50 IX. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
Deželno sodišče v Ljubljani je to opozoritev zavrnilo z odločbo z dne 22. oktobra 1895, št. 9162 ter vtemeljilo s tem, da je lekarniško obrtovanje zmatrati kot trgovinsko opravilo, torej tudi lekarnar zmatrati v zmislu čl. 4. trg. zak. kot trgovec, kateri je po §-u 7- uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku zavezan, oglasiti svojo firmo za vpis v tigovinski vpisnik.
Rekurz E. B-ja proti tej odločbi zavrnilo je višje deželno sodišče v Gradci z naredbo z dne 4. decembra 1895, št. 11178 in potrdilo odločbo prve instancije, sklicevaje se na zakonito vte-meljitev prvosodnega odloka in dalje uvažuje, da rekurent plačuje davek, kateri po § u 7. uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku vtemeljuje uporabo čl. 19. trg. zak. in negotovi uspeh vloge, naj se zniža davek, ne more biti razlog, da bi se premenil zakonito vtemeljeni nalog; nemerodajno je tudi, na kar se sklicuje rekurent, da je cena lekarnarskega blaga določena po zdravilski odredbini, za lastnost opravil kot trgovinskih opravil.
Izvanredni rekurz odbilo je najvišje sodišče z odločbo z dne 21. januvarija 1896, št. 715 v zmislu §-a 16. zakona z dne 9. avg. 1854, št. 208. drž. zak., ker jednako glaseči se naredbi nižjih in-stancij nista niti nični niti se ne more najti v njih očividnega nasprotja z zakoni ali spisi in to tem manj, ker se mora zmatrati lekarnarje v zmislu čl. 4. trg. zak., ker obrtoma opravlj ajo trgovinska opravila, kot trgovce in ker so dani v predležečem slučaji pogoji, pod katerimi morajo trgovci v zmislu § a 7. uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku oglasiti svoje firme za vpis v trgovinski register.
IX. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
Zborovanje IX. redne glavne skupščine »Pravnikove« vršilo se je dne 28. januvarija t. 1. ob 8. uri zvečer po dnevnem redu, ki smo ga naznanili v zadnji številki, in sicer letos prvič v Narodnem domu. Skupščine vdeležilo se je precejšnje število društvenikov. Zborovanje in na njem sprejeti nasveti posameznih društvenikov bodejo, kakor je upati, velike važnosti za razvoj našega društva, kakor se to lahko razvidi iz naslednjega poročila :
IX. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 51
I. Skupščini predseduje društveni načelnik gospod dr. Andrej Ferjančič, kateri konstatuje sklepčnost občnega zbora ter otvori zborovanje ob 8. uri zvečer. Pozdravivši navzočnike, nariše gospod načelnik v svojem nagovoru delovanje odborovo. Društvo in njegov odbor se sicer letos radi neugodnih razmer, nastalih vsled potresa v vseh društvih, ne moreta ponašati s kakim izrednim uspehom. Lani stopil je odbor pred skupščinarje z velikim uspehom, kazoč na dogotovljeno in izdano terminologijo. Letos nima zabeležiti takih uspehov, nasprotno  mora konstatovati v društvu neko stagnacijo, katere ni zakrivil samo velikonočni potres, ampak tudi sicer neugodne razmere. Vender sme se upati, da se bodo te razmere obrnile na bolje. Spremembe, nastale po novem civilnem postopniku, vplivale bodo tudi na naše društvo. Popolnoma naravna posledica novih zakonov, kateri uveljavljajo v civilni pravdi ustnost in neposrednost, bode ta, da bode za vsacega pravnika jezik in zmožnost, izraževati se v narodnem jeziku, izredne važnosti. Naravna posledica temu pa bode, da se bodo vsi pravniki oklenili našega društva, kjer najdejo sredstva in pomočke, pripravljati se za nove naloge in posebno v jeziku, v katerem se bode v bodoče tem bolj razpravljalo v uradih. Radi velicega pomena, kateri bode v bodoče še v večji meri imel v uradih razpravni jezik, mora se torej vzdržati naše društvo, ker -ima ravno ono tudi smoter, priboriti našemu jeziku popolno jednako-pravnost. Konečno spominja se gospod načelnik v preteklem letu umrlih članov in sicer: dra. Antona D u kiča, odvetnika v Voloski, E. Kastrevca, c. kr. sodnega pristava v Zatičini, Josipa Riharja, vodje okrajnega glavarstva v Crnomlji, dra. Hugona K a r t i n a , odvetniškega kandidata v Ljubljani, in dra. Henrika Feriancicha, odvetnika v Trstu, ter pozove skupščinarje, da vstanejo v znak sožalja raz sedeže, kar se zgodi.
II. Naslednja točka dnevnega reda je poročilo tajnika, gosp. dra. M. Pirca, kateri poroča imenom odbora:
Slavni občni zbor!
Čast mi je danes Imenom odstopajočega odbora poročati o delovanji našega društva in njegovega odbora v sedmem društvenem letu.
Na lanski glavni skupščini, katera je bila dne 28. januvarija pret. leta, izvolili so se v odbor skoro isti gospodje, kateri so bili v odboru že prejšnje leto. Samo mesto gospoda Frana Milčinskega, kateri seje preselil koncem leta 1894. iz Ljubljane, izvolil se je bivši večletni odbornik g. dr. Danilo Ma-
4*
5Ž IX redna glavna skupščina društva „Pravnika".
jaron z nova v odbor. V prvi seji dne 6. februvarija pret. leta izvolil je odbor stare funkcijonarje in sicer naCelnikovim namestnikom gosp. dra. Val. Krisperja, tajnikom poročevalca, blagajnikom gosp. Ivana Gogolo, v odsek za društveni list pa gg. dra. Jankota Babnika, Ivana Kaveni ka in dra. Danila Maj ar ona.
Potresna katastrofa, katera je lani o Velikinoči zadela skoro vso Slovenijo in posebno našo prestolico Ljubljano, vplivala je, kakor na vse narodno in posebno na društveno življenje po Slovenskem, sila neugodno tudi na naše društvo, radi česar bode moje poročilo o našem delovanji jako skromno. Prva naloga, katero ima naše društvo, namreč izdaja lastnega glasila „Slovenskega Pravnika", izpolnjevala se je tudi v preteklem letu. Vsebina našemu listu ostala je jednako razdeljena, kakor v prejšnjem letniku. Lani priobčil je „Slovenski Pravnik" devet daljših izvirnih razprav. To število sicer nekoliko zaostaja za onim desetega letnika, to pa radi tega, ker so razprave, katere so se lani priobčile, nekoliko obsežnejše, kakor one prejšnjih letnikov. Vkljub manjšemu številu zavzemajo pa razprave t. lanskem letniku več prostora, kakor pa v prejšnjem. List je s tem, mislim, le pridobil, ker prva polovica vsake številke bodi namenjena izvirnim razpravam. Razven izvirnih razprav priobCeval je naš list v lanskem letniku, kakor v prejšnjih tečajih, odločbe najvišjih instancij. Lani ponatisnenih je vsega skupaj 60 praktičnih slučajev in sicer 50 iz pravosodne prakse, 7 razsodeb kasacijskega sodišča in 3 slučaji iz upravne prakse. Poleg tega priobčevala so se tudi lani književna poročila, razne vesti in v pregledu pravosodstva iz drugih hstov posnete razsodbe in odločbe najvišjega sodišča, zadevajoče civilno in kazensko pravo. V pregledu pravosodstva imamo koncem preteklega leta že zbirko 646 odloCeb najvišjega sodišča, katera bode morda marsikomu tem bolj godila, ker so v tej zbirki nahajajoče se odločbe najnovejše dobe in ker v prav kratki obliki izražajo pravna načela najvišjega sodišča, tako da ni treba brati razsodbe v celem obsegu in si šele, kader se hoče kdo natančneje poučiti o celi vsebini odločbe, poišče vir, iz katerega je odločba posneta, ker se vir pri vsaki navaja. Kar se tiče kvalitete v „SIovenskem Pravniku" priob-čenih razprav, prepuščam sodbo č. g. čitateljem; mislim pa, da se v tem oziru nimamo sramovati pred drugimi in da bi v „Slovenskem Pravniku" nahajajoče se razprave diCile tudi vsakteri drugi pravniški list. Odstopajoči odbor izraža pa, kakor vsako leto, tudi danes toplo željo, da bi se naš list vsestransko, posebno pa duševno bolj podpiral, kakor doslej. Uredništvo nikakor ne more izpolnjevati svoje naloge, ako ne najde dovolj duševne podpore. Imenom odbora izrekam torej prošnjo, da blagovole dosedanji gosp. sotrudniki ostati zvesti našemu glasilu tudi v prihodnjem letniku in prispevati našemu Hstu ter pridobivati novih sotrudnikov; prosim pa tudi vse ostale gosp. člane, da zastavijo svoje moči v prospeh našega društva in dajo svoje spise na razpolago uredništvu našega glasila. V uredništvu „SIovenskega Pravnika" tudi lani niso nastale nobene izpremembe.
Kakor sem že omenil početkom, moralo seje lani omejiti društveno delovanje radi neugodnih razmer in sicer skoro izključno na izdajo „Slo-
IX. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 6:!
venskega Pravnika". Zbirko avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku nadaljevati tudi lani ni kazalo, ker bi se težko našel založnik za izdajo tretjega zvezka, kajti razprodaja prvih dveh zvezkov ni najpovoljneja. Da se torej v tem oziru ni moglo nadaljevati pričetega dela, ne zadeva krivda odbora, ampak v prvi vrsti neljrižnost slovenskih pravnikov, posebno mlajših gosp. koleg, o kateri še pozneje izpregovorim.
Društvena knjižnica dobila je tudi lani nekoliko prirastkov in sicer deloma po zameni z našim listom, deloma po darovih. Posebno moram izreči na tem mestu toplo zahvalo g. dru. Alfonzu Moschetu, odvetniku v Ljubljani, kateri je večje število knjig podaril našemu društvu. Radi neugodnih gmotnih razmer pa odbor ni mogel misliti na to, da bi pomnožil društveno knjižnico z nakupovanjem knjig. Ravno glede knjižnice škodoval nam je potres najhuje. Kakor znano, nastanjena je bila naša knjižnica že nekaj let sem v prostorih Ljubljanske čitalnice, katera nam je radovoljno prepustila v ta namen soporabo jedne sobe. Ko je morala početkom septembra lanskega leta vsled potresa Ljubljanska čitalnica zapustiti svoje prejšnje prostore in se preseliti v še nedodelane prostore „Narodnega doma", morali smo tudi mi s svojo knjižnico preseliti se. Knjige, katere so bile dotlej zvečine urejene, morale so se spraviti v zaboje. Ker nimamo primernih prostorov, se, žal, knjižnica doslej še ni mogla z nova urediti. Le želeti je, da bi se razmere v tem oziru zboljSale in da bi se nam vender enkrat izpolnila naša želja, da si pridobimo lastno čitalnico, kjer bi člani „Pi-avnika" mogli uporabljati društveno knjižnico.
Tudi o društvenih shodih nimam nič veselega poročati. V lanskem letu mogla sta se prirediti samo dva in sicer bilje prvi dne 18. decembra pret. leta, drugi pa dne 8. januvarija t. 1., obakrat v „Narodnem domu" Na drugem shodu imel je predavanje g. dr. V. Sapan. PriCetkom društvenega leta, meseca februvarija in marca pret. 1., ni kazalo sklicavati shodov, ker takrat čas ni ugoden za take večere. Jeseni se pa pred decembrom ni moglo sklicati shoda, ker prostori Ljubljanske čitalnice v „Narodnem domu" dotlej še niso bili popolnoma dogotovljeni, drugod shode prirejati pa nam ne kaže, ker smo imeli vedno neprijetne skušnje. Ne moremo torej drugega, nego izreči željo, da bi se v prihodnje v tem oziru obrnilo zopet na bolje.
Ker radi potresa ni bilo pričakovati količkaj večje vdeležbe, je odbor lani opustil tudi prirediti običajni društveni izlet, kakor so to opustila vsa Ljubljanska društva. Odbor misli, da je v tem oziru ukrenil pravo in da bodo č. g. skupščinarji, uvažuje neugodne letošnje razmere, temu pritrdili.
O številu članov našega društva ponoviti moram le to, kar sem omenil že lani na tem mestu, namreč da je veliko premajhno. Razmere se v tem oziru v preteklem letu niso samo ne zboljšale, ampak celo poslabšale. Izgube, katere je imelo lani naše društvo na svojih članih, se niso nadomestile. Nebrižnosti mlajših naših gg. koleg pripisovati je, dgi naše društvo v tem oziru ne prospeva. Vzlic večkratnemu našemu vabilu, naj pristopijo „Pravniku" kot člani, se nam niso odzvali. Slavni občni zbor
54 IX. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
sklenil je na lanski glavni skupščini z namenom, da bi se privabili mlajši krogi slovenskih pravnikov, da sme odbor nekaterim kategorijam pravnikov znižati članarino oziroma naročnino na dva goldinarja. Izvrševaje ta sklep, razposlal je odbor z drugo številko „Slovenskega Pravnika" lanskega letnika oklic v omenjenem zmislu in vabilo k pristopu. Ob jednem se je druga številka z oklicem razposlala v 100 izvodih na vse slovenske pravnike, o katerih se je smelo upati, da pristopijo našemu društvu ali se naroče na list. Toda tudi to ostalo je popolnoma brez vsacega uspeha, niti se ni pridobil en naročnik, niti en član. Omenim naj še, da je izmed vseh mladih pravnikov, kateri so vstopili lani v prakso, pristopil našemu društvu samo eden. Članov štelo je naše društvo lani 160. Naše društvo žaluje po petero članih, kateri so umrli tekom preteklega leta in sicer so to; Egidij Kastrevc, sodni pristav v Zatičini, Josip Rihar, vodja okrajnega glavarstva v Črnomlji, dr, Anton Dukič, odvetnik v Voloski, dr. Hugon Kartin, odvetniški kandidat v Ljubljani, in dr. Henrik Feriancich, odvetnik v Trstu. Izgubil je slednjič naš list tudi še marljivega sotrudnika in nadobudnega pravnika Jankota Vencajza. Koncem poročila zahvahm še si. čitalnico Ljubljansko, katera nam je radovoljno dajala, kader smo zeleh, svoje prostore v porabo. — Odstopajoči odbor je mnenja, da je vkljub neugodnim razmeram svojo nalogo izpolnil in torej prosim: Slavni občni zbor blagovoli odobriti to poročilo.
Član gospod Karol Pleiweis želi pojasnila, kaj je odbor ukrenil o tem, da dobi »Pravnik« lastne prostore v »Narodnem domu«, ker o tem tajnikovo poročilo ničesar ne omenja. Gosp. pred-sed nik odgovarja, da odbor tudi lani te naloge ni izpustil iz očij. Informacije, katere je dobil od društva »Narodnega doma«, niso baš ugodne, ker bode vsako društvo, katero bode nastanjeno v »Narodnem domu«, moralo plačevati visoko najemnino. Tudi še ni gotovo, ali se bode moglo sploh dobiti za »Pravnik« prostore v »Narodnem domu«, ker prostorov nedostaje celo za druga društva. Vsa zadeva torej še ni godna in ni mogel v tem oziru odbor ničesar definitivnega ukreniti. Tajnikovo poročilo se je na to, odobruje, vzelo na znanje.
III. O društvenem imenji poroča blagajnik gospod Iv. G o-g o 1 a tako-le:
Slavni občni zbor! S predležeCim poročilom predložim račun o dohodkih in izdatkih društva „Pravnik" v Ljubljani v pretečenem letu 1895.
I. Dohodl-ci.
1. Članarina in naročnina za društveno glasilo..... 1325 gld. 28 kr.
2. Do konca leta 1895. natekle hranilnične  obresti od
hranilne knjižice mestne hranilnice ljubljanske št. 2880  .    27   ,,   51   „
Skupaj   1352 gld, 79 kr.
redna glavna skupščina društva ^Pravnika". 55
II. Izdatl-ci.
1. Odpraviteljici društvenega glasila pri Nar. tiskarni . .    5 gld. — kr.
2. Naročnina na „Jurid. Blatter 1895   ..........    5   „  05   „
3. Marke in papir za opominalna pisma   ........    7   „  45   „
4. Honorar za prepis rokopisa trgovinskega prava ....   25  „   —  „
5. Pobiralcu članarin in naročnin od ljubljanskih članov in naročnikov.....................    4   „  50  „
6. Za prenašanje knjig pri popravi čitalničnih prostorov in
za selitev v „Narodni dom".............    5   „   50   „
7. Za hranilno knjižico.................—   „   20   „
8. Tisek, papir in odprava društvenega glasila   ..... 635  ,,  95  ,,
9. Nagrade urednikoma in sotrudnikom......... 662  „  16  „
Skupaj   1350 gld. 81 kr.
Ako se od dohodkov znašajočih.........   1352 gld. 79 kr.
odbijejo ti izdatki per..............   1350   ,,  81   „
ostane prebitka.................       1 gld. 98 kr.
III. družtveriegfi premoženja Roricem 1. 1895.
1. Prebitek iz predležečega računa per.........      1 gld. 98 kr.
2. Blagajnični preostanek koncem leta 1894 .......   579   „   32   ,,
Skupaj   581 gld. 30 kr. katera svota je naložena v mestni hranilnici ljubljanski na knjižici št. 16.069.
3. Zaostanki članov in naročnikov...........   335 gld. 50 kr.
4. Nekaj knjig, časopisov in inventar.
Ko podam to poročilo, prosim konečno:
Slavni občni zbor blagovoli predležeči račun vzeti na znanje in novemu odboru naročiti, da izkazane zaostanke takoj primernim potom iztirja.
IV. Gosp. dr. Fr. Munda poroča v svojem in v imenu gospoda dra. J. Zupan ca kot preglednikov računov, da sta našla vse račune in blagajniške knjige popohioma v redu. Predlagata torej, da se da odboru absolutorij in izreče blagajniku zahvala na njegovem trudu. Z ozirom na velike zaostanke na članarini in naročnini pa toplo podpira blagajnikov predlog, da se zaostanki iztirjajo.
Blagajnikovo poročilo se na to odobri:
V. Skrutinatorjema izvoli gosp. predsednik gg. Karola Plei-weisa in Vlad. Ravniharja.
Pred volitvijo izjavi dosedanji društveni podpredsednik gospod dr. Val. Krisper, da bi z ozirom na preobilico svojih poslov nikakor ne mogel sprejeti zopetne izvolitve, na kar naj se ozirajo skupščinarji pri volitvi. Ker bi pa bilo umestno, da bi se izvolil tudi izmed mlajših  pravnikov član v odbor, |)vedlaga, naj se izvoli
56 IX. rodna glavna skupščina društva „Pravnika".
odbornikom gosp. c. kr. avskultant Fran Regally. Zbor vzame izjavo gosp. dr. Val. Krisperja z obžalovanjem na znanje.
Po izvršeni volitvi po listkih naznanita gg. skrutinatorja sledeči rezultat:
d) načelnikom izvoljen je za 1. 1896. jednoglasno vnovič gospod dr. A. Ferjančič;
h) odborniki in sicer ljubljanskimi: gg. c. kr. sodni pristav dr. Janko Babnik (s 15 glasovi), c. kr. notar Ivan Gogola (s 15 glasovi), Ivan Kavčnik (s 15 glasovi), odvetnik dr. Danilo Maj aro n, dr. Makso Pire fs 15 glasovi), c. kr. avskultant Fran Regally (z 10 glasovi) in dr. Viktor Supan (s 15 glasovi); vnanjimi pa: gg. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celji, Anton Leveč, c. kr. sodnik v Ložu in Bogdan Ter-novec, C. kr. dež. sod. svetnik v Trstu, vsi jednoglasno; preglednikoma računov bila sta per acclamationem vnovič voljena gg. dr. Fr. Munda, odvetnik in dr. Jernej Zupanec, C. kr. notar, oba v Ljubljani.
VI. Pri posameznih nasvetih votira član, gosp. c. kr. dež. sod. svetnik J. Martinak zahvalo vsemu odboru na njegovem trudu, kateri predlog se sprejme. — Gosp. dr. Val. Krisper predlaga, naj se z ozirom na veliko važnost novih zakonov, tičočih se civilnopravdnega reda, in na preobilico v teh zakonih nahajočih se novih terminov, za katere se morajo določiti dobri slovenski izrazi, izvoli enketa treh članov, katerih naloga bodi, da stopijo s pristojnimi faktorji v dogovor in poskrbi, da se slovenski prevod teh zakonov, predno se izda v državljanskem zakoniku, po »Pravniku« oziroma po nasvetovani enketi pregleda. Gosp. predlagatelj poudarja važnost novih zakonov in potrebo, da se izdajo v lahko umljivi in čisti slovenščini. Gosp. načelnik dr. A. Ferjančič pojasnjuje, da je prevod omenjenih zakonov prav za prav dogotovljen in se nahaja rokopis pri odlični osebi v presoji, da je pa prelagatelj gospod dr. Strekelj kot urednik slovenske izdaje državljanskega zakonika že obljubil, poslati pred tiskom prevoda seznam novih terminov, za katere se še ni odločil, društvu »Pravniku«, da stavi nasvete. Član gosp. Iv. Kavčnik meni, da bi samo seznam izrazov vposlati nikakor ne kazalo, ker je tekst zakonov jako precizen in določen. Treba torej pregledati ves rokopis, ker se morejo izrazi le v celoti s celim tekstom prav razumeti in prelagati. Gosp. dr. V. Krisper
IX. reJna glavna skupščina društva „Pravnika". 57
vzdržuje svoj predlog in pravi, da bi še lahko eventuvelno preskrbel prepis prevodnega rokopisa. Vsekako trebalo bi pregledati ves prevod. Gospod načelnik meni, da bi težko zadostoval čas, da se bi pregledal ves prevod, kajti prevod izdati se bo moral v kratkem in pač težavno bode izdajo dotlej zadržavati, da se pregleda ves rokopis. Gosp. dr. V. Krisper vkljub temu vzdržuje svoj predlog in meni, da bi morali državni poslanci in tudi enketa storiti v tem oziru potrebne korake. Gosp. Iv. G o g o 1 a nasvetuje, naj bi enketa izposlovaia za gosp dra. J. Babnika dopust v to svrho, da more pregledati rokopis, ker ravno on je v to kot urednik terminologije v prvi vrsti poklican. Gospod dr. Babnik je jednako mnenja, da se mora pregledati ves rokopis. Ako bi se ne moglo zadržavati dotlej izdaje državljanskega zakonika, naj bi se vsaj ponatis, kateri misli državna tiskarnica izdati v priročni obliki, pregledal in rekti-ficiral. Ko je še vzdrževal g. dr. Val. Krisper svoj predlog, sprejme se njegov nasvet in se izvolijo gg. dr. A. Ferjančič, dr. Val. Krisper in dr. Dan. Maja r on v enkento. — Gosp. Iv. Gogola nasvetuje, naj novi odbor začne dogovarjati se z zastopom »Narodnega doma«, da dobi »Pravnik« morda lastne prostore. — Gospod Iv. K a v č n i k omenja, da bi bilo velike važnoti, ako bi avtonomne korporacije, posebno mestna občina ljubljanska in deželni zbor oziroma odbor kranjski načrte zakonov izročale »Pravniku« v presojo, da izreče »Pravnik« o njih s pravniškega stališča svoje mnenje. „Pravnik" bil bi v to prvi poklican in gotovo bi zakonom nikakor ne škodilo, ako bi izrekel pred sklepom „Pravnik" o njih svoje mnenje ali če bi „Pravnik'' pri sestavljanji sodeloval. Opozarja posebno na načrt novega stavbinskega reda za Ljubljano, kateri je ravnokar predložila vlada deželnemu zboru Kranjskemu. Načrt zasekava jako globoko v zasebno pravo, marsikatere njegove določbe se pa nikakor ne morejo s pravniškega stališča odobravati. Govornik meni, da bi bilo pač prepozno, ako bi se hotel baviti „Pravnik" s tem načrtom, misli pa, naj bi v bodoče taki načrti izročali se ,,Pravniku" v presojo in posvetovanje. G. dr. Maj ar on pojasnjuje kot član enkete, katera se posvetuje o načrtu stavbinskega reda, v katerem stadiju se nahaja zadeva Z veseljem pozdravlja misel gosp. I. Kavčnika in meni, da bi nikakor ne bilo prepozno, ako bi se ,,Pravnik" hotel takoj baviti s tem načrtom. Predlaga, naj se za posvetovanje o načrtu skliče še ta teden aH prihodnji teden shod.
58 Književna poročila.
Gosp. Iv. Gogola pozdravlja jednako z veseljem misel gosp. Iv. Kavčnika in opozarja še na druge načrte zakonov, o katerih bi „Pravnik" prav vpravičeno mogel izreči svoje mnenje. Gospod dr. Val. Krisper jednako odobrava misel gosp. Iv, Kavčnika in želi le, da bi avtonomne korporacije res naprosile v takih zadevah „Pravnik", ker bi imele s tem izvestno velike koristi. Gospod K. Pleiweis meni, da ne dopušča več čas, da bi se „Pravnik" še o načrtu stavbinskega reda posvetoval. Nasprotno sodita pa gg. dr. H. Dolenec in dr. D. Maj ar on, da bi se lahko določili poročevalci, kateri bi pregledali načrt in poročali na shodu. Pri glasovanji sprejme se predlog, da se skliče v kratkem shod „Pravnika" na katerem se bode o omenjenem načrtu posvetovalo. Dneva se ni moglo določiti in se je sklenilo, da se kasneje objavi. Ker ni bilo drugih nasvetov, zahvali gospod predsednik navzočnike na vdeležbi ter zaključi zborovanje, katero je trajalo tri ure.
Književna poročila.
Mjesečnik pravničkoga druztm u Zagrebu prinesel je v br, 12, za mesec december pret, 1, sledečo vsebino: Najnovije pravne odredbe o bilježničtvu u Francuskoj. Napisao dr. Vladimir Pappafava. — Čini 11 se zadrugar, koji se, da izigra svoje vjerovnike, odrekne članstva i prava na zadružnu imo-vinu, krivim zločinstva prevare po §-u 199. si, f) kaz. zak? od. dra. A. S, — Da 11 sačinjava predmet darovne pristojbe miraz, donešen u novcu, iskanjih ustupljenih (vjeresijah), ili stvarih potresnih? od — M, — Pravosudje. A. Gradjansko. B. Kazneno. Iz upravne prakse, ~ Svaštice. — Književne obznane, — Vjestnik, — Izkaz. Številka 1. za mesec januvarij tek. 1. ima pa sledečo vsebino: Uredjenje seljačkoga posjeda i regulacija zadružnih odnošaja v kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji te bivšoj vojnoj krajini s obzirom na hrvatsko-ugarsko pravo i urbar Marije Terezije. Napisao Josip Hoholač, kr. kot, predstojnik. - Prinos k osnovi o reformi stečajnega reda u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji. Napisao dr. Stj. R—s. — Tečaj postupka po vojničkom kaznenom postupniku i misli o reformi istoga. Piše dr. Štjepan Posilovid. — JeU zakonski članak XXXVI,: 1895, dero-gira zakon od 8. prosinca 1877,? od dra Ant, Pinterovica, — Pravosudje. A. Gradjansko, B Kazneno. Iz upravne prakse, Rješitba kr, zem, vlade, odjela za bogoštovje i nastavu. Rješitba kr. flnancijalnoga upravnega su-dišta, — Poslovanje sudova u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji od dra Kr. Bobinaca, — Svaštice. — Književne obznane. — Vjestnik.