SVOBODNA SLOVENIJA AffO XXXVI (30) Štev. (No.) 45 ESLOVBNIA LIBRE BUENOS AIRES 10. novembra 1977 VODILNI MOŽJE OBEH KOROŠKIH SKUPIN NOSIJO ODGOVORNOST Življenjski nagon naroda po življenju Govor Milana Magistra na 25. mladinskem dnevu Slovenska Fantovska Zveza in Slovenska Dekliška Organizacija praznujete 25 let Mladinskih dni. Zamisel prvih rodov naše mladine se je uresničevala v neprestani vrsti let in skušala dokazati svojo notranjo moč. Da razumemo ustanove, se moramo bolj in bolj vračati k ustanoviteljem. Skrivnost izvora vsebuje skrivnosL-namenov in konca. Vračanje k zamislim ustanoviteljev pomeni naravnavati organizacijo k svojemu severnemu polu. Vedno stoji v začetku ustanov neki „zakaj“. Kakor hitro človek kot razumno bitje zavrže vpraševanje po vzrokih, po zakaj, postane stroj, ki so mu navili pero, in ko to steče, se ustavi. Ako se to dogaja s človekom, se z njegovimi ustanovami dogodi še hitreje. Članstvo, ki se nenehoma menjava zaradi odraščanja in odhajanja, prinaša v ustanove tudi menjajoče se mišljenje in prav rado se pozabi na zakaj, ki je ustanovitelje s težo razlogov nagnil k ustanovitvi novega družbenega telesa ali gibanja. V življenjskem redu sta uspostavljena rast in odmiranje, tema dvema pa •vladajo načela, ki ne rastejo in se ne spreminjajo. Zato se tudi, kadar slavimo dolgo let ustanov, ne klanjamo toljko njenim spreminjajočim prigodam, temveč bolj hrbtenici, ki je ustanove vzdrževala proti vetrovom in negibnosti. Ta hrbtenica je tisti zakaj, ki se od ustanovitve sem ohranja isti, to je tisto, kar je vredno časti in razglabljanja ob obletnicah naših ustanov in organizacij. Vrnimo se k skrivnosti izvora naših mladinskih dni. Naši mladinski dnevi imajo svoj izvor v nastopih in mladinskih taborih v domovini. Zdomska mladina je stopila na pot, ki jo je začel prvi nastop organizacije Orla leta 1909 v mogočnem mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani 1. 1938. Kakšne misli in zamisli nosijo v svojem rojstvu ti mladinski tabori? Rodili so se iz življenjskega nagona naroda po življenju. Naš narod so bolj in bolj ogrožali mogočni sosedje, zato se je moral sam organizirati in pripraviti lastne moči, ki so v dobi prve in druge svetovne vojne dokazale pravilnost in pravočasnost ideje mladinskih organizacij in taborov. Narod v zdomstvu — ne potrebuje li organiziranosti mladih sil, ki naj nam zagotavljajo neusahljivosti in silnosti narodnega življenja? Mladinski tabori so dokazovali eno slovensko narodnost. Avstrijski cesarski upravni ustroj nam je rod razdelil v Kranjce, Štajerce, Korošce, Primorce, Prekmurce in še kaj. Tudi mladinski tabori so pokazali mladini, da smo Slovenci en narod in da nam je potrebno združiti moči pod skupnim imenom, lastnim imenom. Ni li danes nevarno, da postanemo argentinski, amerikanski, avstralski, kanadski Slovenci, pa še Slovenci tega in onega kraja, ki ne zveni nič slovensko? Ni li ta nevar-ndst najbližja mladim srcem, ki vsrkavajo vsakdanji naš pogovor kot zadnjo resnico? Naš mladinski dan ima v bistvu značaj celotnega naroda, ne le prigodno razporejenih delov po okrajih. Mladinski tabori so bili zbor slovenskih katoliških fantov in deklet. Ob nastopanju brezverskih in protiverskih idej tudi med sicer katoliškim slovenskim narodom, je bilo potrebno mladino še posebej utrditi v Kristusovem nauku, jo zbrati okrog Njegove .luči, jo opogumiti in ojekleniti za obrambo svoje vere. — Je li ta potreba danes odpadla v zdomstvu? So li brezverske sile popusti- Pod gornjim naslovom smo že ponovno pisali o problemu koroških Slovencev. V št. 37 z dne 15. decembra 1.1. smo objavili vsebino številnih informacij, ki jih dobiva ameriško zunanje ministrstvo in jih je po posredovanju senatorja Cransto-na dobil inž. Ladislav Bevc, član NO zai iSO,ovenijo. Sin' inžj Bevca, dr. Bevc je želel še več informacij, da bi v najboljšem namenu mogel opozoriti Slovence na Koroškem, kam naj usmerijo svoja prizadevanja. Dr. Priloga : Vinejevo pismo od 20. maja 1977 V pismu z dne 23. avgusta isti Douglas J. Bennet Jr. sporoča senatorju Cranstonu, da je zunanje ministrstvo iz istih razlogov, kakor prej, odbilo dr. Bevčevo zahtevo po le ? Je li vera danes drugovrstna vrednota? Govornik prvega nastopa slovenskih fantov je bil škof Jeglič, govornik zadnjega nastopa v Celju je bil isti škof. Odprl in zaprl je dobo slovenskih mladinskih taborov v domovini in to je dovolj velik znak, da nam je spoznati, kako visoko je stala mladinska organizacija v njegovih načrtih, v njegovih versko vzgojnih zamislih. Razgledali smo se po izvoru mladinskega dne, kakšen pa naj bo naš slovenski mladinski dan? Mladinski dan naj bo poln dan! Poln namenov, poln mladosti, poln življenja, poln slovenstva, poln krščanstva! Izžarevati mora, razpošiljati luč s silnimi prameni, ogreti mora mlada srca, odtajati mrzla, zajeti nove sile. Posvečen naj bo mlademu rodu po mislih vseh udov, mladih in starejših, posvečen upom in rasti, prihodnosti in trajanju slovenskega naroda v zdomstvu. To naj bo dan, v katerem mladinski organizaciji dosežeta višek dela, Bevc se je preko senatorja Cransto-na pritožil, da ni dobil vseh zaprošenih podatkov in je vztrajal pri svoji zahtevi. V tej zvezi sta dobila inž. Bevc in njegov sin po senatorju Cranstonu odgovor tajništva za zunanje zadeve dne 27. julija. Zanimivost v tem odgovoru je poleg ostalega to, da je izrecno poudarjeno, da je ameriška vlada zainteresirana na zadevi, ki tiče slovensko narodno manjšino v Avstriji. Pismo se glasi: Douglas J. Bennet, Jr. Pomožni tajnik za kongresne odnose predložitvi še drugih dokumentov o zadevi slovenske manjšine na Koroškem, ker jih smatra zaenkrat Še najstrožje tajne in tudi preveč kočljive. ne pa konca; višek zaleta, da odslej nadaljujeta polet na višjih višinah. Dan, ko je završena zamisel prve odborove seje v letu. To naj bo zmagoslavni dan, ko se načrti, priprave in napori zaključijo v navdušenju, iz katerega „zaplovejo do neba“ nove misli, novi podvigi. Mladinski dan naj bo pristen — pristno mladinski, pristno slovenski, pristno krščanski ! Duša in delo mladih naj zagotovi prvo; slovenski jezik, pesem, glasba in molitev naj izrazita drugo ; sv. daritev in spoštovanje nravnih načel pa naj da čutiti tretje. Pristen bo mladinski dan, če bo vzgajal slovenskega fanta in dekle v Slovenca in kristjana! -— V nas in naših mladih 'živi preteklost in dokler bosta prehajala v bodočnost preko nas in naših ustanov, bo živela Slovenija v svetu. Močna želja nas vseh je, naj bi vsakoletni Mladinski dan SFZ in SDO z gotovostjo in pogumom vplival na razmah te naše ljubljene Slovenije. ALI BODO SPREGLEDALI Po zadnji manjšinski zakonodaji v Avstriji je bila slovenska narodna manjšina močno prizadeta. Zglaso-vale so jo po predhodnem sporazumu vse tri avstrijske stranke: socialistična, krščansko-demokratska in svobodnjaška. Posledica te zakonodaje je, da se je na Koroškem področje, kjer je dovoljena raba slovenskega jezika, zmanjšalo za dve tretjini, a področja z dvojezičnimi krajevnimi napisi za 5 šestink. Na navedene stranke so padali očitki, da vodijo neonacistično politiko proti slovenski narodni manjšini. Sedaj pa se je tej neonacistični politiki pridružila tudi avstrijska komunistična stranka. V goriškem Katoliškem glasu z dne 27. oktobra je izšel članek pod naslovom: „Komunisti proti koroškim Slovencem“. V članku je navedeno, da je deželno vodstvo komunistične stranke objavilo poziv slovenskim Korošcem, naj se sprijaznijo z zadnjo avstrijsko manjšinsko zakonodajo, češ, da imajo Slovenci po njenih določilih celo pred nekaterimi uradi možnost uporabe svojega materinega jezika. Partijski tajnik Arnulf Raimund pa je še pred tem pozivom izjavljal, da so zadnji avstrijski manjšinski zakoni „sad boja demokratičnih in na- Po vsej Sovjetski zvezi te dni z velikim pompom praznujejo 60-Ietnilto bolj še viške revolucije, ki se je začela 8, novembra 1917 v Leningradu (po ruskem pravoslavnem koledarju je bilo 17. oktobra, zato jo sovjeti imenujejo .oktobrsko* revolucijo). Partijski propagandni aparat poje hvalnice sovjetski komunistični partiji in sovjetskemu delavskemu razredu, „za katerega je bila revolucija izvršena.“ Proslavljanje obletnic boljševiške revolucije se vrstijo v ZSSR leto za letom, ob desetletjih z obsežnejšimi slavnostmi. Iz vseh držav na svetu prihajajo v Moskvo na te slavnosti vodje posameznih komunističnih partij, pravovernih, se pravi zvestih moskovskemu vodstvu in krivovernih, kakor je titovska partija, pa v modernem času španska, francoska in italijanska s svojim evrokomunizmom. Samo kitajska KP se še tudi letos drži ob strani, skupaj z albansko KP. Najbolj viden je vsekakor še vedno v Rusiji strahovit strah vladajočega razreda pred delavci, ki jim za nobeno ceno ne dopusti ustvariti si svojih organizacij izven državne kontrole. Poleg tega je tudi zgodovinsko dejstvo, da je bila revolucija v Rusiji izvršena že februarja 1917, ki pa je niso izpeljali komunisti. Carja so že takrat zvrgli ter se je oblasti polastil takratni ruski srednji sloj. Komunistični udar novembra istega leta ni prinesel prav za prav nobene večje spremembe. Ko govorimo o ruskem srednjem sloju, seveda ne smemo misliti na srednji sloj zahodnoevropskega tipa, kajti niti v Rusiji niti v ostali vzhodni Evropi takega srednjega sloja dejansko ni bilo. Boljši izraz, ki ga tudi Rusi sami uporabljajo za ta sloj, je: inteligencija. Je to zaokroženo število ljudi, definirano po svoji izobrazbi ter v glavnem zaposleno v državni birokraciji, svobodnih poklicih in na tehničnem področju. Celotno vodstvo sovjetske komunistične partije leta 1917, vključno Lenin, je izhajalo iz ruske inteligencije. Majhen ruski delavski razred, ki je takrat obstajal, je bil v državljanski vojni praktično uničen ten ga je bilo treba znova ustvariti iz nič, kar je brutalno storil Stalin z nasilno industrializacijo Sovje-tije. Toda ta delavski razred ni niti ob revoluciji niti kdaj pozneje vse do danes imel kakršen koli delež pri oblasti v ZSSR. Ta skrbno ostaja v rokah ruske inteligencije. Leta 1950 je Milovan Djilas, jugoslovanski partijski disident, pravilno označil ta partijski vladajoči razred, izhajajoč iz inteligencije, kot „novi razred“. V vzhodnoevropskih partijskih režimih je takrat ta „novi razred“ še prednih sil avstrijske družbe in nas samih“. Spričo tega nam je nehote prišel v spomin poziv dr. F. Zwiterja v ljubljanskem Delu pred deželnimi volitvami, ki so bile 2. marca 1975. V ljubljanskem Delu z dne 12. februarja je dr. Zwitter pozval Slovence na Koroškem, da volijo avstrijsko komunistično stranko, ne pa Slovenske enotne liste, katere nosilec je bil dr. Apovnik. Dr. Zwitter je tedaj takole pozval dobesedno: „Po sramotni kapitulaciji merodajnega dela vodstva Socialistične stranke na Koroškem pred nemškimi nacionalisti, vidimo v danih razmerah pred vsem v komunistični stranki Avstrije, ki podobno kakor mi gleda v narodnem vprašanju, vprašanje, ki ga ni mogoče reševati v deželnem zboru pro-tagonističnih sfl nemškjega nacionalizma niti ne na osnovi nacionalnih razlik, namreč skupno kot vprašanje skupnega boja vseh demokratičnih sil za uničenje nacionalističnih in porajajočih se neonacističnih spon v deželi“. Pri vsem tem se vprašamo: do kedaj bodo Slovenci na Koroškem še verjeli, da jim bo pri njihovem boju za narodni obstoj pomagala kaka komunistična partija? čimprej bodo spregledali, da nobena, tem več razočaranj jim bo prihranjenih. rekrutiral ljudi zase iz delavskih vrst in kmečkega prebivalstva, ker je bil sam premalo številen za zgraditev državnega birokratskega aparata. Toda število je bilo kmalu dopolnjeno ter so se vrata nadaljnjim prišlecem v vzhodni Evropi že davno zaprla, kakor so se že prej v ZSSR. Sedaj je že praktično vsem razvidno, da Djilasov „novi raz» red“ tüdi ni več novi, temveč prejšnji stari razred pod drugačno krinko. Vrhna plast sovjetske partije je sestavljena skoro izključno iz vrst birokratov in tehnokratov. Polovica članov sovjetskega centralnega komiteja so inženirji. Privilegiji članov sovj. partije, nekako 10% prebivalstva, so relativno prav tako veliki v primeri s privilegiji ostalega prebivalstva, kakor privilegiji višjih slojev v primeri s privilegiji nižjih slojev na svobodnem Zahodu. Sovjetski partijski privilegiranci dobivajo avtomobile, weekend hiše, ki jim v ZSSR pravijo dače, lahko potujejo v inozemstvo in imajo dostop do vedno manjkajočih vsakdanjih potrebščin. Kar pa je najhuje, je to, da je v ZSSR in drugih komunističnih državah prehod iz delavskega razreda v privilegirani partijski razred veliko težji, kakor na svobodnem Zahodu. Najmanj 75% sedanje generacije sovjetske inteligencije so sinovi in hčere že obstoječih partijskih privilegirancev. In ta odstotek se vedno veča. Za vstop v ta sovjetski „novi razred“ je' potrebna višja izobrazba ter večina univerzitetnih študentov v ZSSR prihaja, zaradi partijske privilegiranosti njihovih staršev, iz birokratskih, tehnokratskih in sploh partijskih družin. Otroku iz delavskih vrst je prehod v „novi razred“ silno težak, če ne celo nemogoč. In položaj se za delavskega otroka vedno slabša. Eden od najbolj značilnih znakov kontinuitete med staro inteligencijo in novo inteligencijo je strast do lova, ki je bila tako značilna za carsko plemstvo, iz katerega je izhajala večina inteligencije. Sovjetski diktator Brežnjev, madžarski Kadar, poljski Gierek in vzhodnonemški Honecker, vsi zaradi „statusa“ hodijo na lov. In za jugoslovanskega diktatorja Tita je splošno znano, da (mu) redno vsako leto ustreli (-jo) medveda. Ob 60-letnici ustanovitve „prve delavske države“ ostaja delavski razred v ZSSR na svoji nizki r^vni, kajti sovjetski „novi razred“ se kakor prej carska inteligencija neprestano boji delavske vstaje ter zato z vso silo zatre sleherno kal kakršne koli delavske organizacije, ki ne bi bila pod državno, se pravi partijsko kontrolo. Sistem razrednih kast ostaja v ZSSR trdno ukoreninjen. ZUNANJE MINISTRSTVO Washington R 8-20-77 27. julija 1977 Dragi senator Cranston! Zahvaljujem/) se Vam za Vaše pismo z dne 27. junija v prid dr. Vladislava Bevca glede avstrijske Državne pogodbe iz leta 1955. Dr. Bevc sprašuje, kakšne obveznosti ima ameriška vlada v zvezi s členom 7 Državne pogodbe, kako ameriška vlada zasleduje dogodke v Avstriji, ki tičejo člena 7 irn kakšno stališče je ameriška vlada zavzela glede avstrijske izpolnitve tega člena. Člen 7 določa, da „avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Burgenlandu in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani“ in, med drugim, tudi določa, da kjer živijo Slovenci, Hrvati ali mešano prebivalstvo, bosta slovenski in hrvaški jezik sprejeta kot uradna jezika, poleg tega pa še, da bodo cestni napisi poleg nemščine tudi v obeh jezikih. Tolmačenje in izpolnjevanje člena 7 sta snov prerekanja v Avstriji in nesporazuma med vladama Avstrije in Jugoslavije že dolga leta. Člen 35 Državne pogodbe določa, da bo vsak spor glede tolmačenja ali izvrševanja pogodbe, ki se ne reši z direktnimi diplomatskimi pogajanji, sporočen vodjem diplomatskih misij ZDA, Sovjetske zveze, Anglije in Francije na Dunaju. ZDA bodo tako prisiljene posvetovati se s Sovjetsko zvezo, Anglijo in Francijo o avstrijskem izvajanju člena 7, če se jim spor predloži s sklicevanjem na člen 35. Do sedaj niso niti Avstrija niti Jugoslavija, ki sta pritrdili pogodbi, in prav tako nobena druga držatva predložile te zadeve štirim velesilam. Ameriška vlada tega ni storila zato, ker menimo, da bi to lahko še bolj zapletlo, kakor pa pomagalo današnjemu položaju. Ameriška vlada pa je pojasnila vsem prizadetim, da smo zainteresirani na zadevi, ki tiče slovenske manjšine v Avstriji in hoče podpreti napore tako v Avstriji kakor med Avstrijo in Jugoslavijo za rešitev tega problema. Ameriška vlada dobiva poročila o razvoju glede slovenske manjšine v prvi vrsti od svojih veleposlaništev na Dunaju in v Beogradu, poročila, ki temeljijo tako na javnih kakor na. zasebnih virih. Naše veleposlaništvo na Dunaju je nedavno poročalo, da je avstrijska vlada začela ta mesec upeljavati zakonodajo za napredovanje manjšin in da se postavljanje dvojezičnih (nemških in slovenskih) cestnih napisov v delih južne Avstrije vrši brez večjih incidentov. Dr. Bevc je od zunanjega ministrstva zahteval dokumente o tej zadevi na podlagi Akta o svobodi informacije. Nekaj teh dokumentov mu je bilo poslanih, medtem ko jih je bilo nekaj zadržanih iz razlogov, ki jih je dr. Bevcu 20. maja pismeno sporočil drugi pomočnik tajnika za evropske zadeve Richard D. Vine; kopijo pisma prilagam. Dr. Bevc se je pritožil proti tej odločitvi ter njegovo pritožbo trenutno proučujejo. Upam, da boste s temi informacijami mogli odgovoriti dr. Bevcu, * vdani Ukoreninjeni sovjetski sistem razrednik kast SVOBODNA SLOVENIJA 1 " "1 .... . ■ 11 1 - ............... SPET SLABA ŽITNA ŽETEV V ZSSR MEDNARODNI TEDEN Desarme y co operation OB 60-LETNICI REVOLUCIJE Na proslavo 60-letnice boljševiške revolucije v Rusiji so prišli partijski vodje iz skoro vseh držav sveta, med njimi tudi Titova delegacija. Proslave se ne udeležuje kitajska KP, prav tako ne albanska in še nekatere manjše azijske partije. Glavni govqrnik je bil na raznih zborovanjih sovjetski diktator Brežnjev. Zvrstili so se z govori, polnimi hvale sovjetski partiji, tudi partijski vodje iz drugih držav. Zunanje opazovalce je predvsem zanimal nastop, zahodnoevropskih partijskih vodij: španskega Carilla, francoskega Marchaisa in italijanskega Berlinguer ja. Tako francoski kakor italijanski partijski vodja sta smela govoriti po predhodni sovjetski cenzuri njunih govorov, španskemu Ca-rillu pa je sovjetska cenzura govor tako popravila, da ga končno ni hotel govoriti ter je odšel iz Moskve. Stara španska partizanka „La Pasionaria“ pa je ostala na nadaljnih proslavah. Govor Gospod urednik! Iz Ljubljane sem dobil več poročil o velikem presenečenju in veselju, ki so ga pri protirežim-skih ljudeh vzbudila pisma Narodnega odbora za Slovenijo, naslovljena „Rojakom v domovini“'. Pisma romajo iz rok v roke. Komunisti so ogorčeni in jezni, ker je cenzura tako slabo delovala, da so prišla pisma nemoteno v roke naslovljencem. Pošte so dobile nove odredbe o strožji cenzuri tudi za pisma, ki ne prihajajo iz Argentine, za katero veljajo itak strožji cenzurni predpisi. Toda poštnih uslužbencev je premalo, da bi mogli pregledati vsa pisma, ki prihajajo iz tujine. Najnovejša poročila povedo, da so se na postajah ljudske milice nabrali kupi pisem Narodnega odbora. Tja jih prinašajo predvsem komunisti, ki so ta pisma dobili. Prinašajo pa jih tudi nekateri nekomunisti iz strahu pred posledicami, ako bi pri njih našli ta pisma, ki vsebujejo „protirežimsko propagando“, katero je treba takoj oddati na milici. Prepričan sem, da so bila ta pisma najučinkovitejša protirežimska propaganda in obenem spodbuda ljudem, da zahtevajo izpolnjevanje vladinih obveznosti in ustavnih dojočil. Zato je pfav, da s tako propagando nadaljujete. Naj vam sporočim še to, da pripovedujejo obiskovalci Trsta iz Slovenije, da se opaža velika nervoznost pri višjih režimskih funkcionarjih. Pritisk na verne ljudi in 'Cerkev se je poostril. Staršem, ki pošiljajo otroke k verouku, delajo vedno večje sitnosti. Sramotenje vere in Cerkve v šolah se stopnjuje. Vrednost učiteljev in profesorjev se meri po tem, kako znajo sramotiti vero in vcepljati marksizem v mlade glave. Komunistična oblast bi silno rada povsod uvedla celodnevni pouk, da bi tako iztrgali otroke od staršev in njihovega vpliva. Pa jim za uresničenje tega namena manjka učiteljev in učiteljic. Kontrola nad obiskovalci domovine jugoslovanskega delegata je prestal sovjetsko cenzuro, ker je Tito že s Hruščevom leta 1955 znova uredil sov-jetsko-jugoslovanske odnose. Poleg običajnih partijskih gesel je bil govor Brežnjeva tudi poln hvale „dosežkov sovjetske revolucije“ tako na „notranje, kakor na zunanjepolitičnem področju.“ V govor je vpletel tudi nov sovjetski predlog Washingtonu o „popolnem uničenju vsega atomskega orožja,“ za katerega pa vsi vedo, da itak ni iskreno mišljen. Ob omembi dosežkov na gospodarskem področju pa Brežnjev kljub slovesnosti trenutka ni mogel mimo žalostne ugotovitve, da bo letošnja" sovjetska žitna žetev za 19 milijonov ton manjša od predvidene, kar je znova, kakor že tolikokrat prej on in njegovi predniki, pripisal „slabemu vremenu“. Doslej še noben sovjetski diktator ni hotel priznati, da sovjetskim slabim žetvam škoduje komunistični način gospodarjenja. je vedno večja. Pri nekem duhovniku iz Amerike so napravili telesno preiskavo, ker so sumili, da nosi s seboj protikomunistično propagando. iSlovenskega redovnika so dolgo zasliševali in snemali ves razgovor na magnetofonski trak. Hoteli so vedeti, kdo dela v inozemstvu proti jugoslovanskemu režimu, kdo piše v časopise in revije in podobno. V zadnjem času skoraj nihče ne uide zaslišanju ali „razgovoru“, kakor tam pravijo. B. S. (Trst) CARTER je nenadoma preložil svoje potovanje po štirih kontinentih. Težave ènergetskega zakonskega osnutka v Kongresu so ga prisilile k tej odločitvi. Svetovni oblet bo počakal na prihodnje leto. ZDA so se odločile izstopiti iz Mednarodne delavske organizacije (ILO — International Labour Organisation), ki jo sestavlja trenutno 134 držav, se pravi, večina članic ZN. Ameriška vlada je objavila, da izstopa iz ILO, ker je ugotovila, da „ta organizacija več ne izpolnjuje načel in programov, zaradi katerih je bila ustanovljena.“ O ameriškem izstopu iz organizacije je govoril že Carterjev prednik, ameriški predsednik Ford, ki pa tega usodnega koraka za organizacijo ni upal napraviti. Tildi Carter je izjavil, da je bila odločitev zanj „težka“, toda da „ZDA niso že dalj časa mogle več igrati svoje vloge v organizaciji, kakor bi jo morale, zaradi vedno večjih ovir s strani sovjetskega bloka in nekaterih držav tkim. tretjega sveta, ki so orga- NlEMCI so zaskrbljeni. Teroristi so namreč zagrozili, da ne bodo več ugrabljali letal Rimajo preslabe izkušnje), temveč da bodo letala edine nemške zrakoplovne družbe Lufthansa razstrelili med poletom, številne vlade so že pristale na prošnjo Nemčije, in bodo nemški strokovnjaki lahko nadzirali na tujih letališčih potnike, ki se bodo vkrcavali na letala nemške družbe. KUBA se spreminja v eno najmočnejših afriških vojaški^ sil. Trenutno ni točno znano, koliko kubanskih vojakov se nahaja v Afriki, vendar je jasno, da jih je vsaj 15.000 v Etiopiji in 24.000 v Angoli, Libiji in Ugandi. Oboroženi so z najmodernejšim sovjetskim orožjem in njihov poseg je odločilen v vsakem oboroženem spopadu. Kuba strogo zanika prisotnost svojih čet na afriškem kontinentu, prizna pa, da se tam nahajajo „vojaški svetovalci“. FRANCIJA je ponovno zagotovila svojo podporo naporom quebeških separatistov, vendar po izjavah predsednika Giscarda nikakor ne bo aktivno posegla v notranje kanadske razmere. POLJSKA KOM. PARTIJA IN CERKEV si skupaj prizadevata za „enotnost Poljakov“. Konec oktobra sta se sestala v poljskem sejmu (kongresu) partijski šef Gierek in kardinal Wy-szynski na dvourni razgovor. Obravnavala sta kritični gospodarski položaj, nameravani sestanek Giereka s papežem konec novembra, predvsem pa, kot poročajo v uradnem komunikeju —- o „enotnosti Poljakov'“, čeprav vse kaže, da si prizadevajo tako partija kot Cerkev sodelovati na tem polju spričo grozečih narodnostnih nevarnosti predvsem, s strani sovjetske partije, s tem ni re-, ceno, da si ne ostaneta načelna nasprotnika. A partija računa na postopno upadanje Cerkvinega vpliva vzporedno s porastom gospodarskega standarda (do česar je še daleč!), Cerkev pa predpostavlja, dia bo komunizem z ozirom na globoko versko ukoreninjenost v poljskem narodu — postal epizoda kot doslej še vsak tuj Vpliv. Kardinal Wyszymski je nato 7. t. m. odpotoval v Vatikan k papežu ha poročanje. nizacijo spremenile v torišče politične propagande, namesto da bi ostala torišče reševanja delavskih in družbenih problemov.“ Govornik ameriške vlade Vanden Heuvel pa je dodal, da „sedanji spor ni nepremostljiv“' in da „se bodo ZDA zanimale in tudi poskušale dati napotke za rešitev tega spora, tako da bomo mogli vsi vzpostaviti močnejšo, koristnejšo ILO, v kateri bodo ZDA lahko izvrševale svoje članske dolžnosti v polni meri.“ Organizacija je zaradi ameriškega izstopa na robu razpada tudi iz finančnih razlogov. ZDA so namreč plačevale več kot 30% vseh stroškov, medtem ko so ZSSR in druge komunistične države ter države tretjega sveta že dolga leta v zaostanku s svojo članarino. Najučinkovitejša akcija (Iz pisma i'z Trsta) ZDA izstopile iz ILO ORGANIZACIJA V NEVARNOSTI RAZPADA La Argentina insistió ante las Naciones Unidas en la “prioridad absoluta” que da su gobierno al desarme nuclear, afirmando que “el mundo no vivirà en seguridad” hasta que ese desarme no se concrete. El embajador argentino Carlos Ortiz de Rozas, hablando ante la Asamblea General sobre el tema del desarme, puntualizó que “el riesgo de la proliferación de las armas atómieas sera omnipresente hasta que el poder que otorga su po-sesión no se convierta en un mal recuerdo del pasado”. Empero, previno que la Argentina “preservarà su derecho a adquirir y desarrollar todas las tecnologias (de uso pacifico de la energia nuclear) que la mencia moderna ofrece para asegurar el bienestar y desarrollo del pais”. El diplomàtico argentino, cuyo pais es uno de los mas adelantados en la Amé-rica latina en materia nuclear, senaló asimismo que a juicio de su gobierno “la doctrina y la practica del tratado sobre la no proliferación de las armas nucleare« no han dado resultados positivos’. Tambén dijo que “ciertos sectores coartan los esfuerzos hacia el progreso de los paises en desarrollo con medidas restrictivas y discriminatorias (en materia del uso pacifico de la energia nuclear) que en ultima instancia a nadie beneficiane Al efecto, reiterò que “la posición del gobierno argentino es clara: Respalda-mos toda negociación que tienda al desarme efectivo y cooperamos con todo esfuer-zo sincero orientado a prevenir la proliferación”. Iz življenja in dogajanja v Argentini Tridnevni obisk predsednika sosednje urugvajske republike je nekoliko zakril v časopisju notranje probleme, s katerimi se mora trenutno baviti vlada. Dr. Aparició Méndez in general Videla sta podpisala več skupnih dokumentov in pogodb, ki še bolj povežejo obe državi v skupnem delu za razvoj obeh držav. Tradicionalno sta Uruguay in Argentina povezani z bratskimi vezmi. Zgodovinsko imata popolnoma isti izvor, in v začetku neodvisnosti sta tvorili isto državno telo. Poznejši razvoj ju je ločil, a vedno se govori o bratstvu in o tem, da „nas nič ne loči“, kot se vedno poudarja na obeh bregovih reke La Plate. Vendar kljub razpisovanju o obisku urugvajskega predsednika ni bilo mogoče pozabiti problemov, ki so nastali zaradi stavke železničarjev. Tudi bue-nosaireške podzemske so motile miren razvoj dogodkov. K temu je bilo kmalu prišteti še grožnjo stavke v državnih bankah, pa več manjših stavk v državnih podjetjih v notranjosti. Dvojni nastop je spravil stvari, vsaj zaenkrat, na svoje mesto: najprej pripravljenost vlade, da popusti v svoji strogi politiki zmrznjenih plač na državnem področju; potem pa grožnja mobilizacije stavkajočih. Vendar je splošno mnenje, da je vlada v teh okoliščinah preveč rahlo nastopala, in da je v tem primeru trpel njen prestiž. Tudi ostaja neznanka, zakaj je vlada tako dolgo zavlačevala z ukrepi in pustila, da se je položaj tako zaostril, da je pripeljal do stavk? Pravega odgovora nismo našli med političnimi opazovalci. Vlada pa splošno mnenje, da stvar še ni popolnoma rešena. Edihi pravi izhod iz zagate bi bila privatizacija vseh nerentabilnih državnih podjetij. Stvar, o kateri se je vlada že pozitivno izrekla, ki pa v praksi zelo počasi napreduje. Medtem pa je draginja v oktobru poskočila med 13 in 14%, in bo baje v isti višini ostala do konca leta. Zlasti še, ko ob priliki praznikov cene zelo poskakujejo že v normalnih okoliščinah, kajj šele sedaj, ko vsak dela kar hoče in so povišice vedno na dnevnem redu. Novi ameriški zakon o zunanji pomoči KOMPROMISNA REŠITEV Ameriški predsednik Carter je podpisal novi ameriški zakon o zunanji pomoči, ki bo letos obsegala 6.700 milijonov dolarjev. Po tem zakonu pa ne bodo smele dobiti vojaške pomoči poleg drugih držav Uruguay, Abesinija; Argentina, Brazil, El Salvador in Gvatemala, „zaradi kršitev človečanskih pravic.“ Kakor je znano, je prišlo na začetku letošnjega leta do ostrih političnih izjav med ZDA in omenjenimi latinskoameriškimi državami, ko je ameriška vlada očitala tem državam, da kršijo človekove pravice, ko so preganjale vseh vrst marksistične teroriste. Nekatere teh držav, med njimi Argentina, so se takrat odrekle sleherni vojaški pomoči, tudi če bi jo ZDA ponujale. Med državami, ki ne dobivajo nobene direktne pomoči od ZDA so npr. Vietnam, Laos, Kambodža in Uganda, toda ameriški dolarji prihajajo do njih indirektno preko posojil skozi druge mednarodne orga- nizacije, med katere spada tudi znana Svetovna banka, ki ji predseduje bivši gospodarski minister McNamara. Ameriški odločno protikomunistični kongresisti so proti tej ameriški politiki ter zahtevajo, da bi morala ameriška vlada dajati posojila mednarodnim bančnim ustanovam samo pod pogojem, da denar ne bo uporabljen za pomoč državam, ki spadajo pod zgoraj omenjeni ameriški zakon. Toda McNamara je opozoril Carterja, da se more zgoditi, da bodo mednarodne bančne ustanove sploh odküonile 'amerSjško pomoč, če bo ameriška vlada postavljala pogoje zanjo. ZDA so zato pristale na kompromis, da bodo še naprej dajale po'tnoč takim ustanovam, bodo pa njeni delegati v teh ustanovah vedno glasovali proti posojilom, ki so na menjena državam, katere jih po zgoraj omenjenem zakonu ne bi smele dobiti. im Tine Debeljak (55) Med knjigami in revijami NOVA PESNIŠKA ZBIRKA — D. JERUC: RAZGOVOR S SRCEM Pesniške zbirke med zdomci so redke, zlasti pa še med zdomci v Evropi. Zdaj smo dobili iz Belgije pesniško zbirko Otona Dimitrija Jeruca Razgovor s srcem, v elegantno tiskani knjižni o-premi, kateri se vidi, da je evropsko tiskarsko delo, tiskano v Münchenu v tiskarni „Iskre'“, pomladi leta 1977, kot pravi oznaka v knjigi. Življenjepis na obeh straneh ovitka s podobo pesnika nas zdaj dobro informira o pesniku, ki smo ga dozdaj poznali samo iz njegovih treh pesniških zbirk še v vojaškem taborišču Eboliju, kjer so bili četniki, ljo-tičevci in domobranci, najprej razmno-ženino Pritaval sem in potem prvo tiskano taborško slovensko pesniško zbirko Samotne poti. Tretja zbirka Večerne pesmi, pa so izšle že v Louvainu 1952, kjer je pesnik študiral in končal umetnostno zgodovinske študije na katoliški univerzi, prav tam, kot jih je svoj čas dr. Izidor Cankar in morda istočasno pesnik prof. Rafko Vodeb. Kakor zvemo iz'tega življenjepisa, je bil rojen 1. 1916 v Chebu na Češkem kot sin po- znejšega tajnika Mestne hranilnice v Ljubljani, in Ivane Poljanec, hčerke novomeškega profesorja Ivana Poljanca. Mati mu je zgodaj umrla in dobil je mačeho iz Žabnice, kamor je poslej hodil na počitnice. Po smrti očetovi pa je živel v Kosovski Mitroviči in mu je Srbija postala druga domovina. Ob začetku vojske je vstopil v Ljotičeve Dobrovoljce, pozneje (1944) pa v slovenske domobrance. Z njimi je prišel v Vetrinj, pa v razna taborišča, kjer se je v Eboliju uveljavil kot pesnik. Jeruc je napisal na prvi strani posvetilo „svoji mamici, ki me je prva učila in naučila za vse življenje te naše sladke slovenske govorice“ in tudi uvodna pesem Vse je tiho (v faksimilu in tisku) je posvečena njej: rad bi počival med njimi, kjer mati me čaka na Žalah v gozdiču cipres. V celoti obsega zbirka 50 pesmi in je razdeljena v več ciklov. Prvi z naslovom Kočevski božuri je posvečen „mojim soborcem srbskim dobrovoljcem in slovenskim domobrancem“. (Božuri, je izraz iz srbske narodne pesmi; cvetje grmičevja na Kosovskem polju, krvavo po porazu srbske vojske.) Tu se nanašajo na kočevske moritve in so spomenik domobrancem in srbskim borcem, pobitim v teh gozdovih. Lepa oddolži-tev skupnim mučencem, ki se sklene z lepim verzom: Gozdovi, brezna, jame, jame.;, ubitih src zamolkli vzdihi, čuj, angelov koraki tihi prinašajo jim v dar ciklame. Drugi cikel je posvečen Davnim spominom, predvsem ljubezni in slovesu od doma v brezdomsko tujino. Tu je dojel nekaj Murnovih melodij, ki so se mu najbolj posrečile že v prejšnjih zbirkah: Že pala je trava, je v kopah otava in ajdo zasejal je sosed Ambrož. Pa v loge odšel sem in daleč čez . polje, da šopek natrgal dehtečih bi rož. In v mraku tja v Bitnje, dekliču pod okno, glej, šopek prinesel sem, rože srca; iz izbe prišla si, opojna in lepa, vsa lepša kot zarja gora. Ta ciklus 12-ih pesmi predstavlja pot zapuščanja Sorškega polja preko okupacijskih let do izgnanstva in je krik po domovini, ki je obenem mati in ljubezen. Prav to najbolj pogreša v tujini. (V X. pesmi zagreši srbizem: bol, bola!) Naslednji razdelek je posvečen ljubezni pod naslovom Srce se smehlja, kajti kljub „grenkemu trpkemu siju v očeh“: ljubezen v srcu še gori, rad slišal bi besedo lepo in spet verjel otročje slepo kot sem za mladih, davnih dni. Toda že v pesmi Nocturno se kaže njegov pesimizem in bohemsko zaničevanje življenja, ko mu je odvzeta vera vase, ta „umazan čik, ki pljune ga capin.‘‘ In ta obup pride najbolj do izraza v zadnjem ciklu Pota večnosti. Tudi prav te pesimistične pesmi so pesniško najlepše, najbolj iskrene, tako, da se bojimo zanj, kajti Obrnil oči bom v streho, v mrak, in tiho, brez vseh jih zaprl, sredi noči, ko veter buči, rad, o rad bi umrl. Sam in brez vzdiha, besed, sklenil bom trpko življenje... Teh 16 pesmi v zbirki potrjuje Je- ruca-pesnika, ki se je kot čustven melanholik pokazal že v prejšnjih pesmih. V tem ciklu je najbolj svoj, bolj kot v ljubezenskih pesmih in bolj kot v kočevskih žalostinkah in obsodbah trinoga in ciničnih politikov zapada. Jeruc je pesnik tragičnega občutja brezdomstva, eden tistih, ki mu je vera vase omajana, toda ne vera v življenje v večnosti: Tajinstveno lepa je zora neba, ko ura v zvoniku vstajenje oznanja, ko ga v m'ukah dnevnih obupavanj in nočnih bdenj poljubljata mogoče mati, njen nasmeh srebrni, to blagi Krist poljubil ,me je s tmji in kot otroku sklenil mi ročice... Ob genocidni tragediji njegovih soborcev: domobrancev in srbskih Dobrovoljcev, ob izgubi matere, mladostne ljubezni in domovine, v kaosu sveta in osebnem obupu, išče v otroški veri v posmrtnost svojo odrešitev. To ga bo rešilo in vera v umetnost, besedno in likovno, ki jima služi s poklicem pesnika in umetnostnega zgodovinarja. Posebno priznanje pa moramo dati srbski tiskarni Iskre v Münchenu za tako lepo izdajo slovenske zdomsKe pesniške zbirke. nicwM g» 3glow«BytSj^ Srebrni Jubilej 25. M LADINSKI DAN SDO IN SFZ Slovenija v svetu Marko Kremžar Slovenija zapojmo ti iz polnega srca, naj pesem naša zadoni prek zemlje do neba! Slovenija naš skupni dom med biseri sveta, z lepoto te obdal je Bog od morja do gora. Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj! Kjer rod je moj — kjer sin je tvoj tam si Slovenija! Slovenija, Slovenija si naša skupna vez, ker vsak rojak ohranja te v srcu kakor kres. Ta kres se širi v daljni svet, nikjer mu ni meja, zatona tvoji zarji ni, mati Slovenija! Slovenija, moj dom... Moj narod — svobodnjakov rod si kneze voli sam, mučencev je — junakov plod, ki ne boji se ran. Iz tisočletnih korenin poganja naša rast. Resnico ljubimo in mir, svobodo, vero, čast! Slovenija, moj dom. . . V mogočnem zboru narodov slovenski glas zveni: zahtevamo nov, boljši svet, kjer bratje bomo vsi! Po zemlji vsej slovenski rod ustvarja in gradi, z naporom uma, svojih rok človeštvu srečne dni. Slovenija, moj dom. . . Slovenska pesem, delo, kri, tribarvni prapor naš, na modrem polju zvezde tri ponosno nam vihraš! Slovenijo, slovenski rod Bog večni čuva naj, pred zmoto in sovražnikom sedaj in vekomaj ! Slovenija, moj dom. . . PIRAN — V Piranu so 6. oktobra sklenili 24. kongres Zveze folklorističnih društev Jugoslavije. Prebrali so veliko število referatov, delno so obdelali „Ljudsko ustvarjalnost slovenskega Krasa“, največ 'pozornosti so posvetili vprašanju odseva socialnih razmer v ljudski ustvarjalnosti, uvodni referat pa je bil seveda na temo kulta osebnosti: „Osebnost Tita v ljudski ustvarjalnosti“. LJUBLJANA — V Sloveniji je približno 1.800 otrok, ki ne morejo živeti pri starših in jim je socialno skrbstvo poiskalo rejniške družine. Potrebe pa so večje; mnogo je družin, ki so se prej posvečale rejništvu, sedaj pa so rejnine tako smešno nizke, da nočejo več sodelovati. LJUBLJANA — Šentjakobsko gledališče je pričelo letošnjo sezono z delom mladega ruskega pisca Valentina Azemikova „Možne variante“. LJUBLJANA — Pravijo, da je v jeseni prijetno zaiti na ljubljanski živilski trg. .Tega se menda zavedajo tudi turisti, ki snemajo živopisne barve kmetijskih pridelkov iz vseh delov Jugoslavije. Samo pridelke ali tudi pridelovalce? Tam namreč poleg domačih, slovenskih solatarjev in kmetovalcev ponujajo Albanci papriko, Makedonci in Srbi grozdje in lubenice in Bosanci slive.... LJUBLJANA Državna založba Slovenije je s posebno tiskovno konferenco 3. oktobra predstavila tri nove slovarje: sl ovaško-slovenskega, slovensko-češkega in poljsko-slovenskega. Prvega je sestavil Viktor Smolej, drugega Ružena .škerljeva, tretjega-, ki je najobsežnejši, pa France Vodnik. Prva dva imata po 25.000 besed, v dodatku pa še krajši :oris slovaške in češke Slovnice. Istočas-*no so predstavili knjigo — umetnostno zgodovinsko monografjjo Marjana ..Zadnikarja „Stična in zgodnja arhitektura cistercjjanov“ ter „Glavne probleme literarne vede“ poljskega teoretika Henryk a Xiarkiewicza, delo je prebedel Janko Kos. —---------------——- CELJE — V celjski občini so u-gotovili, da izkoristek delovnega časa ni vedno zadovoljiv. V prvem polletju so v podjetjih in ustanovah na celjskem območju izplačali 155.495 nadur, istočasno pa so porabili v temeljnih organizacijah združenega dela 17.553 ur za različne sestanke (med delovnim časom seveda...). MURSKA SOBOTA — Zanimanje za delovanje organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v Murski Soboti je izredno. Na sestanek v dvorano občinskega doma je 11. oktobra prišlo „približno“ deset delegatov, čeprav bi jih moralo biti nad šestdeset. Poročevalec v Delu tistih približnih udeležencev niti ni mogel prešteti, toliko jih je bilo. MARIBOR — Letošnje Borštnikovo srečanje slovenskih gledališč je bilo med 20. in 29. oktobrom. V tem času se je zvrstilo po raznih krajih 'Slovenije 64 predstav, tekmovalne predstave pa so bile, kot že enajst let doslej, v Mariboru. V dneh srečanja se bodo sestali tudi slovenski teatrologi. Obravnavali so — saj si drugače sploh ni mogoče misliti — „gledališko kritiko in marksistično metodo“ (dr. Janko Kos); prof. Janko Moder pa je predaval o „Kulturi ustvarjalnega govora v gledališču11. LJUBLJANA — Zadnji vlak s parno vleko je pripeljal 6. oktobra iz Kočevja v Ljubljano. Lokomotivo, ki je bila izdelana leta 1920 na Dunaju so nato zapeljali v popravilo, potem pa bo čakala na kurilniškem tiru, če jo bodo morda še kdaj potrebovali. KRANJ — Na kranjskem območju, ki ga je zajel potres 16. julija letos, obnova poškodovanih stavb še kar dobro napreduje. Sicer so marsikje težave, kajti višina potresnega posojila je omejena na 150.000 'dinarjev, kar pa vedno ne zadostuje. Vseh potresno prizadetih ^družin je 300, in med njimi je veliko takih, ki se ukvarjajo le s kmetovanjem. Delavcem namreč nekatera podjetja denarno pomagajo s posojili z daljšimi odplačilnimi roki, kot ga ima uradno posojilo z desetletno odplačilno ‘dobo. Umrli so od 7. do 13. oktobra 1977: LJUBLJANA — Ana Gruden, up.; Minka Zapletal r. Stante; Franc Šimenc; Jože Kozak, profesor; Ana Cotič r. Prosen; dr. Vera Brnčič-*šermaza-nova, predavateljica ruske književnosti na ljubljanski univerzi; Ljudvik Krulc, up.; Ludvik Godec; Franc Ferjančič, up„ 84; Mihael Kušar, up., 80; Alojz žitnik, up. .vlakovodja; Alojz Mojškerc, up. zidar, 74; Srečko Jeras, up. RAZNI KRAJI — Rudolf Urbančič, up., 77(, Krai^j; Marija Miklavčič r. Dejan, Tolmin; Marija Zibelnik r. Jarc, Dobrava; Frida Sinkovič, Boljanka pri Šentrupertu; Viktor Granda, 80, up., borec za sev. mejo; Alojzija Korošec r. Zakrajšek, 81, Marinčkova vas pri Robu; Pavla Arzenšek, 63, Trnovlje; IVSfe haela Jožef, Novo mesto; Ivan Paljhan, up., Kozarje-Lj.; Valentin Švab, up., Begunje na Gor.; Mihael Golčer, up, sodar, Laško; Jožica Fabjan, up., Vič-Lj.; Jože Kroflič, pisatelj in up. direktor Mohorjeve družbeni Gelje; Anica Janc r. Rozman, 84, Studenec; Helena Vodlan, 72, Ločica; Rozi Tekavee r. Majdič, Nadloška Rozi, Moravče; Marjan Svetina, Bled; Jakob Kruljc, Domžale; Ferdinand Toporiš, Tržič, Jože Rozman, up., 74, Kranj; Ivan Potokar, čebelar, Župeča vas; Franc Vehovec, Lukovica; Bara Nemanič r. škof, Dra-gumlja vas; Frančiška Selan, Kajžar-jeva mama, Repče; Ksaverija — Francka Lesjak, uršulinka, misijonarka v Južni Afriki; Angela Rotar r. Pleško, 78, Brezovica; Janez Varl, mag. ph„ Marija Golouh, 79, Kamnik. iMalokatera organizacija ali prireditev v naši skupnosti še ni doživela svojega srebrnega jubileja. V nedeljo, 6. novembra je praznoval to obletnico osrednji Mladinski dan, ki ga pripravijo vsi krožki in odseki potom zveznih odborov Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze. V jutranjih urah vreme ni kazalo naklonjenosti igram odbojke za prenosna pokala SDO „Pričetek“ in S.FZ „Petindvajsetletnica“. Počasi je pa sonce le prevladalo nad senco in ljubitelji zagorele polti so se lahko izpostavili vročim sončnim žarkom; marsikdo se je pa rajši preselil pod krošnjo košatega pri-stavskega ombuja. Opoldne so se navzoči preselili v pristavsko kapelo, kjer je opravil sv. mašo delegat dušnih pastirjev msgr. Anton Orehar. Sodobne verske pesmi ob spremljavi kitar so lepo dopolnile sv. daritev. V cerkvenem govoru je msgr. Orehar govoril mladini o duhovnem oblikovanju mladega človeka. Navajal je predvsem misli in nauke, ki jih je pisal in govoril slovenski mladini pok. škof dr. Gregorij Rožman. Med drugim je poudaril: Ob petindvajsetem jubileju naših mladinskih dni je vredno obnoviti misli o namenu naših mladinskih organizacij. Mnogo nam o tem povedo nauki pok. škofa Rožmana, ki je nam še danes vir resnega pojmovanja življenja zlasti za mladino, med katero je toliko delal v najlepši dobi svojega življenja kot vzgojni sodelavec v predvojnih mladinskih organizacijah na Slovenskem in njega misli so še danes moderne, ker so krščanske: Te organizacije naj ne vzgajajo samo telesno zdravih in lepo razvitih fantov, ampak predvsem naj jih izobražujejo v vsem, kar je važno, da usmerja in vodi javno življenje. To pa je najprej trden in zgrajen katoliški značaj, organizacijska spretnost, poznanje socialnega vprašanja in razumevanje mladostnika. - Ob vprašanju: Elita ali masa, kakor so si ga zastavljali v slovenskem katoliškem krogu, je prof. Rožman odgovoril „elita in masa“. Izbrana četa v -kršč. organizaciji naj pomaga preurediti vso družbo. Je dolžna brigati se za vse. Mase ljudstva pa ne moremo drugače uspešno oblikovati, kakor s pomočjo organizacije, posebej mladinske. Mladinska organizacija ne sme pozabiti narave, vzeti jo mora, kakršno je Bog ustvaril. Nuditi mora članom razvedrilo in zabavo, ki jih notranjemu globokemu verskemu življenju ne odtuji- — Toda zabava ne sme biti vaba, s katero naj bi se pridobivalo lahkoživo mladino, ampak sredstvo, voditi jo k plemeniti zemski radosti, k vsestranskemu napredku in tudi k sveži, zdravi vadbi telesa. Že leta 1937 je škof Rožman svaril v „Kresu“: Fantje, vi veste iz dosedanje izkušnje prav dobro, da vaša pot ni vedno varna. Vse, kar je zastrup-vas napada iz skrivne zasede in javno, Ijeno z marksističnim materializmom, ali pa vas vabi z zapeljivimi gesli v drugačno smer. Nobeni krinki ne verjemite, tudi krinki slovenski ne, katero si je naš skupni, slovenskemu bistvu tako zelo tuji nasprotnik nadel. Ne verujte, tudi ne bojte se. Po sv. maši so se odigrale še ostale tekme v odbojki, pa tudi odločilne igre za prvo mesto v nogometu in rokometu. Počasi so na Pristavo prihajali novi obiskovalci, da se tudi oni udeleže tega slavnostnega dne. Popoldanski program Napovedovalca, kulturna referenta Veronika Fajfar in Marko Mele sta z izbranimi besedami povezovala točke. Pozdravne besede predsednice SDO Mari Groznik so se nanašale na ta praznik mladinskih dni, „ki naj ne preide v navado, ampak naj bo dokaz ljubezni do naših prednikov in vseh, ki so nas vodili po tej poti... Ne smemo se zadovoljiti s površnostjo: dan za dnem se moramo truditi, da povzdignemo in izboljšamo naše prireditve.“ Omenila je potrebo po sodelavcih in povezanosti, da bo delo olajšano in boljše storjeno. — Predsednik SFZ Miha Potočnik je spomnil na geslo letošnje poslovne dobe mladinskih organizacij: „Pokažimo svetu kaj mladi slovenski duh zmore‘‘ in koliko je bilo to geslo živo v organizacijskem življenju. „Vemo pa, da nam še veliko manjka, da postanemo organizacija, ki nudi vsem iste in najrazličnejše možnosti. Da pa to dosežemo, vam, dekleta in fantje, kličem na ves glas: približajte se in delajte v naši organizaciji! Z našimi mjadimi slovenskimi močmi gradimo našo veliko slovensko skupnost in pokažimo, kaj mladina res čuti in dela.“ Za to priložnost, 25. Mladinski dan, je,bil naprošen, da spregovori slavnostne besede Milan Magister, ki je ob priliki prvega Mladinskega dne, 8. novembra 1953, predsedoval [Slovenski fantovski zvezi. Njegove besede prinašamo na uvodnem mestu. Sledili so nastopi raznih odsekov. Mladenke iz Carapachaya so pod vodstvom Ani Klemen predstavile venček narodnih plesov. Dekleta iz Slovenske vasi je prof. Adrijana Mažgon naučila zanimivo ritmično vajo. Metka Trpin je z mladenkami iz San Justa pripravila plesno vajo. Ramoška dekleta so tudi nastopile z lepo ritmično vajo, zamisel Janeza Bitenca. Folklorna plesna skupina iz San Justa je zaplesala venček belokranjskih plesov, pod vodstvom Tinke Urbančič. Sanmartinčani pa so v prizoru (pantomima in pevski vložki), naštudiranim z Antonom Pauličem, pokazali, kako so včasih fantje odhajali na nabor in vzbudili mnogo smeha. S tem je bil kulturni program končan. V oči je pa posebno padla ogromna razlika med nastopajočimi: od šestih Gornjo himno Slovenije v svetu-je na besedilo Marka Kremžarja uglasbil Jože Osana. (Prvič jo je izvajal zbor, / ge. Anke Savelli Gaserjeve Slovenske mladenke na proslavi Narodnega praznika 29. oktober v Slovenski hiši v Buenos Airesu, dne 29. novembra 1977. nastopov so le pri dveh bili zastopani fantje; pri ostalih pa le dekleta. Izostal je tudi nastop pristavske mladine. Še na igrišču sta zvezna športna referenta Emi Urbančič in Henrik Kunc razdelila pokale zmagovalcem letošnjih športnih dni. Na žalost je spet poteklo leto ne da bi se izvedel mladinski lahlto-atletski turnir. Je ta izostanek postal že (Nad. na 4. str.) Zdravstveno skrbstvo v ZSSR v 60. letu komunistične revolucije Tri temeljne pomanjkljivosti Sovjetska propaganda vseh vrst prikazuje zdravstveno skrbstvo v Sovjetski zvezi kot nekak čudežen dosežek marksističnega sitema, kot prvorazrednega v svetovnem merilu, doslej ne-prekosljivega. Stvarnost je nekoliko drugačna. V Sovjetski zvezi velja za zdravstvo sicer načelo brezplačnosti, a se vse do zdaj v praksi kaj slabo obnese. Razvoj sovjetskega zdravstva je še zmeraj v skromnih povojih zaradi pomanjkljivosti treh temeljnih činiteljev napredne medicine: odsotnost sodobne farmaceutske industrije, dvomljiva splošna raven zdravniškega staleža in kronično pomanjkanje aparatov in instrumentarija. Kako izgleda od blizu toliko hvaljeno sovjetsko zdravstvo, je po zbranih podatkih ugotovil člankar pariškega Le Figaro Gerard Nirascou. Njegove glavne ugotovitve so: Odsotnost sodobne farmaceutske industrije Tradicionalna Ahilova peta sovjetskega gospodarstva — šibkost kemične industrije — se odraža v vseh farmaceutskih sektorjih. Celoten sklop sovjetskih laboratorijev izdeluje okrog dva tisoč zdravilskih specialitet v primeri z osem do deset tisoč v zahodnih državah. Od teh spada več kot polovica pod rubriko „dragi proizvodi“ in prihajajo na trg le „po kapljicah“. Da obidejo to draginjo, še vedno sitematsko uporabljajo postopke iz prejšnjih dob. Puščanje krvi, obkladki, izpiranja, ribje olje in pijavke so še danes temeljna zdravila. Poleg tega predstavljajo v lekarni po receptu pripravljena zdravila še 70% predpisanih zdravil. Vse lekarne so nekakšne mini-to-varne, ki razpolagajo kvečjemu s kakimi dve do tristo sestavinami za vso recepturo. Ta preprosti sistem, prepočasen, spominja na zahodno evropskega izpred druge svetovne vojne. Razumljivo je torej, da so zdravila vračaric — največkrat na osnovi vodke — še zmeraj zelo upoštevana. Tudi ni čudno, da presega črna borza zahodne farmakopeje vse rekorde. Brezplačnost zdravstva, priljubljena téma sovjetskih propagandistov, ne velja za lekarniške proizvode. Z izjemo zdravil, uporabljenih v bolnišnicah, so vsa ostala samo na prodaj. Tudi ni vpeljan sistem povračila po kakem socialnem zavarovanju. Gene se gibljejo med 50 kopejk in 5 rubljev (pribl, od 0.60 do 6 dolarjev). V ZSiSR znaša povprečna delavska plača okrog 130 rubljev. Dvomljiva splošna raven zdravniškega staleža Po uradnih podatkih je v Sovjetski zvezi 800.000 zdravnikov (od tega 76% žensk), kar postavlja to državo na prvo mesto glede števila zdravnikov na prebivavca: 34 na vsakih 10.000. Za primerjavo omenjamo, da ima Francija 70.000 zdravnikov, t. j. 15 na vsakih 10.000 prebivavcev. To visoko število zdravnikov bi v normalnih razmerah moralo zagotoviti Sovjetiji odlično zdravstveno služnost. A njihovi dohodki in akademska izobrazba dovoljujejo dvomiti v povprečno sposobnost zdravniškega staleža. Zdravniška plača je najniž-,ja od vseh sovjetskih delavskih in zaradi tega kaj malo privlačna za sposobnega študenta. Sovjetska zveza je dežela, kjer je zdravniški študij najkrajši na svetu. Pet let in pol za specialista, v primeri s povprečno devetimi ali celo enajstimi na Zahodu. Splošni zdravnik, kot ga poznamo mi, tam ne obstaja. Poleg izredne kratkodobnosti študija velja o njem zabeležiti še nekaj pripomb. Predmet, ki se najdlje predava bodočim zdravnikom, je •— ideologija. V teku petih in pol let študija morajo opraviti 390 ur praktičnih del iz družbenih ved; anatomija npr. zahteva samo 380 ur. Prišteti je še 166 obveznih ur telovadbe in 22’0 ur latinščine, ker se vse recepte piše v tem jeziku. Vrhu vsega tega je v veljavi sistem togega mandarinstva, v katerem igra včlanjenje v partijo odločivno vlogo. Za kako odgovorno mesto, za kandidaturo v Akademiji znanosti ali za vodstvo kakega instituta ne zadošča poklicno vrednotenje. Zdravnik mora biti v teh primerih nujno član KiP in uradnega mišljenja. To je neizogibno prvi pogoj. V ZSSR so vsi zdravniki nastavi jenei, in to precej slabo plačani. Spočetka zaslužijo 95 rubljev mesečno. To je dva- krat in pol manj kot avtobusni ali to-vornjaški vozač, in je najnižja placa na sovjetski lestvici. Posledica tega so nedovoljene storitve in pravtake nagrade. Ta praksa trdo bije v obraz slavni zdravniški „brezplačnosti“, s katero se režim toliko ponaša. Če hoče biti Moskovčan pregledan od znanega profesorja namesto od kateregakoli neznanega zdravnika na okrajni polikliniki, mora plačati (pod roko) do 50 rubljev; za internacijo v porodnišnici dobrega slovesa 100 rubljev. Vsi ti postopki so seveda uradno prepovedani. A oblasti zatisnejo oči. Težko je zahtevati od nekoga s pet in polletnim visokošolskim študijem, ki je dokazal svojo usposobljenost in postal poklicni strokovnjak, da bi se zadovoljil z manjšim zaslužkom kot navadni strokovni delavec. Kronično pomanjkanje aparatov in zdravniškega instrumentarija Če upoštevamo uradne podatke, prednjači v svetovni statistiki razpoložljivih bolnišničnih postelj ZSSR: enajst na tisoč prebivavcev. Stvarnost je spet povsem drugačna. Približno 20% bolniških postelje se nahaja v „ruralnih bolnišnicah*‘i, od katerih vsaka ima po največ trideset postelj, kar se bolj prL bližnje dispenzariju kot popolni zdrav-vstveni enoti. V tako majhni ustanov! je nemogoče računati s kvalificiranimi specialisti in ne z zahtevnejšo opremo. Večina teh „ruralnih bolnišnic“ nima niti roentgenskih aparatov in ne laboratorijev, vrednih tega imena. Pomanjkanje sredstev in aparatov sega celo do najnavadnejšega instrumentarija. S katetri npr. ne razpolagajo niti najboljše moskovske bolnišnice. Nekateri zdravniki si pomagajo s plastičnimi cevkami ali s polymenskimi (ki so lahko rakotvorne) in s — telefonskimi žicami. Enako se dogaja z injekcijskimi brizgalkami. Nekatere zdravstvene ustanove v prestolnici ne razpolagajo z več kot z eno samo brizgalko in eno iglo. V Moskvi in nekaterih drugih večjih mestih je pač najti kak dobro o-premljen zdravstveni zavod, z najnovejšimi aparati in podobno, a to so le izjeme, ki potrjujejo pravilo. Tudi niso dostopni navadnemu občinstvu. Privilegirana sovjetska bolnišnica glede sodobne opreme je klinika v Kremlju, a je rezervirana samo za odlične člane partije in njihove družine. Podržavljeno, uradno dirigirano in varljivo brezplačno sovjetsko zdravstveno skrbstvo še zdaleč ne doseza onega v državah s sodobnim sistemom zdravljenja. Očiten dokaz za opisano stanje so tri klinike s precejšnjo zmogljivostjo, ki so jih kot neobhodno potrebne za svoje ljudi ustanovile v Moskvi tri zahodne države: Francija, Anglija in ZDA in tudi delujejo z lastnim osebjem (zdravniki, bolničarke) iz Francije, Anglije in Amerike. To je edinstven primer v kaki prestolnici in kaj malo časten pojav za „mogočno“ Sovjetsko zvezo. Str. 4 SLOVENCI V Osebne novice Rojstva: V družini Marjana Bolte-žiarja in njegove žjene Marjete roj. Smersu se je 1. novembra rodil ^ sinček Marjan. Srečnim staršem toplo čestitamo! V družini Pavla Osterca in ge. Marjance roj. Stariha iz Adrogueja se je 7. t. m. rodil sin prvorojenec, ki bo pri krstu dobil ime Boštjan Martin. Srečnim staršem iskrene čestitke! Krst: Krščen je bil Martin Mavrič, sin Jožeta in ge. Poldke roj. Krajnik. Botra sta bila Blaž Miklič in Bernardka Krajnik. Krstil ga je rev. Marko Mavrič. Srečnim staršem iskrene čestitke ! Poroka: Poročila sta se med poročno mašo v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco, Ramos Mejia v soboto 5. novembra t. 1., gdč. Irena Lipar in Alejandro Pugliese. Za priči so bili nevestini starši France in ga. Cilka Lipar ter ženinovi starši. Poročne obrede je opravil delegat msgr. Anton Orehar. čestitamo! BUENOS AIRES Izlet slovenskih šolarjev Močno dblačno nebo v soboto 22. oktobra zjutraj nam ni dajalo posebno lepih upov za izlet. Posebno ne, ko nas je po poti šofer spraševal, če je kaj pokritega prostora tam, kamor nas pelje, kajti stoodstotno je bil prepričan, da bo deževalo. Hitro smo zatrjevali, da nas čakajo tam lepe pokrite ute, ki nam bodo dale vsaj delno zavetje, če bi se res ulilo. Po pol deseti uri smo bili vsi zbrani, razen g. Vitriha, ki je bil nujno zadržan, in berazateške šole, katero pripelje on na izlet. Pa ga je nadomestil g. Loboda, predsednik Zedinjene Slovenije. Okrog desete ure smo se zbrali okrog oltarne mize, kjer sta somaše-vala g. dr. Starc in g. Janez Pintar. Glavne dele svete maše smo spremlja- li. s petjem. Gospod Bog nas je bil naj< brž vesel, saj nas je iže med mašo razveselilo sonce, ki je prav svetlo pokukalo izza oblakov. Hvala Bogu! In tako smo vedri posedli po izbranih utah, vsaka šola je imela svojo, največje kar po dve. Ko so bili želodčki polni, se je začelo igranje, žoganje, medsebojne tekme, da je bil ves ogromni prostor poln slovenskega živžava, saj nas je na izletu bilo prav malo manj kot 450! Enkrat popoldne je nebo še malo strašilo s črnimi oblaki, a ni nikogar več motilo, tako so bili vsi zaverovani v svoje igre. Deklice so si nabrale rožic na travniku, dečki so jih strašili z „žabicami". Ko so na prigovarjanje vrgli žabe v bazen, se je zbralo še več občudovalcev žab in žabic, ki so jih hoteli poloviti, a so se poskrile, ena se je celo rešila na palico, ki je plavala na vodi in izzivalno gledala fantiče, češ, pa me dajte, če morete do mene. Popoldne so spet učitelji med seboj zaigrali „med dvema ognjema“ pred navdušenim - malim občinstvom. Kar prehitro je prišla ura odhoda, veseli smo se poslovili, saj nas dež ni obiskal, in zapeli „Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo!“ SAN MARTIN 19. t. meseca je sanmartinska Liga žena-mati imela svoj redni mesečni sestanek. Predavala je ga. Mira Ecker-jeva o zdrpvi prehrani. Gospe so zanimivemu podajanju pozorno sledile in sestanek je končal ob nenavadni uri. Ponovno se Liga spet zbere 16. novembra. Vljudno vabljene vse sanmartinske žene. Sanmartinski šahisti že imajo prvaka V nedeljo, 23. oktobra so sanmartinski šahisti zaključili turnir 1977, že 24. SREBRNI JUBILEJ (Nad. s 3. s3tr.) tradicija ? — Glavni prenosni pokal „Pisatelj Karel Mauser“ je letos pripadel mladini Slomškovega doma iz Ramos Mejia. Tako je končal uradni del prireditve. Ansambel je poskrbel za plesno glasbo, kuhinja in točilnica pa za jedačo in pijačo. Med plesom, pogovorom in v veseli družbi je potekel ta petindvajseti Mladinski dan. GB ARGENTINI junija. V letošnji turnir se je vpisalo kar 22 tukajšnjih šahistov. Po štirimesečni borbi, so si prva mesta priborili takole: Prvak za leto 1977 je predsednik šahovskega odseka g. Verbič Gregor; drugo mesto z enakim številom točk si je osvojil g. Dimnik Dušan, tretje mesto mladi g. Lobnik Peter, četrto g. Klemenčič Vinko, peto pa g. Sever Viktor. Za zaključek je odbor pripravil za šahiste in prijatelje kosilo z okusno pečenko, katero je spretno spekel mladi Oberžan Marjan. Po kosilu je v imenu šahistov spregovoril g. Paulič Anton. Najpreje se je toplo zahvalil g. Zupančič Stanetu za dobro izvedbo turnirja. Potem se je vsem šahistom zahvalil za lepo udeležbo in povabil vse, posebno pa še mladino, naj se še bolj posvete tej igri. Končno je še povabil hčerkice prvaka Verbiča, da so izročile očetu priborjeni pokal. Lanski prvak g. Šuštaršič Božo je pa izročil pokal g. Dimniku Dušanu. BARILOCHE Proslava narodnega praznika V soboto 29. oktobra je tukajšnje Planinsko društvo organiziralo slovesno proslavp obletnice prve slovenske vlade. Prireditev se je tokrat vršila na Cerro Campanario, kjer sta tako žičnica kot gostilnica na vrhu igriča v slovenskih rokah. Proslavo je poživil zgodovinski prizorček, ki sta ga recitirala v narodnih nošah Nejko Razinger in Sonja Omerzu, kot napovedovalec pa je sodeloval V. Arko. Recital je podal na kratko razvoj slovenske narodne ideje v moderni dobi od prosvetljenstva, preko zahteve po Zedinjeni Sloveniji do majniške deklaracije, jugoslovanskega okvira in predstavitve slovenske državnosti s prvo slovensko vlado. Potem je v kratkih besedah F. Jerman podčrtal pomen obletnice in poudaril, da slovenski narod tudi v sedanjih prilikah ni svoboden. Sledila je razdelitev nagrad za prva mesta v XXII-ih slovenskih smučarskih tekmah. Večerjo v okusno urejenem salonu sta izredno lepo in skrbno pripravila g. Boris Kambič in njegova soproga Lija s sodelovanjem gdč. Lidije Čopove. Proslave se je udeležilo 64 gostov, kar predstavlja skoraj celotno slovensko skupnost v našem kraju. VA Po športnem svetu PO NEUSPEHU SOVJETSKE ZVEZE, na evropskem košarkarskem prvenstvu, ki je bilo v Belgiji — sovjetska-ekipa je zasedla le drugo mesto za jugoslovansko — je sovjetski tisk dokaj ostro obsodil trenerja Gomeljskega. Tisk piše, da je Gosmeljski zagrešil iste napake, kot jih je svojčas javno očital prejšnjemu trenerju Kondrašinu. Gomeljski je namreč bil prej športni časnikar in je hudo kritiziral tega trenerja, ker ni osvojil evropskih prvenstev leta 1973 v Barceloni in leta 1976 v Ljubljani. Sovjetski tisk se boji tudi napredovanja italijanske in češke košarke, ki se približujeta tako sovjetski kot jugoslovanski. KOLUMBIJEC RODRIGO VALDEZ je novi svetovni boksarski prvak v srednje težki kategoriji. Po odpovedi prvaka Carlosa Monzona, iz Argentine, ki je držal naslov celih sedem let, je svetovna boksarska zveza določila, da bo novi prvak postal zmagovalec dvoboja Valdés-Briscoe (ZDA). Pomerila sta se v Italiji v kraju Campione d’ Italia blizu švicarske meje. Valdés je premagal Briscoeja po točkah, a borba menda ni bila ravno kvalitetna. V MONTEVIDEU je te dni bilo Južnoameriško lahkoatletsko prvenstvo. Po prvih dneh je brazilska reprezentanca imela že toliko naskoka, da ji nobena ekipa ne bi mogla odvzeti prvega mesta, tako med moškimi kot med damami. Argentinski reprezentanti so se kar dobro držali, predvsem damska ekipa, ki je bila druga, moška pa četrta. Med damami je Beatriz Allocco zasedla prvo mesto na 100 metrov z odličnim časom 11,97, pa tudi srebrno odličje je osvojila druga Argentinka, Beatriz Capotosto s’ 12,20. Prav tako so slavile Argentinke zmago v štafeti 4 x 100 s časom 47,60. Argentinsko štafeto so sestavljale prej navedene in mladinki Araceli Bruschini in Susana Perizotti. Med moškimi je imel največ možnosti za osvojitev zlate medalje deseterobojec Tito Steiner, ki je vodil po prvih v petih disciplinah. SLOVENCI PO SVETU CLEVELAND Dve prireditvi protikomunističnih borcev V nedeljo, 25. septembra so slovenski protikomunistični borci romali k Žalostni Materi božji v Frank. Na to romanje se podajajo vsako .leto že od leta 1965 dalje. Na tisto prvo romanje sta tedaj vabila borce in tudi druge Slovence rajni Karel Mauser in Mihael Vrenk. Obisk letošnjega romanja je bil izredno lep, morda največji, odkar se vrše ta romanja. Dopoldne je daroval romarsko sv. mašo dr. Pavel Krajnik, popoldne pa je bil križev pot po idiličnem gozdičku in nato v cerkvi pete litanije. V soboto, 8. oktobra pa so slovenski protikomunistični borci pripravili v šolski dvohani pri Sv. Vidu slovenski družabni večer s skupno večerjo, po kateri so znani mladi muzikanti in muzikanti-nje. igrali slovenske melodije, nato pa so pevci zapeli znane slovenske pesmi. Večer je zelo dobro uspel. Velika dvorana je bila popolnoma zasedena, zlasti je bilo mnogo mladine. Večerje se je udeležila tudi vsa šentviška duhovščina; iz Toronta pa je prišel novi predsednik Zveze DSPB Otmar Mauser in bil od prisotnih živahno pozdravljen. V BOLIVIJI se z vso naglico pripravljajo na vojitve. Szjave visokih predstavnikov oboroženih sil zagotavljajo, da ne bo „uradnega“ kandidata, in da bo sedanji predsednik, general Banzer, moral najprej zaprositi za izstop iz aktivnih vrst, predno bo smel predstaviti svojo kandidaturo. Nekateri opazovalci pa so mnenja, da bo uradna politična povezava tako močna, da se opozicionalne stranke ne bodo mogle kosati z njo. IZRAEL je zadnje dni doživel hude stavke, ki so praktično paralizirale državo. Vzrok delavskim protestom je Vladni gospodarski načrt, ki je zvišal davke in dovolil povišanje cen, da bi na ta način zaustavil inflacijo in rešil gospodarski položaj, v katerem se nahaja država. Izraelska vlada tudi hoče privabiti čim več tujih kapitalov, da bi investirali v državi. Stavke imajo velik politični prizvok, in so prve, odkar je preteklega maja na volitvah desničarska koalicija premagala levico. OD VSEPOVSOD ENA UNČA (28,7 gr) MARIHUANE NI KAZNIVA. Predsednik Jimmy Carter je predložil kongresu, naj bi posest 28,7 gr ne predstavljala kaznivega dejanja. Istočasno pa je v posebnem poročilu dejal, da je treba smatrati prekupčevanje mamil za „hud delikt“. Ni pa povedal predsednik, ali bo lahko unčo mamil kupil vsakdo v trgovini ali pa jo bo moral kupiti pri — mednarodnih prekupčevalcih... „IPSILON“. Znanstveniki Državnega laboratorija Farmi v Bataviji, Illinois (ZDA), so odkrili novo podatomsko partikulo, ki so jo imenovali. Ipsilon. Prejšnjo zadnjo podatomsko partikulo so odkrili leta 1974 znanstveniki v Stan-fordu, Kalifornija; tedaj so ji dali ime „Jota-Psi“. Novo odkritje je docela spremenilo teorijo o obstoju „kvarkov“, to je najmanjših delčkov (partikul) atomskega jedra. Doslej .so mislili, da je jedro sestavljeno iz 4 kvarkov, sedaj pa računajo, da je takih delčkov okrog petdeset. MOHAMEDOVO PISMO IZ VII. st. Kralj Jordanije Hussein ima Mohamedovo pismo iz VII. st. Zdaj so ugotovili v Londonu, da je to pismo avtentično Mohamedovo. Pismo je napisano na kožo gazele in poslano bizanstinskemu cesarju Herakliju, katerega Mohamed nagovarja, naj sprejme muslimanstvo. Kralj Jordanije Hussein amerava sezidati v počastite v tega pisma posebno mošejo v Amanu, kjer si bodo mogli ogledati pismo Mohamedovi častilci. Obvestila: PETEK, 11. novembra: VIII. Kulturni večer SKA. Predava prof. dr. Tine Debeljak: Postanek in pomen Mauserjeve Trilogije LJUDJE POD BIČEM (nadaljevanje in konec. Po korespondenci s pokojnim avtorjem) v mali dvorani Slovenske hiše ob 20. uri. SOBOTA, 12. novembra: Nagradno tekmovanje v znanju za slovensko ljudsko in srednješolsko mladino ob 15. uri v veliki dvorani Slovenske hiše. Organizira Kreditna zadruga Sloga. Zvezna odbora SDO in SFZ vabita mladino in odrasle na slavnostno večerjo pb .srebrnem jubileju mladinskih dni, ki bo v Našem domu v San Justu. SKAS — Predavanje Zorka Simčiča v Slovenski hiši „Beseda in slog“. Pričetek ob 17 uri. NEDELJA, 13. novembra: Slovenski dom Berazategui praznuje enajsto obletnico svoje ustanovitve. SREDA, 16. novembra: Redni sestanek Lige žena in mati v San Martinu ob 18,30 uri. Na programu razgovor z go. Prijateljevo. SOBOTA, 19. novembra: Zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka v Slovenski hiši. NEDELJA, 20. novembra: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 sv. birma slovenskih otrok. SOBOTA, 26. novembra: SKAS — predavanje prof. dr. M. Komarja v okviru študijskega ciklusa »b 16, uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 27. novembra: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 prvo sv. obhajilo slovenskih otrok. V Slovenskem domu v San Martinu bo po maši (ob 10. uri) redni občni zbor Doma. JAVNI NOTAR FRANCISCO RALI. CASCANTE _ Escribano Puhlico Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administration: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Argentino Correo Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCED A Concesión N* 8824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 1.362.266 Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977 za Argentino: $ 4.200.— (420.000), pri pošiljanju po pošti $ 4.400.— (440.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol. Talleres Gräficos Vilko S.RjL., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. DRUŠTVENI Otroška .počitniška kolonija bo v cordobskih hribih pri dr. Hanželiču od 27. dec. do 10. januarja 1978. Stroški celotne kolonije so 25.000,— novih pesov. Prijave se sprejemajo v pisarni Zedinjene Slovenije. Pisarna in knjižnica Zedinjene Slovenije sta odprti vsak dan, razen ob sobotah, od 16 do 20 ure. Prof. dr. JUAN JESUS II LASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja Capital Federal Tel. 41-1413 Ordinira ▼ torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev are na privatni telefon 628-4188. a»a«aBaa»**BBiiMBBBaaBaaa*aa«aaaaa«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaa SRO SFZ SLAVNOSTNA VEČERJA OR SLAVJU 25. MLADINSKEGA DNE NAŠ DOM, SAN JUSTO Hipólito Irigoyen 2756 SOBOTA, 12. NOVEMBRA ob 20. uri $ 2.000.— OB 22. URI BO PRIČEL GALA PLES tudi za goste, ki se ne bi udeležili večerje Vstopnina $ 1.000.— Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka vabi vse starše na zaključno proslavo s sledečim programom: — razdelitev spričeval — sv. maša — prireditev v dvorani Udeležba za dijake obvezna SLOVENSKA HIŠA 19. novembra 1977 ob 16 PONOVNO PRIPOROČAMO: PREDNO NALOŽITE SVOJE PRIHRANKE ALI VZAMETE POSOJILO DRUGOD, VPRAŠAJTE ZA POGOJE PRI NAS! NE BO VAM ŽAL! KREDITNA ZADRUGA „SLOGA“ z. z o. z. Bmé. Mitre 97 Ramos Mejia Uradne ure: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 19. ure. i ? * OSREDNJA HIŠA: a a ■ t a j LOMAS DE ZAMORA a ■ S j Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Sàenz) Vse za dom, PODRUŽNICE: EZEIZA Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197 C. SPEGAZZINI Av. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuerte 3230