PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. rny??gmvrov,n Cena 500 lir - Leto XL št. 152 (11.875) . Trst, sreda, 27. junija O -! 0-3 C O» ,-j ► to C G C X C H-: m c —■ r c g x x X C X č_ C G X X — ]— r_ m c x x x n z: i—• c. C_ i—: r: n.- z -*■ I—: G X 9 ije) 3 -J C •c o X X i> S skoraj plebiscitarno večino na zasedanju plenuma Alessandro Natta včeraj imenovan za novega generalnega tajnika KPI Izvolitev ni presenečenje in jamči kontinuiteto Berlinguerjeve politike RIM — Alessandro Natta je novi Rajnik italijanske komunistične partije. člani centralnega komiteja in centralne nadzorne komisije so ga izvolili na včerajšnjem zasedanju s skoraj plebiscitarno večino: za Natto se je izreklo 227 članov plenuma, proti ni bil nihče, enajst pa je bilo vzdržanih. Izvolitev Natte ni presenečenje, saj je njegovo ime krožilo kot naj verjet nejša kandidatura že vse od Berlin-guerjeve smrti. Včeraj je na plenumu njegovo kandidaturo uradno postavil Ugo Pecchioli, ki je skupno z Aldom Tortorello zaslišal vseh 240 članov plenuma in je včeraj povedal, da se je velika večina izrekla prav za Natto. Pecchioli je tudi poudaril, da je večina članov plenuma mnenja, da v tem trenutku ni potrebno imenovanje predsednika stranke ter enega ali več podtajnikov, prav tako pa ni potrebna u-stanovitev političnega urada. Skratka, Natta prevzema vse funkcije, ki jih je doslej imel Enrico Berlinguer. Pecchioli je še poudaril, da je prišla na posvetovanjih s člani plenuma do izraza potreba po kontinuiteti politične linije, »ki je bila v vseh teh letih e-notno določena in izvajana.« Skratka, gre za kontinuiteto Berlinguerjeve politike, za katero je Natta, ki je bil eden najtesnejših Berlinguerjevih sodelavcev, očitno v tem trenutku najboljše jamstvo. Natta, ki je star 66 let, je član stran- NADALJEVANJE NA 2. STRANI PRI PREVERJANJU BO SPOR PREDVSEM O TAJNIKU PSDI RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi bo danes navezal stike s tajniki strank vladne večine z namenom, da pride v ^najkrajšem času do preverjanja. Mimo programskih točk je osrednje sporno vprašanje prav prisotnost socialdemokratskega taj nika Pietra Longa, čigar ime je na seznamu članov framasonske lože P2, v Craxijevi vladi. Longo bo moral iz vlade, to je menda že jasno; vprašanje je kako. Sam sekretar socialdemokratske stranke je postavil jasen pogoj: v sklepnem poročilu preiskovalne komisije o fra-masonski loži P2 ne sme biti napisano, da je Gellijev seznam resničen, iz česar bi izhajalo, da je bil tudi Longo član te lože. Demokristjani pa vsaj zaenkrat na to zahtevo ne pristajajo in tu bi utegnile nastati velike težave, ker Longo ni osamljen, ampak ga podpira celotna stranka. Včeraj ga je podprl tudi bivši predsednik republike Giuseppe Saragat, ki je sicer nakazal možnost Longovega »prostovoljnega« izstopa iz vlade, je pa tudi poudaril, da so socialdemokrati na volitvah na Sardiniji in v 88 občinah po vsej državi zabeležili dobre rezultate. To jabolko spora bo treba rešiti pred 15. julijem. Longo namreč pravi, da bi tako poročilo, kot ga predlaga Anseimi jeva, predstavljalo za socialdemokrate zadosten razlog za razbitje vladne večine. V političnih krogih torej govorijo o dveh možnostih: ali samo zamenjava nekaterih ministrov, ali pa vladna kriza in nato sestava štiristrankarske vlade BBr NADALJEVANJE NA 2. STRANI C D RIM — Generalni tajniki CGIL, CISL in UIL Lama, Camiti in Benvenuto se bodo danes po daljšem času spet srečali. Štiri mesece po razkolu v sindikalnem gibanju bodo trije sindikalni voditelji proučili sindikalni položaj ter odnose z vlado. Prav tako bodo skušali ugotoviti, ali vlada izvaja sporazum o boju proti inflaciji. Tajnik CISL Camiti je menil, da bo govor tudi o možnosti oblikovanja novega sporazuma o sindikalni enotnosti glede nekaterih ključnih vprašanj, ki zadevajo vse italijanske delavce. Na današnjem sindikalnem vrhu bodo tudi odločali o morebitnih oblikah boja proti vladi, če bodo ugotovili, da slednja ne spoštuje sporazuma o borbi proti inflaciji. Na vprašanje, ali bo govor o splošni stavki, je Camiti dejal, da pridejo v poštev prav vse oblike boja in pritiska. Kar zadeva možnost razpisa referenduma o vladnem protiinflacijskem odloku, pa je Camiti rekel, da v sindikalnem gibanju nihče ni predlagal kaj takega. S svoje strani napoveduje tajnik UIL Benvenuto, da bo njegova sindikalna organizacija predlagala oblikovanje posebne komisije, ki naj bi razpravljala in proučevala vprašanje reforme strukture plač, pogajanj z delodajalci ter delovnega časa. UIL bo prav tako dala nekatere predloge glede davčne politike in zaposlovanja. Slovenska sekcija v goriškem zavodu »Galileo Galilei« V prihodnjem šolskem letu bodo Prt industrijskem tehničnem zavodu *G. Galilei« v Gorici poskusno odprli slovensko sekcijo. „ Te dni je namreč ministrstvo za šolstvo izdalo soglasje. Tako izhaja jz tiskovnega poročila goriške pokrajinske uprave. Menda je šolsko skrbništvo že sprejelo prve korake za Prtpravo programa in rešitev drugih vprašanj, da bi zagotovilo nemoten Pričetek pouka v septembru. S soglasjem za poskusno odprtje slovenske sekcije je bil tudi odstranjen predpogoj o minimalnem številu vpisanih dijakov. Ta predpogoj je bil Slavna ovira lani in prejšnja leta, da se slovenska sekcija ni odprla. Po neuradnih podatkih se je na slovensko sekcijo pri zavodu ITI doslej vpisalo 7 dijakov. Po pozitivni raz-•’esitvi vprašanja, se bo v to šolo Predvidoma prijavilo še nekaj dijakov. Po petih letih EGS odstranila ovire svoje integracije Uspeh vrha deseterice v Fontainebleauju Rešili britansko in proračunsko vprašanje FONTAINEBLEAU (Francija) — Deseterica je včeraj na svojem vrhu v Fontainebleauju uspešno premostila večino zaprek gospodarske in finančne narave na poti postopne integracije članic EGS. Francoski predsednik Mitterrand je kot predsedujoči v EGS lahko zadovoljen z uspehom, saj je prišel pred iztekom mandata. DobU je »bitko za Anglijo«, kot marsikdo ocenjuje kompromis o vračanju britanskih presežkov k proračunu skupnosti. Po petih letih in dveh neuspelih srečanjih v Atenah in Bruslju je torej Velika Britanija pristala na kom- promisno rešitev, da ji vrnejo preveč vplačane zneske v višini 1.400 mili-jard lir in da bo s prihodnjim letom stopil v veljavo avtomatizem, ki predvideva 66-odstotno vračanje britanskih piesežkov. To bo seveda v večji in manjši meri bremenUo vse ostale članice. Ob tem so rešili tudi vprašanje ZRN, ki so ji odobrili precejšnje olajšave v kmetijstvu. Kot drugo in s finančnega vidika še pomembnejšo postavko so v Fontainebleauju dosegli sporazum glede proračunskega deficita, članice so se obvezale, da bodo povečale svoje prispevke, obenem je skupnost poudarila, da bodo dosledneje pazili na smotrnost in preverjali vsak izdatek. Resnici na ljubo bo zvišanje znašalo le 10 tisoč milijard lir, kar pa bi moralo zadostovati, če bodo strožje pazili na izdatke. Ob teh finančnih in gospodarskih postavkah pa so se voditelji vlad in držav deseterice obenem domeniU, da bodo poskrbeli'za otipljivejše prikaze evropske integracije, ki naj bi jih uresničeval ožji odbor predstavnikov evropskih voditeljev. V glavnem so to uvedba skupnega, evropskega, potnega lista, enotni tovorni list za vse blago, ki potuje po ozemlju skupnosti, glede večje svoboščine pri prehodu denarja in oseb pa je marsikdo še skrajno previden, med temi v prvi vrsti Italija. Šukrija predsednik predsedstva CK ZKJ BEOGRAD — Na včerajšnji seji predsedstva CK ZKJ so za predsednika predsedstva CK ZKJ z enoletnim mandatom izvolili člana predsedstva Alija Šukrijo, za sekretarja predsedstva z dvoletnim mandatom pa člana Nogometno EP: drevi oh 20. uri v Parizu finale Francozi prvič ali Spanci drugič? BRANKO LAKOVIČ PARIZ — Drevi bo na stadionu »Pare de Princes« v Parizu padla _____, končna odločitev o zmagovalcu na sedmem evropskem nogometnem pr venstvu v Franciji, ki se je pričelo Mg12. t.m. prav na tem stadionu s tek-L—nnr mo Francija Danska, sklenilo pa se bo z velikim finalom med Francijo in Španijo drevi. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri in bo seveda po v■ Sodil pa bo Čehoslovak Vojtek Hristov. Prancozi s svojo izredno vezno linijo s Platinijem a čelu (nastop Femandeza pa je še v dvomu) so v revišnjem finalu nesporni favoriti, ne samo, ker bodo Orali doma in bodo seveda imeli vso pomoč svojih vavtiačev, temveč tudi zato, ker bodo Španci nastopili : ognjeni postavi (Goicoechea je poškodovan, Maceda Gor dillo pa sta izključena). Španci so medtem sprožili pravo »psihološko vojno« proti angleškemu sodniku Courtneyu, češ da je na pol finalni tekmi v Lyonu dobro vedel, komu pokazati rumene kartone (Marcedi in Gordillu). . . In da je tako Francozom na stežaj odprl vrata do evropskega naslova. Tukajšnji strokovnjaki pa le dopuščajo tudi repre zentanci Miguela Munoza nekaj, sicer minimalnih možnosti za uspeh. In to iz dveh razlogov. Francozi bodo igrali psihično bolj obremenjeni. »Petelinom« španska igra nikakor ne ustreza; poleg tega so Španci strum neje porazdelili svoje moči na tem prvenstvu od vseh ostalih reprezentanc. Drevi bomo torej izvedeli, če bo Francozom uspelo osvojiti svoj prvi evropski naslov in s tem tudi svoj doslej največji uspeh v nogometu ali pa če bodo Španci drugič posegli po prvem mestu. Španija je namreč osvojila naslov evropskega prvaka leta 1964 v Madridu, z zmago (2:1) proti Sovjetski zvezi. NA 10. STRANI Ob 40-letnici Rižarne V Trstu so včeraj odprli kar tri razstave v okviru prireditev ob 40-letnici Rižarne. Med drugim so tudi odprli razstavo slovenskega umetnika L. Spacala. NA 5. STRANI • Alessandro Natta NADALJEVANJE S 1. STRANI kinega tajništva od leta 1962; vanj je vstopil skupno z Berlinguerjem in .vsa njegova politična pot je tesno povezana z Berlinguerjevo politiko: od zgodovinskega kompromisa, preko dveh vlad demokratične solidarnosti, do politike demokratične alternative. V teh letih je Natta kril odgovorna mesta v partiji: bil je predsednik poslanske skupine, odgovoren za organizacijo v stranki in, od milanskega kongresa, predsednik nadzorne komisije, kar so mnogi razlagali kot nekakšno nap- , 'd upokojitve. Kljub temu pa je ostal druga najpomembnejša osebnost KPI in prevzema sedaj težko nalogo tajnika največje komunistične partije v zahodnem svetu. BOJAN BREZIGAR • Pri preverjanju NADALJEVANJE S 1. STRANI brez socialdemokratov, kar pa je, resnici na ljubo malo verjetno, saj se PSDI še nikoli ni prostovoljno odpovedala pozicijam v vladi. Vsekakor pa bi tudi novi vladi predsedoval Bettino Craxi. Gre pa seveda samo na hipoteze, ki jih je bilo v zadnjih tednih že zelo dosti in je treba torej počakati na razplet dogodkov. Današnji dan bo vsekakor zelo pomemben, ker se bo sestalo vodstvo republikanske stranke, da oceni volitve in pripravi stališča PRI o preverjanju, poleg tega pa se bo sestal tudi politični urad KD, ki mora pripraviti sejo strankinega vodstva. V tem tednu niso napovedani drugi sestanki, prihodnji teden pa se bo sestal CK PSDI, za katerega velja veliko pričakovanje, saj bi se moral tu Longo izreči o svojem ministrskem stolčku. Še prej, točneje v torek dopoldne, pa bo Anseimi jeva izdelala, osnutek sklepnega poročila o framasOnski loži P2, kar bo nedvomno odločilno vplivalo na Longeva stališča. □ MONTEVIDEO — Urugvajska vojaška diktatura je prepovedala današnjo splošno stavko v državi, ki sovpada z 11. obletnico vojaškega udara. Vodja hunte general Gregorio Alvarez je to določil z predsinočnjim vladnim odlokom, ki je takoj povzročil množične protestne manifestacije. Stavko so napovedali sindikati in opozicija, ki zahtevajo odpravo diktature in svobodne volitve. Po včerajšnjih izjavah Bur ta in tiskovne agencije TASS Kljub vztrajnim govoricam malo možnosti za srečanje med Reaganom in Cernenkom WASHINGTON - MOSKVA — Vprašanje morebitnega srečanja med a-meriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in sovjetskim državnim ter partijskim voditeljem Konstantinom Čemenkom zadnje čase nepre-stalno zaposluje diplomacije oziroma glasnike vlad velesil, kljub temu da je po vsem sodeč tak vrh vsaj v doglednem času prav malo verjeten. K vprašanju se je včeraj povrnil Reaganov svetovalec za evropska vprašanja Richard Burt, ki je govoril na zasedanju podkomisije za zunanje zadeve ameriške predstavni- ške zbornice. Burt je izrazil mnenje, da do vrha letos verjetno ne bo prišlo, češ da so sovjetski odgovori na ameriška prizadevanja v tem smislu nespodbudni. Dejal pa je, da bi Američani na morebitnem srečanju s Sovjeti sprožili vrsto vprašanj, kot so omejitev oboroževalne tekme, človeške pravice, sovjetska zasedba Afganistana, vojna med Irakom in Iranom ter druga vprašanja regionalnega značaja. Prav včeraj pa je sovjetska tiskovna agencija TASS ponovno objavila stališče Kremlja do vprašanja sovjetsko - ameriškega srečanja na vrhu. Kot je že prejšnji teden dejal kremeljski glasnik Leonid Za-mjatin, SZ ne bo pristala na srečanje z ZDA na najvišji ravni, dokler ne bo ameriška vlada spremenila svoje politike in dokazala, da je resnično zavzeta za dialog s SZ. TASS ob tem pristavlja, da so nedavne Reaganove izjave o brezpogojni pripravljenosti na srečanje s Černen-kom le poteza v njegovi kampanji za novembrske predsedniške volitve. Svojo zavzetost do popuščanja napetosti pa bi po pisanju TASS ZDA morale dokazati s tem, da bi umaknile jedrske rakete Pershing in Cruise z evropskih tal in sploh z opuščanjem poskusov, da bi dosegle vojaško premoč. Vprašanju morebitnega srečanja Reagan - Černenko pa je včeraj posvetil daljši članek tudi glavni kitajski dnevnik Remin ribao. Glasilo KP Kitajske obžaluje, da celotna zadeva ima zaenkrat le propagandni značaj, istočasno pa poudarja pomen, ki bi ga lahko imele za svetovno popuščanje napetosti samostojnejše politike satelitskih držav sovjetskega bloka. Povečanje prehodov jugoslovanske meje BEOGRAD — V prvih štirih mesecih letos je na mejnih prehodih v Jugoslavijo prišlo skoraj 2,3 milijona potniških avtomobilov oziroma za 34 odstotkov več kot v enakem času lani. Hkrati je prišlo tudi okoli 24.700 avtobusov in približno 12.000 motorjev. Število avtobusov se je povečalo za 9, motorjev pa zmanjšalo za 13 odstotkov. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je s temi vozili v državo prišlo 7,3 milijona potnikov. Celoten maloobmejni promet potniških vozil se je povečal za 42 odstotkov, potnikov v njih pa za 49 odstotkov. V tem prometu se je z okrog 1,2 milijona potniških avtomobilov, 2.000 avtobusov in 7.600 motorji pripeljalo 3,1 milijona potnikov. Zaradi okvare na enem motorju »discoveryja« Tudi včeraj spodletel vzlet WASHINGTON — Pričakovani vzlet »discoveryja«, tretjega primerka a-meriškega vesoljskega trajekta, je tudi včeraj spodletel. Zaradi še nepojasnjene okvare na motorjih, so u-stavili štetje samo 4 sekunde pred »lift offom«, kajti elektronski računalniki, ki sami »narekujejo« vzlet, so zabeležili nekaj nenormalnega in ustavili štetje. Takoj po avtomatičnem izklopu motorjev so na »Discovery« usmerili vsa protipožarna sredstva in s tem preprečili, da bi prišlo do dodatnih o-kvar ali celo eksplozije. Tudi celotna posadka, čeprav razočarana, ni utrpela poškodb. Sedaj so vzlet tega vesoljskega trajekta prenesli za nedoločen čas, vsaj dotlej, dokler ne bodo izvedenci NA SA analizirali vzroke okvar in jih popravili. Pogreb senatorja Bisaglie Ob prisotnosti najvišjih državnih oblasti je bila včeraj v Rimu pogrebna svečanost za tragično preminulim senatorjem Bisaglio. Posmrtne ostanke so kasneje prepeljali v Rovigo, od koder je bil doma. (Telefoto AP) Manjši devizni primanjkljaj še ne odpravlja problemov BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji sprejel poročilo o uresničevanju zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino na začetku leta. ZIS ocenjuje, da tokovi zunanjetrgovinske menjave od začetka leta do konca maja kažejo pozitivna gibanja. Trgovinski primanjkljaj je manjši za 168 milijonov* dolarjev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, pri čemer se je primanjkljaj v zunanjetrgovinski menjavi s konvertibilnim tržiščem zmanjšal za 279 milijonov dolarjev. Prav tako so ocenili, da so skupni rezultati gospodarskega sodelovanja s tujino, doseženi od začetka leta, v celoti zadovoljivi. Vendar pa so na tem področju še nadalje nekateri odprti problemi. Gre predvsem za to, da devize ne prihajajo v rokih, predvidenih z zakonom, da u-pada izvoz kopčnih izdelkov, povečuje pa se izvoz surovin in reprodukcijskih materialov in da se povečuje delež izvoza na podlagi kompenzacijskih poslov. V zvezi z deviznim varčevanjem občanov ZIS poudarja, da morajo sprejeti široko družbeno akcijo za zagotovitev učinkovitih in raznovrstnih programov za vlaganje privarčevanih sredstev v stanovanjsko gradnjo, lokale za opravljanje gospodarskih dejavnosti, nabava opreme in podobno. Z učinkovitimi ukrepi je potrebno tudi pospeševati devizno varčevanje, (dd) V Jugoslaviji določili nove obrestne mere BEOGRAD — Jugoslovanski varčevalci in najemniki potrošniških posojil se še niso niti dobro navadli na nove višje obresti, ki veljajo od 1. maja, ko že prihaja nova sprememba obrestnih stopenj. V skladu s prej določeno politiko, da se bodo obresti usklajevale v inflacijo, se od 1. julija spreminjajo obresti. V vseh poslovnih bankah in na poštni hranilnici bodo odslej obresti na vezana dinarska sredstva na tri mesece znašale 34 odstotkov, če bo vloga vezana na eno leto, bodo obresti 39-odstotne, na več kot dve leti po 42-odstotne. Sedanje obresti, odvisno od roka vezave, znašajo 30,35 in 38 odstotkov. Logično je, da se bodo podražili tudi potrošniški krediti. Tako bodo od 1. julija potencialni dolžniki za posojila z rokom vračanja do enega leta plačevali 34-odstotne obresti. Ljubezen je... NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI! ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE nadaljuje se izredna prodaja v ULICI MADONNINA 5 SAN GIORGIO, RIBER od 295.000 lir dalje Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT. CANDY od 183.000 lir « Hladilniki z ločenim zmrzovalnikom od 290.000 lir € Belo emajlirani štedilniki CANDY, LOFRA, INDESIT od 199.000 lir « Štedilniki Iz nerjavečega jekla: dve plošči, omarica za plinsko jeklenko, pečica od 465.000 lir < Kristalna ogledala za kopalnice od 69.900 lir C Kompletna oprema za kopalnice Iz čistega kristala od 149.000 lir C Armature za kopalne kadi od 66.000 lir c Armature za umivalnike od 32.000 lir « Plinske peči od 99.000 lir c Bojler s stekleno oblogo 80 1 od 99.000 lir « Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm Inox 18/10 z omarico Iz formlke od 139.000 lir € Omarice za kopalnice od 62.000 lir e Originalni lonec na pritisk (AGOSTINA od 5 I od 58.500 lir « Poleg tega še vsi mali elektrogospodlnjskl stroji najboljših proizvajalcev. Medtem ko letališče v Ronkah že širijo in posodabljajo Dežela nakazala 4 milijarde lir za okrepitev letalskega prometa TRST — Deželni odbor je odobril nakazilo 4 milijard lir Konzorciju za deželno letališče v Ronkah. Prispevek velja za finančni leti 1985 in 1986 in ga bodo izkoristili za posodobljenje in razširitev letališčnih naprav in oprezne. Deželni odbornik za prevoze in promet Di Benedetto je podelitev omenjenih sredstev utemeljil s potrebo po okrepitvi letalskega prometa v Furlaniji - Julijski krajini, da se ublažijo negativni učinki obrobnosti tega ozemlja nasproti italijanski notranjščini in Evropi kot taki. Deželni prispevek bo omogočil pospešitev tekočih in načrtovanje novih del. Trenutno dograjujejo novo letalsko postajo, katere zmogljivost bo dvakrat večja od sedanje in ki bo dokončana pred iztekom poletja. Dalje širijo hangarje za vozičke, premične stopnice in sorodne naprave ter posodabljajo strukture za tovorni promet. V načrtu pa je med drugim razširitev parkirne oziroma nianevrske ploščadi za letala na 30- 40.000 kvadratnih -» metrov, kar je po besedah odbornika Di Benedetta nujno spričo predvidevanj o postopnem večanju letalskega prometa. Leta 1983 je samo v sklopu notranjih zvez priletelo oz. odletelo z ronškega letališča 4.269 letal (221.789 potnikov), v bodoče Pa bo letališče postalo izhodišče še novih mednarodnih zvez, in to zlasti s severnoevropskimi državami. Vojaške oblasti so, kot znano, odpravile nekatere omejitve glede zračnih koridorov, tako bodo v prihodnje možni poleti nad Vidmom in Huminom, spričo česar pridejo v poštev linije za Beljak, Miinchen itd. Odbornik Di Benedetto je izrecno omenil tudi možnosti uspešnega razvoja tako imenovanih meddeželnih poletov tretje stopnje, za katere je zadolžena nedavno ustanovljena družba Aligiulia. Tako utegnejo biti uvedene nove letalske proge z bližnjimi jugoslovanskimi in avstrijskimi središči, a ravno te dni je tržaški Propeller Club priredil razpravo o možnosti ponovne vzpostavitve redne zveze Trst - Dunaj v režiji Aligiulia, in to morda spomladi 1985. Polet (nad jugoslovanskim ozemljem), bi trajal 75 minut (ali 65, če bi uporabili koridor nad Huminom). Vendar bi v progo vključili tudi Benetke, drugače bi potnikov ne bilo dovolj. Na seji izvršnega odbora v Čedadu SKGZ analizirala izide nedavnih evropskih volitev ČEDAD — Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je v ponedeljek v Čedadu analiziral izide zadnjih evropskih volitev in razpravljal o političnem položaju v državi in še zlasti v deželi Furlaniji - Julijski krajini in treh pokrajinah, kjer žive Slovenci. Močan napredek KPI na evropskih volitvah, padec strank vladne večine in splošni premiki utrjujejo pogajalno moč KPI. Seveda to ne pomeni, da bo prišlo do takojšnjih bistvenih novosti, ker za visi položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji predvsem od razmerja sil na krajevni, deželni, pokrajinski in občinski ravni. Volilni izidi med Slovenci prikazujejo povsod napredek KPI. Še posebej je izvršni odbor pozdravil izjemno uveljavitev prof. Darka Bratine kot neodvisnega kandidata na listi KPI. Izvršni odbor je sklical zasedanje glavnega odbora SKGZ v Trstu v ponedeljek 9. julija, ko bo na dnevnem redu razprava o izkušnjah enotne manifestacije v Gorici in predvsem perspektive in načrti za nadaljnji skupni boj za izboljšanje položaja Slovencev v Italiji in za dosego globalne zaščite. Izvršni odbor je izrazil zadovoljstvo nad uspehom Senjama beneške piesmi v Benečiji, saj so zabeležili visoko število obiskovalcev in visoko kvalitetno raven nastopajočih. Z zaskrbljenostjo so bili ocenjeni ukrepi dežele v odnosu do zavoda za poklicno izobraževanje, še vedno namreč velja prepoved delovanja zavoda v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, tokrat pa so tudi restriktivno obravnavali nadaljevanje uspešnih tečajev za fante in dekleta, tako da je nadaljnji razpis teh tečajev za prihodnje leto onemogočen kljub številnim prošnjam in zanimanju učencev. Literarna šola v Kopru Nadvse prijeten izlet in srečanje goriških in tržaških upokojencev KOPER — V ponedeljek se je pričela Letna literarna šola, ki jo odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije že sedmič Prireja za učitelje osnovnih in srednjih šol, mentorje literarnih skupin in krožkov, člane literarnih skupin in knjižničarje. Na njej sodeluje preko 50 serninaristov, zaključila pa se bo v soboto, 30. junija. Program literarne šole, ki se v Slavnem odvija v prostorih koprske 6a dijaškega doma, je pester in bo-Sat. Jutra so posvečena predavanjem. ^ Ponedeljek sta predavala Tone Peršak in Andrej Medved, prvi o družbeni krizi v sodobni slovenski prozi, onugi pa o novem slikarstvu. Včeraj le Duša Krmel - Umek predavala o v!°Si domoznanske knjižnice pri spo-znavanju domače zgodovine in kultu-re, Andrej Blatnik pa o mladi sloven- ski literaturi. Do sobote pa se bodo zvrstila predavanja Jožeta Faganela, Berte Golobove, Denisa Poniža, Darke Tancer - Kajnihove, Petra Božiča, Dragice Breskvarjeve, Jadrana Štrlela, Marije Satnonikove in Metke Zupančičeve. ^Obravnavali bodo najrazličnejše teme, od literarno - zgodovinskih in metodoloških vprašanj do premikov v sodobni slovenski in svetovni književnosti. Popoldnevi literarne šole so v glavnem posvečeni delu po skupinah, medtem ko so zvečer na sporedu nastopi književnikov, predvajanje filmov ipd. Naj omenimo, da bo jutri zvečer s pričetkom ob 20. uri literarni večer v koprski knjižnici Srečko Vilhar, na katerem se bodo predstavili Boris Pahor, Peter Božič, Marjan Tomšič, Andrej Brvar, Ace Mermolja, Marij čuk in Alenka Rebula - Tuta. GORICA — Društvo slovenskih u-pokojencev iz Trsta je imelo v soboto lep izlet, oziroma srečanje s sorodnim društvom v Gorici, s katerim ima plodne in tesne stike, ki bodo prav gotovo medsebojno sodelovanje v bodoče še okrepili. Udeleženci izleta so se na poti proti Gorici ustavil na Vrhu Sv. Mihaela (Debela Griža), kjer so si ogledali muzej in rove, ki spominjajo še na bitke iz prve svetovne vojne. Srečanje s člani goriškega društva upokojencev je bilo ob 11. uri v Kulturnem domu v Gorici, kjer je izletnike pozdravil predsednik društva Milan Paulin. Sledil je1 ogled doma z razlago o prostorih in o delovanju v le-teh. O tem sta spregovorila člana upravnega odbora Kulturnega doma Andrej Jarc in Aldo Rupel. Kosilo je bilo v Števerjanu v gostilni »Dvor«, kjer so udeležence goriški upokojenci sprejeli s pesmijo »Pozdravljeni«. T\i se je razvilo prijetno razpoloženje s prepevanjem narodnih in partizanskih pesmi. Nekaj pred 16. uro so se izletniki odpeljali v Podgoro, kjer so se ustavili pred spomenikom padlim v NOB. Tu jim je tudi domačinka Vilma Bre- gant spregovorila o Podgan in tamkajšnjem življenju. Potem so nadaljevali pot v Sovodnje, kjer so se ustavili v Kulturnem domu, kjer jim je Miladin Čeme pokazal svoj film iz potovanja na Kitajsko. Bilo je predvideno, da se bodo udeleženci izleta zadržali še kakšno uro v Sovodnjah, kjer je bilo na vrtu pred Kulturnim domom vse pripravljeno na domači praznik. Na žalost je ta del programa odpadel zaradi močne nevihte, tako da so se morali tržaški upokojenci na kratko posloviti od svojih gostiteljev, z obljubo seveda, da se bodo kmalu srečali v Trstu. Za krepitev sodelovanja med Goricama NOVA GORICA — Na območju Nove Gorice nadalje širijo in bogatijo stike ter sodelovanje s sosednjimi obmejnimi območji v Italiji. O stanju m perspektivah takšne usmeritve in Politike je v ponedeljek razpravljala tudi komisija za stike z zamejstvom, deluje pri skupščini občine. Komisija — zasedala je v razširjeni sesta-ri je sprejela poročilo predsednica občine Danila Bašina o sodelova-nJu med Novo Gorico in Gorica ter ? občinami Doberdob, Sovodnje in steverjan. Bašin je dejal, da se stiri širijo, pri čemer organizirajo tudi Prve skupne prireditve za obe Go-rici. Kmalu bodo v obeh mestih kul-turne manifestacije v počastitev slovanskega glasbenika Marija Kogoja Pa italijanskega umetnika in zborovodje Seghizzija. Kar zadeva kulturno tridtočje so dosedanji festival malih gledaliških odrov, ki je deloval preteso v Novi Gorici, razširili na celotno območje držav in dežel delovne skup- nosti Alpe - Jadran. Odslej bo to festival gledališč in zanj bosta skupaj skrbela Nova Gorica in Gorica. Dosedanje sodelovanje in prihodnje načrte bodo lahko ponovno presodili ob napovedanem bližnjem obisku delegacije občinskega odbora iz Gorice v Novi Gorici. Ob naštetih in drugih sadovih prijateljskega sodelovanja med obmejnimi kraji na Goriškem pa so na seji opozorili, da morajo biti odnosi zmeraj iskreni, tudi tedaj, če gre morda za težje oziroma sporne zadeve. Samo iskrenost kot vrednota za stike med prijatelji lahko omogoči, so dejali v Novi Gorici, tudi reševanje odprtih problemov. Takšna sta bila duh in cilj govora predsednika občine Nova Gorica Danila Bašina, ki je v Gorici na javnem mestu ob otvoritvi likovne razstave izrazil presenečenje in obžalovanje zaradi pridržkov tamkajšnjega občinskega od- bora do znane velike manifestacije Slovencev iz Italije na Travniku v Gorici. Poseg novogoriškega župana je bil primeren tudi zato, ker je občinski odbor v Gorici prej, do zborovanja na Travniku, imel do Slovencev drugačen, boljši odnos in jih je na neki način podpiral. Na seji komisije za stike z zamejstvom v Novi Gorici so tudi kritizirali pobudo delegata v jugoslovanskem parlamentu Batriča Jovanoviča, da bo ustavno sodišče v Beogradu presodilo ustavnost maloobmejnega potniškega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Omenjena pobuda potrjuje, da so v Jugoslaviji posamezniki oziroma razni krogi še zmeraj prepričani, da je maloobmejno sodelovanje le nekakšna ugodnost za prebivalce ob meji, ne pa pomemben del jugoslovanske politike mednarodnega sodelovanja in odprtih meja. MARIJAN DROBEŽ Razstava Apolloniove grafike KOPER — V galerijah Medusa in Loža v Kopru so prejšnji teden odprli retrospektivno razstavo grafik Zvesta Apollonia. Razstava Apolloniove grafike, ki jo nekateri likovni kritiki in tudi avtor sam uvrščajo na mesto pred njegovo sliko, drugi, kot denimo Andrej Medved, ki je napisal tudi spremno besedo v katalog, ki je izšel ob letošnji razstavi Apolloniovega slikarskega dela, pa menijo, da je prav slika tista, ki avtorja uvršča med vodilne slovenske kolorise v šestem in osmem desetletju. Z. PRIMOŽIČ Naročilo za Grandi Motori iz Indonezije TRST — Tržaška tovarna veli-riti motorjev (Grandi Motori) bo sodelovala pri gradnji dveh električnih termocentralah v Indone-riji. Indonezijska državna ustanova za energijo PNL, ki mora skrbeti za nelahko elektrifikacijo svojega otoškega mozaika, se tokrat ni obrnila torej na Japonsko, Nizozemsko, Zvezno republiko Nemčijo ali Veliko Britanijo, katerih podjetja imajo nekakšen monopol nad tovrstnimi deli v Indoneziji, ampak na Italijo, in to prvič. Skupaj z GM bo elektrarni gradila družba Aerimpianti iz sklopa Ansaldo - Finmeccanica, ki bo Poskrbela za vse električne aparature, medtem ko bo tržaška tovarna zadolžena za dizelske naprave. Pogodbeno morata termocentrali biti dograjeni spomladi t™6. Vrednost naročila se suče pk°U 42 milijard lir, ki si jih Posta GM in Aerimpianti paritelo razdelili. Danes pred 40 leti so primorski partizani napravili diverzantsko akcijo na rudnik v Rablju Danes, 27. junija, poteka 40 let, ko so partizanske edinice napravile eno svojih najuspešnejših diverzantskih akcij na področju Primorske. Temu dogodku so pred dvema letoma v Logu pod Mangartom pripravili partizansko slavje, na katerem so na vhodu v predor v Rabeljski rudnik odkrili spominsko ploščo, da bi se z njo ohranil spomin na eno izmed najuspešnejših akcij primorskih partizanov med narodnoosvobodilno borbo. Med tistimi, ki so bili v to akcijo vključeni, je bil tudi Ramilo Brešan - Bojan, ki je svoje spomine tudi zapisal in v katerih se je spomnil, kako jih je komandant 25. junija 1944 zbral in' jim povedal, da potrebuje pet prostovoljcev za čisto posebno akcijo. Bila je to tretja četa drugega bataljona 11. brigade VDV, ki je štela takrat 17 članov in vsi so se javili za prostovoljce. »Preveč vas je,« je dejal komandant. »Pet jih bo šlo v to akcijo, drugi pa boste šli že drugič kam drugam.« Izbral je Bliska, Bojana, Strela, Krpana in Justina. Naslednjega dne zgodaj so se podali na pot. Cilj je bil rudnik svinca Rabelj pri Trbižu, kjer so hoteli partizani uničiti električne, vodovodne in druge naprave ter inštalacije, ki so bile tedaj zelo potrebne nemškim vojaškim enotam. Pot ni bila lahka, saj je moral vsakdo nositi od deset do petnajst kilogramov razstreliva. Noč od 26. na 27. junij so borci prespali v neki stari pastirski koči v Zapodnem. Nikomur ni bilo do spanja in že okrog treh so bili pokonci ter se začeli vzpenjati visoko v hrib. Okrog desetih dopoldne so prišli že do prehoda na Malem Ozebniku. To je bil tudi najtežji in najnevarnejši del poti. Pomagali so si tako, da so se držali za roke ali pa z vrvmi. Opoldne so prišli na vrh, potem nadaljevali pot proti Logu pod Mangartom, odkoder se je vzpenjala cesta, ki vodi prek Predela. Ko se je stemnilo, sta se Boris in Blisk povezala z domačimi obveščevalci in tako dobila sveže podatke za dokončni in podrobni načrt diverzantske akcije. Rudarji so svinčevo rudo kopali v globini okrog tisoč metrov. Rudarje je v rudnik vozil poseben vlak, ki ga je sestavljalo nekaj vagončkov z majhno lokomotivo na akomulator. Bilo je okrog 22. ure, ko je privozil vlak pred vhod v rudnik. Z njim so se pripeljali še zadnji rudarji, ki so končali svoje delo, strojevodja pa se je pripravljal, da bi vlak pripravil za naslednjo vožnjo drugega dne. * Takrat so partizanski borci stopili v akcijo; zajeli so strojevodjo in čuvaja predora ter ju zaklenili v bližnjo barako. Pretrgali so telefonske zveze, vzeli karbidne svetilke in se usedli na va-gončke. Blisk in Justin, sta ostala zunaj, ostali so šli v sam rudnik. Globoko v rovu so naleteli na italijanskega stražarja, ki se jim je hitro predal in jim pokazal pot proti komandni dvorani rudnika. Povedal je še, da je v Rablju kakih 300 nem- ških vojakov. V komandni dvorani so diverzanti naleteli na tehnike, ki se tudi niso upirali. Kakih 40 kg razstreliva sta Krpan in Strela spustila z dvigalom do črpalne postaje, ostalo razstrelivo so postavili v komandno dvorano. Se prej so se dogovorili, da se bodo s pomočjo zvonca dogovorili, kdaj bo treba prižgati vžigalne vrvice. Vse je šlo točno po načrtu. Zvonec je zabrnel in vžigalne vrvice so zagorele. Z dvigalom so se partizanski borci odpeljali do vlaka ter se skupno s tehniki z vso naglico oddaljili od komandne dvorane. Ko so bili v bližini vlaka, so zaslišali prvo eksplozijo, kateri je čez nekaj časa sledila druga, še močnejša. Pot iz rudnika se je zdela vsem najdaljša, a končno so le zagledali svetlobo in tudi Borisa in Bliska, ki sta Uh čakala. V naglici so zapustili vas, bilo je okrog enih 28. junija. Zjutraj so že bili na Ozebniku, nato pa nadaljevali pot do svoje baze. Nekaj dni kasneje je bilo v biltenu II. brigade VDV in v Partizanskem dnevniku napisano: »Rabeljski rudnik je uničen. Akcija je povsem uspela... Že drugi dan je voda v rovih narasla za en meter... Delo v rudniku je onemogočeno... Škoda je ogromna...* Majhna skupina partizanskih borcev je torej tisto noč opravila akcijo, ki je prizadela sovražniku ogromno škodo. Prav je, da spomin nanjo ne zamre. NEVA LUKES Zahteve in predlogi openskih organizacij Kako bo Občina uporabila denar od razlaščenih jusarskih zemljišč? Veliko smo pisali o razlaščanju kraške zemlje za potrebe hitre ceste in pri tem neštetokrat tolmačili zahteve lastnikov zemljišč in raznih naših organizacij po pravični odškodnini. Vprašanje razlaščanja slovenske zemlje je še vedno izredno pereče in aktualno, poleg razlaščenih zasebnih zemljišč p.-, gre tudi za zemljišča, ki so skupna last in ki jih upravlja občina, ali za tako imenovana jusarska zemljišča. Prav o teh je zadnje dni veliko razprav v okviru nekaterih openskih organizacij. Kot znano, je družba AN AS pred nedavnim nakazala tržaški občini 493.355.200 lir kot odškodnino za razlaščena in prodana jusarska zemljišča. Vprašanje, ki si ga ob tem vsi zastavljajo, je, kako bo Občina ta denar uporabila. Bo namenjen za koristi področja, na katerem je do razlastitev prišlo? Poleg tega se marsikdo vprašuje, če se namerava občinska uprava posvetovati z zainteresiranim prebivalstvom in njegovimi organizacijami, kako omenjeni denar uporabiti. Nekatere organizacije so že dvignile svoj glas in o teh vprašanjih opozorile krajevni Rajonski svet, ki se bo med drugim sestal to soboto. Med prvimi se je oglasilo Združenje jusarskih upravičencev z Opčin in od Banov, ki je poslalo vzhodnokraškemu Rajonskemu svetu daljše pismo ^ konkretnimi predlogi. Osnovni predlog je, da bi denar od odškodnine za razlaščena jusarska zemljišča uporabili za gradnjo tolikokrat zahtevanega Socialnega centra na Proseški ulici na Opčinah. Združenje jusarskih upravičencev je že pred desetimi leti pismeno predlagalo tržaški Občini, da bi preselili oddelek mestne čistoče s Proseške ulice in na tistem prostoru zgradili Socialni center, po katerem je na Opčinah že od nekdaj čutiti veliko potrebo. S tem bi zadostili tudi potrebam rajonskega sveta, ki je celo za svoje seje prisiljen uporabljati ozek hodnik sedanje občinske izpostave. Sem sodijo še posvetovalnica, ambulanta z dežurnim zdravnikom, sedež za občinske redarje, knjižnica, dvorana za kulturne dejavnosti in primerna telovadnica. Kot zanimivost naj omenimo, da je v pismu Združenja jusarskih upravičencev navedena cela vrsta primerov dodelitve jusarskih zemljišč za razne zasebne in javne koristi. V zadnjih štiridesetih letih je šlo samo na Opčinah za razne javne namene okrog en milijon kvadratnih metrov zemljišč, od katerih je Občina prodala zasebnikom okrog 60 tisoč kvadratnih metrov. Vprašanje, kako bo Občina uporabila milijone, ki jih ji je dala na razpolago družba AN AS, si zastavlja tudi športno društvo Polet, ki je prav tako naslovilo na Rajonski svet za vzhodni Kras pismo, v katerem prosi, naj pristojni organi upoštevajo, da tudi to društvo potrebuje svoj skromen delež, ki naj bi ga namenili za zgraditev telovadnice, ki bi zadovoljila potrebe Opčin in drugih vasi vzhodnega Krasa. O isti temi je v Rajonskem svetu predložila daljšo resolucijo tudi svetovalska skupina KPI, ki zahteva, da se uporabijo sredstav od odškodnin za izključne potrebe prebivalstva področja, na katerem je prišlo do razlastitev, in da uprava nameni ta sredstva za javne strukture, začenši z Občinskim centrom, v okviru katerega naj bi se razvile vse tiste dejavnosti in usluge, ki bi pripomogle k izboljšanju socialnih in kulturnih razmer v rajonu in ki bi predstavljale dragocen element zbliževanja in sodelovanja med različnima tu živečima narodnostnima skupnostima. V svoji resoluciji KPI obnavlja zahtevo po srečanju z županom. Pihalni kvintet RTV Ljubljana navdušil v štivanski cerkvici V ponedeljek zvečer je bil v štivanski cerkvici koncert pihalnega kvinteta orkestra Ljubljanske Radio-televizije. Koncertu je sledilo številno občinstvo. Pobudnik prireditve pa je bila Tržaška turistična in letoviščarska ustanova. Tokrat smo lahko poslušali res vrhunski kvintet, ki ga sestavljajo solisti simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, in sicer flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in basist Jože Banič. V zadnjih letih je ta skupina imela več koncertov, tako v Jugoslaviji, kot v tujini, predvsem pa v Italiji in v Avstriji. Njihov glasbeni repertoar pa je bogat in vsebuje skladbe najbolj znanih jugoslovanskih in seveda tudi tujih skladateljev. V ponedeljek zvečer so se predstavili občinstvu najprej z Bachovo sklad- bo in nato z Danzijevo kompozicijo za 'kvintet. Po kratkem premoru pa so izvedli znano Gabrijelčičevo kompozicijo, Ibertovo Tre brevi pezzi in nazadnje Farkaševe štiri madžarske plese iz 17. stoletja. Ljubljanski gostje so s svojim izvajanjem navdušili publiko, ki jih je nagradila z burnim ploskanjem. Skratka res zanimiv in glasbeno bogat poletni večer, ki je poleg tega tudi potrdil že utečeno sodelovanje med tržaško in ljubljansko kulturno stvarnostjo. BORIS DEVETAK Sporazum o industrijski politiki v F-JK Predstavniki deželnega odbora, sindikalnih organizacij delavcev ter Zveze industrijcev in združenj male in srednje industrije so včeraj podpisali dokument o dogovarjanju, usklajevanju stališč in torej o tristranskem preverjanju posegov za industrijsko politiko v Furlaniji - Julijski krajini. Tristransko soočanje, ki bo temeljilo tudi na zadnjih deželnih zakonih, zlasti na zakonu št. 115, naj bi zagotovilo aktivno sodelovanje sindikalnih predstavništev in podjetniških organizacij pri oblikovanju izbir industrijske politike in pri določanju sredstev za njeno uresničevanje. Dokument so podpisali predsednik Cogolo za Zvezo industrijcev, Tomizza za malo in srednjo industrijo, Padovan, Paturanelli in Trebbi za sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL in podpredsednik deželnega odbora Zanfagnini. Oktobra v Trstu konferenca dežel EGS V začetku oktobra bo v našem mestu zasedala Konferenca obrobnih in obmorskih dežel Evropske gospodarske skupnosti, telesa, ki združuje kar 62 dežel devetih držav članic in ki se ukvarja s problemi, položajem in potrebami, ki so skupne tem deželam. Tržaško zasedanje konference bo potekalo v obnovljenem poslopju Pomorsko postaje in bo še posebej pomembno, ker ima na dnevnem redu načrt za ustanovitev Sveta evropskih dežel, kakor si ga je zamislil evropski parlament. V ta namen bodo na zasedanju sodelovali tudi predstavniki že obstoječih delovnih skupnosti dežel, kot skupnost Alpe - Jadran, skupnost srednjeevropskih dežel Arge-Alp in skupnost zahodnoalpskih dežel, pa tudi stalne Konference predsednikov italijanskih dežel. Nemajhne stroške tega zasedanja bo krila deželna uprava F-JK. Pričakujejo namreč najmanj 200 uradnih -udeležencev, tem pa je treba prišteti še opazovalce, spremljevalce in množico novinarjev. Proslavili jubilej finančne straže V kasarni pri Sv. Andreju so včeraj ob tej priložnosti prebral postrojenim finančni stražniki proslavili 210. oblet- stražnikom čestitki, ki sta jih finančnico ustanovitve tega reda. Načelnik ni straži podala predsednik republike finančne straže za naše območje je in ministrski predsednik. »Zeleno zlato« v ospredju včerajšnjega velesejemskega dne Okrogla miza, posvečena deželam proizvajalkam, je bila osrednja prireditev včerajšnjega Dneva kave na Tržaškem velesejmu. Gre za eno najpomembnejših spremnih manifestacij, ki ima že dvajsetletno tradicijo in je torej ustaljena priložnost za srečanje predstavnikov proizvajalcev, posrednikov in trgovcev kave pa tu-- di zastopnikov gospodarskih organizacij našega mesta. Po dopoldanski okrogli mizi, na kateri so sodelovali zastopniki Kameruna, Slonokoščene obale, Etiopije, Gabona, Gane in Centralnoafriške republike, so gostje iz dežel - proizvajalk popoldne opravili nekaj tehničnih o-biskov (na primer v pristanišču in GIORNATA KL CAFFÈ v prežami Hly), da bi spoznali nadaljnje možnosti za promocijo svojega »zelenega zlata«. Spremljal jih je predsednik tržaškega Združenja za kavo dr. Hesse, ki je tudi vodil okroglo mizo na sejmišču. Njena tema je bil mednarodni sporazum o kavi, ki ga je z deželami proizvajalkami lani podpisalo 24 dežel uvoznic oziroma porabnic kave in ki je zlasti v prvem polletju letos pokazal številne pomanjkljivosti, oziroma privedel do hude tržne anomalije. Sporazum namreč proizvajalce obvezuje, da kavo državam, ki niso podpisnice sporazuma, prodajajo po isti ali kvečjemu višji ceni od tiste, po kateri jo prodajajo podpisnicam. Presežek neprodane kave, ki letos znaša že več kot dva milijona vreč, pa proizvajalke sili v prodajo po znižani ceni, tako da prihaja do velikega nasprotja: države, ki niso podpisale sporazuma, pridejo do kave po celo 70 odstotkov nižji ceni kot podpisnice. To anomalijo nameravajo podpisniki mednarodnega sporazuma o kavi preseči že septembra, ko se bodo pogajali o nekaterih novih klavzulah. Razsodba tržaškega pretorja Davčnemu oporečniku bodo odvzeli denar za davke na prihodnji plači pismo uredništvu GLEDE REŽIJE HARMONIKARSKEGA VEČERA Rad bi Vas opozoril na nekatere netočnosti, ki sem jih zasledil v Vašem članku »Lep nastop harmonikarskega ansambla Synthesis 4«, objavljenem v P. D. dne 22. junija. Govorim o napakah, ki se lahko pojavijo samo pri slabo informiranem novinarju in zaradi katerih sem zdaj prisiljen razpravljati. Moja prisotnost pri »postavitvi« orkestra Synthesis je bila zgolj simbolična, prisoten sem bdi samo kot koordinator literarno-vizualnega materiala, ki so ga nastopajoči želeli prezentirati. Kot režiser se nisem podpisal nikjer, ker tudi nisem imel razloga, zato ne razumem, s kakšno pravico mi pripisujete režijo večera -koncerta. (Režijo bi bil podpisal samo, ko bi sam selekcioniral vezna besedila in diapozitive, na primer ...). Lepo Vas prosim, da v bodoče pazite, kako razpolagate z mojim imenom in si raje preberete ciklostirane programe, ki jih navadno delijo ob vhodu v dvorano in na katerih so tiskana vsa imena. Verjamem, da bo to pismo dovolj kot popravek in prepričan sem, da mi bo v bodoče prihranjeno podobno pisanje, ker me neizmerno dekoncentrira in utruja. S spoštovanjem Marko Sosič • Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo danes ob 18. uri sestal na sedežu v Ul. S. Ermacara 3 s pokrajinskim predsednikom Marchiom in odbornikom za skrbstvo Locchijem. Davčni oporečnik Luciano Benini, ki je od leta 1981 odtegnil od svoje davčne prijave vsoto približno 110 tisoč lir in jo namenil mirovnim gibanjem ter tako preprečil, da bi država uporabila ta denar (5,5 odstotka prijave) za vojaške namene, bo moral kljub vsemu »poravnati« svoj dolg državni blagajni. Tako je na včerajšnjem procesu na tržaški pre-turi odločil pretor Pasqualino De Simone. Sodnik je razsodil, da bo tržaška Krajevna zdravstvena enota, katere uslužbenec je fizik Luciano Benini, odtegnila od njegove prihodnje plače vsoto 110 tisoč lir in jo namenila državi. S tem naj bi bil Beninijev »dolg« izplačan. Benini je včeraj predstavil pretor-ju dolgo pismeno poročilo, v katerem je obrazložil, zakaj se je odločil za to obliko »civilne neposlušnosti«. Po obsodbi pa je med drugim dejal, da je človek, ki se odloči za tako obliko protesta, pripravljen plačati za svoje dejanje; s tem po njegovem mnenju ponovno tlokaže svoje nasprotovanje nepravičnemu zakonu, s katerim sploh noče sodelovati. Davčno oporečništvo iz protesta proti oboroževanju se je zadnja tri leta zelo razširilo v Italiji. Samo letos so doslej našteli nad 2 tisoč davčnih oporečnikov, ki so »prikrajšali« državno blagajno za 5,5 odstotka svojih davkov in namenili to vsoto pro-timilitarističnim organizacijam in združenjem. Le-te so zbrale letos približno 120 milijonov lir, ki jih bodo uporabile za pobude za razorožitev. Danes nagrajevanje v Gabrovcu Danes ob 18. uri bo zgoniška občinska uprava nagradila v Gabrovcu vinogradnike, ki so sodelovali na 20. občinski razstavi vin. Pobude za mir Člani tržaških odborov za mir se bodo danes ob 18. uri sestali na sedežu AGLI v Ul. S. Francesco, da bi se domenili o novih pobudah, ki naj bi jih pod vzeli v prihodnjih tednih za razširitev ideje o miru na Tržaškem. V petek, soboto in v nedeljo bo medtem v Avianu, pri ameriškem letalskem oporišču, mirovna manifestacija. Informacije in prošnje za udeležbo na manifestaciji sprejema tel. št. 750091. • V petek, 29. junija, ob 18.30 se sestane dolinski občinski svet, ki bo med drugim razpravljal o varianti št. 6 k splošnemu regulacijskemu načrtu. • Jutri ob 17. uri bodo v dvorani Di Vittorio odprli razstavo fotografij IV. deželnega natečaja CGIL o delu, delavcih in delavskih bojih. Ob 18. uri bo nagraditev najboljših fotografij. Zaključil se je v ponedeljek Festival Unità in Dela v Dolini V Dolini se je v ponedeljek zvečer končal tridnevni festival Unità in Dela, ki ga je priredila sekcija KPI občine Dolina. Slabo in deževne vreme je žal zagodlo organizatorjem, tako da sta prva dva dni praznika, v soboto in v nedeljo odpadli kulturni točki. Kljub temu se je tudi ta dva dni zbralo na festivalu veliko ljudi. V ponedeljek se je vreme le izboljšalo; tako so lahko nastopile mladinska in otroška folklorna skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki sta predstavili splet plesov, in vokalno-instrumentalna skupina iz Brega, ki se je tokrat prvič predstavila občinstvu na prostem. Na prazniku sta spregovorila član tržaškega tajništva KPI Stojan Spetič in deželni tajnik KPI, novoizvoljeni poslanec v evropskem parlamentu Giorgio Rossetti. Prireditev sta popestrila prisotnost Združenja Italija - ZSSR, ki je razstavljalo in prodajalo tipične ruske izdelke in kiosk iz Fossalte pri Porto-gruaru s svojimi gastronomskimi specialitetami. Ob sodelovanju treh partizanskih zborov V soboto in nedeljo veliko slavje v Bazovici v počastitev 40. obletnice tržaške Rižarne Vse antifašistične in borčevske organizacije se mrzlično pripravljajo na Pomembno slovesnost, ki bo v nedeljo °b 9. uri v tržaški Rižarni, kjer je Pred 40 leti začela delovati krematorijska peč. Tokratne slovesnosti se bodo udeležile med drugimi tudi številne delegacije odporniških in osvobodilnih gibanj iz vse Evrope. Na tej slovesnosti bo nastopil tudi Tržaški partizan- ski pevski zbor, ki se bo tokrat predstavil s pesmimi, ki jih bo zapel v hrvaščini, v hebrejščini, italijanščini in slovenščini — v počastitev torej vseh žrtev, ki so v tem zloglasnem kraju smrti izgubile življenje. 40-letnici delovanja tržaške Rižarne bo posvečeno tudi veliko slavje v soboto in nedeljo popoldne v Bazovici, ki ga pripravlja TPPZ skupno z borčevskimi organizacijami in sicer VZPI-ANPI, Vsedržavnim združenjem bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED. Tega slavja se bodo v nedeljo popoldne udeležile tudi delegacije odporniških in osvobodilnih gibanj iz 12 evropskih držav. Slovesnost v Bazovici se bo začela že v soboto ob 16. uri z otvoritvijo razstave posvečene Rižarni v prostorih TPPZ, ob 19.30 pa bo celovečerni koncert TPPZ »Finko Tomažič«, posvečen žrtvam Rižarne, Osrednja proslava bo, kot smo že omenili, v nedeljo popoldne, ki se bo začela z nastopom godbe Milice iz Ljubljane, nadaljevala pa z nastopom kar treh partizanskih pevskih zborov, tržaškega »Pinko Tomažič«, koroškega Partizanskega pevskega zbora in Partizanskega pevskega zbora iz Slovenije. Tu je predviden pozdravni govor Laszla Novembra, predstavnika delegacije antifašistov in članov odporniškega gibanja iz Madžarske, ki bo spregovoril v imenu vseh tujih delegacij, med prvimi pa bo goste pozdravil tudi predsednik TPPZ Igor Pavletič. Najavljeni so še drugi govori, med temi govor Jožeta Smoleta, člana predsedstva mestne konference SZDL Ljubljane v imenu jugoslovanske delegacije na teh slovesnostih in Janeza Wutteja, predsednika Zveze koroških partizanov. Tržaški partizanski pevski zbor bo vodil Oskar Kjuder, recitatorja bosta Stane Raztresen in Aldo Pressel, koroški zbor bo vodil Branko Čebin, pevski zbor iz Slovenije pa Milivoj Šurbek. O razstavi, ki bo odprta še v ponedeljek, 2. julija, naj povemo še to, da je posvečena Rižarni, pripravili pa so jo Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, ki bo prikazal šest panojev slik in dokumentov o Rižarni, Duilio Švara, ki je pripravil poseben grafikon Evrope v času, ko je bila še zasužnjena po nacifašističnih silah in ko je naše ljudstvo umiralo v Rižarni in drugih nacističnih taboriščih, in mladi člani TPPZ. Odporništvo v Spacalovih slikah »Odporništvo v slikah Lojzeta Spacala« je bil naslov razstavi, ki so jo sinoči odprli v prostorih Tržaške letoviščarske ustanove na Trgu Unità. Poleg oblasti, med katerimi so bili tržaški prefekt Marrosu, podpredsednik deželnega sveta Tonel, jugoslovanski konzul Nevenka Kovačič, predsednik tržaške pokrajine Marchio, predsednik letoviščarske ustanove Ba-rison, predstavniki vseh borčevskih in drugih naprednih organizacij, so se otvoritvene slovesnosti udeležili še številni slovenski in italijanski umetniki ter mnogi Tržačani. Umetnika je v imenu Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij pozdravil predsednik tržaške pokrajinske uprave Giovanni Marchio, ki je najprej poudaril pomen Spacalovih slik, ki govore o odporništvu, o trpljenju ljudi pod nacizmom in fašizmom in o u-poru ljudstva, ki ga je hotel nacizem zbrisati s sveta. »Razstava je velik umetniški dogodek« je dejal predsednik Marchio »ki pa ima, v tem času Odprli so ju v mestnem središču Razstavi o grozotah v nacističnih taboriščih V stranski dvorani gledališča »Verdi« so sinoči, pol ure po otvoritvi razstave Spacalovih slik, odprli dokumentarno razstavo o načrtih nacističnega to fašističnega režima za iztrebljenje človeštva ter o grozotah nacističnih taborišč med drugo svetovno vojno. Razstavo, ki je prispela direktno iz Milana in ki bo šla nato v Carpi kot stalna razstava, je pripravilo Vsedržavno združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, njene otvoritve pa so se v glavnem udeležili vsi tisti predstavniki oblasti, borčevskih organizacij in naprednih strank, ld so bili že na ostalih dveh razstavah. Govornik je bil tu predsednik tržaške pokrajine Marchio, ki se je v imenu Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij zahvalil organizatorjem za to grozljivo, a za zgodovinsko spoznavanje resnice o drugi svetovni vojni tako pomembno dokumentarno razstavo. »Škoda le« je dejal, »da so šole že zaključile s poukom, da bi jo lahko prikazali tudi našim mladim.« Včeraj so v dvorani »Dopolavoro ferroviario« na Trgu Vittorio Veneto 3 odprli filatelistično razstavo o odporništvu v okviru 40. obletnice Rižarne. Tudi to razstavo je priredil Odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih ustanov tržaške pokrajine, razstavljala pa prihajajo iz vse Italije, pa tudi iz Slovenije. Razstavo sta odprla predsednik pokrajine Marchio in predsednik tržaške letoviščarske ustanove Barison, takojšnjega ogleda pa se je udele- žilo prav lepo število ljudi. Pravzaprav ni bila to samo filatelistična razstava, temveč razstava znamk, starih spominskih razglednic, fotografij, dokumentov, zgodovinskih zapisov in pač vsega drugega, ki kakorkoli spominja na odporniško gibanje. Poseben odsek pa je posvečen jugoslovanskemu odporništvu, prvemu povojnem obdobju Trsta in pa predsedniku Titu. Vsekakor okusno sestavljena razstava, pa tudi zgodovinsko dosledna številnih proslav v počastitev 40. obletnice delovanja tržaške Rižarne, še globlji človeški pomen, saj kaže na željo našega prebivalstva po miru ter mirnem sožitju, pa tudi njegovo o-dločno zahtevo, da bi se grozote tržaške Rižarne ne mogle nikoli več ponoviti.« 21 slik, ki jih Lojze Spacal razstavlja na tej razstavi, je umetnik poklonil tržaški občini za stalno razstavo, ki bo v tržaški Rižarni. »Mi se slikarju Spacalu za njegovo izredno darilo iz srca zahvaljujemo ter se mu bomo, s posebnim sprejemom na pokrajini v bližni bodočnosti še posebej zahvalili« je še dejal predsednik Marchio. Slike, ki imajo tudi slovenske podnaslove, so grafike, lesorezi in mešana tehnika, že naslovi pa povedo, kaj je hotel umetnik z njimi izpričati. Dve sliki nosita naslov »Bazovske žrtve«, dve »Vojna žetev«, dve »Ruševine na Krasu«, sledi slika »Zid talcev«, »Nacistično nasilje na Krasu«, »V čast žrtvam Rižarne«, »V čast žrtvam odporniškega gibanja«, »Partizansko pokopališče«, »Spomenik kraškemu junaku«, »Proti smrtnim obsodbam v Španiji«, »V spomin na žrtve nacifašističnega nasilja«, »Okrvavljeni kamen« in še druge. V izložbah sedeža Tržaške letoviščarske ustanove, kjer bo razstava odprta vse do 7. julija in sicer, ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure, so veliki plakati v slo-vensščini in italijanščini, ki jih je Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij napravil za proslavo 40. obletnice tržaške Rižarne. »Vaje v slogu« drevi v Kopru « V okviru Koprskih srečanj bo drevi ob 21. uri na dvorišču koprskega muzeja mladinska gledališka skupina KD Vesna uprizorila Queneaujevo delo »Vaje v slogu«, ki ga je režiral Marko Sosič. Mladi Križani bodo prvič predstavili občinstvu igro v slovenščini in v italijanščini. Za italijanski prevod je poskrbel Umberto Eco, medtem ko je režiserju Sosiču ob tej priložnosti priskočila na pomoč Noemi Calzolari. »Vaje v slogu« bo kriška skupina u-prizorila tudi v Miljah, na mednarodnem festivalu mladinskih gledališč. Križani bodo nastopili v soboto, 7. julija v popoldanskih urah. • Jutri 28.6. se bo sestala glavna skupščina KZE, ki ima med drugim na dnevnem redu izvolitev novega u-pravnega odbora zdravstvene ustanove. Začetek seje ob 19. uri. Richetti sprejel predstavnike združenja AGMEN Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel delegacijo Združenja staršev hemopatičnih in neoplastičnih otrok AGMEN. Predsednik Združenja Giovanni Esposito in prof. Franco Pamzon sta mu orisala namene in strukturo organizacije, ki jo sestavljajo starši otrok z rakastimi obolenji, prostovoljci in pediatri. Sedež Združenja je na pediatrični kliniki otroške bolnišnice Burlo Ga-rofolo, kjer sledijo zdravniki približno 150 primerom težko obolelih otrok. Med srečanjem je prišla do izraza potreba po večji povezanosti med Združenjem to javnimi ustanovami in organi, ki bi morali tudi nuditi Združenju večjo Pomoč. V Devinu koncert ob zaključku sezone V petek bodo moški zbor »Fantje izpod Grmade«, dekliški zbor »Devin« to otroški zbor »Štivan« priredili koncert ob zaključku sezone 1983 - 84. Kon-cert bo v prostorih devinske osnovne šole »Josip Jurčič« s pričetkom ob 21. uri, na sporedu pa bodo pesmi domačih in tujih avtorjev. Sezona, ki gre h koncu, je bila posebno pomembna za otroški zbor »Štivan«, saj je zanj pomenila začetek rednega delovanja pod vodstvom ‘eilade dirigentke Tatjane Legiša. Uspešna pa je bila tudi za dekliški zbor »Devin«, ki se je v 12 letih nastopanja lepo uveljavil pod vodstvom Her Mana Antoniča, in seveda tudi za moški zbor »Fantje izpod Grmade«, kateremu gre v prvi vrsti priznanje za ohranitev in rast slovenske glasbene kulture v Devinu in sosednjih vaseh. Prihodnje leto bo slavil 20-letnico svojega rednega delovanja pod vodstvom neutrudnega Iva Kralja. Delegacija pomorščakov pri parlamentarcih KPI Komunistična parlamentarca, sen. Jelka Gerbec in posl. Antonino Cuf-faro sta v spremstvu pokrajinskega tajnika KPI Folija in odgovornega za delavska vprašanja Candanija sprejela včeraj delegacijo pomorskih delavcev, včlanjenih v FILT-CGIL in FIT-CISL ter predstavnikov kolegija pomorskih kapitanov. Delegacija je parlamentarcema izročila peticijo v imenu 150 delavcev iz Trsta in Tržiča, ki so vkrcani na vlačilcih, v kateri obsojajo nevzdržen položaj, ki je nastal v tem delavskem sektorju zaradi neizpolnjenih obveznosti vlade, ki ni odgovorila, kot bi morala na hudo krizo tega sektorja in na potrebe delavcev. Parlamentarca sta pomorščakom zagotovila vso svojo podporo v parlamentu. Filmski poslastici na Gradu sv. Justa V okviru 4. festivala festivalov bodo predvajali drevi na Gradu sv. Justa tor filmski poslastici. Ob 21.30 bo na sporedu film ameriškega režiserja Ro-"Fta Altmana »Streamers«. Film, ki ga bodo predvajali v sinhroniziranem italijanskem prevodu je prejel na lanskem filmskem festivalu v Benetkah prvo nagrado za moško vlogo in opisuje mestoma dokaj dramatične odnose med skupino rekrutov pri vojaških vajah. Drugi film večera (ob 23.30) je »Locai Hero« Billa Forsytha, pravi biser angleškega humorja, v katerem igra nosilno vlogo zabavni Buri. Lnncaster. t' l'to je bil nagrajen na newyorskem festivalu in na festivalu v La Coruni. Tečaj ruščine Združenje Italija - ZSSR (Ul. Torrebianca št. 13 - tel. 60158) prireja od ponedeljka 16. do petka 27. julija 1984, kratek tečaj ruskega jezika v večernih urah. Število tečajnikov bo omejeno. Informacije dobite vsak dan na sedežu združenja od 17. do 19.30, ob sobotah od 10. do 12. ure. V knjigi, ki so jo predstavili včeraj KPI SPET RAZMIŠLJA O POVOJNI ZGODOVINI Na sedežu Časnikarskega krožka so včeraj popoldne predstavili javnosti knjigo »Od osvoboditve do o-semdesetih let: Trst kot vsedržavno vprašanje«, ki jo je izdal oddelek za usposabljanje kadrov pri KPI, tiskala pa rimska založba Salenti. Ta knjiga predstavlja v bistvu nadaljevanje študij in razmišljanj o povojni tržaški zgodovini in o vlogi KPI v tej zapleteni stvarnosti, ki jih je založba Editori Riuniti lani strnila v delu »Komunisti v Trstu.« Knjigo, ki je za sedaj v prodaji samo na sedežu partijske federacije in po sekcijah, je predstavil komunistični pokrajinski tajnik Ugo Poli, o avtorjih in o njeni vsebini pa je obširno spregovoril Claudio Tonel, ki je pravzaprav pobudnik skoraj vseh zadnjih raziskav KPI na tem področju. Tudi to delo, čeprav je v primerjavi s prvim pretežno dokumentarnega značaja, a ni zato manj zanimivo, bo nedvomno sprožilo v tukajšnji stvarnosti novo razpravo in izmenjavo mnenj. Prav v tem okviru bi bilo dobro ,da bi tudi druge politične sile in ostale tržaške družbene komponente »spregovorile o se- bi«, kot je naredila KPI in tako prispevale svoj delež za boljše spoznavanje tržaškega povojnega obdobja. Uvod je napisal predsednik komunističnih poslancev Giorgio Napolitano, posamezna poglavja pa so prispevali Cecilia Assenti (razmišljanja o mirovni pogodbi, londonskem memorandumu in o osimskem sporazumu), Bruna Silvestri - Braida (zavezniška vlada), Stello Spadaro (tržaški indipendentizem), Paolo Geri (analiza volilnih rezultatov 1949 -1982) in Diana in Giorgio De Rosa (prerez demografskih in urbanističnih vprašanj v povojnem času). • Na devinskem gradu bo v soboto, 30. junija ob 20.30 koncert godalnega kvarteta »Dvorak« iz Benetk. Izkupiček večera bodo namenili organizaciji Amnesty International. Ob smrti tov. Valentina Žerjala izreka ženi, tov. Nanci iskreno sožalje celica KPI-PCI Boljunec. Kako se lahko otroški vrtec odpre širšemu okolju, ki ga obdaja Prejeli smo zanimiv prispevek vzgojiteljic miljskega otroškega vrtca, ki zelo zgovorno opisuje življenje vrtca v tem šolskem letu, in ga zato z veseljem objavljamo. Miljski vrtec je letos obiskovalo 17 otrok od 3. do 6. leta. Po končani opazovalni dobi, v kateri sva izbirali take dejavnosti, ki so otrokom najbližje (psihomotorične in čutno-zaznavne igre), sva sestavili letni program. Ta zajema dve področji: spoznavanje okolja (realnost) in poglabljanje v čudežni svet pravljic (fantazija). Otrokom je bila pravljica blizu predvsem zaradi afektivne plati in potom nje so si bogatili jezikovne sposobnosti in razvijali fantazijo. Fantazija in realnost pa sta si pri malčkih zelo blizu. Le polagoma so večji odkrivali to mejo. Obra vnavali smo vrsto pravljic in vse te so imele nekaj skupnega : »volka«. Poudarek je bil predvsem na analizi našega protagonista. Pri tem je bilo za nas najvažnejše, da so otroci premostili strah pred volkom, ki je za to dobo pri spodoba vseh strahov. Višek r.\ vdušenja pa je bil, ko nas je obiskalo Slovensko stalno gledališče z igro o Rdeči kapici in volku. Pri spoznavanju okolja smo se seznanili z navadami in običaji na Krasu. Ogledali smo si Kraško hišo, spoznali njene značilnosti (razno orodje, posteljo, zibelko). Kar pa je bilo otrokom najbolj všeč, je bilo odprto ognjišče. Prijazna gospa, ki nam je odklenila vrata, nam je tudi zakurila in otroci so se ob ognju posedli. Da bi se pobliže seznanili z navadami in običaji, smo v naš vrtec povabili »strokovnjake« s tega področja. Najprej sta nas obiskala Marjan in Bruna Spetič. Otroci so z zanimanjem gledali, kaj vse so v starih časih oblačili, saj nam je Bruna razkazala prav vso škedenjsko narodno nošo. Marjan pa nam je zaigral nekaj starih motivov na svojo harmoniko plonerco in otroci so se tudi zavrteli. Obiskala sta nas tudi Pavel in Majda Fachin in nam predvajala zvočni diafilm o Kraški ohceti. Zdelo se nam je, da imamo košček kraškega sveta kar v našem vrtcu. Nismo pa ostali le pri »nekoč« ampak s pomočjo družin Stock in Crevatin, ki sta nas povabili na dom, nam je bila mogoča primerjava življenja nekoč - danes. To so otroci tudi grafično prikazali z dvema lepljenkama. Po obisku v Kraški hiši so otroci narisali vse predmete, ki so jih tam videli. Za drugo lepljenko pa so material iskali kar po časopisih. Z izrezki smo opremili Sarin dom. Ko je bilo delo pri koncu, smo oba izdelka primerjali. To temo smo uporabili tudi za tradicionalno Prešernovo proslavo, ki jo prireja Društvo Slovencev miljske občine. Otroci so zapeli nekaj starih ljudskih pesmic, oblečeni pa so bili v vele vrajčece, prav take, kot so jih imeli nekoč pastirčki, na prsih pa so imeli pripet nagelj in rožmarin. Tudi pust smo izkoristili, da bi našo temo poglobili. O-trokom so mamice prikrojile srajčece. Dečki so bili pravi možje: imeli so klobuk, telovnik in škornje, deklice pa so se ponovno vrtele v pisanih dolgih krilih. Letos nam je Športna šola Trst dala možnost, da se udeležimo zimovanja v Jančah. Mali smučarji so navezali stike z vrstniki, obenem pa se je okrepilo tudi prijateljstvo v skupini sami. Nedvomno so se otroci vrnili v vrtec z enkratno izkušnjo. Vsi mali tržaški smučarji in njihovi starši smo se ponovno srečali v našem vrtcu, kjer smo si skupaj ogledali diapozitive o zimovanju in preživeli prijeten popoldan. Letos je naš vrtec prvič sodeloval na reviji najmlajših na stadionu 1. maj. Poleg nastopa samega je važno predvsem to, da so imeli miljski otroci možnost srečati se s svojimi vrstniki. Letošnje šolsko leto smo zaključili z uspešnim nastopom malčkov na tradicionalni »Veselici«, s petjem, recitiranjem in plesom, šestletniki so dobili prvo »spričevalo« za vstop v osnovno šolo. Zadnji dan vrtca pa smo preživeli pri mamici Stock. Pogostila nas je z najslajšimi dobrotami in češnjami, zato so ji otroci izročili potrdilo o najboljši mamici. Zahvaljujemo se Marjanu in Bruni Spetič, Pavlu in Majdi Fachin, Slovenskemu stalnemu gledališču in staršem otrok, ki so sprejeli naše povabilo in nam pripomogli, da je bilo delo v letošnjem šolskem letu uspešno in pestro. Vzgojiteljici Tamara Cont in Katja Čuk Ob zaključku letošnjega šolskega leta so tudi najmlajši iz Padrič in Gro-pade pripravili razstavo risb in ročnih del v domačem otroškem vrtcu Jubilejna vaška sagra v Praprotu Ob zvokih ansambla Pomlad se je v ponedeljek v Praprotu končala tradicionalna vaška šagra, ki jo je na lepo urejenem zemljišču zadruge »Praprot« priredila vaška skupnost. Jubilejno prireditev (Sagro so letos pripravili že desetič) je, žal, motilo predvsem v nedeljo, slabo vreme, kljub temu pa je vaški praznik zabeležil lep uspeh izleti razstave Združenje Union, Podlonjer - Sv. Ivan obvešča, da bo v soboto, 30. junija odhod avtobusa za izlet v Ljubljano ob 8. uri s Trga Oberdan. Za informacije telefonirati na štev. 732-858. SPDT prireja od petka, 6. do nedelje, 8. julija tridnevni izlet za srednješolce: iz Doline Trente čez Lepo špičje na Triglavska jezera ter preko Komne čez Bogatin na Krnska jezera in v Dolino Lepene. Vpisovanje na sedežu ZSSDI do vključno torka 3. julija. SPDT prireja v nedeljo, 8. julija avtobusni izlet v Lepeno z vzponom h Krnskim jezerom na slavnostno otvoritev planinske koče PD Nova Gorica. Vpisovanje na sedežu ZSSDI do vključno srede, 4. julija. T TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Deziderij Švara svoja novejša dela. V priredbi KD Lipa - Bazovica je v Bazoviškem domu odprta razstava fotografa Janka Kovačiča. Odprta je do petka, 29. junija od 20.30 do 22. ure. V galeriji Torkla v Dolini se v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov 1984 nadaljuje razstava vezenin in lesnih skulptur Bogomile Doljak. Umik: vsak petek in soboto od 18.30 do 20.30. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, razstavlja slikarka Pedra Zandegiacomo. V galeriji Torbandena razstavlja slikarka Mariolina Amato. gledališča VERDI Od 10. julija do 12. avgusta bo na sporedu Festival operete 1984. CANKARJEV DOM - Ljubljana Velika dvorana V soboto, 30. junija, ob 20. uri XII. Festival železničarskih folklornih skupin. Mala dvorana Danes, 27. junija, jutri, 28. junija, in v petek, 29. junija, Mednarodni simpozij »16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi«. * * * V petek, 29. t.m., bo v Križankah v Ljubljani, otvoritev opernega festivala z opero »FAUST«, ki jo bodo izvedli člani mariborske Opere, dirigent: Boris Švara. kino Ariston (Grad sv. Jutra) —- Zaključni del Festivala festivalov: 21.30 »Stre-amers« Roberta Altmana. Ob 23.30 »Locai Hero« Billa Forsytha. Burt Lancaster. Eden Danes zaprto, jutri ob 17.00 »Jesus Christ super star«. Za vsakogar Fenice 18.00—22.15 »I predatori dell’arca perduta«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30—22.10 »Vizi segreti di una giovane signora«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2. 15.30—22.10 »La nave dell’amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00—22.10 »Miriam si sveglia a mezzanotte«. Za vsakogar. Grattacielo 18.00—22.15 »Ufficiale e gentiluomo«. Mignon 16.30—21.30 »Mary Poppins». Aurora 17.00—22.00 »Fashion movie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol Danes zaprto. Moderno 18.00 22.00 »La chiave«. Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Porno segreti particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30—21.30 »Brividi erotici di una minorenne«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00- 22.00 »Cinque pezzi facili«. Jack Nicholson. Alcione 17.30—22.00 »Android«. Režija Klaus Kinski. razna obvestila V petek, 29. junija, v soboto 30. junija in v nedeljo, 1. julija bo v Križu XVII. razstava domačih vin. Slovenske tržaške skavtinje praznujejo 25. obletnico ustanovitve in vabijo vse članice in člane — posebno starejše — na slavnostno večerjo, ki bo v petek, 29. junija v Društveni gostilni na Proseku. Zbiranje ob 20. uri. Svojo udeležbo najavite na enem izmed teh naslovov: Vera Tuta - tel. 040/29932, Ivica Švab - tel. 040/274995 (popoldanske ure) ter Ncvja Žerjal - tel. 040/212138. šolske vesti Uprava Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040/573-141), sporoča, da se bo do 14. julija vršilo vpisovanje za šolsko leto 1984-85. Licej F. Prešeren sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 84/85 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 7. julija. alvrya Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi na otvoritev razstave jutri, 28. junija, ob 18. uri FINIUM FRONS - EXPRESS Osem slikarjev dežele Furlanije -Julijske krajine bo predstavila prof. LAURA SAFR0D. včeraj-danes Danes, SREDA, 27. juhija EMA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 3.37 in zatone ob 19.37. Jutri, ČETRTEK, 28. junija ZORANA Vreme: temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1016,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo po-oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Rachele Zivic, Jessica Barazzutti, Carmela D’Urzo, Jolanda D’Aloia, Alessandra Querin, Ernesto Fe-letti, Alessia Cemaz, Marianna Forte, Emanuela Sofia, Elisa Boscolo, Alessandro Gregori, Francesco Spezzigu, Myriam Rocconi, Giovanna Martinelli, Ilaria Tercelli, Stefano Maraston, Giuliana Colli, Jana Kalc, Benedetta Fullin. čestitke Ob odlično opravljeni diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz vsega srca čestita MIRANU KOŠUTI tel. št. 593-464. Danes praznuje 18. rojstni dan sin GORAN iz Repna št. 171; 14. junija pa je praznoval 14. rojstni dan sin STOJAN. Vse najboljše, posebno pa zdravja jima želijo mama Anica, oče Marjo ter nona Marija. V nedeljo je praznoval SERGIJ ŠKABAR iz Repna 24 let. Vse najboljše mu želijo žena Cinzia, sin Peter ter drugo sorodstvo. V nedeljo sta praznovala 23. obletnico poroke ANGEL in KLARA STARC. Vse najboljše in obilo sreče jima želijo hči Cinzia z družino, hčeri Suzana in Emanuela ter drugo sorodstvo. MIRNA! Za okroglih 30 ti iz srca čestitajo prijatelji. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure PRODAM odprta in zaprta otroška vozička ter otroška oblačila. Telefon 040/ 730-495. PRODAM konjski gnoj, količina dva tovornjaka. Tel. 040/226113 ali 228547. PRODAM stanovanje na Opčinah v centru. Tel. 040/213646. PRODAM nov še neuporabljen nemško-slovenski slovar. Tel. 567-248. PRODAM FIAT 131, 1300, letnik '75, s plačanim prometnim davkom, zmerna cena. Tel. 567-248. UMRLI SO: 80-letni Valentino Zeriali, 85- letna Maria Stocovich, 84-letni Floriano Antoni, 32-letna Rosanna Pecchiar, 86- letni Mario Marassi, 86-letna Asunta Napoletano, 78-letna Anna Bizin vd. Scabar, 65-letna Miranda Pittaro por. Černivc, 64-letna Silvana Svetina. 55-letna Maria Bonin por. Del Giusto, 87-letna Eufemia Sacchi vd. Leone, 56-letni Ferruccio Pelizzon, 50-letni Eugenio Prodan, 61 letni Ottorino Fantin, 66-letni Giordano Marzan, 82-letni Guido Stradiot, 94-letna Maria Emberger vd. Vecchioli, 89-letna Maria Vascotto, 78-letni Vladimir Berginc, 72-letni Marcello Vidmar, 84-letni Emilio Maniori, 52-letni Marino Ciuch, 73-letna Pasqua Lattanzio vd. Sacco, 92-letna Aranka Gajari, 85-letna Stefania Malalan, 83-letna Luigia Morazzi, 83-let-ni Giovanni Passioni, 57-letna Romana Scherianz, 82-letna Lucia Lantin vd. Coslovich, 64-ktni Domenico Rovaio, 72-letni Valerio Casalli, 50-letni Livio Lepre, 79-letna Maria Sors vd. Valdema-rin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10, Str. per Ixmgera 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje sklicuje v soboto, 30. junija, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih — Ul. Cerreto 12 — REDNI OBČNI ZBOR. PRODAM RENAULT 5 v zelo dobrem stanju, letnik '73. Tel. 228390. OSMICO pod 200-letnim hrastom ima odprto Lupine v Praprotu. Prodaja tudi konfekcije ustekleničenega vina. OSMICO so odprli pri štekarjevih na Prevalu - Posebnost vino z breskvami. PRODAM motor Bendili 125 kub. cm v dobrem stanju. Tel. 200-236 v večernih urah. OSMICO je odprl Anton Škabar - Veliki Repen 32, nasproti Kraške hiše. OSMICO je odprl Stanko Marušič v štandrežu pri Gorici. Toči belo in črno vino. DELO v dopoldanskem času išče učiteljica z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst pod šifro »Učiteljica«. INŽENIR RAČUNALNIŠTVA z enoletno prakso išče zaposlitev. Ponudbe na Oglasni oddelek -' Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro »Inženir«. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst. menjalnica 26. 6. 1984 Ameriški dolar 1.700,— Kanadski dolar 1.280.— švicarski frank 736.— Danska krona . 166.— Norveška krona 213.— švedska krona 207,- Holandski fiorini 544,- Francoski frank 199.— Belgijski frank. 27,50 Funt šterling . 2.310,— Irski šterling . 1.860.— Nemška marka 613.— Avstrijski šiling 87.— Portugalski eskudo 11.— Japonski jen . 6.— španska pezeta 10,— Avstralski dolar 1.425.- Grška drahma . 15.— Debeli dinar . 11.75 Drobni dinar . 12.- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S, P. A. THUT - Ul ICA F: FluZI IO - *±2 G1-44G informacije SIP uporabnikom Družba SIP obvešča, da je dne 25. junija menjala telefonsko številko približno 600 abonentom predelo Revoltella v tržaški občini. Interesenti so bili že obveščeni. 1 Vsi Interesenti so v novem telefonskem imeniku izdaja 1984/85 označeni z novo telefonsko številko. Za nadaljnje Informacije se interesenti lahko poslu-žljo št. 12 (Informacije v zvezi z naročniki). 1 mšSip Società Italiana per % l'Esercizio Telefonico p a N1 j avtomobil in človek radiotelevizija Končno prva lancia z motorjem na nafto Izreden dosežek turinske hiše glede zmogljivosti, udobja in porabe TURIN — Prva lancia na plinsko o-1 je je res dogodek, ki ga velja zabeležiti. Na tiskovnih konferencah ob Predstavitvi raznih Lanciinih modelov je vedno nekdo postavil vprašanje: »Kdaj se boste pri Lancii odločili, stopili vštric s časom in zahtevami tržišča ter se končno odločili za model z dizlom?« Odgovor je bil vedno e-Pak: »Lancia z dizlom bo morala biti Kljub vsemu še vedno Lancia.« In končno je iz Turina prišlo vabilo: »Pridite na predstavitev prve lande, ki jo poganja dizel«, že dalj easa ponavljamo, da dan danes ni več slabih avtov, ostajajo le še dobri in Pfkoliko manj dobri. Lancia prisma diesel pa sodi v tretjo kategorijo, v kategorijo izredno dobrih avtov. Tudi Po vi nar, ki bi moral po profesionalni dolžnosti iskati dlako v jajcu, res ne Ve. kaj bi kritiziral. Pri bencinskih sestrah prisme smo kritizirali sedeže. Sedaj ni več mogoče niti to, saj so Pil povsem spremenili, tako da so zelo dobri, morda nekoliko premehki. Sicer Pa se človek sploh ne zaveda, da sedi za volanom avta, ki ga poganja dizel. Gpo za isti dizel, ki poganja fiatovo regato super, vendar so ga nekoliko sfrizirali, tako da teče nekako bolj ti- ho, kar je seveda odvisno od posebne skrbi, ki so jo posvetili odpravljanju ropota. Tudi zmogljivosti 193(Lkubične-ga štirivaljnika (65 KM pri 4.600 vrtljajih v minuti in 12,1 kpm pri 2.000 vrtljajih) so vsega spoštovanja vredne: največja hitrost 158 km/h, od 0 do 100 km/h v 16 sekundah, vse to pa ob res minimalni porabi 5 litrov za 100 km pri 90 km/h, 6,6 pa pri 120 km/h, po mestu porabi lancia prisma diesel nekaj več kot 7 litrov za 100 km. Skratka, kdo bi si ne želel takega avta, če . . . Če je v tem primeru seveda superdavek na dizelska vozila, ki tudi pri prismi presega pol milijona lir. Ker smo se, razen seveda o sedežih, zelo pohvalno izrazili tudi o bencinskih različicah prisme, se tukaj ne bi ponavljali. Naj samo dodamo, da so zavore slejkoprej kos svoji nalogi, da je vzmetje povsem na višini in da zagotavlja odlično lego na cesti v vseh pogojih in da je izdelava res skrbna, pač v Lanciinem slogu. Tudi armaturna plošča je dokaj popolna, manjka le, kot pri prismini revni sestri regati, merilec vrtljajev. Cena bi se morala sukati tam nekje okrog 17 milijonov lir. ti in morje Dobra sidrna vrv boljša od verige Po izbiri primernega sidra se nam aytomatično zastavlja drugo vprasa-tlJe: bomo sidro pritrdili na vrv ali na verigo. V glavnem lahko trdi-da je raba verige na barkah do metrov nesmiselna, saj z njo le obtežimo premec in nimamo prak-očnih koristi. Tudi vitel za sidro, ki je kot nalašč za verige je smotrn 6 Pri večjih jahtah, saj 15-kitogram-sko sidro dvigne z dna vsakdo, da ne Potrebuje vitla. Nedvomno pa ima veriga svoje Prednosti, a samo, če je dovolj težka, litiga se namreč prve metre pole-?c na dnu in s tem drži vkopano si-ar°. teža verige pa igra vlogo neke yrste amortizatorja, da lažje kljubu-Jemo razburkanemu morju. Prednost verige lahko v manjši meri dosežemo tudi z vrvjo, če med sidrom in vrvjo namestimo nekaj me-,r°v verige. Za manji čoln zadostujta le dva metra, v glavnem pa vetja pravilo, naj bo veriga dolga kot čoln. Namesto verige lahko namestimo nekaj metrov po sidru na vrvi . čž. Taka praksa je precej razšir-J^to po Dalmaciji ...Po vsem tem je popolnoma razumno. da bi se morala večina dopust-n*skih kapitanov odločiti za nekaj Ujfrov verige in za dovolj dolgo in debelo sidrno vrv. Katera debelina je 'lajbolj primerna je spet poglavje za-Sc- Današnje vrvi iz umetnih vlaken ^držijo ogromne obremenitve, a vse-bi bila pretanka vrv nesmiselni’ saj bi bilo dviganje sidra neprijetno in celo boleče. Vsak naj torej P° svojih rokah in seveda teži si-tn'a izbere primemo debelino. Težje je sidro, debelejša mora biti vrv in to ne, ker bi se lahko pretrgala, temveč da sidro lažje dvigujemo z dna. Glede dolžine pa je treba upoštevati rabo čolna. Kdor se zadovolji z nedeljskimi potepi tik obale mu bodo dovolj že zakonski predpisi o 25-me-trski vrvi. Od lepem vremenu se lahko zasidra v globini osmih metrov. Vrv mora biti namreč vsaj trikrat daljša od globine sidrišča. Kdor pa se poda na nekoliko daljša križarjenja pa ne sme skopariti z vrvjo. Ob slabem vremenu se namreč razmerje med globino in dolžino vrvi poveča za sedemkrat, pri klasičnih sidrih in sidru Hall pa celo za desetkrat. Temu primemo bomo morali imeti na krovu dovolj dolgo vrv. Kdor se seveda poda izključno v organizirane maline se lahko delno požvižga na tak nasvet, a ko bo kdaj prebil neurje v kakem zalivu, bo na lastni koži spoznal, kako krvavo potrebuje tistih 20 metrov več vrvi, kot jih predpisuje zakon. Kot zadnje naj še omenimo plovno sidro, ki nam služi izključno za zaviranje v primeru, da nam motor odpove in da nas morje žene proti obali ali na odprto. Plovno sidro je neke vrste vodno padalo, ki izkorišča vodni upor in preprečuje, da bi se čoln pod vplivom vetra in površinskega morskega toka prehitro premikal. Če "a spustimo v premcu bo čoln vedno obrnjen proti valovom, kar bo preprečilo najhujše. Le redki imajo s seboj tak pripomoček, v sili pa ga lahko nadomestimo, če na lažje sidro pritrdimo vesli in vetro, ter vse skupaj spustimo y morje. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo 13.00 Voglia di musica - glasbena odd. Brahmsove skladbe 13.30 Dnevnik 13.45 La legge è la legge - film 15.20 Šola in vzgoja: Informatika 15.50 Umetniki danes: Diego Pettinelli 16.05 II Trio Drač - risanka 16.30 Le avventure di Rin Tin Tin -TV film 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Kojak - TV film 17.50 II fedele Patrash - risanka 18.15 Gocce d'acqua : un mondo favoloso - dokumentarec 18.40 Shogun - 8. nadaljevanje 19.40 Almanah 19.55 EP v nogometu - finale 21.45 Dnevnik 22.05 Serata America, America...! 00.10 Dnevnik - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia: La terra della grande promessa - 2. del 14.15 - 16.00 Tandem Paroliamo nagradno tekmova-Le nuove avventure di Scooby Doo - risanka 16.00 Pazzo per le donne - film Elvis Presley, Harold J. Stone, Gary Crosby 17.30 Vediamoci sul due 18.10 Programi pristopanja 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Starsky e Hutch - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Soldi, Soldi - Quale Europa nel nostro futuro? 21.30 La baraonda - film 1. del Igrajo Giuliano Gemma, Edi An-gelillo, Marisa Boriati 22.30 Dnevnik 2 - Vesti 22.25 La baraonda - 2. del filma 23.25 Atletika prenos iz Milana 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 14.45 Šola in vzgoja: O ribolovu 15.15 Ischia: nogomet 16.00 Bolzano: Skoki v vodo 17.00 Nucleo centrale investigativo -Polvere di stelle —- TV film 17.50 Concerto di primavera - 2. del 18.25 L’orecChiocchio 19.00 Dnevnik 3 19.25 XXVII Festival dei Due Mondi 20.00 šola in vzgoja: Potovanje okoli sveta 20.30 Indovina chi viene a cena - film Igrajo Spencer Tracy, Katherine Hepburn, Sidney Poiter in Katharine Houghton 22.15 Delta - dokumentarna oddaja 23.05 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.05 Teletekst 18.20 Poročila 18.25 Ciciban, dober dan: Soline 18.40 Mozaik kratkega filma: Zavetja, Kamen, Poljubi mehka me radirka - slovenski animirani filmi 19.05 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 19.55 Pariz: EP v nogometu - finale 22.05 TV dnevnik II Zagreb 18.30 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Gusarji kapitana Kavlja 18.45 Festival obdonavskih dežel: Narodna glasba Romunije 19.30 Dnevnik 19.55 EP v nogometu - prenos iz Pariza Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki: LJESA — Senjam beneške piesmi ŠPETER OB SOČI — Odprtje doma ostarelih TRST — Občni zbor ŠZ Bor TRST — Spacal in odporništvo 17.30 Poročila 17.35 Ubijte agenta Lucasa film 19.05 Risanka »La Principessa Zaffiro« 19.30 TVD stičišče 19.50 Nogomet - prenos iz Pariza 22.05 TVD vse danes 22.15 Dario Diviacchi predstavlja : Davida Bowieja 22.45 Zeit im bild - čas v sliki ZASEBNE CANALE 5 8.30 La piccola grande Nell - TV film 9.00 Una vita da vivere - TV nadalj. 10.00 Uno, due, tre - film 11.35 Mary Tyler Moore - TV film 12.15 Help! glasbena oddaja 12.45 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri - nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 La piccola grande Nell - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.25 Festivalbar - Deejay Star - va-rjete 24.00 Al di sopra di ogni sospetto -film RETEQUATTRO 8.30 Alberto il ciccione - risanka 8.45 Arrivano i Superboys - risanka 9.15 Babil Junior - risanka 9.30 Rocket Robin Hood - risanka 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 II mago Houdini - film 12.30 Star Blazers risanka 13.00 Flò la piccola Robinson - risanka 13.20 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Te la senti stasera? - film 16.50 II magico mondo di Gigi - risanka 17.20 Masters, i dominatori dell’universo - risanka 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Tre cuori in affitto TV film 19.30 M’ama non m'ama - nagradno tekmovanje 20.25 La banda degli angeli - film 23.15 La scala a chiocciola - film 01.00 Šport ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Dagli Appennini alle Ande - film 11.20 Magnetoterapia - oddaja o medicini 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film POSTAJE 13.00 Bim Bum Barn La famiglia Mezil - risanka Bun Bun - risanka 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn Bun Bun - risanka Strega per amore - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 I Puffi - risanka 20.25 OK! il prezzo è giusto 22.30 II colosso di fuoco - film 00.30 Doppio gioco film TELEPADOVA 12.15 Cara a cara - TV film 13.00 Risanka 14.00 Mama Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadalj. 16.00 Peyton Place - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Risanka 19.30 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 Professione assassino - film 22.15 Gli uomini della terra dimenticata dal tempo - film 24.00 Hawai Squadra Cinque Zero TV film 01.00 Šport TRIVENETA 12.30 Horoskop 12.45 Rumpole - TV film 13.30 Risanka 14.30 Film 16.30 TV film 17.30 Top Cat - risanka 18.00 Risanka 18.30 Kron os - TV film 19.30 TV film 20.30 Criminal Story - film 22.00 II re del quartiere - TV film TELEFRIULI 12.45 Dnevnik 13.30 Starzinger - risanka 14.00 TV film 15.00 Cara a cara - TV film 16.30 Erik il vichingo - film 18.00 Risanka 19.00 Cara a cara - TV film 23.30 Terra nera - film HAIÌIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Poročila; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: 7.40 Pravljica ; 8.10 -13.00 Dopoldanski zbornik: Tiho, polglasno, kricé (ponovitev); 8.40 Glasbeni potpuri ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Naši zbori; 13.40 Glasbene raznolikosti; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Damir Fei-gel: »Ljudski glas - božji glas«; 14.30 Tja in nazaj (Diskorama); 16.00 Zori Pereto v spomin (ponovitev) ; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega ; 18.00 »Poezija slovenskega zapada« - primorski pesniki; 18.30 Glasbene podobe: jazz. * RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Promet- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKV/ - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz ni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Glasbena mladina; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Pogovor o ... ; 17.33 Iz zborovske zakladnice -skladbe Zorka Prelovca; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.11, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Jutranji glasbeni program; 7.00 Dobro jutro dan; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 15 00 Brez meja; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.45 Koncertna glasba; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.02 do 8.00 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 11.10 Jacques il fatalista - 8. nadalj; 11.30 ABC Rock; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija ; 13.28 Master; 15.08 Habitat; 16.00 II Paginone; 18.30 Glasbeni program ; 19.20 Na naših trgih; 20.00 »La giumenta di Artaud« - radij, priredba; 20.49 Glasbena pavza; 21.00 Utopija revolucije; 21.30 Večerni program; 22.00 Drevi tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30 Poročila; 6.00 do 8.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja ; 8.05 Radioduo predstavlja ; 8.45 La scalata - 3. del; 9.10 Tanto è un gioco; Radiodue 3131; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Due di pomeriggio; 18.32 Čas za glasbo; 19.57 Srečanje petih; 20.45 Glasbeni program; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 0.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Počitniško popotovanje od srtani do strani; 8.20 Pojte z nami; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za . . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri ; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.40 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 20.35 Aaron Copland: Kvartet za klavir in godala; 21.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Beg iz Sera ja«; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program. V jeseni vendarle slovenska sekcija pri industrijskem zavodu »G. Galilei« Ministrstvo dalo soglasje o poskusnem odprtju Samostojni koncert pianistke Magde Prinčič iz šole GM Po večletnih neuspešnih poskusih za odprtje slovenske sekcije pri industrijskem tehničnem zavodu »G. Galilei« v Gorici in za izpopolnitev slovenskih višjih srednjih šol, se je pričelo vprašanje vendarle drugače in pozitivno reševati. Ministrstvo za šolstvo, ki je pred kratkim odobrilo osamosvojitev sekcije zavoda ITI v Tržiču, je dalo tudi soglasje za poskusno odprtje slovenske sekcije pri tem zavodu v Gorici. Sekcija bo pričela delovati že v jeseni. Tako izhaja iz tiskovnega poročila pokrajinske uprave, ki pa je bila o odločitvi obveščena posredno, preko šolskega skrbništva. e Menda je bil ravnatelj zavoda ITI že zadolžen za pripravo ustreznega programa, tako da se bo pouk lahko pričel brez zamude. Z odločitvijo ministrstva pa je bil že tudi seznanjen Sindikat slovenske šole, ki bo o vprašanju razpravljal že na prihodnji seji, ki je menda sklicana za jutri. Po pojasnilih, ki nam jih je dal pokrajinski odbornik Mirko Špacapan, se je v slovensko sekcijo pri tehničnem industrijskem zavodu vpisalo 7 Z velikim uspehom Vodopivčeve spevoigre Kovačev študent, v izvedbi doberdobskega KD Jezero, se je v nedeljo popoldne zaključila v novogoriški občini vrsta prireditev ob Dnevu Doberdoba. Doberdob sicer že dolgo let uspešno sodeluje z raznimi krajevnimi skupnostmi v novogoriški občini, najbolj pa je povezan s Prva-čino, saj sta oba kraja pobratena, toda tokrat je šlo za kakovostno drugačno prireditev. Namen dnevov Doberdoba je bil namreč v tem, da bi ta slovenska občina v Italiji skušala posredovati sosedom na drugi strani meje čimpopolnejšo sliko o svojem kulturnem, političnem, gospodarskem, socialnem in športnem življenju. V tem je pobuda v celoti uspela. Najprej so Doberdobci na okrogli mizi v Novi Gorici predstavili svojo občino novinarjem in družbenopolitičnim delavcem. V naslednjih dneh se je Zvrstil pester program kulturnih in športnih prireditev. Poleg razstav in predvajanja filmov o Krasu je bilo v Novi Gorici v soboto popoldne tudi športno srečanje, o katerem podrobneje poročamo na športni strani, skupaj z izidi dela tega srečanja, ki dijakov. Zdaj, po pozitivni rešitvi vprašanja in po zagotovilu, da se bo v jeseni tudi dejansko pričel pouk, se bo v to šolo po vsej verjetnosti prijavil še kdo. Na tem mestu smo dolžni tudi pojasnilo. Šolo bodo odprli ne glede na število prijavljenih dijakov. Prav pogoj »poskusno odprtje«, omogoča, da se bo pouk pričel, tudi če število vpisanih dijakov ne dosega minimalnega števila (15), kakor se po zakonu zahteva za odpiranje novih sekcij, oziroma razredov. Ta predpogoj, ki je bil lani menda in prejšnja leta glavna ovira za to, da ni prišlo do odprtja slovenske sekcije, je bil sedaj odstranjen. Pred skorajšnjim sklicom občinskega sveta v Tržiču? Med predstavniki političnih strank v Tržiču je v zadnjem času vsebolj občutiti precejšnjo nervozo. Več kakor dva meseca po delnih upravnih se je odvijal v Renčah. Osrednja prireditev, ki je bila v soboto zvečer v Prvačini, je privabila v tamkajšnji kulturni dom veliko število obiskovalcev. Udeležence sta pozdravila doberdobski župan Mario Lavrenčič in predsednik občinske skupščine Nova Gorica Danilo Bašin. Sledil je kulturni spored, ki je obsegal prikaz kulturne ustvarjalnosti društev, skupin in posameznikov iz Doberdoba in Prvačine. Obračun teh dnevov je torej izredno pozitiven. Lepo bi bilo tudi, da bi podobno pobudo uresničili še kdaj, morebiti s predstavitvijo sovodenjske ali števerjanske občine. Mature 3. julija Maturitetni izpiti za dijake zadnjih razredov višjih srednjih šol se bodo pričeli v torek, 3. julija, s prvo pismeno nalogo. Tako sporoča šolsko skrbništvo in s tem popravlja nekatere napačne informacije, ki jih je dalo v prejšnjih sporočilih. Predhodni sestanek maturitetnih komisij v dan pred pričetkom izpitov, v ponedeljek, 2. julija, ob 9. uri. volitvah še ni bil sklican občinski svet, čeprav so v teku pogajanja med predstavniki strank, ki naj bi tudi v prihodnje vodile občinsko upravo. To so kakor znano komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci. Do odločilnega in dokončnega sporazuma naj bi prišlo menda že zelo hitro. KD naj bi bila tudi v bodoče v o-poziciji. Menda pa se prav v tej stranki najbolj mudi, da bi prišlo čimprej do sklica občinskega sveta, do izvolitve župana in odbornikov. To je razumeti iz pisma, ki sta ga podpisala tajnik stranke v Tržiču, Roberto Por-cari in načelnik svetovalske skupine te stranke v občinskem svetu Giorgio Pacor, izrednemu komisarju dr. Bar-rillariju. V pismu predstavnika KD zagotavljata, da nimata nobenih ugovorov proti sklicanju občinskega sveta, po možnosti še v tem mesecu. čestitke MARTI in MILČETU ter novorojenčku PETRU čestitajo pevci in pevke KD Oton Župančič. 4. razstava domačih vin Osem vinogradnikov je sodelovalo na letošnji 4. razstavi in pokušnji domačih vin ob občinskem prazniku v Sovodnjah, ki se je zaključil v nedeljo, s podelitvijo priznanj in nagrad. Pobuda občinske uprave je tudi letos naletela na ugoden odziv številnih obiskovalcev različnih prireditev, ki so se zvrstile od 16. do 24. junija. Eden glavnih namenov pobudnikov razstave domačih vin je, poleg vrednotenja pridelkov, stalno vzpodbujanje k izboljševanju kakovosti. Vino-gradnki bodo nedvomno s pridom u-porabili priporočila in ugotovitve o-cenjevalne komisije, ki so jo tudi letos sestavljali priznani strokovnjaki s področja vinarstva. Občinska uprava je tudi letos poskrbela za priznanja in praktične nagrade v obliki ličnih keramičnih vaz s posebnim napisom. Ob koncu pa moramo navesti seveda še zmagovalce, oziroma nagrajence. Za bela vina je bila prva nagrada Dodeljena Ježefu Batističu iz Rupe, 2. nagrada Venceslavu Buzinu, prav tako iz Rupe, 3. pa Francu Lukmanu iz Sovodenj. Za črna vina je prvo V ponedeljek zvečer je bil v predavalnici v Ulici della Croce že drugi diplomski koncert ob zaključku študija na šoli Glasbene matice. S samostojnim koncertom se je predstavila mlada pianistka Magda Prinčič iz razreda prof. Helene Plesničar. V prvem delu koncerta je izvedla J.S. Bacha Partito v B-duru, L.v. Beethovna Sonato op. 90 in F. Chopina Nokturno op. 27 št. 1 v cis molu. V drugem delu koncerta je bila na sporedu najprej Brahmsova Rapsodija op. 119 in C. Debussyja Estampes. in pokušnja v Sovodnjah nagrado prejel Venceslav Buzin, 2. Marko Kovic iz Sovodenj, 3. pa Franc Lukman. Interpelacija KPI o usodi podjetja Safog Enzo Bucovini, občinski svetovalec KPI v Gorici, je županu naslovil vprašanje v zvezi z govoricami, da bo v ponedeljek padla odločitev o prepustitvi podjetja Safog zasebnim družbam in izstopu državnega kapitala. Bucovini sprašuje, kakšne ukrepe namerava občinska uprava sprejeti takoj, da se prepreči izvedba takega načrta. Na Mostu na Soči se pripravljajo na »Noč na jezeru« V prihodnjih dneh bo v istih prostorih predvidoma še en diplomski koncert. Glasbeni večer v Standrežu Prijeten pevsko - glasbeni večer so v torek pripravili v štandrežu, v sodelovanju med KD Oton Župančič in šolo Glasbene matice. V prvem delu je najprej nastopil otroški pevski zbor pod vodstvom Elde Nanut, zatem P® so se predstavili gojenci šole Glasbene matice, domači in tuji gosti. Drugi del sporeda je bil obsežnejši, saj je zajemal kar dvanajst točk v različnih instrumentalnih izvedbah. Nastopilo je pet mladih violinistov in sicer Aleš Feri, Boris Zavadlav, Erik Pelicon, Aleš Klede in Emanuela Koren. Harmonika je bila tokrat bolj skromno zastopana, saj sta s tem instrumentom nastopila le Štefan Nanut in Michela de Castro. Nastopili sta tudi dve mladi pianistki Kristina Cigoli in Tanja Pelicon. Mlade violiniste je pri klavirju spremljala Sonja Pelicon. izleti Sindikat slovenske šole obvešča da bo maturantski izlet letos od 25. do 28. julija. Predviden je obisk naravnih in kulturnih zanimivosti Makedonije. Z Goriškega je vabljenih 12 maturantov in 2 spremljevalca. razna obvestila SPD Gorica obvešča udeležence delovne akcije pri planinskem domu pri Krnskih jezerih, 30. t.m. in 1. julija, da bo odhod v soboto, 30. t.m., ob 7. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kdor se akcije ne more u-deležiti v soboto, lahko pride k planinskemu domu v nedeljo. kino Pozitiven obračun gostovanja Doberdobcev v novogoriški občini V nedeljo so podelili nagrade Pojasnjeno stanje glede dobave vode na skupščini domačinov na Jazbinah Občina na delu za trajno rešitev problema Na Jazbinah je bila predsinočnjim živahna vaška skupščina o perečem problemu dobave vode v tem zaselku. Poleg števerjanskega župana Stanislava Klanjščka sta se na vabilo domačinov odzvala predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Corsi in pokrajinski odbornik za javna dela Edoardo Bressan. Bilo pa je tudi nekaj vidnih odsotnosti, v prvi vrsti predstavnikov Krajevne zdravstvene enote in vodovodnega konzorcija CA FO, ki bo sicer še za zelo kratek čas upravljal števerjansko omrežje. V začetku seje je predstavnik domačinov najprej odločno zavrnil vsako namigovanje o instrummtalizaciji zadeve s strani domačinov. Dejal je, da je bilo stanje glede dobave vode na Jazbinah že dolgo let težavno, sedaj pa je postalo naravnost nevzdržno. Ne samo, da manjka voda, ampak kolikor je še prihaja, je okužena. Dejal je, da želijo ljudje vedeti kako dejansko stojijo stvari, od upraviteljev na raznih ravneh pa zahtevajo konkretnih dejanj za dokončno rešitev problema. Za njim je spregovoril župan Klanjšček, Iti je na kratko obnovil dolgo- letne težave z vodstvom. Stara mreža z zajetjem na Oslavju ne zadošča več potrebam, toliko bolj ker zaradi usadov in dotrajanosti izgube vode v dovodnih ceveh presegajo 40%. Za števerjan so dogradili nov vodovod, za katerega Enel pa še ni uredila električno kabino. Stvar so začasno rešili z diselskim agregatom. Delovanje novega vodovoda, ki bo dokončno rešil problem v števerjanu, bo tudi omogočil dobavo večje količine vode za Jazbine. Ta rešitev pa bo lahko začasna, dokler se ne najde denar za dograditev odseka novega omrežja od Valerišča do Jazbin. Občina je poskrbela za načrte in ustrezne sklepe, manjka pa finansiranje. Glede tega lahko največ stori gorska skupnost. Njen predsednik Corsi je na skupščini dal pomembno obljubo, da bo skupnost skušala črpati potrebnih 800 milijonov lir iz finansiranja deželnega zakona št. 70. Dežela doslej še ni razdelila tega denarja, ko pa ga bo, bo gorska skupnost verjetno brez velikih težav zagotovila sredstva za vodovod iz tega sklada, je dejal Corsi. Pokrajinski odbornik Bressan, je dejal, da je tudi sam na razpolago, da se najde najprimernejša rešitev, priznal pa je, da nima pokrajina glede teh vprašanj neposrednih pristojnosti. V kratkem bo torej vsaj začasno rešeno vprašanje dobave vode, vsaj kar zadeva količino, pod vprašanjem pa je njena čistoča. Ob pomanjkanju vsakega glasu s strani KZE, potem ko je 18. t.m. obvestila (zdi se s precejšnjo zamudo) števerjanskega župana, da je voda okužena, so domačini precej zaskrbljeni. Nekateri pravijo, da voda ni okužena samo zaradi zemlje in druge umazanije, ki se ob zmanjšanju pritiska zbira v ceveh, ampak da bi šlo tudi za hujše, biološko okuženje. Primemo bi zato bilo, da KZE pojasni stanje stvari (prav včeraj so spet analizirali vodo) in — če bo voda še okužena — da ljudi točno informira o nevarnosti, oz. načinu uporabe vode, ne samo za pitje, ampak tudi za umivanje in podobno. Naj ob koncu še omenimo, da bo v prihodnjih dneh delegacija domačinov skupaj s števerjanskim županom obiskala prefekta in ga seznanila s težavnim položajem. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi jutri, 28. junija, ob 20.30 v goriški KULTURNI DOM na KONCERT MEŠANEGA Z30RA »USPEH« iz MILWAUKEEJA (ZDA) Turistični delavci z Mosta na Soči si prizadevajo, da bi tej priljubljeni izletniški točki, ki je pred leti privabljala veliko obiskovalcev, dali poseben pomen. Tako so pred kratkim uredili zapuščeno pot na Belve-der, razgledna točka nad Mostom, obenem bodo uredili pešpot ob jezeru ter posodobili naravno kopališče na reki Idrijci blizu Bače pri Modreju. V okviru pobud za pridobitev večjega števila turistov prav gotovo spada tudi tradicionalna »Noč na jezeru«, ki jo bodo pripravili v nedeljo, 1. julija. Spored prireditve je zelo bogat in pester. Pričel se bo že v jutranjih urah z ribiškim tekmovanjem ter kolesarsko trim akcijo. Ob 10. uri bo na vrsti kajakaška tekma v spustu za tekmovalni in turistični razred, kateri bo sledilo tekmovanje v jadranju na deski. V popoldanskih urah (ob 14.00) se bodo pričeli prvi spusti s padalom v jezero in smučanje na vodi. Spored prireditve bodo sklenili s kulturno - zabavnim programom. • Križišče pri Anconeti v Tržiču, ki so ga pred nekaj meseci povsem preuredili, bodo v prihodnjih dneh dokončno uredili in tudi asfaltirali. Te dni so namreč že pričeli nameščati novo asfaltno prevleko in izvajati druga manjša dela. razstave V Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu je odprta razstava fotografskih dokumentov, stvaritev oziroma umetnin Pepija Červa. Prikazujejo dogodke, prizore in podrobnosti na temo Tolmin nekoč in danes. Otvoritev so združili s kulturnim programom. Razstava bo odprta do 22. julija. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Corso Italia 10, tel. 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike, tel. 72341. Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Lillà profumo di femmina«. Prepovedan mladini pod 18. letim. CORSO Zaprto. VERDI 18.00-22.00 »I guerrieri della notte«. Prepovedan mladini pod 18-letom. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Danes zaprto. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30 »Mračna ljubezen«, ob 20.30 »Shogun, japonski vojskovodja«. SVOBODA Danes zaprto DESKLE 19.30 »Partnerja«. POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Ugo Colaut-ti iz splošne bolnišnice; ob 11. uri Paola Garbe netti iz bolnišnice »Janeza od boga«. prispevki J Za goriški Zeleni križ so v razne namene darovali: Valentinu, Ariella, Bruna, Gemma, Virgilio, Maria in Sandro Sciamerò, Bregante in Ribella 85.000 lir, gospa Principe in prijatelji iz stavb v Ul. dè Brignoli štev. 3, 7/A in 7/B 170.000 lir, Maria in Pepi 20.000, Alfi» Zampi z družino 100.000, Enrico Zampi in Alessandro Grusovin z družinama 100.000, družina Bevilacqua 20.000, Liana, Nini, Nunzia in Lino 50.000, u-službenci in prostovoljci Zelenega križa 83.500, Sergio Viscovich 50.000, Mario Sirtori 50.000, družina Garozzo, Bidut in Di Camillo 60.000, Maria Trenca 20.000, Nina in Pierina Collenz 20.000, Paulina Pierinin marna 20.000, Enrico in Wilma Cuore 20.000, Giuseppe Farfoglia 20.000, 3/A razred klasičnega liceja iz leta 1964 100.000, Nives z družino 20.000, družina Calabre; se in Ferrara 20.000, Alda Tudor 0 tisoč lir. Jutri v TK Galeriji V okviru dolinskih Junijskih glasbenih večerov Razstava »Finium Frons - Express « Pristno in ubrano izvajanje kvarteta »Stevan Mokranjac« Jutri bo v prostorih galerije Tržaške knjigarne otvoritev (ob lb. uri) nove razstave, to je 23. po katalogu. Razstava, ki si jo bomo lahko ogledali od jutri dalje, bo sicer ^elo različna od vseh dosedanjih, ki jih je priredila galerija TV. Predstavilo se nam bo namreč osem italijan skih umetnikov iz naše dežele. Ti umetniki pa so, kot piše Laura Sa-fred v uvod v katalog razstave, »v mnogih ozirih atipični za našo deželo..; Njihove razstavljalne izkušnje so čestokrat nastajale izven meja naše dežele«. Giuseppe Onesti, Antonio Sofiano-Pulo, Adriano Bon, Serse Roma, Enzo Navarra, Manuela Sedmach, Cesare Picotti in Giorgio Valvassorri ne sestavljajo neke skupine, njihove u-metniške izkušnje niso nastajale po skupnih in določenih načrtih, niti nimajo skupnega programa. Ravno tako niso obiskovali iste šole ali akademije in vsak je samostojno razvil svoj umetniški izraz. Zakaj torej skupinska razstava? Najprej je treba Povedati, da se ta razstava smiselno navezuje na skupinsko razstavo mladih slovenskih umetnikov, Id je bila luni junija v galeriji TK pod naslovom; »Slovenija: other criteria«. »Mladim« umetnikom naše dežele (če-Prav niso vsi anagrafsko mladi, gotovo pa je njihova estetska usmeritev »mlada«) morda manjka tisto skupno j^dro, ki je lahko akademija, kot je bilo to na primer za slovenske umet- nike. Likovniki, ki bodo razstavljali v četrtek, pa so se, nasprotno, srečali na razstavah, na umetniških manifestacijah in ob teh priložnostih spoznali svoje estetske in umetniške, sorodnosti. Srečujejo se in sodelujejo pa na najbolj atipičnih umetniških prireditvah naše dežele. Kot primer naj bo prireditev »Arte all’aria« v Ospitale Vecchio v Vidmu oktobra 1982. Nji hova dela smo težko srečali na preglednih razstavah, v zaprtih prostorih galerije in studia. In to pa zato, ker se njihova ustvarjalnost zelo te sno navezuje na okolje in družbo in ne more biti omejena v okvir slike in galerije. Teh osem umetnikov je zraslo v izkušnjah z instalacijami, posegi, hepeningi in performansami. Njihova kultura je kultura poznih 60. in 70. let, je kultura antikonformizma in kontestacije potrošništva, tista kultura, ki je nastala iz protestov 60. let in iz potrebe po neki drugi vlogi u-metnika in umetnosti v družbi, kjer je umetnost z ene strani preveč elitama in zaprta, z druge strani pa zreducirana na blago. Ta umetnost pa se hoče vključiti v vsakdanje okolje in ga interpretirati, tako kot vsakdanje okolje uporablja in ga transformira v svoje namene. Razstavo je galerija TK priredila v sodelovanju z Galerijo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. BARBARA GRUDEN RAVEL KODRIČ Obisk beograjskega godalnega kvarteta »Stevan Mokranjac« v okviru junijskih glasbenih večerov v priredbi dolinskega kulturnega društva Valentin Vodnik je izzvenel v pravo poslastico. V prikupni cerkvici sv. Martina je visoka prednašalska raven ob skrbno odbranem, hkrati poljudnem in informativnem sporedu potešila ne le pričakovanja sladokuscev in poznavalcev pač pa tudi širšega kroga poslušalcev, ki so si poiskali razvedrila in oddiha v vzdušju, ki pristno in nevsiljivo spaja domačnost s plemenito izbranostjo. Srbski gostje violinista Milutin Ko-sanovič in Živojin Velimirovič, violist Petar Ivanovič in čelist Ivan Popadič, menda niso ostali ravnodušni do tako sproščenega ozračja; njihovega izvajanja ni morila obsedenost od skrbi za brezhibno intonacijo, skladno ubranost, neizprosno zvočno in barvno ravnovesje. Raje so se — in upravičeno — prepustili tistemu prvinskemu užitku glasbenega poustvarjanja, ki ga dopuščata le neštetokrat preizkušeno strokovno znanje in neka notranja bližina s skladateljevim miselnim in čustvenim svetom. Slednjo lastnost je bilo zlasti občutiti ob treh delih srbskih skladateljev: zanje smo jim še posebej hvaležni, da so jih uvrstili v spored in v doda- tek k njemu, kajti dela srbskih mojstrov le preredko zahajajo v koncertne dvorane tržaškega kulturnega prostora, da na italijanskega sploh ne pomislimo. Sicer pa se zastavlja vprašanje, ali ni bila morda dolinska izvedba teh skladb za Italijo pravzaprav krstna, saj smo iz pogovora z beograjskimi umetniki zvedeli, da so z dolinskim nastopom pač prvič glasbeno prestopili prag italijanske republike. Zasluga prirediteljev bi v taki luči kajpak prerasla v še dragocenejšo odmevnost. Seznanili smo se torej z zgledi komornega snovanja Mihovila Logarja (r. 1902), umetnika slovenskega porekla, reškega rodu, sicer pa na moč zaslužnega za srbsko glasbeno življenje, pač enega od očakov glasbene u-metnosti v Jugoslaviji; dalje s skladbo skladatelja, dirigenta in zborovodje Borivo je Simiča (r. 1920) ter skladatelja, dirigenta in muzikologa Miloja Milojeviča (1884-1956). Tako Logar v Suiti za godalni kvartet, a še izraziteje Simič v Parafrazah na pesem »Črni Goro« izdatno zajemata iz zakladnice srbske ljudske glasbe ob zelo zmernih modernističnih vplivih. Pravcati dragulj pa je Milojevičev Souvenir s svojo rahlo, impresionistično vezenino. Na samem začetku je kvartet »Stevan Mokranjac« predstavil godalni kvartet št. II toskanskega skladatelja, Tartinijevega gojenca in prijate- lja ter izjemnega violinista Pietra Nardinija, pač trdno v slogovno razsežnost klasične •dobe sonatne oblike zasidrano delo. Po odmoru smo lahko uživali ob toplih harmonijah in tako svojski, značalni spevnosti znamenitega Dvorakovega kvarteta v f duru op. 96. V dodatku pa smo se za sklep razšli ob vedrih zvokih Jopplinove ragtime music iz skladbe z naslovom County Club v priredbi, ki jo je za godalni kvartet oskrbel William Zinn. Prav je dejal predsednik KD Valentin Vodnik Vojteh Lavriha: želimo si, da bi nas beograjski prijatelji kmalu spet obiskali. □ Danes se bo v Cankarjevem domu v Ljubljani začel mednarodni simpozij o 16. stoletju v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Simpozij bo trajal do petka, na njem pa bodo znanstveni delavci, domači in gostje iz šestih držav, prebrali približno. 40 referatov. Kot smo že zapisali, je tema simpozija 16. stoletje v slovenskem jeziku in kulturi, posvečen pa je 400-letnici Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice. Referati, ki bodo obravnavali različne teme, bodo objavljeni v enotnem zborniku, ki ga bo izdal oddelek za slovanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaključni leden IV. Festivala festivalov Prva na vrsti državna premiera fantastičnega filma »Mrtva cona« Tradicionalni tržaški Festival operete Tudi letos bo v Trstu tradicionalni Festival operete, ki ima prav v tem toestu veliko privržencev. Festival, ki se bo pričel 10. julija in se zaključil 12. avgusta, prireja gledališče Verdi v sodelovanju s Tržaško turistično in letoviščarsko ustanovo. Sodelovanje obeh ustanov gre seveda razumeti tudi v smislu »turističnih« koristi, ki jih nudi festival s tem, da prikliče gledalce iz različnih krajev. Letos so organizatorji skušali ta turistični trenutek še okrepiti, saj je vodstvo gledališča Verdi dalo na razpolago več mest za goste. Predvsem velja to za dve ponovitvi »Viktorije in njenega huzarja« in za »Frasquito«, ki ju bodo uprizorili za gledalce, ki bodo prišli v Trst iz ostalih krajev naše dežele. Pa pojdimo k programu: prvo ope-feto in sicer Abrahamovo »Viktorija jn njen huzar« so uprizorili že lani, letos jo bodo v bistvu ponovili. Dirigent bo Oskar Danom, režiral pa j° je Giorgio Pressburger. Prva predstava bo 10. julija. Druga opereta na vrsti je Leharje-va »Frasqudta«, ki jo bodo postavili j*a novo in jo prvič uprizorili 31. julija. Dirigiral bo Guerrino Gruber, režiral pa jo bo G ino Landi. Običajne toetje operete ne bo. Ob eni ponovitvi in eni sami novi uprizoritvi doživlja torej tudi operetni festival svojo krizo, kljub za tornanju občinstva. Prispevajte za Dijaško matico EVA FORNAZARIČ Od produkcije Dina de Laurentiisa si pričakujemo določen tip filmov in v glavnem ne takih kot je The Death Zone (Mrtva cona), ki so ga te dni predstavili v državni premieri v kinodvorani Ariston. Film, ki ga je režiral David Cronenberg se opira na obširni roman Stephana Kinga, v katerem je opisana zgodba mladega profesorja, ki zaradi hude prometne nesreče preživi pet let v komi. Ko se prebudi iz tega dolgega »spanja« odkrije, kako se je življenje okoli njega spremenilo (zaročenka Sara se je poročila, osebe za katere ni nikoli slišal se potegujejo za pred sed stvo ZDA, nekdo že tri leta posiljuje in ubiva mlada dekleta...). Neka velika sprememba pa zadeva tudi njega samega. Johnny Smith, prototip vsakdanjega človeka, odkrije v sebi neko nadnaravno moč, ki mu omogoča, da »bere« iz preteklosti in bodočnosti drugih ljudi, kot iz odprte knjige. Dovolj, da prime nekoga za roko in že se ga lotijo popadki in strašni prividi. K sreči ima na razpolago neko »mrtvo cono«, kar pomeni, da na kakšen način lahko prepreči tragedije, čeprav jih je že »videl«. Tako se bo nekega dne dotaknil roke Grega Stillsona in odkril v njem sprožilca tretje svetovne vojne. Odločil se bo, da ga ubije, pa čeprav ve, da bo pri tem izgubil življenje. Smithov življenjski krog je sklenjen, človeštvo bo rešeno, on pa bo izdih- nil v naročju bivše zaročenke Sare. Na meji med znanstveno fantastiko in fanta politiko je Cronenbergovo delo uspelo na pol. Dober film pri opisovanju Smitha (izredna igra Chisto-phera Walkena) kot otožnega in morda malo resdgniranega fanta, ki ljubi svojega bližnjega, starše, dom in se preživlja s privatnimi lekcijami, izgubi nekaj vrednosti, ker je lik nekoliko površno izdelan in kdaj tudi nedosleden. Ima pa spet pozitivno točko v igri Martina Sheena, ki igra vlogo nasilnega Grega Stillsona. Kritiko, ki je videla v filmu zanimiv primer znanstvene fantastike v človeški dimenziji, pa so nekoliko motili grand - guignolski efekti brizgajoče krvi in samomorilcev, ki se zvivajo v smrtnih krčih. Ljubitelji znanstvene fantastike pa so film sprejeli z velikim navdušenjem. K ozračju splošnega navdušenja, ki je vladalo v soboto zvečer pa je seveda botrovala tudi originalna verzija filma, ki bo letošnjo zimo krožil v italijanski verziji. V Trst se je torej, vsaj nekaj ur, povrnilo ozračje, ki je vladalo na gradu med festivali znanstvene fantastike. Na srečo organizatorji še niso obupali in nam bo morda le ponovno uspelo slediti podelitvi zlatih asteroidov. Festivali znanstvene fantastike so imeli velik odziv tudi v tujini, septembra bomo preverili kakšen uspeh bo žel Prix Italia, zaradi katerega letos ni bilo denarja za festival na gradu. Če sodimo po neuspehu retrospektive se ne bomo imeli s čim ponašati. novost na knjižni polici Danilo Lokar: Samogovorniki Najbrž je to izredna lastnost ali pa izjemna danost, da človek, povrh vsega še umetnik, izkaže svojo dejavnost po devetdesetem letu starosti. Primorski bard iz Vipavske doline, pisatelj Danilo Lokar, je objavil knjigo novel in črtic z naslovom SAMOGOVORNIKI. Izdala mu jo je Cankarjeva založba, ki .že dolgo izdaja Lokarjeva dela. In če je pet tekstov te knjige, z izjemo enega samega, bilo napisanih po pisateljevi dopolnjeni devetdesetletnici, pomeni to izjemen dosežek človeka, in obenem umetnika Lokarja. Kakor, da bi se mu narava hotela oddolžiti, da je šele v zreli človeški starosti stopil v slovensko književnost in v štirih desetletjih nadoknadil vse zamujeno, od tistih mladih dni, ko je bil obrnjen predvsem v svoj poklic in se šele poskušal v literaturi. Samogovorniki so knjiga šesterih novel, od katerih sta dve pravzaprav črtici, ena med njimi pa je daljša zgodba. Motivno so te stvaritve kaj različne, od vojne, partizanske zgodbe do zapisa ob smrti štirinožnega prijatelja, od prikaza patriarhalnega življenja obrtnika in njegovega propada, do sodobne zgodbe iz pisateljevega današnjega doživetja, pa do razmišljanja, napisanega v obliki pisma. In vendar se v njih pisatelj kaže tak kot ga že poznamo iz mnogih drugih knjig. Pisatelja tudi v tej knjigi ne zanimajo toliko zunanji dogodki, čeprav jih mimogrede kar navrže bralcu. Njega zanimajo predvsem ljudje, pa naj bodo to njegovi predniki, njegovi bližnji, eli pa partizanski borci ali domačini. Zanima ga njih življenje, njihova notranja doživetja, spoznanja, njihov notranji nemir, ki potem oblikuje njihovo ravnanje in s tem pisateljevo zgodbo. Knjigi na pot je urednik založbe zapisal, da je Lokarjevo osrednje zanimanje zmeraj veljalo dogajanju v duši: tenkočutno, zavzeto in pazljivo slika podobe, ki so v njem morda še iz davnih časov njegove mladosti, zadržane od njegovih ljubih in dragih. In tako se sorodne teme znova pojavljajo v tej Lokarjevi literaturi, iste teme, ki jih morda poznamo že od prej, le da so morda bolj izbrušene, poglobljene, da so pisateljeva videnja bolj pronicljava in še bolj dozorela, njegova spoznanja pa še bolj razumevajoča. Gre torej za zrela pisateljeva spoznanja, za dognanja in videnja, za zapiske pisatelja v pozni jeseni življenja; ko je vsaka njegova beseda, vsako pričevanje o pogledu nazaj, že čista resnica. In gre tudi za izraz pronicljavega duha, ki hoče nekdanje oteti pozabi in ga dati današnjemu bralcu v razmišljanje. Lokarjeve novele, subtilne, ne-Jabulativne. razmišljujoče, pa vendar polne iskrivega duha so edinstven dokaz pisateljeve duhovne moči, obenem pa literarne svežine. Niso sicer veliki prozni teksti, so pa subtilni biseri Lokarjeve pozne in do kraja dozorele ustvarjalnosti. Glede na vse povedano so torej Lokarjevi Samogovorniki dragocen in samosvoj prispevek sodobni slovenski prozi. s| p TONE SVETINA Med nebom in peMom _______________178. ---------------- »Nemogoče, moji so ju tako zdelali, da sta bila sposobna samo za na vrv.« Odpeljala sta se naprej, senca je presekala mesto na dvoje, vojaki so hodili po glavni ulici sem in tja, slovenskih prebivalcev pa ni bilo na spregled. Na vojaškem Poveljstvu sta našla skoraj celoten štab pri delu. Neka-';ere enote so se že vračale v kasarne, bodisi same ali z ujetniki, ki pojdejo v naslednjih dneh v taborišča ali Pred sodišče. Po kasamiškem dvorišču je bilo mnogo živine, krav ln °vac. »Se bomo zdaj spremenili v hlev?« je robantil Polnovnik Torelli. vasi, plese Torel-Kot školj- ___„__________,_____,____ob oknu, Siedala obraze starcev, žena, otrok in jokala. Zaman lo i® skušal pomiriti, bila je nedostopna. »Kri res ni voda«, si je dejal že osiveli polkovnik, Od dne, ko so začeli požigati slovenske niti imetje in deportirali Slovence v taborišča, heva žena Rozalija ni več pogovarjala z njim. ka se ie žanri a. vase Tudi iedla ni. sedela ie ki je bil že toliko star, da mu tako ostri ukrepi niso bili pogodu in je oficirjem naročil, naj izvajajo kazensko nalogo malce v rokavicah. Zdaj je moral poslušati še karabinjerskega polkovnika Gattinara in inšpektorja Losanno. Rekla sta mu, da vojska nima prave ostrine in da ni dovolj pripravljena na dosleden obračun. »Ne zamerite jim«, je dejal, Torelli. » Mladi ljudje so to, niso še vajeni krvniškega posla. Ves vzgojni program je usmerjen na vojaške spopade in ne na požige vasi in podobne ukrepe. Delavci so in kmetje, ne zavedajo se še, kakšen prepad je med nami in temi ljudmi.« »In tudi propaganda, da partizani navadnega vojaka spuste, vpliva nanje. Pa oprostite, polkovnik, zvečer vas bo še žena oštela,« ga je pičil Losanna na račun njegove žene Slovenke. Polkovnik Torelli se je skušal nasmehniti, kar pa mu ni uspelo. Branil se je: »Ne bojte se zame, inšpektor. Ali vi morda veste, v katerem grmu raste šiba za vašo zadnjico?« Gattinara je prekinil zbadanje. Odklonil je povabilo na večerjo v kasamiški oficirski menzi. Še vedno je mislil na rake. Proti večeru sta bila ob mlinu. Temna voda se je penila čez jez, nad katerim so netopirji lovili muhe. V okolici mlina so vznemirljivo lajali psi v luno, ki so jo odgrinjali begotni, na vzhod potujoči oblaki. Mlinar jih je sprejel v posebni sobi. Postregel jima je s pršutom, sirom in nazadnje z raki in vinom. Gattinara, ki je bil znan požeruh, je mlaskal kot prašič. Čeprav je bilo že pod noč, je mlin še vedno obratoval, slišali so ropot kamnov, ki so mleli zrnje, in udarce stop, ki so phale proso. »Sedite no k nama, drugi prijatelj. Ne trudite se preveč, saj je vse vaše. Raje nama povejte, kako pri vaših ljudeh odmevajo naši ukrepi.« «Hočete odkrito besedo ali tisto, kar bi radi slišali?« je vprašal mlinar. »Sami veste, da obožujem resnico, čeprav ne odklanjam laži, če že tako nanese.« »Vsi od kraja vas preklinjajo. Pravijo, da morite nedolžne ljudi, Maslovih pa ne morete prijeti. Ti požigi prinašajo strah. Toda še so fanatiki, ki govore, da ne bodo klonili.« »Pazite, mlinar, tudi vaše razlage imajo mejo, prek katere ne moremo. Ste nam pripravili rake?« »Seveda, gospod inšpektor. No, sedimo, pa se bomo pomenili ob večerji.« Žena je prinesla na mizo skodelo pravkar skuhanih rakov. Bili so rožnato rdeče barve. Losanna se jih je takoj lotil. Z veliko slastjo je sesal okusno meso iz klešč in ga zalival z rdečim vinom. Polkovnik ni zaostajal. Losanna je modroval: » Raki so zame božanske živalce. Znotraj mehki, zunaj trdi v svojih oklepih, so prispodoba našega ravnanja. Ni čudno, da so prišli v nebesno znamenje. Ste že kdaj razmišljali o njih, gospod polkovnik?« Drevi ob 20. uri na stadionu »Pare des Princes« v Parizu veliki finale evropskega nogometnega prvenstva v Francozi nesporni favoriti proti zdesetkani Španiji FRANCIJA — ŠPANIJA Postavi za današnji finale FRANCIJA: Bats, Battiston, Bossis, Le Roux, Domergue, Tigana, Giresse, Fernandez (Genghini), Platini, Lacombe, Bellone (Ferreri). ŠPANIJA: Arconada, Urquiaga, Salva, Camacho, Julio Alberto, Gallego, Victor, Francisco, Senor, Santillana, Carrasco. SODNIK: Vojtck Hristov (ČSSR). STADION : »Pare des Princes« v Parizu, kapaciteta 60.000 ljudi. PARIZ — Leta 1960 jeJ bil pariški »Para des Princes« prizorišče finala evropskega prvenstva. Tedaj sta se za evrop- ski naslov pomerili SZ in Jugoslavija. Zmagali so Sovjeti z 2:1 in tako postali prvi evropski prvaki. Drevi ob 20. uri bo slavni pariški stadion zopet prizorišče srečanja za evropski naslov. Tokrat pa bosta v velikem finalu igrali Francija in Španija. Za Francoze je to prvi finalni nastop, Španci pa so že en evropski naslov osvojili (leta 1964 z zmago proti SZ z 2:1). Francoski reprezentanci se torej drevi ponuja izredna priložnost, da doseže doslej svoj največji uspeh na mednarodni sceni. Vse kaže, da Pla-tiniju in tovarišem ta uspeh danes tudi ne more uiti. Res je, v nogometu je vsako predvidevanje nemo- goče, na dlani pa je, da so vse okoliščine v korist varovancev trenerja Michela Hidalgoa. Tu je prednost domačega terena in domačega občinstva, poleg tega pa bodo Španci igrali z dokaj zdesetkano postavo. Poleg poškodovanega Goicoetcheje ne bosta igrala tudi izključena Maceria in Corchilo. Trener španske vrste Miguel Munoz je praktično o-stal le z dvema branilcema, tako da bodo morali nekateri nogometaši i-grati v drugačnih vlogah. Takih težav gotovo nima francoski selektor Hidalgo, saj je tudi Amoros na razpolago po težki izključitki na prvi tekmi z Dansko. Francozi so v tem srečanju nesporni favoriti. Njihova vezna linija, ki je gotovo najboljša na svetu, bi bila tudi proti najboljši španski postavi gotovo v premoči. Ne gre pa pozabiti, da so bili Francozi vselej v težavah prav proti ekipam, ki predvajajo tako igro kot Španci. Po včerajšnjem kongresu evropske zveze Francoz novi predsednik UEFA PARIZ — Včeraj je bil v Parizu kongres evropske nogometne zveze (UEFA), ki so se ga udeležili predstavniki 34 evropskih držav in na katerem so soglasno za novega predsednika zveze izvolili, tudi sicer edinega kandidata, Francoza Jacquesa Geor-gesa, ki tako sledi na tem mestu Italijanu Franchiju, ki je nedavno umrl v prometni nesreči. Izvolili so tudi nove člane izvršnega odbora. Ti so: odv. Sordillo (Italija), ki je prejel 21 glasov, dr. Jira (ČSSR), Resende (Portugalska), Goere (Avstrija) in Rumeau (Švica). Za izvršni odbor je kandidiral tudi prejšnji predsednik jugoslovanske nogometne zveze, Sarajevčan Draško Popovič, ki pa je prejel premalo glasov. Jugoslavija torej izgublja pozi- cije tudi v »nogometni diplomaciji«. Marsikdo je menil, da bo na tem kongresu govor tudi o organizatorju naslednjega evropskega nogometnega prvenstva. O EP 1988 bodo verjetno razpravljali letos oktobra ali pa januarja 1985. Kandidati za organizacijo tega prvenstva pa so Zahodna Nemčija, Anglija in Belgija. Splošno mnenje je, da bo prireditelj naslednjega prvenstva Zahodna Nemčija, ki te prireditve, še ni organizirala, pustila pa je izredno ugoden vtis z organizacijo svetovnega prvenstva. Kaže, da so Angleži vložili svojo kandidaturo le iz prestiža, Belgijci pa bi zelo radi organizirali EP in so zato tudi Zahodnim Nemcem najresnejši tekmeci. Izjave pred drevišnjo tekmo Spreminjanje tempa igre, zaustavljanje akcij, zadrževanje žoge, kratke podaje: to je recept, pravijo tukajšnji strokovnjaki, s katerim lahko spraviš v težave Francoze. To je bilo tudi povsem jasno na polfinalnem srečanju s Portugalsko. Drevi pa bodo verjetno imeli tudi Španci svojo lepo prednost. Igrali bodo lahko bolj sproščeno od Francozov, ki bodo pod velikim psihičnim pritiskom. Španci so svojo »zmago« že dosegli, s tem da so se uvrstili v finale. Kot se temu v nogometu pravi — nimajo česa izgubiti. Poleg tega so Španci pred dreviš-njim finalom sprožili »psihološko kampanjo«, češ da je angleški sodnik na tekmi z Dansko spretno pokazal rumene kartone prav tistim nogometašem (danskim in španskim), za katere naj bi vedel, da tako ne bi mogli igrati v finalu. Francozi pa se seveda na vse te »skrite obtožbe« požvižgajo in se že pripravljajo na drevišnje veliko slavje. Derwall odstopil Selektor zahodnonemške reprezentance Jupp Derwall je odstopil. Vest je sporočil prdesednik nogometne zveze ZRN Hermann Neuberger. V Parizu ni posluha za EP V Parizu še vedno ni posluha za to EP. Na ulicah nikjer nismo zasledili niti enega letaka ali kakega drugega enaka, s katerim bi rekla-mizirali to letošnjo največjo nogometno prireditev na svetu. Sicer pa je stadion za finalno srečanje že razprodan, kaj bi torej trosili denar za reklamo. S Platinijem še Tigana in Elkjaer *■ Po polfinalnih srečanjih je po anketi francoskega tednika France Football lestvica najboljših posameznikov na tem prvenstvu naslednja: Platini ter Tigana (oba Francija) in Elkjaer (Danska) po 20 točk, M. Olsen in Qvist (oba Danska) po 18 točk, Bats, Bossis, Fernandez in Giresse (vsi Francija), Bertelsen (Danska), Arconada in Maceda (oba Spa- li Frantile poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ V obeh taborih (francoskem in španskem) je seveda pričakovanje za drevišnji finale izredno. Zvezni trener francoske vrste Hidalgo meni: »Mislim, da je bolje, da v finalu igrata nova tekmeca in ne da bi se ponovilo prvo srečanje iz Pariza med nami in Danci. Za Dance menim, da so tudi proti Špancem igrali fantastično. Žogo so praktično "monopolizirali”. Glede na srečanje s Španci pa sem prepričan, da so le-ti prav tako nevarni, pa čeprav igrajo brez Corchila in Macede. Vsi pravijo, da smo favoriti. Verjetno bo to tudi držalo, toda zelo se bojim Špancev.« Selektor španske vrste Munoz: »Zaradi poškodb in izključitev bomo igrali v okrnjeni postavi. Vnaprej pa se ne predamo. Vzdušje v našem moštvu je odlično in Francozi morajo računati predvsem na moralno moč naše reprezentance.« Predsednik španske nogometne zveze Pablo Porta je še vedilo besen na niia), Enrico (Portugalska) po 17 točk. Sedaj specialisti za poraz Predsednik nogometne zveze ZRN Herman Neuberger je dejal: »Nekdaj so bili naši nogometaši pravi specialisti za zmage v zadnjih minu tah. Kaže, da smo sedaj specialisti za poraze v teh zadnjih minutah.« Časi se spreminjajo tudi za nogometaše (že nekdanje) velesile. Courtney na zatožni klopi Angleški sodnik Courtney se gotovo na polfinalnem srečanju v Lyo-nu ni proslavil. Nanj letijo kritike z vseh strani. Pravijo namreč, da nje-gov kriterij sojenja (pokazal je kar osem rumenih kartonov in enega rdečega) ni bil usmerjen za zaščito nogometašev na igrišču, temveč za... zaščito Francije v finalu. angleškega sodnika: »Da smo sedaj v finalu tako okrnjeni, se moramo zahvaliti gospodu Courtneyu. Sicer pa bomo tudi proti Francozom pokazali in dokazali, da nismo naključno v finalu in da je naš nogomet v vzponu.« Jugoslovanski strokovnjak in dolgoletni trener v Španiji Boškov je dejal: »Španija je povsem zasluženo v finalu, saj je najbolje od vseh razporedila svoje moči skozi vse prvenstvo. Francozom španska igra ne ustreza. Lahko pride do velikega presenečenja.« Platini : »Te priložnosti ne smemo izgubiti. Pravijo, da igramo kot Brazilci. S tem se ne strinjam. Mi igramo kot Francozi. Naša moč je kolektiv in proti Španiji moramo to svojo moč tudi uveljaviti.« Bossis : »V finalu raje igram proti Španiji kot proti Danski. Španci so bolj predvidljivi.« Tigana: »S Platinijem v taki formi ne moremo izgubiti.« Tako v dosedanjih finalnih srečanjih I960 V PARIZU SZ — JUGOSLAVIJA 2:1 po podaljških (regularno 1:1). STRELCI: Galic (4V), Metreveli (49’) in Ponedeljnik (113'). 1984 V MADRIDU ŠPANIJA — SZ 2:1 STRELCI: Pereda (6’), Husajnov (8’) in Marcellino (83’). 1968 V RIMU ITALIJA — JUGOSLAVIJA 2:0 ponovljeni finale. STRELCA: Riva (IV), Anastasi (32’). V prvi tekmi: ITALIJA — JUGOSLAVIJA 1:1-STRELCA: Džajic in Domenghini. 1972 V BRUSLJU 7DIU _ S7 7.n STRELCI: g! Miiller (27' in 58 ) in Wimmer (52’). 1976 V BEOGRADU ČSSR — ZRN 7:5 po enajstmetrovkah (reg. 2:2). STRELCI: švehlik (8’), Dobias (25’), D. Miiller (28’), Holzenbein (90’). 1980 V RIMU ZRN — BELGIJA 2:1 STRELCA: Hrubesch (10’ in 88), Vandereycken (57). Peno po telefonu... šport na primorskem Kopru nogometni pokal V WIMBLEDONU Ocleppo naprej LONDON — Gianni Ocleppo je prvi Italijan, ki mu je uspelo doseči uvrstitev v drugo kolo mednarodnega teniškega prvenstva v Wimbledonu. S 6:4, 6:3, 4:6, 6:0 je premagal Američana Winitskega. Včerajšnji dan je minil brez presenečenj. Šved Mats Wilander, nosilec skupine štiri, je odpravil Američana Stewarda, v drugo kok) pa so se uvrstili tudi Madžar Taroczy, in Američani MayotiV V ženski konkurenci je Jugoslovanka Goleševa pomerila z Everto-vo, finalistko v Parizu, in je klonila s 6:1, 6:1. Navratilova pa je odpravila Američanko Louie. Italijanka Reggi je s 6:3, 6:4 izgubila s Sukovo (ČSSR). »Ferrarijevca« potrjena Enzo Ferrari je uradno potrdil, da bosta Italijan Michele Albereto in Francoz Renč Amoux tudi v prihodnji sezoni za krmilom njegovih bolidov, ne glede na skromne rezultate. Sobota, 23 . 6. 84. Igrišče Slovenskega dijaškega doma v Gorici. Pred številnimi gledalci se je točno ob 20. uri zaslišala piščalka z zapisniške mize, ki je najavila konec 24-umega neprekinjenega igranja košarke. Na izmučenih obrazih igralcev, je bilo v prvem trenutku opaziti znake zadovoljstva, da je končno strašnega trpljenja konec, takoj zatem pa izraze neizmernega veselja, da jim je uspelo doseči velik podvig, ki jih podobnih, vsaj v zamejstvu, ne pomnimo. Stiskov rok in trepljanja po ramenih med, do pred nekaj minutami »hudimi nasprotniki«, kar ni hotelo biti konca. Končni izid srečanja je sicer jasno pokazal premoč Novogoričanov, vendar si u-pamo trditi, da so v podobnih pobudah točke še najmanj pomembne. Po našem mnenju so zmagovalci vsi in to so nedvomno občutili vsi udeleženci tega maratona. V prvi vrsti seveda igralci, pa tudi trenerji, sodniki in zapisnikarji, in nenazadnje Roma — Verona 1:0 (1:0) STRELEC: avtogol Stergata v 26’ ROMA: Tancredi, Nappi, Nela, Di Bartolomei, Falcao, Maltiera, Conti (Štrukelj, Giannini), Cerezo, Prezzo (Vincenzi), Chierico, Graziaci. VERONA: Garella, Ferroni, Maran-gon (Bruni), Volpati, Fantolan, Tri-cella, Fanna, Stergato (Guidetti), Io-rio, Di Gennaro, Galderisi (Jordan). RIM — V povratni tekmi je Roma brez težav ukrotila Verono in zasluženo osvojila letošnji italijanski pokal, zaradi česar bo prihodnje leto nastopila v pokalu pokalnih prvakov, medtem ko se je milanskemu In ter ju odprla možnost, da se udeleži tekmovanja v pokalu UEFA. Uvrstitev Rome ni bila nikoli v dvomu. Rimljani so zagospodarili na igrišču in s počasnim tempom igre povsem omejili Verono, ki je dokaj razočarala. Domačini so celo po- tudj gledalci, saj jih je bilo ob robu igrišča vedno precej, celo ponoči. Največje zmagoslavje pa so nedvomno občutili pobudniki in organizatorji te svojevrstne prireditve, katerim gre vse priznanje, da so z veliko požrtvovalnostjo premagali vse večje in manjše težave ter manifestacijo vzorno organizirali in nadvse uspešno pripeljali do konca. Mirne duše lahko zabeležimo, da so se tokrat nekateri naši mladinci izredno izkazali, saj je večidel odgovornosti pri organizaciji te pobude, padel prav na njihova ramena. Žal, je zaradi ne preveč naklonjenega vremena odpadla vrsta dodatnih prireditev (na programu so bili koncerti raznih glasbenih skupin, ples itd), ki so imele za cilj še bolj popestriti že itak pestre dvoboje pod koši. Kljub vsemu pa je bilo vzdušje edinstveno, neponovljivo, česar žal ne vidimo prepogosto-krat na športnih prireditvah, zlasti še na tistih, kjer je končni izid po- vedli po avtogolu Stergata, ki je nasprotnikov predložek preusmeril v lastna vrata. Drugih večjih priložnosti za gol ni bilo, tako na eni kot drugi strani, kvečjemu bi lahko na koncu Falcao in tovariši še podvojili. Dokaj poprečno je v vrstah Rome igral tudi Tržačan Štrukelj. Slabi sodnik Casarin je v začetku drugega polčasa prenagljeno izključil Verončana Ioria. Rekord v plavanju Američan John Moffet je postavil nov svetovni rekord v plavanju na 100 m prsno v času 1’02”13. Rally Nove Zelandije Šved Sting Blomquist na audi štiri je zmagal na rallyju po Novi Zelandiji. Drogi je Finec Alen (lancia), tretji njegov rojak Mikkola (audi štiri). membnejši od vsega ostalega. Nastala so nova prijateljstva, poglobili so se že itak dobri stiki med športniki z obeh strani meje, tako da je bil cilj prireditve ne samo dosežen, temveč celo presežen. Na zadnje bi se s tega mesta radi zahvalili vsem podjetjem in delovnim organizacijam z obeh strani meje, da so s svojim pristopom omogočili izvedbo te zanimive in edinstvene športne prireditve. Vili Prinčič Za zaključek še nekaj podatkov in rezultatov s srečanja. Končni izid je bil 2.086 — 1.830 v korist KPK. NAJBOLJŠI STRELCI: 1. Miran Klanjšček (KPK), 236 točk; 2. Krt (KPK) 207 ; 3. A. Nanut 170 (Dom), 4. Rauber 167 (Dom) : Za najboljšega igralca je bil soglasno proglašen jadranovec Sandi Rauber, ki si je nagrado zaslužil ne samo zaradi dobre igre, ampak zaradi izredne požrtvovalnosti skozi V finalni tekmi za nogometni pokal Slovenije je Koper na domačem igrišču premagal prvaka slovenske lige, ekipo Maribora s 3:0. Z osvojitvijo dragocene lovorike so koprski nogometaši dosegli svoj največji u-speh doslej. Sicer pomlajeno enajsterico Maribora so nadigrali in zmaga bi bila lahko še višja. V prvih 45 minutah so Koprčani imeli vrsto priložnosti, ki pa jih napadalci niso izkoristili. V nadaljevanju se jim je odprlo. Prvi zadetek je dosegel Ornano vič v 68. minuti, drugega Studen 10 minut kasneje, tretjega pa Jer-manic 2 minuti pred koncem tekme. Pomemben športni dogodek ob koncu tedna na Obali je bil tudi košarkarski turnir, na katerem so nastopile ekipe ljubljanske Olimpije, Za- čelo srečanje. Najboljši strelec v metih za 3 pike je bil Andrea Nanut (Dom), ki je z velike razdalje kar 22-krat zadel v črno. Drugi v tej posebni lestvici je bil Sgubin (KPK). Podelili so tudi nagrado najbolj nesrečnemu igralcu. Tudi v tem primere je izbira soglasno padla na veterana novogoriške ekipe Loverči-ča, ki je med igro zadobil zlom nad-očesne kosti. POSTAVI DOM: Semolič, ZamoJo, Corsi, D. Devetak, Coretti, Danielis, Grasselli, A. in G. Nanut, Brumat, Hvalič, U. in M. Dornik, Marušič, Roner, Or zan, Podgornik, Cooiancig, D. Klanjšček, La vari an, Grezovki, Miani, Ter čič, Rauber. KPK: Kaver, Fabricdo, Cukiati, M. Klanjšček, Mrak, Šček, Gorjanc, Kosmač, Loverčič, Tabaj, Skubin, Urbančič, Rovan, Oblak, Jug, Metličan, Mencin, Rogač, Devetak, A. Dornik, Močnik, Krt, Lovrič, Faganel. dra, Metalca iz Valjeva in domačega Kopra. V predtekmovanju je Zadar premagal Koper, Olimpija pa Me-talac. Dvoboj za tretje mesto med Metalcem in Koprom je dobil Meta-lac s 97:69, zmagovalec turnirja pa je Olimpija, ki je premagala Zadar s 107:106. Malo je manjkalo in tudi koprska ekipa Ciciban bi pripravila lepo presenečenje na izbirnem turnirju za državno prvenstvo v malem nogometu, ki je bil v Čezsoči pri Bovcu. Tu je nastopilo 12 moštev iz Slovenije in Hrvatske. Koprski nogometaši so prišli do polfinala, kjer so tesno, z 0:1 izgubili s prvim favoritom in kasnejšim zmagovalcem turnirja, ekipo Dju-ro Djakovič iz Slavonskega Broda. Atleti nimajo časa za počitek. V Birminghamu je Novogoričanka Lidija Lapajne na atletskem četveroboju Anglija - Škotska, Wales - Jugoslavija preskočila 188 centimetrov in zmagala, s čimer pa si še ni povsem zagotovila olimpijske vozovnice. Mojca Pertot je bila na 400 m ovire 4. Na mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru je najboljši primorski rezultat dosegel Koprčan Pekiča, ki )e zmagal na 110 m ovire. Postojnska štafeta 4x100 m je bila 2., bronasta odličja pa so osvojili: Bilač (Postojna) v skoku v daljino, Zadnik (Koper) v skoku v višino in Tominec (Gorica) v skoku ob palici. V okviru Koprskih srečanj, manifestacije narodnosti Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije se vrstijo tudi športna tekmovanja. Omenili smo košarkarski turnir, v sredo pa bo na Škofijah rokometni turnir, na katerem sodelujejo domača Burja, Istraturist iz Umaga, Novo Mesto in reprezentanca Italije. DAVORIN KORON Družabni večer Člani, odborniki, starši atletov in simpatizerji Borovega atletskega odseka bodo imeli drevi ob 18. uri na stadionu »1. maj« v Trstu svoj družabni večer. Zmagali niso samo novogoriški košarkarji... Na ponedeljkovem izrednem občnem zboru Sprejete organizacijske novosti pri SZ Bor Ponedeljkov izredni občni zbor Športnega združenja Bor predstavlja nov mejnik v zamejskem telesnokul-turnem prostoru. Na njem so se nam-reč člani te največje zamejske teles-nokulturne organizacije odločili za popolno reorganizacijo društva, sprejeli nov statut in izvolili nov odbor, ki bo v naslednjem obdobju vodil delovanje Bora. Bistvene novosti, ki jih je prinesel izredni občni zbor so samostojnost klubov, ustanovitev finančne družbe »Finbor« in namestitev organizacij-skega tajnika, ki bo v končni fazi Profesionalen. Vse te novosti so bile predhodno Predložene v podrobno obravnavo posameznim sekcijam, ki so podale svoje pripombe, ki so bile v glavnem upoštevane. Povedati je treba, da so Bila stališča posameznih odsekov glede novega ustroja športnega združena precej enotna, kljub temu pa je ua samem občnem zboru po obširni Glavni odbor bodo v nasled* ujem obdobju sestavljali naslednji odborniki: Kozlovič Pavel, Petelin Bogdan, Race Mitja, Rau-bcr Jasna, Šušteršič Mario, Valenčič Li vij in Vitez Franko, katerim se bodo priključili še odborniki, ki jih bodo v glavni odbor imenovali posamezni klubi. Nadzorni odbor sestavljajo Gombač Emil, Kufersin Jurij in Žerjal Aljoša, razsodišče pa De Wal-derstein Valter, Lipovec Sergij in Vodopivec Edi. Funkcije si bo novoizvoljeni odbor ŠZ Bor razdelil na seji 2. julija. razpravi prišlo še do manjših popravkov novega statuta. Gb zaključku izrednega občnega zbora so prisotni izvolili nov glavni odbor Športnega združenja Bor, ki bo v naslednjem mandatnem obdobju vodil delovanje tega društva. Nedvomno bo prva naloga novoizvoljenega odbora, da čimprej utrdi vsebino in oblike reorganizacije ter vse novosti izpelje tudi v praksi in s leui dokaže nujnost in upravičenost sprejetih novosti, ki naj bi pripeljale do tega, da se Bor še bolj razvije, Borov športni center pa postane v še večji meri kot doslej zbirališče vseh Slovencev iz mesta, od najmlajših pa do najstarejših. Da bi se podrobneje seznanili z novostmi, ki jih predvideva nova organizacija pri Boru, smo se pogovorili z dosedanjim predsednikom Mitjem Racetom. »Kateri so bili vzroki, ki so bili odločilni za te spremembe?« »Mi smo v zadnjih petih letih dosegli velik razmah. Izkušnje, ki smo jih v tem obdobju pridobili, so nas privedle do novih spoznanj tako glede notranjega delovanja društva kot glede poslanstva, ki naj ga naše društvo ima v tem prostoru, kjer deluje. Ker je rast društva presegla zmogljivosti našega vodstva in tudi sredstva in razpoložljivi objekti ne zadoščajo več ne današnjim, še manj pa bodočim potrebam, se je bilo nujno potrebno odločiti za nekatere novosti, ki naj bi prispevale k še večjemu in hitrejšemu razvoju našega združenja.« »Prva novost so nedvomno samostojni klubi v okviru ŠZ Bor. Kaj naj bi to prineslo?« »Klubi v okviru Bora si bodo morali postaviti tako vodstveno strukturo, ki bo kos vodenju samostojne tekmovalne politike posameznega kluba in bo morala tudi reševati vso problematiko, s katero se srečujejo samostojna društva. Nedvomno bo taka organizacija v začetku terjala večje napore, vendar računamo, da bodo klubi pridobili za delo nove ljudi in s tem razbremenili glavni odbor nekaterih problemov, ki so prej o-bremenjevali njegovo delo. V bodoče se bo tako glavni odbor lahko bolj posvetil idejnemu usmerjanju celotnega združenja, zbiranju večjega dela sredstev za delovanje klubov ter vzdrževanje obstoječih in zagotavljanju novih športnih objektov za potrebe klubov.« »Samostojnost klubov postavlja tudi vprašanje članstva v ZSŠDI?« »Problem vključitve novih klubov v našo krovno športno organizacijo bo obravnaval novi glavni odbor in tudi iznesel konkretne predloge. Na vsak način mislimo, da bi morali imeti ti klubi, glede na število članov, določeno število delegatov v ZSŠDI. Pri tem računamo tudi na pomoč ZS ŠDI, da skupno najdemo najprimernejšo rešitev.« »Druga velika novost je ustanovitev finančne družbe F1NBOR?« »Ker smo že prej ugbtovili, da je naš največji problem pomanjkanje vadbenih prostorov, kar je včasih privedlo tudi do marsikaterega nesporazuma med posameznimi sekcijami, smo prišli do spoznanja, da lahko le s posebno finančno družbo pridemo do takih finančnih sredstev, ki bi nam omogočila izgradnjo novih objektov. Poleg tega bo ta družba skrbela tudi za neoporečno fiskalno delovanje društva, s pobudami izven športne dejavnosti pa nam bo omogočila pridobivanje dodatnih sredstev za delo in nove pobude. Finančna družba je že ustanovljena, homologi-rana bo v jeseni in takrat bomo pričeli tudi z akvizicijo delničarjev.« »Kakšna pa je vloga organizacijskega tajnika v novem ustroju društva?« »Po novem kadrovskem ustroju bi moral biti organizacijski tajnik duša društva in povezovalni člen med klubi in glavnim odborom. Absolutna novost v našem telesnokultumem prostoru je ta, da bo v končni fazi profesionalen. S tem naše društvo stopa na pot, ki edino lahko zagotavlja določene rezultate, saj le s profesionalizacijo določenih struktur v društvu lahko računamo, da bo naš razvoj še večji in hitrejši.« (rg) Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v petek, 29. t.m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 19.30 v prvem sklicanju ter ob 20. uri v drugem sklicanju 14. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. predsedniško poročilo; 2. obravnava in podrobno raz-členjanje statuta ter obrazložitev globljega smisla posameznih členov; 3. diskusija; 4. zaključki. Prispevajte sa Dijaško matico Zamejsko balinarsko prvenstvo Derbi brez zmagovalca Osrednja tekma 9. kola zamejskega balinarskega prvenstva, ki je bilo na sporedu v ponedeljek, je bila v Zgoniku med Krasom A in Gradino, ki zasedata prvi dve mesti na lestvici. Po zelo ogorčenem boju se je dvoboj končal brez zmagovalca in poraženca, kar pravzaprav odgovarja poteku tekme in zadovoljuje obe četverki. V prvem srečanju je Kras A že krepko vodil, vendar pa so Doberdoba z dobro igro preobrnili rezultat v svojo korist. V drugem srečanju je bila igra vseskozi izenačena in v začetku so bili domačini za spoznanje boljši in iztržili dragocen remi. Kras A je tako obdržal točko prednosti pred Gradino, delnega spodrsljaja pa ni mogel izkoristiti tre-tjeuvrščeni Polet, ker niso odigrali tekme v Nabrežini proti Sokolu. Na 4. mesto se je usidral Kras B, ki je v Bazovici presenetil domačo Zarja. V Repnu pa je Kraški dom premagal Ga jo in si tako malo izboljšal svoj položaj. IZIDI 9. KOLA Kras A — Gradina 1:1 (9:11, 11:8); Zarja — Kras B 0:2 (8:11, 4:11), Kraški dom — Gaia 2:0 (11:6, 11:3). LESTVICA Kras A 14, Gradina 13, Polet 11, Kras B 8, Gaja 7, Sokol in Zarja 6, Kraški dom 5. (Sokol in Polet imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (danes) Kraški dom — Kras A, Gaja — Gradina, Zarja — Polet. Tekmo Kras B — Sokol so odigrali že sinoči. (B.S.) Borov košarkarski turnir V finalu Polet in Breg Po drugi tekmi četrtega kola turnirja za nižjeligaške ekipe, ki ga organizira ŠZ Bor, so finalisti že znani. Za prvo mesto se bosta potegovala Polet in Breg, za tretje pa Bor in Sokol, medtem ko so Borovi veterani pristali na končnem petem mestu. V zadnjem kolu bodo odigrali le tekmo med Sokolom in Borom, Polet in Breg pa sta se domenila, da tekme ne odigrata, saj sta že oba matematično uvrščena v finale za prvo mesto. Polet si je pravico do nastopa v finalu zagotovil z zmago nad Borovimi veterani, ki so tokrat nudili nekoliko manjši odpor kot v prejšnjih tekmah. Poletovci so jih s hitrim tempom povsem presenetili. Bor veterani — Polet 40:81 (25:50) BOR VETERANI: A. Zavadlav 7 (3:5), D. ZavSdlav (0:3), Siega 5 (1:3), Rudež 4, S. Pertot 6 (2:3), L. Pertot 8, Hrvatič 2, Čermelj, Kralj 6 (2:3). POLET: Canciani 9 (1:1), Vremec 21 (5:7), Gregori 4 (2:5), Gantar 6, Taučer 14 (2:4), "Malalan 4 (0:3), Fabčič 11 (1:3), Sosič 10. Včeraj so odigrali še tekmo Sokol -Bor, spored finala pa je sledeči: V petek, 30. junija, na stadionu »1. maj« (odprto igrišče) : ob 20.00 Bor -Sokol (finale za 3. mesto) ; ob 21.30 Polet - Breg (finale za 1. mesto). (Marko) obvestila Nogometna tekma na prazniku ŠD Prime ree Kralji boljši od Ostalih Jadralni klub Čupa Phreja v soboto, 30.6., ob 20. uri, na društvenem prostoru v Sesljanskem za-!vu DRUŠTVENI PRAZNIK. V nede-'10, 1.7., bo DRUŠTVENA REGATA Za kajutne jadrnice. Start ob 10.30 Pred Sesljanskim zalivom. Vpisovanje Pa društvenem prostoru do 9. ure. Na obe prireditvi so vabljeni člani, tečajniki in prijatelji. Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo v ponedeljek, 2.7. ob *0.30 seja odseka na stadionu »1. P\aj«. Obvezna prisotnost trenerjev in Pdbornikov. ŠZ Bor namiznoteniška sekcija P- Prešeren yabi na poletne namiznoteniške igre ys° mladino, rojeno v letih 1971 - 1976. .Sr®, ki bodo na stadionu »1. maj«, P°d° trajale od 1. julija do 30. julija lsak dan od 8.30 do 12.30. Vpisnina za cel mesec je 15.000 lir. Prijave sprejema Gabriele Raseni po 20. uri. Telefon 745092. Športna šola Trst vabi kandidatke za vaditeljice vrtcev in osnovnošolskih otrok, ki bi se želele udeležiti tečaja v Mozirju, da se za informacije čimprej obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu (tel. 767304). TPK Sirena prireja od 23. do 29. julija jadralni tečaj na deskah. Tečajniki bodo lahko celo poletje vadili s klubskimi deskami. Vpisovanje vsak dan na sedežu kluba na zasutem zemljišču v Barkov-Ijah ali pa po telefonu na št. (040) 764263 po 21. uri. ŠD Mladina organizira rekreacijske treninge v namiznem tenisu s končnim turnirjem vsak torek in četrtek ob 19.30 v prostorih občinskega rekreatorija v Križu. Vabljeni! Kralji — Vsi ostali 3:2 (3:2) STRELCI: F. Milkovič (11-m), Boris, Paolo in Mauro Kralj, F. Milkovič. KRALJI : Mirko, Franko, Marko, Maksi, Mauro, Renato, Edvin, Andrej, Paolo, Mouro, Boris, Andrej, Paolo, Boris, Darko, Dino. Trener - Aldo. VSI OSTALI: Leone, Colja, V. Milkovič, Canciani, F. Milkovič, Finessi, Možina, A. Milkovič, Mule, Fulvio Čuk, Hreščak, Mahniča, Černe, Malalan, Sosič. Trener - Čuk Henrik. SODNIK: Ergeo. Tekma med Kralji in Vsemi ostalimi se je končala v prid prvih, ki so se s to zmago oddolžili za poraz v prvi tekmi. Rezultat je bil znan že v prvih 45 minutah in je sad tudi dvomljivih in pristranskih odločitev sodnika, ki je po eni strani oškodoval Kralje, po drugi pa pripomogel k večji zanimivosti in živahnosti igre, ki sta jo pred številnim občinstvom pokazali te dve zelo borbeni ekipi. Po začetnem golu Ostalih so Kralji reagirali in trikrat zaporedoma zatresli mrežo nasprotnikov. Malo po tretjem golu pa je sodnik prisodil Ostalim gol misleč, da je žoga že prešla črto, čeprav je do nje manjkalo še dobrega pol metra. Do odmora se rezultat ni spremenil. V drugem polčasu sta ekipi nekoliko popustili, vendar ni manjkalo zgrešenih priložnosti na eni kot na drugi strani. Tudi tu je velikokrat pomagal Ostalim sodnik. Zaradi dobrih posegov vratarjev in nekaj sreče se rezultat ni spremenil in tako so slavili Kralji, ki so glede na vso tekmo in na priložnosti pokazali nekaj več kot Vsi e-stali. (Kralj) Doberdobski športni dnevi V okviru doberdobskih dnevov, ki so se prejšnji teden odvijali na Novogoriškem, so vključili tudi nekaj športnih srečanj. Najprej so se med seboj pomerili doberdobski in novogoriški balinarji. Za tem pa so prišli na vrsto odbojkarji, ki so odigrali srečanje med člani. Boljši so bili Novogoričani, ki so v 4 setih strli odpor kraške vrste. ODBOJKA Nova gorica — Doberdob 3:1 (11:15, 15:9, 16:14, 15:13) Športni del doberdobskih dnevov so sklenili s tremi nogometnimi srečanji in sicer med začetniki, mladinci ter člani. Tudi v teh tekmah so bili boljši domačini, saj so zmagali 2 tekmi, end" pa remizirali. IZIDI NOGOMET Začetniki: Vozila - Doberdob 1:0. Mladinci: Vozila - Doberdob 1:1. Člani: Vozila - Doberdob 5:2 (0:2). FIFA founded 1904 3 KRAT MUNDIAL Saša Rudolf (13.) Pravijo, da dnevno po buenosaireških ulicah kroži ^ilijon avtomobilov Verjetno bo res, toda večina vozil I® predpotopnih, starih do 40 in več let. Avtomobil se Barnreč v Argentini ne zavrže, pač pa stalno popravlja udi če nadomestnih delov ni več v obtoku. Novi so Predragi, da bi si jih lahko privoščil celo premožnejši Jbeščan, zato je nujno treba izrabiti vozilo do samega izpada. . In še bi veljalo govoriti o železniških postajah, saj rgentina razpolaga z najpomembnejšim železniškim zIT?režjem celotne Južne Amerike. Železnice se prepreko skoraj 46 tisoč kilometrov, z njimi pa prevažajo v Prestolnico vse, predvsem pa govejo živino iz pampe, -p neprekledne črede so naj večje bogastvo Argentine, o, kar dnevno prepeljejo v buenosaireške »frigorife-s - klavnice« je prava živa reka, široka in bogata skoraj kot Rio de la Plata, ki pomeni srebro pa tudi denar. POVSOD VOJAKI Za razumevanje argentinskega življenja v mesecu Mundiala je bilo nujno vsaj površno preučiti delokrog posameznih oblasti in oblastnikov, preveriti, do kod sega avtonomija predsednika, vlade in vojaške hunte. Šele potem in po dolgih razgovorih s prebivalci, državljani najrazličnejših slojev, ki so seveda pričeli s komentarji okrog nogometnih dogodkov, vendar se kaj kmalu razširili na najrazličnejša argumente, šele tedaj si je bilo moč ustvariti kolikor toliko objektivno sliko gospodarskega, političnega in socialnega življenja v drugi največji južnoameriški državi, ki je po sistemu življenja še najbližja Evropi. Že maja — torej dve leti in pol po udaru, s katerim je vojska odstranila Peronovo naslednico Isabeli-to — je bil viden poskus predsednika Videle, da bi se širši javnosti predstavil kot predsednik - civilist, ki ni več podrejen vojaški hunti. Uradno se je odpovedal poveljstvu oboroženih sil in se umaknil iz vojaške hierarhije. Toda čeprav je slekel vojaško suknjo, se stanje ni spremenilo niti za las, saj je predsednik še dalje ostal le kot neke vrste podaljšek vojaške hunte. Ta ima v rokah celotno oblast, saj na primer določa veleposlanike, imenuje guvernerje v raznih pokrajinah, izbira ravnatelje javnih ,pa tudi zasebnih podjetij, predvsem pa v uredništvih dnevnikov, revij, radijskih in televizijskih postaj. Na teh mestih so izključno vojaki, ki jih je imenovala hunta. Celo vodstvo tiskovnih centrov Mundiala in to ne samo osrednjega v Buenos Airesu, pač pa tudi podružnic v Mendozi, Rosariu, Cordobi in Mar del Plati je bilo v rokah vojakov. Predsednik lahko imenuje in odstavlja le ministre, o političnih, gospodarskih in socialnih smernicah pa se mora posvetovati s hunto, triumviratom poveljnikov vojaških rodov: pehote, mornarice in letalstva. Če je torej sam predsednik republike pri vsaki odločitvi podrejen hunti, ei lahko predstavljamo, kolikšno avtonomijo imajo posamezni ministri. Iz vsakodnevnih razgovorov je prvotna meglena slika postajala vedno ostrejša. Tudi iz komentarjev k posameznim tekmam domače reprezentance je bilo razvidno, da Argentincu pomeni Mundial nekaj več od nogometne igre, razumeti pa je bilo moč tudi, da se je novonaseljenec že popolnoma vključil v argentinsko življenje. Čuti se polnopraven državljan, ponosen na novo domovino, ki jo je vzljubil, morda še bolj kot staro v Evropi. Tudi v tem je bil viden znak težnje po čim hitrejši vključitvi v novo okolje, morda pa tudi čut manjvrednosti do pristnejšega sodržavljana, ki se je rodil v Argentini. Novonaseljenec je čut za takojšnjo vključitev v novo stvarnost vcepil otrokom in teh najrazličnejših hijosov (sinov) Evropejcev je večina. Oglasi- Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 : Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije' Julijske krajine se noro čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/11 nad telefon 223023 27. junija 1984 Naročnino: Mesečna 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180.00. letno 1 800 00 dm. za organizacije m podjetja mesečno 250,00. letno 2 500.00 dm Poètnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ZTT [FilJll ^,an italijanske m tiskar' ^ Trst [Hlifl zveze Časopisnih l 1 NIX založnikov FIEG Amnesty International ponovno poziva k odpravi smrtne kazni Lani je bilo usmrčenih najmanj 1699 ljudi RIM — V letu 1983 je bilo v 39 državah zakonito u-smrčenih najmanj 1699 oseb. Nadaljnjih 1160 so v 63 državah obsodili na dosmrtno ječo. Vpričo teh številk je mednarodna organizacija Amnesty International, ki preiskuje primere kršenja človekovih pravic po vsem svetu, prišla do zaključka, da je ponovno treba odločno nastopiti proti smrtni kazni, in to je tudi storila z novim javnim pozivom. Poziv je naslovljen vsem tistim državam, v katerih še niso odpravili smrtne kazni: »To je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča kazen«, piše v pozivu, »in to je tudi zanikanje načela o rehabilitaciji krivcev. Nikdar še ni bilo dokazano, da je smrtna kazen bolj učinkovita od drugih oblik sodnega pregona.« Amnesty International pripominja, da se gornji po- datki o zakonitih usmrtitvah nanašajo samo na znane primere in da je število izvršenih smrtnih obsodb v resnici mnogo višje. Samo v Iranu se je lani izvedelo za 399 usmrtitev, kje pa so tiste, ki so bile izvršene tajno? Za Ljudsko republiko Kitajsko velja število 700, a je orne jeno le na nekaj mest. Za Irak se uradno ve, da so lani izvršili tam nad 300 smrtnih obsodb, a v ZDA sedi v ječi 1300 na smrt obsojenih. Zlasti zaskrbljeno gleda Amnesty International na jetnike, ki so bili usmrčeni po dolgotrajnem mučenju in na tiste, ki so morali v smrt brez pravične sodne obravnave in celo brez vsakega procesa v brk mednarodnim določilom. Vseeno pa se je lani pokazala težnja — dodaja še Amnesty International« — k upoštevanju priporočila OZN iz leta 1977 o odpravi smrtne kazni. Jesse Jackson na Kubi Pastor Jesse Jackson, ki se poteguje za demokratsko kandidaturo na predsedniških volitvah ZDA je obiskal Kubo na vabilo tamkajšnjega predsednika Castra. Na tiskovni konferenci v Havani*je Jackson poudaril potrebo po obnovitvi dialoga med Kubo in ZDA (Telefoto AP) Pastora nenadno odpotoval v ZDA CARACAS — Včeraj se je v venezuelski prestolnici razširila vest, da je Eden Pastora nenadno zapustil tamkajšnjo bolnišnico »Policlinica metropolitana«, v kateri se je zdravil, ter z letalom odpotoval v Washington. Eden Pastora, voditelj nikaragovskih protisandinističnih gverilcev, je bil konec maja ranjen v bližini meje med Nikaragvo in Kostariko. V Caracas so ga pripeljali na zdravljenje 1. junija. Od tod pa je odpotoval predsinoč-njim namenjen v Panamo in, kot rečeno, v ZDA, baje na povabilo ameriške demokratske stranke. Po predpisih EGS bi v Italiji morali dati v zakol najmanj 70.000 mlekaric RIM — Če se hoče Italija podrediti kvoti, s katero ji EGS omejuje letno proizvodnjo mleka, potem mora dati v zakol najmanj 70.000 mlekaric. To je naglasil podpredsednik vsedržavnega združenja kmetijskih zadrug Gatti ob začetku konje-rence o živinoreji in navedel naslednje podatke: leta 1983 je Italija uvozila iz drugih držav članic EGS 11,8 milijona stotov mesa in 68,8 milijona stotov mleka, masla, sira ter sirnine v skupni vrednosti 7.367 milijard lir. Tolikšen uvoz samo veča primanjkljaj v kmetijsko-živilski bilanci, ki pa ga sploh ne bi bilo treba, saj bi Italija lahko proizvajala in izvažala mnogo več mleka in mesa. Evropska gospodarska skupnost je določila, da lahko Italija letos pridela največ 99,14 milijona stotov mleka: v teoriji bi to moralo ustrezati lan ski proizvodnji, v praksi pa bi letošnja proizvodnja utegnila biti manjša. Dejanske mlečne proizvodnje v Italiji niso namreč nikdar statistično točno opredelili, a podatki o mlečnem presežku, ki jih iznaša EGS, po sodbi Gattija niso verodostoj ni, ker v njih niso zapopadeni tudi južni predeli Italije in njena notranjščina. Od tod tudi nedavni poziv ministra Pandoljija pristojni bruseljski ob lasti, naj Italijo oprosti tako imenovanih individualnih kvot, ki omejujejo mlečno proizvodnjo vsakemu posamičnemu rejcu, oziroma sirarni ali mlečni centrali. Toda tudi drugi živinorejski sektorji plačujejo težak davek predpisom EGS, meni Gatti. V Italiji stane krma 7.000 lir pri stotu več kot v drugih državah EGS, to pa zaradi ustrojnih in tehnično-organizacijskih značilnosti luk, ki potiskajo navzgor stroške za pretovor krmnih žitaric. Res pa je, da je draginje pri krmilih kriva tudi sama Italija: lani ji je EGS ponudila 5 milijonov stotov pšenice po ugodni ceni okrog 23.000 lir, tega pa v Rimu niso znali izkoristiti. Gatti je opozoril tudi na nelojalno konkurenco rejcev v drugih državah EGS, ki pri prehrani goveda uporabljajo tako imenovane estrogene, s katerimi živali praktično »napihujejo«: s tem bogatijo na račun potrošnikov in italijanskih rejcev, ki imajo 60.000 do 200.000 lir zgube pri vsakem govedu. Protest političnih beguncev Večje število političnih beguncev iz Turčije, ki so našli zatočišče v Grčiji, je te dni protestiralo v Atenah proti vojaški diktaturi in zahtevalo osvoboditev političnih jetnikov v Turčiji (Telefoto AP) Na Sončni avtocesti v plamenih zgubilo življenje šest oseb BOLOGNA — Včeraj ob zori se je pripetila na Sončni avtocesti v bolonjski pokrajini huda prometna nesreča, v kateri so zgoreli štirje člani družine iz Paulara v videmski pokrajini ter zakonca iz Firenc, medtem ko je bila ena oseba ranjena. Do nezgode je prišlo nekaj minut pred 4. uro v bližini kraja Rioveggio, točneje pri 225. kilometru omenjene avtoceste. Iz še nepojasnjenih razlogov je tovornjak z neapeljsko registracijo trčil v kamion, ki je vozil pred njim v smeri proti Bologni. Vozili sta zasedli celotni avtocestni pas, tedaj pa sta privozila ford fiesta in BMW, ki sta trčila v tovornjaka ter se pri tem vnela. V plamenih sta zgorela zakonca Marcello in Maria Gallina iz Firenc, ki sta se peljala v BMW, ter štirje potniki forda fieste, in sicer: 37-letna Abbondanza Albano por. Moro, njeni hčerki Anna in Santina, stari 4 oziroma 2 leti, ter njena tašča Italia Moro, stara 62 let. Fiesto je upravljal njen Spletni mož Giovanni Moro, ki je edini od potnikov obeh avtomobilov ostal pri življenju. Ob trčenju ga je namreč vrglo iz vozila. Z rešilcem so ga nemudoma prepeljali na oddelek ža zdravljenje hudih opeklin padovske bolnišnice. Zdravniki upajo, da mu ba do lahko rešili življenje. Prometna policija, ki preiskuje dinamiko incidenta, je ugotovila, da sta avtomobila vozila zelo hitro. Njuno trčenje je bilo tako silno, da si precej časa niso bili na jasnem, koliko vozil je zgorelo. miki musterI Trije hribolazci (12.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ..KO JE PRIDRSELA NOVA POSIU-KA^JE LAKOTNIK. PRISTOPIL, TJALE GOR BI W TJALE*! NA KRVAVI SE POTEGNIL! J® ZOB*1 HOMO ITI A NI ” SE NIHČE PRIPLEZAL, PA TUDI Tl STO SVOJO VREČO NE ———-, unS' _________________________ Stroge kazni v Prištini za albanske nacionaliste PRIŠTINA — Petčlanski senat okrožnega sodišča v Prištini je po petdnevni obravnavi izrekel zaporno kazen od 3 do 14 let 20 albanskim nacionalistom-iredentistom, ki so se v okviru organizacije »narodnoosvobodilna fronta« ukvarjali s sovražno dejavnostjo oziroma sovražno propagando. Prvoobtoženi Seidi Veselji, organizator in kolovodja te ilegalne organizacije, ki je bila še zlasti aktivna v zadnjih treh letih, je obsojen na 14 let za; pora. Njegova desna roka Rahman Bahtiri je obsojen na 13 let, Semsi Veselji in Esad Brajsori, prav tako člana najožjega vodstva te ilegalne organizacije, pa sta dobila po 11 let zaporne kazni. Na 10 let so obsodili tri člane te organizacije, na 9 let enega, na 8 let 4 ter dva na po 7 let zapora itd . Med obravnavo so ugotovili, da so se vsi obtoženci ukvarjali s sovražno dejavnostjo in sicer s pisanjem, nabavljanjem, razmnoževanjem in širjenjem propagandnega gradiva, da so se sestajali in si prizadevali v organizacijo pritegniti čim več ljudi, načrtovali in organizirali demonstracije, vse to pa z na; menom ustanovitve »Republike Kosovo«, v katero naj bi se vključili vsi tis deli Jugoslavije, v katerih živi večina albanskega prebivalstva in ki bi sc v prihodnosti zlepa ali zgrda priključila Albaniji, (dd) Farsetti zaprosil za pomilostitev SOFIJA — Italijansko veleposlaništvo je predalo bolgarskemu državnemu svetu prošnjo za pomilostitev Paola Farsettija, ki je bil, kot zniai>o> obsojen na deset let in pol zapora zaradi vohunstva. Farsetti je prošnjo podpisal, ko ga je v preteklih dneh obiskal funkcionar italijanskega veleposlaništva. Besedilo je sestavil zapornikov zagovornik Rodolfo Lena. V krogih italijanske ambasade menijo, da so sedaj možnosti za izpustitev Farsettija na prostost stvarnejše, obenem pa se zavedajo, da do tega ne more priti tako kmalu: sofijski državni svet bo pač prošnjo za pomilostitev obravnaval v širšem sklopu ocen o razvoju odnosov med Bolgarijo i Italijo, torej tudi pod vtisom afere Antonov. - Farsettija, ki že nekaj časa boleha, je te dni pregledal specialist, ki mu je ugotovil gastritis in predpisal primemo zdravljenje.