmed vseh dreves, sprejel v
svoj posvečeni krog vsa pobegla
drevesa. Vedoželjni čajnik Erike
Cunja se je na potovanju okoli sveta
znašel na Japonskem v objemu
češnjevih dreves. Detektivi iz 4. ra-
zreda, ki jim dogodivščine razpreda
Helena Jovanovič ob ilustracijah
Štefana Turka, so se veselo kepali v
gozdu, ko se jim je prikazal rjavi
medved … Juša iz rodu drobnih
Šalčkarjev se je ustavila pri Kamili,
ki ji je razkrila zdravilne lastnosti
zelišč. O zajčji družini in zajčku
Skokcu, ki je imel nevarno srečanje
s psom, piše Darinka Kobal, ob ljub-
ki ilustraciji Žive Pahor (na sliki) ,
in vabi bralce, naj uredijo “razme-
tano” zajčkovo misel. Prvošolčkom,
bolj veščim velikih kot malih črk,
je namenjeno nadaljevanje zgodbi-
ce piščančka Pačka in njegovih po-
rednih prijateljev, s katerimi so ho-
tele pošteno obračunati jezne živali
na kmetiji. Marjeta Zorec je v fil-
mskem arhivu izbrskala barvni film
Sreča na vrvici; filmska uspešnica,
ki jo je odkupilo 14 držav, je v režiji
in scenariju Janeta Kavčiča nastala
po mladinski povesti Vitana Mala
Teci, teci, kuža moj. Jasna Merku’
predstavlja slikarja in kiparja Fran-
ceta Goršeta, rojenega 26. septem-
bra 1897 v Zamostecu pri Sodražici
in umrlega na Golniku pri Kranju
2. avgusta 1986. Po vojni je Gorše
diplomiral na Akademiji za likovno
umetnost v Zagrebu. Veliko je po-
toval, živel v Trstu, Gorici in Ljublja-
ni. L. 1952 se je preselil v ZDA, l.
1971 se je vrnil v domovino in zad-
nja leta preživel na Koroškem, v
Svečah, kjer je tudi pokopan in kjer
stoji njegova galerija. Gorše je
ustvarjal nabožne motive, portrete,
akte … Kipe je izdeloval iz kamna,
marmorja ali gline in te odlival v
bron. Uporabljal je tudi tehniko
oblikovanja kiparskih izdelkov iz
mešanice žaganja in lepila. Nekaj
časa je umetnine
ustvarjal tudi iz želez-
ne žice. In prav to teh-
niko je za svojo ustvar-
jalno delavnico izbrala
Jasna Merku’, ki nazor-
no opisuje, kako lahko
nastane iz žice portret.
Z deklico Ti se bodo
pridne roke naučile
šivati odejo iz razno-
barvnih kosov blaga.
Rubrika Andreje Peklar
z ilustracijami Nine
Kokalj in Sabine Alibe-
gić je zelo dober pripo-
moček za ure “tehničnega” pouka,
pa tudi šivalne delavnice. Klarisa M.
Jovanovič se še kar naprej “šeta” po
kuhinji in zapisuje stare recepte
nekdanjih slovenskih jedi. Tokrat je
napisala o bobu, ki je zelo hranilen
in se ga je oprijel vzdevek “meso
ubogih”. Kar nekaj pregovorov je
navdihnila ta beseda: reci bobu
bob, to je, kot bi metal bob ob steno
…. V zgodnjem srednjem veku sta v
naše kraje prispela še grah in leča,
fižol pa se je pri nas udomačil šele
v 17. stoletju. Kaj kmalu je postal ze-
lo priljubljen na revnih in bogatih
mizah. Jovanovičeva tokrat predsta-
vlja jed iz krompirja in fižola, ki ji
pravijo matevž. Pod ilustracijo, ki se
zdi vzeta iz kakšne stare ilustrirane
knjige, se je kot vedno podpisal Ve-
no Dolenc.
IK
Z
Peta številka mladinske revije Galeb
Pisan polet v širne
domišljijske daljave
Upanje umre zadnje ...
Odtenki sive
Prizor z nedavnega derbija Sokol - Kontovel
Aktualno25. februarja 201616
Beseda in pogled imata strašno moč
Svoboda govora
   o svojih besedah boš
namreč opravičen in
po svojih besedah
boš obsojen”.  (Lk6,37)
Beseda in pogled imata strašno
moč. Večkrat nam celo
sporočata nasprotno: besede
govorijo nekaj, pogled pa
povsem nekaj drugega; kajti
težje je brzdati telo, saj je bolj
neposredno, um pa prevejan. Z
besedami je namreč že tako, da
nam lahko tako odkrivajo kot
prikrivajo misli in čustva
sporočevalca. Bolj ko je
sporočevalec vešč retorik in
manj ko mu je do resnice, več
njegove besede prikrivajo, tem
bolj je njegovo sporočanje
nejasno, lažnivo. Tako besede
kot pogledi pa znajo biti
licemerni, polni napuha in
neiskrenosti. Načela uspešnega
sporočanja pa so zelo jasna:
sporočajmo z jasnim namenom;
sporočajmo le o tem, kar dobro
poznamo (skratka: Govori po
resnici!); upoštevajmo
okoliščine sporočanja …
Kolikim problemom bi se
izognili, če bi ta načela
upoštevali! In koliko bolj etičen
in kulturen svet bi oblikovali, v
katerem bi bilo bivanje bolj
človeško. Že Konfucij je
spregovoril o tem: “Če jezik ni
pravilen, potem tisto, kar je
rečeno, ni tisto, kar je mišljeno.
Če tisto, kar je rečeno, ni tisto,
“P kar je mišljeno, tisto, kar bi bilotreba storiti, ostane nestorjeno.Če to ostane nestorjeno, bosta
okrnjena morala in človekovo
znanje. Če bosta okrnjena
morala in znanje, bo zablodila
pravica. Če bo zablodila pravica,
bo ljudstvo nemočno in
zmedeno”.
Deloma sem 16. februarja
spremljala izredno sejo DZ o
sovražnem govoru in se
počutila zelo nelagodno –
nemočno in zmedeno, saj so
poslanci v svojih diskusijah o
sovražnem govoru, ki naj bi
osvetlile predvsem odnos do
emigrantov in govor na
internetu, bolj kot ne usmerjali
sovražni govor na svoje kolege
oponente. Če bi besede ubijale
in bi pogledi ubijali, bi morali
biti mrtvi ali vsaj ranjeni skoraj
vsi poslanci v DZ. Ali kot je
poudaril poslanec
Möderndorfer – na seji je šlo za
jasno demonstracijo sovražnega
govora. Da se je neprimeren,
nestrpen, diskriminatoren,
sovražen in žaljiv govor zažrl v
politiko, pa ne le v Sloveniji, je
povsem razvidno. Zato težko
zaupam politikom brez
tolerance in strpnosti,
politikom z nesprejemljivim
javnim diskurzom, politikom, ki
skušajo sovražni govor definirati
z ideološkimi merili.
Kljub temu da si poslanci, kot
tudi pravniki, kaj šele vsi laiki,
niso enotni glede definicije
sovražnega govora (čeprav tako
Ustava RS kot Kazenski zakonik
in Zakon o medijih le-tega
členijo), saj ta slej ko prej trči ob
pravico do svobode govora, se
ga da še kako dobro detektirati.
“Srce pove, kje je meja
sovražnega govora”, je spomnila
poslanka Tomičeva, ki je tudi
poudarila, da je meja med
svobodo govora in sovražnim
govorom postavljena prenizko,
in pozvala k čuječnosti in k
nični toleranci do sovražnega
govora.
Prav vsak sovražen govor izhaja
iz nestrpnosti in nespoštljivosti
– torej sovraštva – ter izzove
diskriminacijo, diskreditacijo,
razvrednotenje osebe ali
skupine, na katero se nanaša, ter
povzroča škodo, nasilje, bodisi
psihično bodisi fizično.
Dostojanstvo človeka pa je
vendar izhodišče, iz
katerega izpeljujemo
humano družbo.
“Relativizacija je poligon,
na katerem je vse
razvrednoteno”, je
spomnil poslanec Breznik.
In ja, spet trčimo ob
resnico, za katero ravno
tako mnogi trdijo, da je
relativna. Kajti šele ko si
upamo priznati, da je
resnica absolutna, ne
glede na to, koliko jo
posamezniku uspe
razpoznati, bomo lahko
strpni, iskreni in
prijateljski. Šele v tem
primeru se bomo lahko
strinjali tudi s tem, da ne
moremo soditi in obsojati, šele
v tem primeru bomo tudi
ponižnost lahko prepoznali kot
vrlino in ne kot hibo. Zreli smo
takrat (pa ne nujno ob maturi),
ko znamo dojeti, česa ne vemo,
in razumeti, da tisto, kar vemo,
morda ni absolutno. V modrost
zorimo, saj razumnost ni le
znanje, temveč znanje,
umeščeno v kreposti, povezani z
notranjim dostojanstvom
človeka. In šele ko bomo znali,
po principu, ki nam ga je v
dediščino zapustilo krščanstvo,
imeti vsakega človeka, vsako
življenje, za največjo vrednost,
največjo vrednoto, bodo naše
besede prijateljske in naši
pogledi ljubeči.
Ines Cergol
Razstava sester Osbich v Miljah
Poduhovljene ikone
kraške dežele
  es dragocena priložnost,
da si lahko ogledaš rezul-
tata vzporedne ustvarjal-
nosti, ki jo lahko izkazujeta dve
sestri, iskateljici in umetnici. Bolj
znana keramičarka iz
Boršta, Gabrijela
Osbich Pison, in foto-
grafinja Sonja Osbich
sta skupaj nastopili z
raznolikim, a dokaj
uglašenim izborom že
lani v nabrežinski ka-
varni Gruden, nato v
decembru v tržaški
San Marco, sedaj pa še
v Miljah (od 3. do 21.
februarja) v razstavni
dvorani Negrisin, ki je
v občinski palači na
glavnem mestnem
trgu. Kot je naglasil na
miljskem odprtju le-
tošnji zamejski Prešer-
nov nagrajenec Dezi-
derij Švara, gre za izviren stik
dveh umetnosti, pradavne deset-
tisočletne tehnike gline in so-
dobne, z nekaj več kot 150-letno
zgodovino, svetlobne reproduk-
cije.
Kdor obiskuje razstave domače
in umetnostne obrti pri nas, de-
nimo na Kraški ohceti, dobro
pozna Gabrijelin slog in ilustra-
torsko tankočutnost, saj je v nje-
nih keramičnih predmetih zaz-
nati odličen strokovni staž, ki
izvira iz obiskovanja deželnega
tečaja keramike v Gradišču, in
tudi sled Perizijeve risarke šole.
Sonjine podvodne ilustracije
(brez nobene obdelave) rečnega
habitata, plavajočih listov, cvet-
nih utrinkov in iger volnenih
niti v vodi reke Soče pa spodbu-
jajo h kontemplaciji, vizualni in
duhovni, ki se ti ponuja ob obi-
sku rečnih strug in tolmunov,
pa tudi mesečno obsvetljenih
gozdičev. Sonja je sodelovala na
razstavah Okusov Krasa kot čla-
nica Fotovideo Trst 80 in je tudi
avtorica projekta za ovrednoten-
je krajevne kulinarike na Go-
riškem in v Gradežu v sodelo-
vanju z goriškim inštitutom za
R versko in socialno zgodovino.Obe sestri zelo ljubita naravo insamotno sprehajanje po kraški
gmajni ali pečinah Brega. Značil-
ne krajevne rastline, skozi vse
letne čase, pridobijo z Gabrijeli-
no stilizacijo čar lapidarne lepo-
te, topline in rahle otožnosti.
Sonjine fotografije pa nam pou-
stvarjajo sanjske fantazmagorije
bleščečih utrinkov, tihe položne
harmonije, ki je posvečena
“hčeri planin”. Ob občudovanju
teh malih magičnih sličic mi je
spomin ušel na Gabrijelino
srčno kolegico, prefinjeno resta-
vratorko starih kraških skrinj in
kiparko lepih črnih madon,
okrašenih s kraško-narodnimi
motivi, Bogomilo Doljak, ki je te
dni preminila. Žlahtnost in le-
pota naše domače umetnostne
obrti je kot kraška ponikalnica,
včasih prezrta, skrita in pozablje-
na - v današnjem “bitajočem”
vrvežu - pa vendar še močno
živa po zaslugi navdahnjenega
in vztrajnega dela naših etno-
grafskih in obrtnih umetniških
oblikovalcev, ki edinstveno bo-
gatijo naše duhovno in snovno
kulturno obzorje.
Razstava sester Osbich v Miljah
je imela latinski na-
slov Eryngium16, saj
gre za njuno prvo le-
tošnjo razstavo, po-
svečeno v prvi vrsti
eni od najbolj značil-
nih lepot kraške flo-
re, Ametistasti
možini. Na Gabrijeli-
nih bolj kot uporab-
nih okrasnih pred-
metih, stenskih in
namiznih pladnjih,
vazah, svetilkah, ok-
virih in ploščicah so
še razpoznavni ruj,
šipek, osat, brinj, sti-
lizirani fazani. De-
cembrska razstava v
kavarni S. Marco je
imela prav tako latinski naziv
Mirabilitas ars, čudovita narava:
mimoidoči kupci knjig in gosti
lokala so radi slikali s svojimi te-
lefončki nenavadne poduhovlje-
ne ikone kraške dežele, ki ob-
kroža naše mesto.
Kdor je zainteresiran za njune iz-
virne in tople stvaritve, ju lahko
kontaktira po epošti na naslova:
gabriella. pi@libero. it in soniao-
sbich@libero. it.
Davorin Devetak
Keramični predmet Gabrijele Osbich Pison
Fotografija Sonje Osbich
  talijanski filozof in pisatelj Umberto
Eco, ki je umrl v petek, 19. februarja,
zvečer v starosti 84 let, je svetovno
slavo požel z romanom Ime rože, takrat
ga je pravzaprav spoznal ves svet, prej
smo ga poznali tisti, ki redno beremo
časopise, revije. Eden ključnih literatov
20. stoletja je bil uveljavljen predvsem
kot odličen znanstvenik. Z razpravami
o znakih in znakovnih sistemih, ki ob-
segajo celoto kulturnih pojavov, si je pri-
dobil sloves vodilnega semiotika. Med
italijanskimi intelektualci je bil eden
redkih, ki se je takoj zavedel izjemnega
pomena televizije, s seboj je v grob Um-
berto Eco odnesel tudi odgovor, ali je
zares sodeloval z znanim televizijskim
voditeljem Mikom Bongiornom pri pri-
pravah za sloviti televizijski kviz. Njego-
va znanstvena raziskava fenomena Bon-
giorno velja še danes za eno temeljnih
del o televizijskem mediju. Eco se je rad
sprehajal med strogo znanostjo in ležer-
nim, duhovitim pisanjem.
Eco je v romanesknem prvencu Ime
rože z napeto zgodbo o umoru v nekem
samostanu v 14. stoletju ustvaril pre-
pričljiv dokument o relativnosti resnice
in različnih perspektivah spoznavnega
procesa. Roman, ki je preveden v 43 je-
zikov, tudi v slovenščino, za kar je po-
skrbel Novogoričan Srečko Fišer, je bil
prodan v več milijonih izvodov, po
njem pa je bil leta 1986 posnet film v
režiji Jean-Jacquesa Annauda s Seanom
Conneryjem v glavni vlogi. Režiser An-
naud je te dni povedal, da Eco s Conne-
ryjem ni bil zadovoljen, ko je pa videl
film, je režiserju dejal, da je bil škotski
igralec odličen. Prav uspeh tega romana,
o katerem radi govorijo tudi tisti, ki ga
nikdar niso prebrali, je najbrž bil povod,
da ga določena akademska srenja ni nik-
dar marala, uspeha mu v Italiji in tudi v
svetu niso nikdar odpustili in zato je bil
Eco deležen tudi nesramnih podtikanj,
ki so šla celo tako daleč, da so nasprot-
niki govorili, kako naj bi si pri pisanju
romana Ime rože pomagal z računalni-
kom, pa čeprav je prvi računalnik zagle-
dal luč sveta šele štiri leta kasneje...
Sledilo je še šest romanov, nazadnje je
leta 2015 izšel roman Numero Zero (Šte-
vilka nič) , ki bi ga moral prebrati vsak
časnikar. Poleg omenjenih dveh je na-
pisal še romane Pokopališče v Pragi,
Foucaultovo nihalo, Baudolino, Otok
prejšnjega dne in Skrivnostni plamen
kraljice Loane. Prvih šest je prevedenih
tudi v slovenščino.
Umberto Eco je literarno kariero začel
šele pri 50 letih. Čeprav je zaslovel z ro-
mani, pa je bil predvsem izjemen znan-
stvenik.
Kot filozof se je
Eco sprva uk-
varjal z estetiko,
pozneje pa s ko-
munikacijo in z
znakovno
strukturo umet-
niškega dela.
Med njegovimi
deli o aktualnih
filozofsko-teo-
loških vprašan-
jih velja omeni-
ti Opera aperta
(Odprto delo,
1962) , La strut-
tura assente...
(Definicija
umetnosti,
1968) , A Theo-
ry of Semiotics
(Teorija semio-
tike, 1976) in I
limiti della in-
terpretazione
(Meje interpretacije, 1990) . Mimogrede
povejmo še to, da je bil eden največjih
poznavalcev del Tomaža Akvinskega, iz
čigar dela je tudi doktoriral, prav Ak-
vinčanu pa je bil tudi hvaležen, tako je
v šali večkrat povedal, da se je oddaljil
od krščanske vere in pristal med laični-
mi agnostiki.
V slovenščino imamo med drugim pre-
vedeno delo Vrtinec
seznamov, delo je
prevedla Novogo-
ričanka Maja No-
vak; Eco se je v njem
posvetil tistim ob-
močjem v umetno-
sti, ki jih zaznamuje
naštevanje, sešte-
vanje, dodajanje,
zbiranje in kopičen-
je elementov. Zgo-
dovina lepote ter
Zgodovina grdega
sta temeljni deli o
umetnosti, tudi ti
knjigi je poslovenila
Novakova, ki je te
dni povedala, da
mu je hvaležna, ker
se je med prevajan-
jem veliko naučila.
Umberto Eco se je
rodil leta 1932 v
mestu Alessandria v
italijanski deželi
Piemont. Leta 1954 je končal študij fi-
lozofije in se začel ukvarjati z novinar-
stvom. Mimogrede: časnikarskega izpi-
ta, delal ga je dvakrat, ni nikdar naredil,
za zabavo je namesto članka namreč na-
pisal esej...
Leta 1961 je pomagal pri ustanovitvi
časopisa Marcatre, med letoma 1966 in
1969 je bil profesor vizualnih komuni-
kacij v Firencah, leta 1971 je postal pro-
fesor semiotike na univerzi v Bologni.
Leta 1963 se je Eco pridružil italijanske-
mu avantgardnemu gibanju Gruppo 63
in malokdo ve, da je razvpitemu likov-
nemu umetniku Pieru Manzoniju, da,
tistemu, ki je naredil devetdeset znanih
konzerv, na katerih piše Merda d'artista,
večkrat v javnosti poziral kot “živeči
kip”...
Umberto Eco je prejel zaslužne dokto-
rate na več kot 30 univerzah po svetu,
tudi v Ljubljani. Od leta 1962 je bil po-
ročen z nemško učiteljico umetnosti Re-
nate Ramge.
Bil je človek, ki je združeval znanje z ra-
doživostjo, njegovi zapisi v tedniku
Espresso so izjemna šola odličnega
časnikarstva. Skupaj s francoskim zgo-
dovinarjem Jacquesom Le Goffom je ti-
sti laik, ki je sodobnim razumnikom do-
kazal, da je bil srednji vek svetel in ne
temačen, predvsem pa je bil nevsiljivo
duhovit in stalen iskalec resnice, razum-
nik visokih moralnih in etičnih načel.
Jurij Paljk
I
Poslovil se je velik mož
Umberto Eco - od filozofije
do uspešnic