amvmfcv Sii-vilka 56 Leto X. 27. VII. 1971 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK Mladi, gradite svojo bodočnost na temeljnih pridobitvah narodnoosvobodilnega boja Mesec julij 1941 je za jugoslovanske narode zapisan na prvih straneh zgodovine. V tem mesecu so bili za nas odločilni trenutki. Ostali simo brez vodstva armade in orožja, goloroki in prepuščeni na milost im nemilost o-kupatorju. Državni mehameeim kraljevine Jugoslavije se je zrušil v šestih .aprilskih dneh. Trije okupatorji pod makom kljukastega križa rimske butare s sekirami in visečim križem na tna-darski kroni so raztrgali državo kot volkovi nemočno jagnje. Pri- vili načrt za Zasavce, Gorenjce ipd. Kaj to pomeni za Južne Slovane, so se prvi zavedali komunisti in vsi napredni ljudje. Komunistična partija je pozvala ljudi v oborožen boj brez orožja in materialne osnove. Okupator je bil na višku svojih moči, saj je pograbil vse bogastvo okupirane države. Mi Jugoslovani, pa smo imeli samo eno, to je ponos in svobodoiljubnost. Tega nam niso mogli vzeti, čeprav so zatrjevali, da nam prinašajo rimsko kulturo in nlovi svet, Tako kulturo in dobili so si plen in pričeli vladati is pomočjo domačih izdajalcev. Teh je bilo malo, ki so za »Judežev« drobiž služili okupatorju. Večina ljudi je obšla skrb za svojo usodjo in usodo bodočih rodov. S premišljenim načrtom in natančnostjo so se hitlerjevci pripravljali za genocid slovenskega ljudstva. Pričeli so polniti zapore s slovensko inteligenco z namenom, da bi ostalo ljudstvo brez vsakega kulturnega in političnega vpliva. Štajerce so prve preselili v Srbijo, nato so pripra- red smo odločno odklonili z u-porom. V 'Srbiji je na dan 7. julija v Šumadiji počila prva uporniška puška. Klic upora se je razlegal po ravninah Vojvodine do upornega Beograda. Črnogorci so 13. julija (napovedali boj italijanskim okupatorjem, jih pregnali v dve utrjeni postojanki in oklicali čmogorsko-sovjet-sko republiko. Dne 22. julija je pod Šmarno goro pri Ljubljani sprožil slovenski partizan prvi strel namenjen izdajalcu. Na Hr-vaitskem, Bosni in Hercegovini so odjeknili uporniški streli 27. julija proti ustaškemu nasilji iavci, kmetje in meščani s. klicu po svobodi odzvali i \ bajali v gozdove. Formirali v partizanske čete, bataljoni odredi. Pričel se je neenak boj. Toda v gildboki veri, da bodo žrtve in trpljenje poplačane s svobodo ter lepšim življenjem bodočih rodov. Na te odločilne trenutke nas spominja mesec julij. Letos poteka od tega odločilnega meseca 30 let. V tem obdobju se je za nas jugoslovanske narode marsikaj spremenilo. Mlada generacija si gradi svojo samoupravno socialistično dražbo, delavci postajajo resnični nosilci oblasti in gospodarji svojega dela. Vse te pridobitve za katere smo toliko žrtvovali v NOB niso še v celoti uresničene. Delamo napake in brzice najedajo bregove naše socialistične skupnosti. Tem tokovom, kot so: birokratizem, sa-rrtutoija, nacionalna nestrpnost in otih malomeščanstva, se mo-.utrdi} upreti z vsemi silami. Naš boj takih pojavov ni imel v svojem programu. Naš program je bil in je spoštovanje temeljnih pravic delovnega človeka, izgradnje socialistične dražbe in ohranitev naše socialistične Skupnosti. Te ideje, za katere iso umirali naši ljudje so bolj humane in moralno bogatejše in so bliže delovnemu človeku, kot buržoazne. Mladim ljudem morajo biti te vrednote primarne. Zanje se morajo boriti in njihova borba za izgradnjo take družbene skupnosti, kot si jo želijo, ima trdne temelje, ki so prepojeni s krvjo naših ljudi, ki so za take vrednote umirali. Konda Alojz Kaj nam prinaša splošni družbeni dogovor Predsednik izvršnega svata SR Slovenije, republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in gospodarske zbornice SR Slovenije, so dne 28. 5. 1971 podpisali splošni družbeni dogovor o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Podpisniki splošnega družbenega dogovora so se sporazumeli im sklenili, da sporazum zagotavlja reproduktivno sposobnost g osip o-danske organizacije tedaj, če zavezuje podpisnike na praviloma progresivno vlaganje sredstev v materialno osnovo združenega dela po načelih nagrajevanja, po rezultatih dela in po poslovnih uspehih. Za osnovo navedenih pokazateljev se uporabljajo predvsem merila o kalkulativnih o-sebnih dohodkih, o rentabilnosti vloženih sredstev in produktivnosti dela. Zneski kalkulativnih osebnih dohodkov za posamezne oh računske skupine pa znašajo: — Za prvo skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije, je kalkuiativmi netto osebni dohodek 800 din na mesec. — Za drugo skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice, je kalkulativni osebni netto dohodek 900 din na mesec. — Za tretjo skupino delavcev, ki so končali poklicne šole (učenci v gospodarstvu), 1.450 din. — Za četrto skupino delavcev, ki so končali splošne srednje šo- le in visoko kvalificirani delavci, je kalkulativni netto o-sebni dohodek 1.700 din. — Za peto skupino delavcev, ki so končali višje šole ali prvo stopnjo fakultete, je kalkula-tivni neto osebni dohodek 2.0100 din. — Za šesto skupino delavcev, ki imajo diplomo visoke šole ali fakultete, je kalkulativni netto osebni dohodek 2.500 din. — Za sedmo skupino z izobrazbo kot v šesti skupini im javno priznana specializacija (magistraturo), je kalkulativni netto osebni dohodek 2.700 din. — Za osme skupine delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, je kalkulativni netto o-sabni dohodek 3.000 din. Vsi ti zneski veljajo za poln delovni čas. Navedeni kalkulativni osebni dohodki so predvsem obračunski elementi za izračun spodnje ravni sredstev za osebne dohodke. To pomeni, da je 800 din najnlžjia meja življenjske ravni. Višina dejanskega osebnega dohodka za vseh osem skupin, ki se ugotavlja po posebnem kriteriju, bo lahko višja. Odvisna bo od samoupravnega sporazuma med gospodarskimi organizacijami posameznih panog, od poslovnega uspeha in vloženega dela delavca. Za normalen delovni uspeh naj bi bil najvišji osebni dohodek din 6.000 netto na mesec. V skladu s povečevanjem življenjskih stroškov nad 5 % na leto, se bodo za enak odstotek povečali tudi kalkulativni osebni dohodki. Družbeni dogovor nada- Delo izvršnega odbora sindikata Svilanit Vsem v podjetju omogočiti e-nake možnosti zaslužka in urediti razmerja med izplačili vezav, norm in indeksa II, to je kratek povzetek razprave na razširjeni seji 10 sindikata ZK, pradsedni-kot svetov enot in mladine dne 27. majia. Kot gradivo za ta sestanek je služila predvsem analiza izplačanih osebnih dohodkov za april 1971. Čeprav je analiza zajela le stanje enega meseca in se tako ni bilo mogoče izogniti vplivom raznih izplačil za nazaj in je bilo mogoče le delno ločiti plačila za nadure od celotnega zaslužka, pa je le prikazala dovolj jasno sliko o tem, katera delovna mesta predatavlti>uj o zaradi različnih oblik obračuna o-sebnega dohodka in delitve dohodka problem, ki ga je potrebno rešiti. Ker v aprilu delavci na režijskih delovnih mestih še niso ,imeli izplačanega 8 % dodatka, so bile plače na teh mestih spet sorazmerno nižje od o-sitalih. Na sestanku je bil zaradi tega sprejet sklep, da se bodo v najkrajšem času proučile vse možnosti, da se prevelike razlike med zaslužki delavcev, ki delajo po normi in delavci, ki imajo t. i. indeks II., odpravijo. Veliko se je razpravljalo tudi o samem doseganju norm. Skupni moto vseh sodelujočih je bil, da je preseganje norm v tkalnici im barvarni povsem normalno, da pa so odstopanja na delovnih KAJ NAM PRINAŠA SPLOŠNI DRUŽBENI DOGOVOR Ije dopušča do 600 din netito na zaposlenega za regres za letni dopust. Mesečno 50 din za prehrano, le-ta znesek pa ne sme biti . dačam v gotovini. Gospodarske organizacije, ki ne sklenejo samoupravnega sporazuma v treh mesecih po uveljavitvi splošnega družbenega do-govora, ali če odstopijo od ze sklenjenega sporazuma, imajo za posledico to, da morajo izplačevati osebne dohodke po zakonu, ki je glede delitve manj ugoden. Za ustvaritev osnove za neposredno uporabo splošnega družbenega dogovora so: _ 1. kalkulativmi osebni dohodki po stopnjah strokovne izobrazbe, 2. sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev (netto 400 din letno na zaposlenega), 3. faktor stimulacije, s katerim se povečujejo sredstva kalku-lativnlh osebnih dohodkov v skladu z doseženimi poslovnimi rezultati. mestih, kjer je veliko ročnega dela in je takšno delo zelo težko pravilno normirati. Tudi povprečno preseganje norme ne prikaže vedno prave slike, saj so razlike v tem povprečju zelo velike. Zato je treba najti pametno gornjo mejo preseganja, do katere se bo zaslužek še izplačeval. Vezave so bile v prvih štirih mesecih izplačane do 30 %, čeprav je uspeh poslovanja in pravilnik dopuščal večja izplačila. Na seji so se obračunala še nadomeščanja in nadure, vendar konkretnejših predlogov ni bilo, razen, da naj se nadure v bodoče ne vrednotijo po analitski o-ceni, ampak po dejanskem zaslužku. Vsa mnenja in predloge s te seje je že takoj naslednji dan u-pdštevai delavski svet podjetja na svoijii seji. liste probleme je imela ha dnevnem redu tudi 5. seja IO sindikata. Na tej iseji pa je bil sprejet sklep, da morajo vodje delovnih enot, predsedniki svetov enot in strokovne službe izdelati konkretne predloge za pra- vičnejši sistem izplačila norm, vezav in indeksa II in jih posredujejo IO sindikata, ki bo potem organiziral širšo razpravo o teh predlogih. IO sindikata je zavzel odločno stališče, da marajo biti vsi zadržani in neizplačani osebni dohodki po sprejetju samoupravnega sporazuma izplačani v celoti, me glede na eventuellme obdavčit-ve. Sindikat bo sproti reševal vse probleme nagrajevanja in sklepal, da se odnosi med delavci zaradi tega ne bodo krhali. Rrav tako bo bolj kritično kot dosedaj spremljal delo delavskega sveta in ostalih odborov v podjetju. To so kratki zaključki zadnje seje IO sindikata, na kateri so tudi sklenili, da bo sindikat plačal svojim članom za Strokovne ekskurzije Stroške prevoza na relaciji do 250 km. Delo IO sindikata je torej bilo razgibano in upamo, da bodo visi sprejeti Sklopi v celoti uresničeni in doseženi pozitivni rezultati teh odločitev. Edo Golob V treh delovnih enotah nadomestne volitve Po sklepu delavskega sveta so bile na predlog delovne enote svile, konfekcije frotirja in šivalnice razpisane nadomestne volitve. Volitve ,so bile za tri člane delavskega sveta v učilnici podjetja. Na zborih delovnih enot so bili predlagani štirje člani, eden nd kandidatov je kandidaturo odklonil. Tako je ostalo za vsako enoto po en kandidat. Nove članice delavskega sveta so: za svilo AVBELJ FRANCKA, za konekcijo frotirja BALOH FRANCKA in za šivalnico BERLIC NEŽKA. Prejšnjim članom delavskega sveta Perčič Mariji, Klančar Antonu in Jagodic Jožu je prenehal mandat zaradi premestitve v drugo enoto oz. odhoda iz podjetja. Glavne medicin ske sestre iz Slovenije in Hrvatske so se srečale v »Svilanitu« »SVILANIT« je bil pobudnik, da so se 17. maja letos zbrale glavne medicinske sestre slovenskih in hrvaških zdravstvenih u-istanov pri nas v podjetju. Da je do takega srečanja prišlo, se je treba zahvaliti predvsem Skupnosti zdravstvenih zavodov Slovenije in Zajednici zdravstvenih ustanova Hrvatske, posebej pa še dr. Benigerju in tov. Goldšitajnu. Namen tega srečanja je bil, da bi se medicinske sestre zdravstvenih ustanov iz omenjenih republik seznanile z našo proizvodnjo, kajti Zdravstvene ustanove so važen odjemalec naših izdelkov, posebej še kar je naše podjetje za te ustanove tipiziralo svoje proizvode, na podlagi katerih bodo predpisani tudi jugoslovanski standardi za to področje. Sestanek je v celoti uspel, saj je bilo navzočih preko 70 udeleženk in to predvsem iz hrvaškega področja, pa tudi iz Slovenije jih je prišlo več kot smo pričakovali. Srečanje je bilo organizirano tako, da so si povabljene medicinske sestre ogledale obrat, na krajšem sestanku poslušale bistveno razlago o frotirju, ter same k našim proizvodom dale tudi svoje kritične pripombe. Sestanek je otvoril vodja prodajne službe tov. Repčič, dočim je o-stalo razlago imela na skrbi ing. Koidelova. Po strokovnem delu tega srečanja je bilo za udeleženke prire-jeno kosilo v Kamniški Bistrici. Po kosilu pa je bila napravljena demonstracija naših brisač za zdravstvo in bolniških plaščev. Prisotne so se o naših izdelkih izrazile zelo pohvalno. Pripombe ki so jih iznesle, pa bodo s pridom upoštevane pni naši nadalj-ni proizvodnji. Sestanek sam ni pomenil samo koimemciialno-ipnopagandni uspeh, ampak je pokazal da je bil zelo koristen v strakovno-tehnič-mi plati. Tako prakso bo treba uporabljati tudi v bodoče ne samo pri zdravstvenih ustanovah, ampak tudi pri ostalih kolektivnih potrošnikih. VB Obveščanje je pravica in dolžnost samoupravljalcev KalkUlativni osebni dohodki (o-pisanih 8 skupin) so osnova za ugotovitev dejanskih osebnih dohodkov, katerih izplačilo je odvisno od poslovnih rezultatov v •okviru samoupravnega sporazuma. S faktorjem stimulacije se (bo določil osebni dohodek, ki se ugotavlja s posebno formulo. Ta faktor pa je opremljen is šestimi elementi stimulacije. V samoupravnem dogovoru, ki mora te-melljiiti na družbenem, bodo še ostale komponente nagrajevanja, kot so višina za dalo preko polnega delovnega časa, plačilo za nočno delo, plačilo za preteklo delo in drugo. Komisija za sestavo samoupravnega sporazuma že dela. Naše podjetje zastopa tov. Ribaš ing. Slavko in je pričakovati, da bo sporazum do avgusta tega leta tudi podpisan. Delavska univerza Kranj je objavila, da organizira sedem dnevni seminar o informiranju. Na seminar sem bil poslan kot urednik Kamniškega tekstilca, ki je bil v Predvoru. Moja naloga je bila, da pridobljeno znanje s pridom uporabim pri nadaljmam oblikovanju informacij v podjetju. Seminarja se je udeležilo 9 oseb, ki delujejo na področju obveščanja v delovnih organizacijah. Med seboj smo izmenjali izkušnje in ugotovili, da vse urednike tovarniških časopisov tarejo enake težave. Vodilni ljudje or- gani upravljanja in strokovni delavci v podjetjih se teh dolžnosti le premalo zavedajo ker o svojem delu, o delu strokovnih služb in poslovni politiki podijet-ja delavce premalo informirajo. Takšen odnos do nalog obveščanja ima včasih neprijetne posledice, ker razdvaja delavce, ki delajo na strokovnem področju z delavci v neposredni proizvodnji. Iz tega izhajajo nemalokratni o-čitfci, »oni iz uprave, ki nič ne delajo in mi iz proizvodnje, ki zanje delamo«. Taka mnenja in očitki so največkrat zmota. Vsi smo ena celina, ker se proizvodni proces ne more odvijati, ne brez enih in ne brez drugih. Z objektivnim informiranjem, ki pogojuje tesnejše medsebojno sodelovanje, se da ta jez zlahka premostiti. To sodelovanje pa mora biti tako, da bo vsak delavec vedel kje je njegovo mesto v proizvodnem procesu, kakšen je njegov prispevek pri poslovnih uspehih in kolikšen je njegov vpliv pri samoupravnih določit-vidh. K. A. Reorganizacija izvršilnega odbora za narodno obrambo in civilno zaščito Člani enote za reševanje in prvo pomoč v akciji Na podlagi mazširjene seje odbora za narodno obrambo in civilno zaščito tovarne Svilanit in Živilske industrije je bilo sklenjeno, naij hi izvršilni odbor imej paritetno število, to je 6 članov iz podjetja Svilanit in 6 članov iz Živilske industrije. Strokovna služba je tak predlog posredovala delavskima svetoma obeh podjetij in v odbor so bili izvoljeni naslednji: Marcijan Stane — predsednik odbora Konda Alojz — tajnik odbora Mišič Damica — vodja sanitetne enote Grden Franc — vodja požamo-rešervallne enote Zabavnik Stane — vodja štaba civilne zaščite Jenko Matija — član odbora Iz Živilske industrije pa so imenovani: Jurančič ing. Iztok — namestnik predsednika Zalokar Jdže — član odbora Jereb Florijan — član odbora Šinkovec Franc — član odbora Kosirnik Frančka — član odbora Maleš Pepca — član odbora Člani štaba enot civilne zaščite so: Zolbavnik Stane — vodja štaba Seljak Bogdan — namestnik Grden Franc — vodja požarno-reševalne enote Bernot Vinko Defile zastavonoš na veliki parali gasilcev v Mariboru Dvignili smo prodajne cene V zadnjih štirih mesecih smo že drugič dvignili prodajne cene frotir izdelkom in kravatam. Dvig prodajnih cen nam je omogočil zakon, odnosno sklep, Zveznega izvršnega sveta, kateri je kljub splošni zamrznitvi cen sklenil, da se cene tekstilnim surovinam in izdelkom lahko dvignejo. Prva podražitev v višini 4,5% ki je nastopila koncem meseca januarja 1971 je bila posledica devalvacije dinarja. Tekstilna industrija je skoraj v celoti vezana na uvoz surovin, katere pa so se podražile z 20 % devalvacijo dinarja. Z ozirom na to, ker bi celotna tekstilna industrija zaradi povečanih stroškov surovin prišla v še hujše finančne težave kot je, je Zvezni izvršni svet sprejel januarja sklep, da se zvezni prometni davek za tekstilne izdelke zniža za 4,5 %, za enak procent pa proizvajalci dvignejo prodajne cene svojim izdelkom. S tem prvim ukrepom so predilnice dvignile ceno preji, mi pa smo povečali prodajne cene frotirju in kravatam za 4,5 %. Koncem aprila pa je Izvršni svet ponovno dovolil tekstilni industriji povečanje prodajnih cen zaradi porasta stroškov energetike in transporta. Skupno povečanje (vključno z januarsko podražitvijo) prodajnih cen ni smelo biti večje od 9,5 %. S tem ukrepom smo tudi mi ponovno dvignili prodajne cene frotir izdelkom in kravatapi. Ob prvi podražitvi izdelkov tržišče ni reagiralo na povečane prodajne cene, ker se cene v maloprodaji vsled spremembe prometnega davka niso spremenile, poleg tega pa je podražitev nastopila istočasno v celotni tekstilni industriji. Tudi konkurenčna podjetja BPK, Cveta Dabič in Delčevo, so dvignila prodajne cene. Ob drugi podražitvi, ki je sovpadala s spomladanskim zagrebškim sejmom, pa so s strani tr-, govcev nastopile pripombe na visoke cene. V kolikor so tudi pri naši najmočnejši konkurenci — Cveti Dabič — dvignili cene pričakujemo, da tudi ob drugi podražitvi ne bodo nastopile na tržišču večje težave. Podjetju bo pri povečanih prodajnih cenah kljub večjim nabavnim stroškom bombažne preje in sintetike o-stalo nekaj pozitivne razlike. — vodja enote reda in varnosti Potočnik Maks — vodja tehmično-reševalne enote Mišič Danica — vodja enote za nudenje prve pomolči Stankovič Brane — vodja enote za zveze in obveščanje Hribar ing. Marko — vodja RBH enote Zupančič Henrik — član Štaba. Zavodje enot civilne zaščite in njihove namestnike so imenovani: Gulden Franc — vodja požarno-reševalne enote "naij'č Peter — inamesitoik Bernot Vinko — vodja enote reda in varnosti Vrhovec Bogo — namestnik Potočnik Maks — vodja tehmičnoHreševalne enote, Šubic Miro — namestnik Mišič Danic,a — vodja enote za nudenje prve pomoči Dolčič Sonja — namestnik Stankovič Brane — vodja enote za zveze in obveščanje Drolc Marjan — namestnik Hribar ing. Marko — vodja RBH enote Kožuh ing. Rozka — namestnik Zupančič Henrik — član štaba. Naloge članov štaba to vodij enot civilne zaščite so, da pripravijo operativne plane enot civilne zaščite, da organizirajo strokovno vzgojo ter vodijo vaje, da neposredno vodijo akcije v primeru elementarnih ali drugih nesreč to da skrbijo za nabavo in vzdrževanje tehnične opreme enot. V podjetju Svilanit Kamnik to Živilska industrija Kamnik delajo naslednje enote civilne zaščite: 1. Enota za Obveščanje, opazovanje, zveze to .alarmirani j e, 2. Enota za zveze, red to varnost, 3. Tehnično reševalna enota, 4. Požarno reševalna enota, 5. Radiološko-foiološko-kemijska enota, 6. Enota za nudenje prve pomoči. Enote civilne zaščite delajo na osnovi nalog, ki jih določa zakon o narodni obrambi, zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ter sklepih odbora za narodno obrambo in civilno zaščito podjetja Svilanit — Živilska Kamnik. Tehnične novice Znižanje carin: Bred kratkim smo dobili obvestilo o znižanju carin pri uvozu tekstilnih strojev, za katere smo morali do sedaj plačevati 22 — 25 % carine, le-ta pa se je sedaj znižala na 10 %. Znižanje carine predstavlja po letošnjem planu investicij prihranek cca 17 milijonov starih dinarjev. Težave z novimi statvami: Kvaliteta zadnjih 2 statev od firme GIANI, katere smo dobili v letošnjem letu, nam je povzročila kar precej težav, saj nikakor ne moremo dobiti od njih normalne proizvodnje. Vzrok za tako stanje je predvsem zaradi raznih izboljšav, katere pa so slabo izvedene to ne dovolj preizkušene. Statve smo reklamirali in zahtevali povrnitev nastale škode, kar bo imelo sigurno negativne posledice pri odločitvah za firmo GIANI. Ob priliki obiska svetovne razstave tekstilnih strojev se bomo že zanimali za ostale firme, ki izdelujejo frotir statve in skušali dobiti po 1 statev za probo tako, kot imamo že pripravljeno za frotir žakarde. Nabava novega parnega kotla: Z ozirom na stalno večanje potreb po pari pri nas, kakor tudi v Živilski industriji, smo že naročili nov parni kotel, katerega finansiramo skupno z Živilsko industrijo to sicer 2/3 Svilanit in 1/3 Živilska industrija. Ob priliki obiska pri firmi Wiener Damjpfkesselfabrik smo uspeli doseči, da dobimo parni kotel po ceni iz leta 1970 in še znižano za 2.25 %. Dobavni rok — mesec september 1971. J. M. Kreditiranje stanovanjske izgradnje in skupnega namenskega varčevanja ter posojil v letu 1971 Odl/or za kadrovsko socialne zadeve podijeitja je prejel po uki-nltivi zadruge za stanovanjsko izgradnjo tudi dolžnost odločanja o podelitvi kreditov za stanovanjsko izgradnjo, namenskega varčevanja in dajanja posojil v okviru razpoložljivih sredstev, po tz. pravilniku, ki ga je potrdil delavski svet dne 25. 2. 1971. Planirana sredstva din znašajo za 1. 1971 550.000,00 — 25 % odtegljaj za občino 137.500,00 412.500,00 + ostanek iz 1. 1970 il0.000,00 + ostala sredstva iz namenskega varčevanja 5.000,00 Razpoložljiva sredstva iz namenskega varčevanja 427.500,00 Odibor za kadrovsko socialne zadeve podjetja je prevzel od zadruge še obveznosti napiram starim graditeljem, poleg tega pa je na razglas, v katerem je bilo točno navedeno, kakšno dokumentacijo je treba priložiti k prošnjam, prejel še za novogradnjo 13 prošenj, za adaptacijo 28, za namensko varčevanje 7 in za nakup stanovanja 2 prošnji. Odbor je z ozirom na kriterije pravilnika pregledal vse vloge prosilcev za kredit za novogradnje, adaptacije, namensko varčevanje in posojil, izločil oz. zavrnil vse vloge prosilcev, ki niso predložili potrebne dokumentacije, prosilci, ki niso solastniki gradenj ali pa so že dobili v podjetju 3-kratno posojilo. Zavrnil je tudi vloge novograditelj ev z dokumentacijo, ki gradijo izven območja 7 km s priporočilom delavskemu svetu v ugodno rešitev. Zaradi ugotovitve pogojev, ki jih morajo prosilci izpolnjevati po tz. pravilniku, je bila imenovana 4 članska komisija, katera si je ogledala vsa gradhllišča prosilcev, ki so predložili določeno dokumentacijo. Z zapisnikom je bila pri vsakem posamezniku ugotovljena določena Stopnja gradnje in % vrednosti nabavljenega materiala. V 2 primerih je komisija predlagala, da se prosilca kredita za adaptacijo uvrstita med novograditelje. Na osnovi danih potreb po sredstvih v ta namen je izračun pokazal, da daleko presegajo planirana sredstva, saj bi po kriterijih pravilnika in sklepa delavskega sveta rabili za tiste, ki so predložili k prošnjam vso potrebno dokumentacijo 684.000,00 din t. j. 256.500,00 din več, kot je bilo planirano. Odbor se je odločil, da predlaga delavskemu svetu v odločanje dve varianti in sicer I. po kateri bi nam po pokritju obveznosti napram starim graditeljem in namenskim varčevalcem ostalo za nove prosilce cca 700.000,00 din, po II. varianti pa bi razdelili sredstva po obstoječem pravilniku in sklepu delavskega sveta z ozirom na veliko potrebo po izgradnji stanovanj vsem prosilcem, ki so predložili ustrezno dokumentacijo. Po tej varianti bi potrebovali še cca 200.000,00 din, ker bi razliko do manjkajočih sredstev krili lahko še z dotokom od povečanja osebnega dohodka. Rekapitulacija potrebnih sredstev je bila po drugi varianti naslednja: Obveznosti do starih din graditeljev znašajo 210.500,00 Novogradnje 1971 (11 oseb a 20.000,00 din) 220.000,00 Matelič ing. Anton, Žaltikar Irena, dipl. oec. 40.000,00 Obveznosti do namenskih varčevalcev iz prejšnjih let 69.000,00 Namensko varčevanje 1971 (3 osebe) 65.200,00 -Batndilo Gladek Marjan 20.000,00 Adaptacije (6 prosilcev, 30 % od predračunske vrednosti) 59.300,00 Skupaj 684.000,00 Zap. št. Priimek in ime koristnika kredita Delavski svet je na svoji seji dne 28. 5. 1971 po obrazložitvi potreb za reševanje stanovanjskih problemov in razpravi sprejel predlog odbora za kadrovsko socialne zadeve in povečal sredstva sklada skupne porabe v ta namen. Z ozirom na sklep delavskega sveta, je odbor odobril prosilcem ki so predložili ustrezno dokumentacijo in so izpolnjevali pogoje gradnje za nadaljnje posojilo, prosilcem za namensko varčevanje, ki so imeli sklenjeno pogodbo z banko, strokovnim delavcem podjetja, ki gradijo izven ■območja 7 km, pa jih podjetje nujno potrebuje, kredite po pravilniku podjetja in sicer: Višina odobrenega posojila v letu 1971 — din Stanujoč 1. Rems Mihaela Nožiče 39, Radomlje 2.500,— 2. Teran Janez Kamnik, Ul. treh talcev št. 19/a 16.000,— 3. Mali Marija Kamnik, Podgorje 19 16.000,— 4. Vodlan Cecilija Kamnik, Podgorje 26 16.000,— 5. Učakar Valentina Nožiče 27, Radomlje 16.000,— 6. Podgoršek Marija Jenkova ul. 10, Kamnik 16.000,— 7. Torkar ing. Florijan Nevlje 33, Kamnik 16.000,— 8. Uršič Ivanka Zg. Stranje 6, Stahov. 16.000,— 9. Roginič Marjeta Nožiče 9, Radomlje 16.000,— 10. Slevec Olga Perovo 7/a, Kamnik 16.000,— 11. Marinič Antonija Gostičeva 43, Nožiče 16.000,— 12. škrbine Cirila Novi trg 13, Kamnik 16.000,— 13. Kimovec Marija Gmajnica l/a, Komenda 16.000.— 14. Belcijan Vinko Suhadole 26, Komenda . 16.000,— 210.500.— din Koristnikom pod zap št. od 1. do i 14. je bilo odobreno posojilo za dobo vračanja 15 let in 2 % obrestno mero. 15. Pirc Majda Usnjarska 7, Kamnik 20.000 — 16. Šfortič Angelca Sp. Stranje 33, Stah. 20.000,— 17. Kočar Elizabeta Podgorje 97, Kamnik 20.000,— 18. Žulič Angelca Homec 78, Radomlje 20.000,— 10. MPiteJič inifi. Anton Reber 17, Ljubljana 20.000,— 20. Perčič Marija Kranjska c. 4/c. K. 20.000,— 21. Žabkar Irena dipl. oec. Kidričeva 40, Mengeš 20.000,— 22. Zupanc Marija Šmarca 3, Kamnik 20.000,— 23. Erzar Cilka Podgorje 106, Kamnik 20.000,— 24. Pirš Albin Loke 23, Šmartno 20.000,— 25. Hribovšek Anton Kidričeva 12, Kamnik 20.000,— 26. Grabovac Marija Šmarca 77. Kamnik 20.000,— 27. Jerič Peter Križ 20, Komenda 20.000,— 260.000,— Graditeljem — 1971 pod zap. št. od 15. do 27. je bilo odobreno po- sojHo za dobo vračanaja 15 let in 2 % obrestno mero. ADAPTACIJE Predra- 30 % Obrok čunsfca predrač. ipcisojila št. vrednost vrednosti na leto din din 1971 din 28. Zavašnik Marija 97.557,00 29.267,00 10.000,00 29. Galjot Ida 93.360,00 28.008,00 9.300,00 30. Balantič Betka 68.671,75 20.602,00 7.000,00 (V letu 1970 je dobila že 5.000,00 din posojila) 31. Rak Janez 121.950,00 36.585,00 12.500,00 (Prosil za 20.000,00 din) 32. Kepic Helena 81.840,00 24.552,00 8.000,00 33. Komatar Majda 125.052,50 37.516,00 12.500,00 34. Golob Janko (Imenovan je v podjetju šele 8 mesecev in za- to po pravilniku še ne izpolnjuje pogojev za dodelitev po- sodila). Skupaj: 588.431,25 176.350,00 59.300,00 Koristnikom posojila za adaptacije pod zap. ša. 28. do 33. je doba vračanja 10 let z 2 % obrestno mero. 35. Kožuh ing. Rozka Kranjska 4/b, Kamnik 23.000,— 36. Hubad Ivanka Vegova 4, Kamnik 23.000,— 37. Časi Boža Ihan 53, Domžale 23.000,— 38. Wiegele Bogo Molkova 19, Kamnik 19.200,— 39. Rijavec Zdenka Zabarjeva 2, Ljubi j. 23.000,— 40. Gomiršek Marija Nevlje 34, Kamnik 23.000,— 41. Gladek Marjan Streliška 8, Kamnik 20.000.— 42. Kramar Stanko Streliška 7, Kamnik 15.000.— Za nakup stanovanja se določi tov. Gladek Marjanu doba vračanja 3 leta z 2 % obrestno mero, tov. Kramar Stanku pa 5 letno dobo vračanja z 2 % obrestno mero. Odbor za kadrovsko socialne zadeve podjetja je ob zaključku sprejel še sklep, da je višina kredita odobrena, določena sredstva za izplačilo v letošnjem letu se izplačajo, v naslednjih 2 letih pa v kolikor bodo v ta namen na razpolago določena sredstva. 134,200.— Namenskim varčevalcem pod zap. št. 25. do 40. se določi doba vračanja na osnovi pravilnika o posojilih za stanovanjsko izgradnjo banke, t. J. 15 let z 2% Obrestno mero. Smrt kosi po cestah V zadnjih sedmih letih se je Skupno število motornih vozil potrojilo. V letu 1963 je prišel na 170 prebivalcev v SFRJ en avtomobil. V začetku tega leta pride en avtomobil na 30 ljudi. Naj večji porast motornih vozil je v grupi osebnih avtomobilov. V letu 1963 je bilo v Jugoslaviji 28il ,644 vseh motornih vozil, od tega 112.534 osebnih avtomobilov. V latu 1970 je bilo 920.644 vseh motornih Vozil in od tega 653.974 osebnih avtombilov. Istega leta so avtobusi in kamioni prevozili 583 imilijanotv, km, v letu 1970 pa 1,5 milijarde km, avtobusi pa 618 milijonov potnikov. Porast cestne mreže v vsakem primeru ni prilagodljiv številu vozil v državi, ker zaradi vse večjega števila vozil v prometu postajajo vse tesnejše. Tako postaja situacija na cestah vse težja, medtem ko promet mnogo trpi tako v materialnem pogledu kot pri varnosti prometa. Iz leta v leto smrt vse bolj kosi po cestah in avtomobilizem zahteva visok krvni davek. V letu 1966 je bilo v Jugoslaviji 42.920 prometnih nesreč, v katerih je bilo mrtvih 2.142 oseb, od tega voznikov 852, potnikov 551, pešcev 745 in ostalih udeležencev prometa 22. V letu 1970 so ceste zahtevale 3.100 mrtvih in 40.000 težje in Lažje poškodovanih. To številk) mrtvih pomeni izumrtje manjšega mesteca kot n. pr. Budva, Metlika ali Dravograd. Če seštejemo število mrtvih v zadnjih 10 letih, potem je ta številka 8-krat večja in pomeni izumrtje večjega mesta s 24.000 prebivalci kot je mešto Dubrovnik. Te žrtve kličejo po večji prometni disciplini in modernizaciji cestnega prometa. DOPUST V NOVIGRADU. Že drugo leto »mo upokojenci lahko koristili 8 dni bivanja v naših hišicah v Novigradu, kar bi si brez prispevka podjetja zelo težko privoščile. Lepo pozdravljamo vse člane kolektiva in iskrena hvala za pomoč. Jerman Julijana Dohl Julijana Tonin Marija RAZGOVOR S PROIZVAJALCI Danes vam predstavljam delavko Petelinkar Vido, staro 19 let, doma iz Suhadol, ki že 3 leta dela v delovni enoti šivalnice. Tov. Vida, zakaj ste se odločili za vstop v podjetje Svilanit? Končala sem osnovno šolo in sem se želela zaposliti na pošti. Ta sen se mi ni uresničil, zaito sem se odločila za delo iv proizvodnji. Razlog za zaposlitev v tovarni Svilanit je bil ta, da je v podjetju lepo delo in ugodni delovni pogoji. Kako se počutite v enoti in kakšni so vaši medsebojni odnosi? V enoti se dobro počutim, kajti med starejšimi in mlajšimi delavkami ni nobenih nesporazumov. Ko sem se zaposlila, sem zasedla delovno mesto adjiustiirke nato sem pa delala na vseh delovnih mestih tako, da sedaj delam na robljen ju brisač po širini. ne sme izplačati osebnih dohodkov, ki so ustvarjeni, o tem nisem razmišljala niti ne bi znala odgovoriti. Tov. Vida ali ste morda spremljali kongres samouprav-ijalcev v Sarajevu? O čem je bilo govora na tem kongresu ne vem, ker doma nimamo televizije, berem pa tudi bolj malo. Ravno tako ne vem kaj pomeni upraMljamje v podjetju. Res je, da sem dobila statut podjetja In sem ga malo prebrala, toda vsebina statuta mi v celoti ni razumljiva. Tov. Vida o čem pa največ razpravljate, kadar ste z vašimi sodelavkami skupaj na poti v podjetje ali pri polurnem počitku? Naš razgovor poteka v glavnem o zabavi, o dobrih filmih in o drugih vsakdanjih stvareh. Tov. Vida ali kdaj razmišljate o poslovni politiki podjetja in o delu organov upravljanja? O tem med seboj mladi, v kolikor jaz iraizgovanjam z njimi, malo govorimo. Morda je temu krivo to, da ste premalo informirani o poslovni politiki podjetja in o delu organov upravljanja? Tega ravno ne bi trdila, saj prebiram tovarniški časopis in tudi razne dopise in zapisnike na oglasnih deskah, toda vsa ta vsebina je zame pretežka. Ali kdaj razpravljate o odnosih uprava — delavci? Tu in tam se pogovarjamo in slišijo pripombe, da na upravi ne delajo, medtem ko v enoti moramo bolj delati ipd. Mene osebno ti odnosi ne motijo, ker vem, da drug drugega rabimo za napredek podjetja. Zaradi premajhne razgledanosti vsi trobimo v en rog, ne da bi se vprašali ali so take informacije resnične, od kod izhajajo in kaj pomenijo. Ravno tako me ne motijo razmerja med osebnimi dohodki strokovnih in proizvodnih delavcev, ne trdim pa, da so prejemki proizvodnih delavcev -ustrezni. Tisti delavci, ki več ustvarijo, morajo tudi več dobiti, če tako nagrajevanje izhaja iz resničnih rezultatov dela. Tov. Vida za zaključek še eno vprašanje. Kaj je vaš konjiček v prostem času? Jaz sem kmečka hči, pred kratkim mi je umrl oče, ostali sva dve sestri z mamo. Sestra je končala kmetijsko šolo in bo prevzela domačijo, jaz pa sem se zaposlila. Ko pridem z dela, pomagam majteri pri gaspodlpjistvu, kot tudi na polju, zato mi ostane malo časa, da bi se poglobila v problematiko podjetja in -samoupravljanja. Tov. Vida hvala za vaše sodelovanje in iskrene odgovore. Konda Alojz Formirane so enote CZ Svilanit -živilska industrija Ali Vas je to motilo, ker ste bili večkrat premeščeni iz enega na drugo delovno mesto? Priznam, da sem bila zaradi tega večkrat slabe volje, ker najbolj želim delati na stroju za robljen j e. Nikoli se nisem upirala delovnim nalogam mojstrov in sem razumela, da mora tudi drugo delo nekdo opraviti, če je bila delavka odsotna ali trenutno nezasedeno delovno mesto. Tov. Vida, zadnji čas je bilo veliko govora o vprašanju nagrajevanja in doseganju norme. Kakšno je Vaše mnenje o tem? Kakor jaz vem, iso norme precej napete. Nerazumljivo mi je, da nekatere delavke dosegajo oz. presegajo normo do 70 %. Tega ne bi mogla komentirati, menim pa, da delo zahteva c dl ega človeka in natančnost. Če se norme dosegajo na ta način, naj dajo sodbo o tem drugi. Glede nagrajevanja pa menim, da so osebni dohodki nekoliko nizki z ozirom na vsesplošno podražitev življenjskih stroškov. Višina osebnih dohodkov pa je predvsem odvisna od rezultata vloženega dela in poslovanj podjetja. V sedanjem obdobju se precej govori o družbenih in samoupravnih dogovorih. Ali vi spremljate v tisku vsebino teh dogovorov in kaj pomenijo? Če hočem po pravici povedati, jaz tega ne razumem. Kaj pomenijo samoupravni -dogovori mi ni znano. Slišala sem, da bi v podjetju lahko -izplačali višje o-sebne dohodke, (da pa se ti ne smejo izplačati. Iz kakšnih razlogov je temu tako in zakaj se Odbor za narodno obrambo in civilno zaščito podjetja je na svoji seji dne 23. marca 1971 potrdil predlog enot civilne zaščite in razporeditev članov v enote. Na podlagi tega razporeda so člani enot civilne zaščite podjetja o-proščeni drugih dolžnosti s področja splošnega ljudskega odbora in civilne zaščite izven podjetja. Zakon o narodni obrambi jih obvezuje, -da se strokovno izpopolnjujejo, podjetje pa mora skrbeti za ustrezno tehnično opremo enot. Člane enot civilne zaščite tem potom obveščamo, da morajo javiti eventualne personalne spremembe, da se namesto osebe, ki je iz podjetja odšla nadomesti izpraznjeno mesto z novim članom. Ta -razpored je bil poslan tudi oddelku za narodno obrambo SOb Kamnik, ki ga je potrdil. Priporočamo članom, da ta izvod Kamniškega tekstilca hranijo. V požarno-varnostno enoto so imenovani naslednji: 1. Grden Franc — vodja enote 2. Tajč Peter — namestnik 3. Grabnar Darko — strojnik 4. Vrbovšek Jože — c-evar I. 5. Balantič Vida — cevar II 6. Hribar Anton — napadalec I. 7. Drolc Štefka — napadalec II. 3. Šuštar Pavel — vodar I. 9. Breznik Olga — vodar II. 10. Ulčar Ivana — pom. napad. I. 11. Poljanšek M-ajida — prva po- 12. Broj-an Marjeta — sel V enoto reda in varnosti so imenovani naslednji: 1. Bemot Vinko — vodja enote 2. Vrhovec Bogo — namestnik 3. Končnik Ivo — član 4. Marinič Štefan — vratar 5. Ro-zmanič Vinko — čuvaj 6. Lipovšek Franc — vratar 7. Sršen Franc — vratar 8. Jomtez Janez — vratar V enoto obveščanja, opazovanja, alarmiranja in zvez so imenovani: 1. Stankovič Brane — vodja enote 2. Drolc Marjan — namestnik 3. Poljanšek Ljuba — telefonist 4. Sušnik Jožica — kurir 5. Rihar Angela — kurir 6. Janežič Franc — telefonist 7. Klemenc Anton — kurir V sanitetno enoto so imenovani naslednji: 1. Mišič Danica — vodja enote 2. Dolčič Sonj-a — namestnik 3. Komat ar Majda — bolničar 4. Rozmanič Vida — bolničar 5. Prezelj Vanda — bolničar 6. Obrulk Ivanka — bolničar 7. Tomšič Milena — nosilec ranjencev 8. Vrhovec Jožica — nosilec ranjencev S tekstilnim kombinatom »Maketi onka« Štip je bila za tovarno frotir-tkanin »Frotirka« Ddlčevo sklenjena pogodba o poslovino-tehničnem sodelovanju leta 1964. Po tej pogodbi naj bi »Svilanit« pomagal »Frotirki« Dalčevo, pri uvajanju proizvodnje fnotinnih tkanin, tako s tehnično pomočjo, kakor tudi z izučevanjem kadra. Zato so se bodoči delavci in mojstri preselili iz Delčeva v Kamnik, kjer so opravljali večmesečno prakso. Istočasno pa so naši inženirji in tehniki delali na potrebnih pripravah za začetek proizvodnje v Deleevu. Kazalo je, da bo s časom prišlo do popolne integracije med obema podjetjema in v tej smeri so se pripravljali tudi potrebni elaborati. Druga značilnost za leto 1964 je pričetek modernizacije tkalnice frotirja. V tem letu je bilo nabavljeno novo snovalo italijanskega izvora, dalje pet novih fr-ottr-statev italijanske firme Giani in stroj za striženje velur-frotirja firme Mario Gros-ta. Značilno je tudi, da je bila opuščena v tkalnici svile vsa o- 9. Majdič Silva — bolničar 10. Roseč Slavka — bolničar 11. Klančar Anton — nosilec ranjencev 12. Poljanšek Rudolf — nosilec ranjencev 13. Zajc Jakob — nosilec ranjencev V RBH enoto so imenovani naslednji: 1. Hribar ing. Marko — vodja enote 2. Kožuh -ing. Roaka — namestnik vodje 3. Poljanšek Slavko — izvidnik 4. Slapar Jože — izvidnik 5. Vidmar Franc — izvidnik 6. Kuhar Franc — ražkuževalec 7. Piod-bevšek Stane — -razkuže-vale-c 8. K er k Ivan — izvidnik 9. Seljak Magda — razkužev-alec 10. Galjot Olga — razkuževalec 11. Uhan Sonja — razkuževalec stala proizvodnja razen proizvodnje kravaitnega blaga, s čimer je bila zaključena faza specializacije proizvodnje. »Svilanit« je od tedaj podjetje za specializirano proizvodnjo: a) frotir tkanine, oziroma finalne izdelke iz frotirja, b) tkanine za kravate, -oziroma kravate in sorodne artikle moške mode. Konfekcija podjetja za eno o-grajo še ni bila do konca izpeljana, ker je obrat svile ostal še vedno v stari stavbi v Mekinjah. Zato so se stare garaže in stara skladišča na Perovem pričela preurejati, da bi tudi obrat svile v doglednem času bil preseljen na Perovo. V naslednjem lertu so bili napravljeni poizkusi, da bi poslovno sodelovali z Zagrebško industrijo svile, s podjetjem za kon-fekcianiramje kravat »Blegant« Umag ter veliko zahodnonemško tovarno frotirja »Vossen«, vendar ti napori niso rodili uspeha. Bruttto produkt je koncem leta 1965 znašal že preko 2 milijardi starih dinarjev In izvoz preko 200.000 dolarjev. VB Poslovno sodelovanje z ,Makedonko* v Stipn Ustanovitev računskega centra Pred kratkim je delavski svet podjetja sprejel sklep o nakupu elektronskega računalnika in u-stanovitvi lastnega računskega centra. To je za podjetij e pomembna odločitev in velik korak naprej od sedanjega načina zajemanja in obdelave raznih podatkov. To pa postavlja pred vse delavce, ki sodelujejo pri prenosu podatkov, veliko novih nalog. S tem ne mislim, da ibo nalog več kot sedaj, dela bo količinsko verjetno malo manj, toda naloge bodo morale biti opravljane natančno in točno ob predpisanem času. Torej računalnik pomeni napredek v kvaliteti, povzroči pa običajno tudi manjše ali večje spremembe v navadah in miselnosti delavcev. Vedno več naprednih podjetij se tudi pri nas odloča za uvedbo računalnikov (trenutno jih je v Jugoslaviji okrog 200) in to zato, ker le pravočasno reagiranje na stalne spremembe na trgu omogoča, da bo podjetje svoje izdelke prodalo pod najugodnejšimi pogoji in pokrilo stroške ter ustvarilo ostanek dohodka. Dobro organizirana proizvodnja zagotavlja nižje stroške, pravočasen nakup surovin po najnižjih cenah, tekočo prodajo gotovih izdelkov po najnižjdh cenah s čim-krajšim plačilnim rokom, pa so pogoji za dober poslovni uspeh vsakega kolektiva. Vsak trenutek je torej treba vedeti, kaj izdelovati, da bo prodaja »šla«, vedeti je treba, koliko surovin bo potrebno za tekočo proizvodnjo in te zagotoviti pravočasno, da ni zastojev in ne prekmalu, da nam velik del sredstev ne leži nerabnih v skladiščih. To je del nalog, ki jih sodobno organizirana proizvodnja opravlja le s pomočjo računalnikov, ker te naloge presegajo normalne človeške zmogljivosti. Ko se podjetje odloča za nakup računalnika, je navadno vedno pred dilemo, kakšen naj bo. Vedno je več možnosti, ponudba na trgu je zelo velika in razlike med stroji niso velike. Manjše podjetje kot je Svilanit pa je navadno v dilemi, ali naj kupi svoj računalnik, ki bo po kapaciteti in ceni najbolj odgovarjal podjetju, ne bo pa dovolj velik za občasne večje kompleksne obdelave, bo pa postavljen v tovarni in stalno na voljo vsem službam. Druga možnost pa je, da se podjetje pridruži večjemu skupnemu računskemu centru, ki je dovolj velik tudi za najzahtevnejše statistične obdelave, vendar pa podjetju ni na voljo ob vsakem času, ampak le po določenem umiku. To sta le dva vzroka za in prati eni ali drugi možnosti. Takšnih vzrokov je še več: prenos podatkov v center, hitrost obdelave podatkov, struktura kadrov v podjetju, rok dobave. Namenoma nisem navedel cene kot vsak za odločitev, ker so računalniki vsi dragi in skoraj nikoli nižji od cene manjšega lastnega računalnika. Po več kot letu priprav in a-nadiz smo se mi končno odločili za svoj računalnik, ki bo velik za potrebe, ki jih je trenutno mogoče predvidevati, dopušča pa možnosti, da rezultate, ki jih bomo z njim dobili, še podrobneje in obširneje obdelamo v večjem centru. Prav tako pa bi se naš računski center lahko postopoma izpolnjeval in večal ter postopoma opravljal vedno težje naloge. Odločili smo se za računalnik P 359, znane nizozemske firme PHILIPS. To je najnovejši izdelek te tovarne in spada v tretjo Standardna zasedba ljudi, ki jo ta stroj zahteva, je: dva operatorja, programer in organizator. Vendar pa si vsako podjetje samo organizira center in njegovo zasedbo. Vsi, ki delajo na ra- ganeracijo računalnikov. P 359 je tipičen predstavnik malih komercialnih računalnikov in je sposoben opraviti vse naloge za takšno podjetje, kot je Svilanit. Nekaj tehničnih lastnosti tega stroja: kapaciteta notranjega spomina je 1.000 besed po 16 znakov, t. j. 16.000 znakov ali 16 K. To parnem, da lahko z enim programom obdelujemo obračun, ki vsebuje 16.000 številk. Stroj sprejema in knjiži podatke na magnetne kontokartice. To so kartice, ki imajo ob robu nalepljen magnetni trak im na tem traku so (kot na magnetofonskem traku glasba) vtisnjeni vsi podatki, ki pa so obenem tudi knjiženi na kartici. Nia eno takšno kartico se lahko vpiše 672 številk ali 336 črk. Takšna kartica služi kot zunanji spomin in zelo poveča kapaciteto stroja: 100 kartic pomeni 67.200 znakov. Poleg tega pa je s tem računalnikom mogoče obdelovati vse druge nosilce podatkov: luknjane kartice, luknjan trak in magnetni trak. Mogoče pa ga je tudi neposredno priključiti na večji računski center in takrat služi (terminal. Programira se s pomočjo luknjanih kartic in program se lahko zamenja zelo hitro — nekaj sekundah. Programski jezik je enostavni strojni jezik ASSEMBLER, s pomočjo katerega programer spremeni navadila, kaj naj torej naredi s podatki, ki mu jih posredujemo v obliko, ki jo stroj razume. Računalnik je v svoji osnovni obliki velik približno 150 x 150 cm in visok 100 cm. Seveda pa je k temu treba prišteti še celotno kartoteko, ki je pri obdelavi z magnetno kontokartico njegov sestavni del. Rezultate Obdelav piše vgrajen električni pisalni stroj s hitrostjo 22 udarcev na sekundo. Z isto hitrostjo skoraj tudi knjiži na kartice. čunalniku, se izšolajo pri zastopniku tovarne, ki je stroj naredila. In kaj bodo ti lahko skupno s strojem naredili in kaj opraviču- je investicijo v lastni računski center? Kot primer navajam rezultate, ki so jih s podobnim centrom dosegli v »Novoteksu« v Novem mestu v dveh latih: 1. kartice normativov in tehnološke kartice 2. planiranje proizvodnje 3. tarminiranje proizvodnje 4. evidenca proizvodnje po fazah 5. spisek naročenih in izdelanih desenov po fazah 6. kartice naročil 7. spisek naročenih desenov za posameznega kupca in skupno 8. blagovna kartoteka 9. obračun mesečnega in komu-lativnega prometa iz zalog po variabilnih stroških 10. Pirejem in zaloge gotovih izdelkov po kvalitetah 11. nalogi za odpremo 12. fakturiranje in vodenje fakturne statistike 13. spiski prodaje po področjih — količinsko in vrednostno 14. spisek komulativnega prometa po tržnih cenah 15. knjiženje saildakonito in knjiženje odprtih postavk 16. spiski kupcev 17. vodenje personalne kartoteke To je nekaj problemov, ki so jih v Novem mestu uspešno rešili s pomočjo računalnika. Philipsove računalnike bodo v kratkem dobili še v Svili Maribor in IBI Kranj in tako so realne možnosti za koristno sodelovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki nastajajo, ko pride elektronski računalnik v hišo. EDO GOLOB Obrat Šmarce se seli v Perovo Stari obrat v Šmarci je bil leta 1963 prodan Tovarni kovanega orodja v Kamniku. Tega leta so bili stroji iz Smarce preseljeni v novozgrajeno tkalnico na Pero-vam, kjer je bilo že montiranih 16 novih frotir-istatev, znamke Thiele. Istočasno s preselitvijo obrata iz Smarce je šivalnica dobila nove prostore, v katerih se je delo lahko sodobno organiziralo. V novi stavbi se je namestilo tudi skladišče gotovih izdelkov, dalje prodajna služba ter razvojni oddelek. Dosedanja tkalnica na Pero-vem, ki je izdelovala razno bombažno blago, je začela svojo proizvodnjo postopoma zmanjševati, ter je od te proizvodnje ob koncu leta ostala samo še izdelava »Vafel-brisač«. Nova tkalnica frotirja je po preselitvi imela 68 statev, od tega 20 listov za vafel, 31 frotir-statev z žarkardi in 17 frotir-statev z listovkami. Barvarna in tiskarna sta bili združeni v oplemenitilnioo in barvarna je dobila še eno sušilno komoro. Specializacija v proizvodnji je imela za posledico, da na žigrih in na razpenjalnem stroju ni bilo več dela. Zaradi pomanjkanja dela je bil odpro-dam škrobilni stroj. Konfekcija je pridobila 16 br-zošivalnih strojev za robljen j e brisač, izdelovanje slinčkov, kopalnih plaščev in kravat pa je bilo organizirano kot delo na domu. " Bistveno z.o leto 1963 je tudi, da je bila dokončno izdelana no- tranja organizacija podjetja, ključna delovna mesta pa zasedena s strokovnim kadrom. Poprečno število delavcev je naraslo na 412. Tehnična novica Perspektivni program podjetja: Da bi se razvoj našega podjetja odvijal čim bolj sistematično programirano, je v podjetju določena grupa strokovnjakov, katera pripravlja perspektivni razvoj naše tovarne. Ta program je še posebno važen za to, ker se pripravljamo na gradnjo skladišča surovin, konfekcije frotirja, barvarne za metražo, garaž in (mehaničnih delavnic. Z ozirom na to, da je naš življenjski prostor omejen, je nujno dobro pretehtati, kje bomo določili lokacije za posamezne objekte, da nam v perspektivi ne bi delalo prevelikih težav. Groba predvidevanja nam kažejo, da je na današnjem prostoru možno doseči s 132 modernimi statvami okrog 7500.000 m2 frotir brisač im še o-fcoli 500.000 m2 metražnega frotirja. Za to bi potrebovali okoli 2200 ton preje, V naši perspektivni proizvodnji se predvideva tudi nakup širinskih pletilnih strojev — Rasel. Ta proizvodnja je danes v svetu zelo iskana. ZAHVALA GASILSKEGA DRUŠTVA KAMNIK Gasilsko diraštrvo Kamnik se zahvaljuje organom upravljanja za razumevamje in odahriitev 3000 din za najbavo gasilskega aivto-mabiila. A vito park tega društva je v resnici klical po sodobnejšem, kaj iti stari avtomobili so v celoti odpovedali, gasilsko orodje pa mora vedno biti brezhibno. ZAHVALA ZVEZE SLEPIH LJUBLJANA Delavski svet je na prošnjo -zveze slepih Ljubljana odobril enkratno pomoč v višini 600 din. Republiški odbor zveze slepih se -za denarno pomoč iskreno zahvaljuje. ZAHVALA Ob tragični smrti mojega oče- ; ta se zahvaljujem sindikalni podružnici Svilanit za denarno pomoč DE 10 pa za venec in izrečeno sožalje. Tonin Angelca j UhstM |e ; goletiM de lav- j ka podjetja Baleta Marija I Tiho in skromno in brez slovesa je odšla za vedno Baloh Marija, delavka v delovni enoti svila. Pred 2 meseci je nenadoma zbolela in zahrbtna bolezen jo je pobrala, ne da bi se še vrnila v svojo enoto. Baloh Marija je bila roj. 20. 6. 1916 v Tučni pri Kamniku, kjer je preživela mlada leta. Izhaja iz delavske družine, zato je okusila marsikaj težkega v borbi za vsakdanje življenje. V podjetju se je zaposlila 1. 7. 1955, k zadnjemu počitku pa so jo položili na pokopališču v Nevljah dne 2. 7. 1971. Marija je bila priljubljena med delavci v enoti, kar izpričuje tudi to, da so prišli vsi na njen zadnji sloves. V imenu sindikata podjetja ji je govoril predsednik Šuštar Slavko. Zapustila je moža in 2 sinova in člani delavne enote svila jo bodo težko pogrešali, ker je bila dobra delavka. Članom podjetja bo Baloh Marija ostala v lepem spominu. Svilanit-od začetka do danes ZAČETEK SPECIALIZACIJE Leto 1962 pomeni za »SVILANIT« dejansko prelomnico. V tem letu je namreč DS sprejel sklep o specializaciji podjetja. Prvi ukrep je bil, da so bile prodane leto poprej nabavljene ATR statve, mesto teh pa naročene, novejše statve za frotir. Pri tem se je bilo treba odločiti za uvoz takih statev iz Vzh. Nemčije, ker ni bilo možnosti, da bi se nabavile statve na Zapadu, ki bi bile tehnično bolj dovršene. Tega leta se je pričela graditi tudi nova hala, v katero naj bi se preselil obrat iz Šmarce, kar bi pomenilo koncentracijo obratov na enem mestu. Tudi v ostalem je bilo to leto zelo dinamično: ustanovljena je bila trgovina za prodajo lastnih izdelkov na drobno. Dosedanji bife je bil preurejen in v prostorih, kjer naj bi bilo skladišče premoga, je bila urejena menza, kjer so pričeli nuditi članom kolektiva tople obroke. Pred letom ustanovljena gasilska služba je bila preimenovana v prostovoljno gasilsko četo. V tem letu je bila zgrajena tudi vratarnica, v kateri je našla svoj prostor še trgovina. Prav tam je bila urejena tudi gasilska shramba. Za obveščanje v podjetju je bilo usta- novljeno tovarniško glasilo »Kamniški tekstilec«. V okviru sindikalne podružnice je bila organizirana »Samopomoč«. Dne 20. oktobra 1962 je bila dosežena prva milijarda S-dinarjev hrutto prometa in zato je bil ta dan proglašen za praznik podjetja, ki je postal tradicionalen. Na ta dan se dajejo priznanja delavcem, ki so dočakali v podjetju svojo deset oziroma svojo dvajsetletnico nepretrgane zaposlitve v podjetju. Kotlarna je pridobila še en parni kotel in je bila s tem namenjena dobavljati paro tudi sosednji Živilski industriji. Prav tako je pričel napajati novo postavljeni transformator Živilsko Industrijo. Notranje tržišče je doživelo novo rajonizacijo, pri izvozu pa se je pristopilo k sistematični obdelavi skandinavskega tržišča. Tako se je začel leta 1962 razširjati današnji Svilanit na Perovem Na podlagi 209. čl. in 270. čl. statuta podjetja in na predlog odbora za socialno kadrovsko zadevo je delavski svet na svoji seji dne 9. 4. 1971 sprejel PRAVILNIK za zavarovanje delavcev za primer delovne nezgode v podjetju 1. člen Ta pravilnik ureja upravičenost do zavarovanja v primeru delovne nezgode, ki jo je delavec utrpel na delu in v zvezi z delom. Po tem pravilniku je delavec opravičen do odškodnine za primer delovne nezgode, če se je telesno poškodoval in če je član delovne skupnosti za nedoločen čas ali za določen čas najmanj 1 leto. 2. člen Če se delavec ponesreči na delu in v zvezi z delom v podjetju ne-namenoma, ima pravico do odškodnine, ki mu jo izplača podjetje, če je postal zaradi tega trajen invalid ali invalid nad 20 o/0. Za primer smrtne nezgode na delu v podjetju in v zvezi z delom se izplača odškodnina njegovi družini ali staršem. Da je delavec na delu se šteje tudi kadar je na službenem potovanju, za katero je prejel potni nalog. V primeru poškodbe, na poti na delo oz. z dela se delavcu po tem pravilniku odškodnina ne izplača. Do odškodnine za primer smrti ali invalidnosti je delavec opravičen takrat, ko se je poškodoval na delovnem mestu, na katero je razporejen in da je opravljal tisto delovno nalogo, ki mu jo je odredil vodja dela. 3. člen Na podlagi potrdila zdravniške komisije o višini invalidnosti izplača podjetje oškodovanemu de-delavcu 67.500,— din, za primer smrti pa njegovim svojcem ob predložitvi mrliškega lista znesek v višini 33.750,— din. Odškodnina za invalidnost se izplačuje po tabeli invalidnosti in po kriterijih splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje Zavarovalnice Sava. 4. člen Blagajna podjetja izplača delavcu odškodnino za invalidnino ali posmrtnino v roku dveh mesecev po prejemu verodostojnega dokumenta o nadomestilu izdanega s strani zdravniške komisije. Invalidnina oz. posmrtnina se izplača v enkratnem znesku. O o-pravičenosti do izplačila razpravlja odbor za kadrovsko-socialne zadeve, delavski svet podjetja pa o invalidnini oz. posmrtnini dokončno odloči. 5. člen Delavec podjetja nima pravice do odškodnine za invalidnost po tem pravilniku, če je postal invalid zaradi eventuelnih posledic poklicne bolezni. Po tem pravilniku podjetje izplačuje odškodnino samo za vidno telesne poškodbe. 6. člen Z dnem, ko stopi v veljavo ta pravilnik prenehajo veljati vsi sklepi, ki so bili sprejeti v zvezi z izplačilom odškodnin za nezgodno zavarovanje in nesreče pri delu. 7. člen Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme delavski svet. uporablja pa se po 8 dneh, ko se ga objavi na oglasnih deskah podjetja. Štev. 01-35/3 Kamnik, dne 29. 3. 1971 Predsednik DS: Slavko ing. Ribaš Strašna resnica o lalioti Če ljubite udobno lagodnost, nikar ne berite tega članka. Preden ga boiate prebrali, bo umrlo 500 ljudi. Umrli bodo od lakote. Ugasnili bodo izsušeni, klavrni — ugasnili bodo, ker ne bodo imeli prgišča hrane, ki ste ga vi morebiti prav danes vrgli v smeti. Umirajo ves čas, neprekinjeno, tiho, brez velikih naslovov v časnikih. O veliki, ledeni lakoti, ki nezadržno stiska plamenčke življenja 2/3 ljudi na našem planetu, nihče ne piše. To ni senzacija, ki bi v mastnih črkah preko petih kolon naslovne strani skrbela za večjo naklado. Grozljiva resnica o lakoti pa ostaja. Dve tretjini ljudi stradata. Niti tegia ne vemo natanko, koliko jih umre vsako leto. Neuradni indijski viri pravijo, da pobere lakota samo v Indiji pet milijonov otroških življenj letno. Ameriški uradni viri govorijo o polčetrtem milijonu ljudi na vsem svetu. Strokovnjaki poročajo iz Tanzanije, da ponekod umre do 50 % otrok do 5 let starosti od lakote. Lakota razsaja v revnih mestnih četrtih Latinske Amerike, kjer gladu j e preko 80 milijonov ljudi. Boljši od boljših Kadrovske vesti V nedeiljo 6, junija so se na talovaidneim ,prostoru za šolo Frana Albrehta zbrali gasilci kamniške občine. Med seboj so se pomerila industrijska in terenska društva v gasilskih spretnostih. Na tekmovanju so sodelovali tudi naši gasilci. Tekmovanje je obsegalo trodelni napad in štafetni tek z ovirami. Ocenjevalna komisi ja je ugoto- vila, da je zasedla prvo mesto gasilska desetina mesta Kamnik, druga desetina Titan in tretja gasilska desetina Kamnik II. Moška desetina Svilanit je od nastopajočih zasedla 10. mesto. Zenska desetina je bila brez konkurence, toda pri izvajanju vaj so bile zelo uspešne in spretne. Za udeležbo in trud so dobile pismeno priznanje in pokal. Gasilke »Svilanit« prejemajo zainja navodila pred nastopom Naše vrle mlade gasilke, ki so vzbujale v novih uniformah pozornost v Mariboru KADROVSKA Sprejeti na delo: Bjegojevič Stana v DE 10 Čepin Antonija v DE 10 Poljanšek Danijel v DE 13 Burgar Marl|ja v DE 13 Mali Jožefa v . DE 13 Repanšek Marija v DE 13 Kramp elj Franc v DE 13 Lenarčič Marija v DE 14 Pavlič Antonija v DE 14 Zabavnik Štefanija v DE 14 Zveržina Štefka v DE 14 Lebar Anica v DE 31 Odšli iz podjetja: Ažman Ljudmila iz DE 10 —spo-zuirmno, Mali Jožica iz DE 10 — spora-, zunrmo, Lettnar Majda iz DE 11 — sporazumno, Markovič Mira iz DE 13 — samovoljno, Kolar Danica iz DE 13 — samovoljno, Jesenovec Gabrijel iz DE 13 — samovoljno Hladnik Emilija iz DE 13 — sporazumno, Martinjak Valentin iz DE 13 — spoinarzuimmo, Pogačar Vlasta iz DE 13 — samovoljno, Jagodi Jože iz DE 14 — sporazumno Rojstva: Novak Mira — sina Schaffer Jožica — hčerko Bolhar Andreja — hčerko Vinkovič Kristina — sina Robar Majda — sina škiij,anc Slavka — sina Knavs Alojz st. iz DE 20 — o-taraitna nezgoda, Novak Matos iz proizvodno tehnične DE — obratna nezgoda, Grkman Valburga iz DE 14 — oibrarbna nezgoda, Podgoršek Slavica iz DE 13 — obrattna nezgoda^ Kolenc Stanislav iz DE 13 — o-bratna nezgoda, Gamiršek Marija iz gospodarsko finančne DE — obratna nezgoda, Oražem Danica iz DE 10 — o-bratna nezgoda, Vodian Cecilija iz DE 13 — na po/ti v službo Ol 1 kilti Iti Mio UIIUMM. nutu, VtkV. 30 KHV031 VOH. EKSPERIMENT Ne boste mi verjeli tovariš direktor, toda s štetjem denarja sem tako v zaostanku, da sem si sklenil vzeti delo na dom. KAVA ALI ČAJ Gost je poklical natakarja: »Poglejte tole in mi povejte, kaj je: kava ali čaj?« Natakar je hladnokrvno odgovoril: »Ali ne čutite po okusu?« »Ne,« odgovori gost. Natakar: »Če nimate o-tousa, potem je vseeno, kaj pijete, mislite pa si, da je kava.« LJUBOSUMNOST Govoril mi je vse dni in noči: »Ti moja mucka, srček moj mali! Zdaj pa o tem nič več, govori le o neki Toyoti iz Japonske in pravi, da je gala«. Poroke: Pirš Marinka por. KEŠ Schnabl Marija por. JERETINA Matjan Frančiška por. VINŠEK Sušnik Ivana por. KOŽELJ Na novi življenjski poti jim želimo mnogo sreče in zadovoljstva. »Slišimo, da si se oženil, Janez«, čestitajo nekemu študentu tovariši. »Da, res je, sklenil sem majhen zakon na čisto eksperi-mmtalrri bazi«. Jaz Jih im«.m tukaj ital-, Mirka... koliko p« til- »Kamniški tekstilec« Glasilo delovne skupnosti tovarne »SVILANIT« Kamnik Odgovorni urednik Konda Alojz Naklada 600 izvodov Tiska: »Papirkonfekcija« obrat tiskarna Krško