Gledališče zatiranih je gledališka metoda, ki daje glas tistim, ki ga nimajo. Metoda oder uporablja kot prostor za diskusijo o mnogokrat prezrtih družbenih tematikah. Gledališče zatiranih izvira iz Brazilije - gledališčnik in aktivist Augusto Boal je metodo zastavil v 50. letih prejšnjega stoletja, v naslednjih desetletjih pa se je razvila kot artivistični odgovor na takratno politično stanje; državo je zaznamovalo obdobje vojaške diktature, ki je Braziliji vladala med letoma 1967 in 1985. V Sloveniji se v obliki delavnic, usposabljanj, predstav in festivalov gledališče zatiranih kontinuirano pojavlja od leta 2010. Prispevek na treh primerih uporabe gledališča zatiranih v KUD Transformator obravnava adaptacije in razvoj metode gledališča zatiranih kot umetniško-aktivističnega gledališča. V prvih primerih predstavljamo razvoj novih gledaliških praks gledališča zatiranih (tehnika improforum in projekt predstav za otroke Moje prav(lj)ice) , tretji primer, projekt Resilient Revolt , pa se kaže kot uspešen način gledališkega pristopa k problematiki okoljevarstva na mednarodni ravni.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-MIU9WRFO

COBISSID

239685632
249943040

Objavljeno

15.07.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Polajnar, Barbara, Zajec, Urška (2020). Gledališče zatiranih kot oblika artivističnega gledališča v Sloveniji. Amfiteater (Ljubljana), letnik 8, številka 1, str. 282-297. URN:NBN:SI:DOC-MIU9WRFO from http://www.dlib.si

MLA:

Polajnar, Barbara, Zajec, Urška. "Gledališče zatiranih kot oblika artivističnega gledališča v Sloveniji." Amfiteater (Ljubljana) letnik 8. številka 1 (2020) str. 282-297.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIU9WRFO>

Amfiteater
2009-
(Zbirni zapis)