List 12 Tečaj XLV i l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeicane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 sold. 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold , za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. 70 kr., za četrt leta V Ljubljani 23. marca 1887. Obseg: Kako predenico zatreti narodopisni obrazi. — — Karbolinej Iz državnega zbora. Kako f-vi nje pitati — Naši dopisi. \ i Trgovinska in obrtna zbornica Novičar. Zemlje- in Gospodarske stvari Kako predenico zatreti. jevanje predenice. Ker pa naši gospodarji škodo, ki jo jim dela predenica, še le tedaj zapazijo, ko je že njiva, oziroma detelja gosto s predenico zaraščena, in jo pri- Od vseh strani prihajajo nam tožbe o silovitem zelo škodljivega plevela: nadležnega in na razsirjevanji predenice. Ni je skoraj njive z deteljo obsejane, kateri bi še ne bila zaplojena predenica. Prišlo je v nekaterih krajih celo tako daleč, da si ljudje niti več ne upajo detelje sejati. Ako smo odkritosrčni, reči moramo, da so tega krivi največ kmetovalci sami. Res imamo na Kranjskem deželno postavo, ki daje županstvom in okrajnim glavarstvom sredstva, razširjevanje predenice zabranjevati, a pojdite prašat, kje na Pod. 12. Pod. 13. čnejo zatirati, ko je začela cvesti ali je pa uže od- cvela, zato ni čudno, če vse delo opravljajo zastonj Ce Kranjskem so uže kedaj zvrševali to postavo ? Nikoder! Pametnemu gospodarju tako ni treba postave, katera bi ga silila škode varovati se, to mora on sam v od sebe storiti. Zalibog, pa naši gospodarji škodo sicer gledajo, zraven pa roki križem držijo, proti predenici pa prav nič ne storijo. Ne tajimo, da je temu največ- ll0Čen10 toreJ predenico uspešno zatirati, krat uzrok nevednost, zato hočemo s tem člankom v moram° jo uže v njenem začetku pričeti pokori čevati, in sicer pred no cvete. ta namen priporočajo s predenico zaraščen prostor in še nekaj več prekopati, rušino (ledino) pa se- novič poučiti naše gospodarje o predenici in o sredstvih, s katerimi jo je zatirati. Naj p moramo poznati svojstva pred k katero v nekaterih krajih tudi pred travo, žido ali prevrženo deteljo imenujejo. Latinski jo zovejo učenjaki „cuscuta trifolii". Predenica je rastlina zajedalka, to je, rastlina, ki živi ob soku druzih rastlin. žgati Sež rusine vrši se takole : Rušina zloži se namaši slame, suhega se v podobi peči, v votlino vejevja ali lesa itd. ter se potem vse skup zažge. Nekje smo brali, da se da predenica zatreti, ako Predenica živi ob soku detelje, ž njo zaraščen prostor decimeter na debelo s kompo v katero požene svoje korenine ter ji izpije sok. stom ali čreslom natresemo. Predenica izgine 5 pri- podobi 12. risana je predenica, kakor jo sploh nahajamo hodnje leto pa detelja bujno skozi čreslo preraste, na deteljiščih in tudi na travnikih, podoba 13. pa kaže Predenica ima v sebi mnogo čreslovinske kisline. povečani predenični cvet. Drobni in lični cvet prede- Novejši čas služi to v pokoučevanje. Na vsacih 10 nični, ki je podoben majhni beli krogljici, gotovo vsak trov vode se raztopi 1 kilogr. železnega (zelenega) vi- pozna. Iz tega cveta nastane seme, ki je sicer zelo trijola. (Zeleni vitrijol se dobi v mestu v vsaki štacuni podobno deteljnemu semenu, a je znatno manje. To po prav nizki ceni.) to vitrijolovo vodo škropijo se seme sin se po njivi, z gnojem hodi na druge njive, deteljne grinte tako dolgo, da so do tal namočene. Po ptiči ga prenašajo itd., in od tod prihaja hitro razšir- nekoliko urah ni druzega videti, kakor očrnelo vlak- / »o nino, predenica je ugonobljena, detelja pa ne trpi nobene škode, ampak še bujneje raste. Da zgoraj omenjeno odj in hišne dele le- Vsa ta sredstva služijo le tedaj sene plote itd. dalj časa obdržali ako je na njivi še malo predenice; če je pa njiva preveč oplevelj dolgo in pr Toda olu po vetujejo jih uže barvo namazati ate bar je ajbolje, deteljo podorati in jo v ič posejati Ce napačno ž njimi namažeš pravici z oljnato so drage in ne proderejo v les Ker pa na naša deteljišča predenico največ s se- odkrušijo. Dobri mazači pokajo in se lahko menom sevamo zato slovenske gospodarj opozar- pa tudi jako drag ki so pa na deželi redki so jamo, naj sejejo izključno tako deteljno seme, o katerem so prepričani, da ni v njem predeničnega semena. Ako je tako deteljišče, na katerem še ni zaplo-jena predenica, priporočamo deteljno seme tam pride- Cenejši kot oljnata bar je katram (ter) katram ne prodre v les. Črna barva in počasno sušenje katrama kmetovalcem tudi Tudi neprijetni duh / lovati ne ugaja. novejšem času izdelujejo »karbolinej". To ma- vendar ni gotovo, da se kaj predeničnega se- zil° Je za namazanje lesa najboljše, kajti mena s sosednih njiv ne primeša Iz deteljnega semena 1.) Varuje les proti mokroti in uplivu zraka. Za polnoma odpraviti to s\ posebna sita Stroj se predenično seme po- torej lesovje, dvakrat s karbolinej ) imajo ali stroje ali pa dolgo rabi in veliko stroškov prihrani namazano zelo so tni. koder veliko detelj 2.) Le nega semena pridelujejo, za manjšega posestnika so vanj da lepo orehovo barvo in prodre dal ita Sit so tako ejena, da predenično seme manjše kot deteljno, skozi gre, detelj pa ne. ki je Izmed toda lesne žilice in rasti lahko še vedno vidiš kot 3.) Je vedno popolnoma tekoč ga treba tedaj it za čiščenje detelje, katerih je več vrst, v naslednjem kakor katram jnato barvo z oljem ali s firnežem zalivati, ali pa popišemo ono, ki ga je izumil Kohlert v Celovcu azgrevati. Vsak količkaj pameten človek Imenovano je (glej pod. 141 ki so iz cina sestavlje narejena iz 6 do more tedaj s čopičem jednakomerno mazati n i sit 4.) Se hiti lovi kislini posuši Diši Vsako sito meri v premeru 36 centimetrov 111 je očaj koj malo časa po karbo pa zdravniki v čiščenje zraka pripo 10 cm. globoko. Sita ejo se en na dru£ pre- nosti m zraku staviti, tako, da se more skozi 2 ali 3 ob enem sejati. Dna sit so iz Vsako preluknjane cinove ploščevine (pleha). sito ima svojo številko, ono z največimi luknjami (štev. 1) pride na vrh. Prodajalec teh sit doda kako rabiti to popis odj za poduk neko- poko Karbolinej varuje lesovje proti mokroti, vlaž Zabrani gnjilobo in trohnenje lesa ter žilo: naroči lča gobe. 5.) Ni samo najboljše, ampak tudi najcenejše ma eden kilogram karbolineja, ako se ga več skupaj 1 velj 22 krajcarj in s tem mor 6 m 2 oglajenega lesenega površja namazati Jaz sem j tako piše A. Baumgartner, vodj šta liko semena predeničnega. Kohlertovo pripravo za čiščenje deteljnega semena (ki se tudi za druga semena lahko porabi), izdeluje Pod. 14 jerske kmetijske šole — pred sedmimi leti vsestransko namazal s karbolinejem vse lesovje voz in poljskega odj oken in vrat v/iv^ii m v i a t, posebno hlevov, verej, lesenu stebrov, kar jih je v zemljo zakopanih podlog, na ka verej lesenih Fi 12 Filli Celovcu, od katerega se dobi s 6 siti za terih deskena tla leže, in tla, kar jih je pritlično s 7 siti za 14 gld vr. z zavojem vred j večine posestniki deteljnega semena sami ne idelujejo, ampak ga kupujejo. K d det me kupuje, tem d toplo na srce poki aj k u p seme prič trg me p r e i s k m u daj dvakrat dobro obd relo in je jelo trohneti Jaz morem tedaj tovalcem svetovati , spo- ter sem se prepričal, da se je to lesovje Nenamazano lesovje je pa uže prepe- svojega prepričanja vsem kme da vse lesovj odja, stanovališč kake u , da pridejano tako spričalo, nekoliko poposebno pa hlevov s semenske pregledoval ne postaje. Res je je seme, kateremu je dražje, zato je pa zanesljivo in navadno tudi bolje ka- V Ljubljani ni dobiti takega semena, priporo- karbolinej namažejo Že kater lezje je najbolje namazati z barvo za železo, dobiš v vsaki prodajalni železnine. Ono železje pa koj i s emlj obdeluješ, namaži čez zimo s kojem da ne zarjavi. Ker tovarna „Avenarius & Schranzhofer U čamo pa trgovino s semenom P. Hiittiga na Dunaji. karbolinej v sodovih po 25 50 i Predenice se bodemo s časom znebili bodemo dosledno sejali le čisto seme. a tedaj > če in ker sta karbolinej ter voznina 100 do 190 kgr. pošilj > pi večjih naročilih cenejša: priporočati je, da ga več kmetovalcev enega kraj skupaj naroči Karbolinej. Vsak kmetovalec ve, kako agi so vozovi in poljsko orodje, da se hitreje obrabijo, kot mu je ljubo Kako svinje pitati. Svinj pitati je dobro, vendar se da Posebno leseni deli, na katere sedaj suho, sedaj mokro koristi dobiti, ako se razumno postopa vreme upliva, se hitro pokončajo. Istotako tudi lesovje je treba paziti na konsumente, zlasti na to naših stanovališč. mnogo več to svrho gospodarskih poslopij i. kar za- htevajo mesarji v velikih mestih. Mesar želi si dobiti robo, ki je mlada, nježna pa trdnega špeha. ki ima mnogo mesa malo Siva jesenska rejneta. Raste v vsaki leg na vrtu in ob cest rii mim treba ie na pitanjem ne pridemo do takošnega blagi anji svinj za plem decemb ta zori od oktobi in je rabna to isliti pr odbil sušenje in mošt Sad a do nima asa navadna svinja daje pretrdo meso tudi dobro spitamo, meso ob rebrih je nobene skominaste kisline, zarad če če prav jo ljubijo Di ga mnogi zelo Je oko, trpežno in močno, rodi vsako pretenko in leto bogato, a dobi a do aka to ojiti je ravno tukaj mesar največ dobička išče. Okostje pa na jabolčnem divjaku, in sicer na visokem deblu naših njah je vse preorjaško in dela mesarjem 7 Beli in kuharicam pri deli drsasti kardinal. Raste tudi v mrzl porcijonov premnogo sitnob na kar je dar tudi pomisliti na polj na t To Je m in p o d a r s k ko jabolk ta Tr Krivo bi pa bilo, ako bi kdo mislil, da je z odbi- dra£° ranjem dobrega plemena vse storjeno. Pristopiti mora še razumno pitanje ali krmljenje. Pitanj z žjo dela meso t trdeje stročj pa po koruzi je špeh premehek. da ga nnejše barve pa tudi ejajo preveč maščobe, časih ni mogoče povodi ti ostane i kajti el e j ed več ali kaplja man je od peha v vodilnfci tei azast t u d klobase \a mesa od tako pitane svinje niso dobi kei so pr mehke in mazaste s tako Posebno pa svarimo pred pitanjem menovano »mesno moko" (Fleischmthl) sarji ne kupijo po nobeni ceni tako pitanih svinj Me- kar spoznajo na nih mesa, ne špeha njšekih, kajti ne morejo rabiti ne Starejše svinje, ki so za pleme spitane bile, izkoristi mesar v potem kakor oni v velikem mestu manjšem mestu ložj zatorej svetujem svinj ne pošiljati na večja tržišča; ne dobij takih tukaj za-nje toliko kakor doma, vrh tega jim še računijo precejšnjih stroškov kot voznino. Kmetovalec torej dobiva od svinjerejstva največ dobička, ako vzreja živali, kakoršnih na sejmih, na tržiščih najbolj iščejo namreč mlade, dobro pitane, toda ne pretolste. Gosp. Gl." Stajarcem priporočene jabolčne pa tudi drugod ugajajo. sorte 7 (Dalje.) 4 Pariška ramburska rejneta (rejneta iz Kanade) Ta sorta uspeva tudi po visokih legali lji. Primerna je za polj ra in trpi do maj j a v dob in st lažni Zori f m b vrt Sad se porabi za vse ter je kupčijsko jabolko vrste. Jabolka je pozno in previdno trgati. D rev prve močno raste godaj odi in ima oko krono Sorta plodovita in se dobro kakor tudi v vsaki obliki sponaša na vsakem divjaku Ananasna rejneta. Uspeva le v dobri zemlji, sicer pa tudi po mrzlih legah. Če so jabolka prav in Na- ob pravem času trgana, držijo se do marca. mizno, kupčijsko in moštno sadje. Jabolko se trdno drži drevesa, v shrambi pa rado gnije. Drevo skrčeno raste, zgodaj rodi pa ima rado bolan les. Sorta je primerna za vsako vzgojo ter uspeva na vsaki podlogi. dovito. Vz divjak. D] bodi ga je precej močne rasti in soka cepiti ga je pa jabolčn Srček. Sorta za b na polj i a b o 1 k sicer pa ste na t ob cesti. Izvrstno m za sušenje pa ni. Sad je in sp trdno vej drži. Na drevesu nima nič stnega okus o a in se šele odtr zrumeni. D j lep bai je in gotovo obrodi. Vzgoja bodi visoka, a le rodovitno divjaku 1 e g a h, do j a n u v a r i j Beli zimski tofelj. Obrodi celo po mrzlih na polju in na vrtu. Zor od ter je m i z n a sorta, pr i m b r a ste ka- je prijetnega zato je priljubljeno jabolko, se dobro prodaja: kor tudi za vse drugo porabna. Sočni sad okusa. in daje v sušilnici posebno lep, bel pridelek. D je lep rasti, precej plodovito, zlasti v sveži zemlj Staro drevje postane rado manj rodovitno, ako se mu ne pomaga z gnojem. Veje nizko visijo, zato ni za nasade ob cesti. Jabolka se dobro vej držijo. Drevo je za visoko, kakor tud pa za pritlično vzgojo i uspeva na jabolčnem divjaku. 10. Cesarjeviča Rudolfova jabolko vsem podobna mošanckarju, samo da zahteva lege, zato pa vsako leto i sorta je v odi boljše 11. Karmelitsk rejneta. Stori dobro v vsaki, ne premr Drži se do marca in porabo. Sad naj dolgo na di zmerno raste krono. je za vsako ostane. Drevo le odi vsako drugo leto in ima okroglo S.rta je primerna za vsako vzgojo in raste na vsaki podlogi (Dalje prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 16. a šestletna krava boleha uže deseti dan. Pogostoma se uleže na tla, sedaj na eno, sedaj na drugo stran, moli noge od sebe ter iztega glavo po vampu i kakor kedar se teleti. Blato gre redno od nje, ravno tako tudi redno pije in je. Krava se je uže večkrat pojala. (Mat. F. v Z.) Odgovor. Opis bolezni je prepovršen, da bi jo ) mogli spoznati. Morebiti, da je krava v križu mr-tvudna, katera bolezen je lahko prišla od prehlajenja od težkega poroda ob zadnjem oteletenju, ali pa je ob pripušča nji bik poškodoval kravo. Svetujemo Vam, da se obrnete do gosp. Gasparija, c. kr. okrajnega ži-vinozdravnika v Postojini. Trgovinska in obrtna zbornica. da-si se je po skle- (Dalje.) ' A Zdi se. da je to prizadevanje imelo temveč vspeha, vanja niso imela nobenega vspeha, piii državno - železniškega sveta in po zatrdilih c glavnega ravnateljstva moglo gotovo pričakovati, da pride kr ker od julija 1884. žal! vlada nova izreduo močna depresija v trgovini, industriji in kmetijstvu, po kateri se je promet v vseh evropskih državah zelo zmanjšal in še v tem letu pomoč. Glede škodljivih posledic pri tarifnih anomalijah opozarjam na moja prejšnja poročila ter si dovoljujem katera občutljivo upliva na dohodke vseh železnic, naj zaradi važnosti te zadeve za naš zbornični okraj še en si jo provzročile spremembe tarifov ali ne. 09» HHH hV? " 'i { - 'v,* c ^Tr rl^Vv *I . i. Jr! /F J. * OUr ^BMjjn Slednje letno poročilo c. kr. avstrijskih državnih že- 1885 omenja, da so bile tarifne naredbe v ivi, da torej v pre-na kvantiteto in na leznic za tem letu prvikrat popolno leto v velj hodnjem letu uiso mogle ob enem # pomnoženje državnih dohodkov uplivati, da se torej mo- krat omeniti dotična prizadevanja za pomoč in razmerje te zadeve. Dotične pritožoe zbornične so dale enketi za železniške tarife, katero je visuko c. kr. trgovinsko ministerstvo v rajo dohodki za 1. 1885 imenovati ugodni. Navzlic temu dokazovanju je vladala v državno-že-lezniškem svetu bojazen, da ne bode dosti potrpežljivosti, da se počakajo posledice tarifnih naredeb pri državnem prometu, marveč da se vsled pritiska od c. kr. fiuančnega ministerstva uže namerava zvišanje tarifov, in to tem bolj, ker so časopisi priobčili različne članke, kateri so hoteli na to pripravljati. Tarifni odbor je sklenil zaradi teh vesti interpelo-vati predsednika v seji državno-železniškega sveta. Gospod predsednik baron Czedik je odgovoril na to interpelacijo, da glavno ravnateljstvo do zdaj ni dobilo pred- sklicalo, povod, da je po skupini IX. stavila predlog, naj se niti pri krajevnem niti v notranjem zveznem prometu v nobenem slučaji ne plača za Krajšo progo višja voznina nego za daljšo. To načelo vsprejel je nekoč državni zbor uže zakon, a gosposka zbornica je njega vsprejem preložila; vendar se je tako aoločilo vpeljalo vsled protokolarnih dogovorov med c. kr. vlado in mnogimi železniškimi podjedtji. kot (Dalje prih.) Politične st\an. loga za ne more povišanje tarifov; kar pa se tiče bodočnosti, se nikakor pa se tarifi za blago ne povi- reči šajo do prihodnje seje državno-železniškega sveta, ker državnega zbora. Bankine pravila in s temi zvezane določbe glede dolga 80 milijonov in veljave bankinega privilegija 3vino — sprejela so se v tretjem za Bosno in Herceg bi vlada komaj mogla izvesti povišanje tarifov, ne da bi branji minuli petek po večdnevni, hudi borbi. zaslišala državno-žeiezniški svet. Pri tem predmetu rešiti je bilo mnogo važnih go- To poročilo je moglo le deloma pomiriti, in bojazen, spodarskih vprašanj, katera so zadevale v prvi vrsti da se tarifi povišajo, traja dalje; vsekako je bilo c. kr. narodno gospodarstvo in ljudsko blagostanje, katero ima glavno ravnateljstvo primorano, na vsak možen način pospeševati banka, na drugi strani pa prednosti in ko-uvesti prihranjke in na drugi strani povišanja oskrbeti. risti, ki se imajo še za daljno desetletno dubo dovoliti prvem oziru tožilo se je mnogo, in tudi Vozni redi zimske dobe, kakor tudi prihodnje pole- banki, tinske dobe kažejo znatno zmanjšanje vlakov, posebno med Slovenci čule so se take tožbe, da banka privoljuje brzovlakov; tako so se tudi nočni brzovlaki od Pontebe svoj kredit samo nekaterim privilegiranim firmam, manj na Dunaj in nazaj opustili, kateri so bili za naše gorenje premožne, manje trgovce, posestnike in obrtnike pa po Kraje zelo koristni; tudi z Dunaja proti zapadu opustilo vsem odbija od sebe, akoravno dajejo za manjša posojila se je več vlakov. Nekateri članovi so stavili predloge, primeroma enako dobro poroštvo, kakor bogatin za veče naj ostane pri starem, a brezvspešno; njihovi predlogi svote. Dalje čule so se tožbe, da banka in njene podružnice one zaupnike, ki imajo presojati, ali in koliko se voznine pri tour in retour listkih za 5% in povišanje sme upati posameznemu, ki prosi kredita, jemlje redno pristojbin za letne listke vzbudili so zanimljivo debato o nalogah državno-železniškega prometa in o povišanji v tem poslovanju postopa strankarsko, na korist nemško niso mogli dobiti večine. Predlogi c. kr. glavnega ravnateljstva na povišanje samo izmed nemško-liberalne stranke, katera potem tudi tarifov, katero škoduje trgovini, industriji in kmetijstvu; liberalnih pristašev. Dalje tožilo se je, a konečno so se vendar vsprejeli predlogi veČine. Splošno mnenje je zdaj proti vsakemu znižanju tarifov in temu se mora pripisovati, da do zdaj niso imela sojilih na zem zahteva previsoko banka pri po-provizijo z l°/0, višo kot vsi drugi denarni zavodi, tako, da taka jila zahtevajo skoraj 7°/0 obrestenje. poso-Posledica temu je, nobenega vspeha večletna prizadevanja ljubljanske trgo- da pri nas uže skoraj nihče več ne mara posojila ban vinske in obrtne zbornice, da se napravili enaki tarifi kinega na zemljišča, ampak si ga preskrbava raji pri z oddaljenejšimi postajami zborničnega okraja v Trstu druzih zavodih: hipotečnih bankah ali pa hranilnicah. in v Gorici pri prometu v Nemčijo, v Predarlsko, v Glede dobička, katerega si sme jemati banka sama, V Cesko in Moravsko ter da bi se odpravil škodljiv upliv, ugovarjalo se je, da je preveč, ako si posestniki delnic katerega imajo tako zvani tarifi za pomorska pristanišča smejo jemati od delnic po 7°/0 in se še le ono, kar pre- na trgovino in industrijo v Kranjski; vsa ta prizade- o sega to mero, deli med državo in banko tako, da se dr žavi pripadajoči del obrača na poplačevanje dolga 80 milijonov. Temu nasproti pa se je ugovarjalo, da bi delničarji banke, ako se privilegij ne podaljša, temveč banka likvidira, dobili še mnogo več čistega, prostega kapitala, kakor pa onega, ki je primeren letnim obrestom 42 gld., to je 7% od nominalne vrednosti delnice, kar tudi uže sedanji kurs delnic priča, ki je nad 850 gold. V razpravi sami sprožil je to vprašanje dr. Herbst, vendar ne resno, zato, ker imajo pristaši njegove stranke mnogo delnic, v zbornici sami poprijel se je tega vprašanja Derschatta, prej ud nemškega kluba, ter je predlagal, da se obresti znižajo na 6%; pristaši Herbstovi zavoljo lepšega niso nasprotovali temu predlogu, da bi se jim ne mogel očitati kapitalizem, in tako je prišlo, da v trenutku, ko desnica ni mislila, da bi se mogla skleniti še kateia pogodbi neugodna preinemba — proti resnični volji neinško-avstrijske stranke — dobi predlog Derschattov večino 4 glasov. Najlepše označilo je to glasovanje pristaše Herbstove. Komaj dan prej (v torek 15. marca) izjavil je Schar-sckmid z veliko samozavestjo, da bode nemško-avstrijski klub glasoval proti mnogojezikovnim napisu na bankovcih, akoravno se temu načeloma ne protivi, in akoravno je finaučui minister izjavil, da bode vladal tudi brez Nemcev, ampak stranka glasovala bo za vlacliu predlog glede ua korist države, ker nočejo staviti nikakoršnih zapreK, s katerimi bi se zadržaval sklep pogodbe z Ogersko. V tej izjavi vstopili so se tedaj Herbstovi pristaši na visoke „cokle državne stranke". — Rešili so Avstrijo prek svojeglavnostjo Čehov, Slovencev, Hrvatov iu druzih, ki se drže načela narodue enakopravnosti. Toda ni minulo 24 ur in uže so pozabili levičarji svojo „državno-rešilno" vlogo in glasovali so vsi brez izjeme za predlog Derschattov, kateri bo prav tako zavlekel sklep pogodbe, kakor ,;mnogojezikovni napis" ban- " »m . f • m kovcev: to pa tudi očitno kaže, da levičarjem ni mar za državo, ne mar za naglo dognanje pogodbe z Ogersko, ne za pravičnost proti narodom, ampak zmiraj in povsod samo le za-se in za nemštvo uad vse. Najživahnejša bila je se ve da razprava pri predlogu manjšine glede mnogojezičnosti napisa na bankovcih. Ta predlog podpisali so vsi člani veliKega odseka za pogodbo iz češkega kluba, Rusin Ozarkijevič, dr. Po-Klukar in dr. vitez TonkH. V zbornici zagovarjal se je predi ug živahno, akoravno je bilo uže naprej gotovo, ua ostane v manjšini. Da mu bode vsa levica nasprotna, bilo je naprej gotovo, ker ona bi najrajše videla pri nas nemščino na takem mestu, kasoršnega zavzima madjar-ščina ua Ogerskem. — O poljsRem klubu bilo je uže tudi iz odseka znano, da v svoji celoti ne bode za-nj, iu ako bi se bili Čehom in Slovencem pridružili tudi vsi Lahi, Tirolci in Bukovinci, bi še zmiraj ne bili dospeli uo večine, ako bi se bila tudi odstranila polovica gali-ških poslancev. Nihče si tedaj pri teh razmerah ni prižadeval posebno, sKupaj zbobnati vse poslance naše, ker stališče naše izrečeno je bilo jasno opisano, ali glasuje za-nj 5 poslancev več ali manj, to načeloma ne odločuje. Eno pa upamo, da se je vsikakor s tem postopanjem doseglo: Vlada bo namreč za prihodnje prepričana, da mora v takih vprašanjih drugače postopati, in pa tudi Ogrom bo to odločen migljaj, da m i ne bodemo trpeli in nosili onega tlačanstva, kakoršnega si je hote-nehote naložila levica zbornice pri svojih različnih razpravah ž njo, po katerih smo prevzeli mi skoraj vsa bremena, Ogerska vse merodajne pravice v državi. Omeniti je še izjave dr. R i e g e r j e v e, katero je storil v petek med tretjim branjem tega predloga. Moško in odločno je izrekel, da obžaluje sklep vlade, po katerem naj ostanejo bankovci samo neinško-madjarski, obžaluje, da se je pri tem vprašanji vlada pokazala tako malo krepka, ker pa se nadeja, da vlada ne bo pri nobeni priliki več zatajujoča svoj lastni program žalila večine avstrijskih nenemških-nemadjarskih narodov, in da bode pokazala večjo krepost pri reševanji druzih važnih gospodarskih vprašanj z Ogersko, bode čessi klub v » tretjem branji vendar glasoval za bankiuo pogodbo. Naši dopisi. Iz Ljubljane. — Izredna spomlad. Sušeč ima sicer od nekdaj „zavihan rep", toda tako ga uže zdavnej ni vihal, kakor letos. Sicer padal je sneg, nastala je zima, vsa narava prejela je Božični obraz in človek bi tel je maneč si roke za gorko peč, toda taka spomladanska zima ni nikdar trajala več kot 5—6 ur, potem pa je zopet posijalo gorko solnce iu v eni uri zginil je sneg z mrazom in vso zimo vred. Drugače bilo je letos: Snežilo je 4—5 dni zaporedoma, pihala je mrzla burja in nanašala je nad meter debelo prav oni suh, droban sneg, zapadenec, ki je navaden sred največe zime. — Pa je tu^i zapadel tako, kakor v najhujših zimah ne. Ni sicer čuda, ako se na kraški progi južne železnice zavolj snega promet ustavi, ker preseki v pusto skalovje so kakor nalašč napravljeni za žamete, tudi se je pripetilo, da se je po kakoršni koli nezgodi telegra-fiška zveza za nekaj ur pretrgala. Toda odkar imamo tri železnične zveze z Trstom, vrh tega zvezo po morji, se še ni pripetilo, da bi bile vse te zveze in to za več dni popolnoma pretrgane, kakor se je to sedaj zgodilo. Vsled žametov na Krasu, ki so tunele krog Ležeč skoraj po vsem napoln^i s snegom in ledom in polomili večino telegrafiških drogov, in enako zavolj žametov med Vidmom in Trebižem, med Gorico in Trstom, med Reko in Šentpetrom, med Karlovcem in Reko, bil je Trst od ponedeljka do petka minulega tedna popolnem osamljen, zveza na vse strani pretrgana, niti telegramov ni bilo moč spečati tje ali nazaj. Pošta s Trsta in v Trst zastala je na vseh straneh, blago pa še toliko bolj. Najprej odprla se je proga med Trstom in Gorico, od koder je telegrafiški urad začel odpošiljati telegrame s Trsta in v Trst, potem odprl se je železnišH promet s Trebiža na Videm in Gorico, koj drugi dan dne 18. marca pa tudi uže omejen promet z Ljubljane v Trst. priznamo, Radi svetovali so kakor pri drugih družbah da se tudi v najhujši zimi redko kedaj iu le tudi pri » Matici" nekateri družniki, kateri odborniki naj se vo- za nekaj ur primeri taka izredna vremenska zapreka lijo letos. Po § splošnemu prometu, kakor 12. društvenih pravil smejo izstopivši se je to zgodilo sedaj, na- biti zopet voljeni. Umrla sta v tem času odbornika Raič sproti pa tudi vsak previdi, da ste južua kraška in pa Božidar pa Erjavec Franjo, odpovedala sta se gospoda Ivan Hribar pa Andrej Maruš i č zarad obilnih lastnih ogerska reška železnica kakor nalašč pripravljeni za ža- mete, in zato se nam zdi, da bode država tako ali tako opravil, drugi so po žrebu prišli na vrsto. Glede na to, tem bolj morala misliti na lastno neposredno zvezo med da ima „Matica" odbornike izvedene v raznih strokah Ljubljano in pa borovniški živahnemu Divačo, ker bi znal ljubljanski močvir ter po ih mestih k svetuje se po odsek do most pri drugi priliki napraviti naj se o prihodnjem XXII. rednem velikem zboru dne q e m u prometu s Trstom še tf bila vendar uže največja nepril apre To pa 13. aprila t. ako za odbornike „ VI a t i c i Slovenski" mora re cimo celo za čas vojske na Reko-St. Peter ali celo čez Trbiž. Videm Oton grof Diirkheim, soglasno volijo ti-le gospodje: Flis Janez, semeniški spi-namestovati to zvezo zono čez rituval, Kržič Anton, katehet v nunskih šolah, Leveč Franc, profesor na realki, Robič Luka, deželni poslanec in bivši davk. nadzornik, dr. Požar Lovro in Šubic Ivan, gimnazijska učitelja v Ljubljani; dr. Gregorčič Anton, bogoslovni profesor in deželni poslanec v Gorici Karlovec __ • Kormin. ki je znan tudi v naših kmetijskih krogih kot izgleden pospešitelj mlekarskih izdelkov, izrekoma iz zadnje razstave v Trstu, umrl je (na mesto čast. kan. And. Marušiča), Hubad Franc, za pljučnico dne 21. t. m. na grajščini Hageuberg na profesor v Gradcu, Wiesthaler Franc, gimnazijski Gorujeavstrijskem, še 54 let star. ravnatelj v Kranju in Se neko vi č Andrej, gimnazijski Nov krški škof dr. Kalili mu^il^se je včeraj in ravnatelj v Novem Mestu. — Pravico voliti imajo udje predvčerajšnjim nazaj grede s Solnograda, kjer je bil za škofa Bun-aji, in imel mačinov škof, vsi ustanovuiki in letni da ime na poseben list volilni listki pošljejo ak podpiše svoj ali njih več skupaj ter se slovenščine -^mladih letih dboru »Slovenske Mat do 13 hvali novega Javno predavanje edelj vsak njim. t. m. ob P pred zborovim sklepom Kar raste šuma ne dela, pisali smo o tej priliki lansko leto; nismo pa mislili na kako tajno tekmovanje. Kadar se voli v n 11. uri dopoludne bode gospod gimn. prof. Ivan Subic odseka v redutni dvo- Matico bodno r god se očitno in ko je potreba, svo- na prošnjo mestnega vodovodnega se oglasi javno tudi drugi zvon, da se pokaže resnica in da rani predaval o vodi, njenih svojstvih in nje pomenu za človeško zdravje, potem o važnosti vodovodov v obče in posebno o nameravanem vodovodu za ljubljansko mesto. se vzajemno stori ka ima biti na čast in na korist »Matici Slovenski"! Kmetijsko potovalno predavanje ima tajnik kr. deželna vlada dala je dne 11 marca 1887 Edvardu Fuxu, poštarju v Metliki, dopustilo za občasno (periodno) prevažanje ljudi za črto Metlika-Ru-dolfovo. Umrl je g. W. (Jruudner, bivši posestnik tovarne za izdelovanje papirja v Medvodah dne 18. t. m. v 87. letu svoje starosti, star poštni uradnik O. Cel ešni k. Volilni shodi za ljubljanske mestne volitve od- so za dopolnilne volitve sledeče gospode kandidate: c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo popoludne 27. t. m. po cerkvenem opravilu na Dobrovi. - Tat Abraham Diamant, katerega je deželna sod- nija obsodila na 9 let težke ječe, vložil je zoper to obsodbo pritožbo ničevosti, ker gospa pl. Gariboldijeva ni osebno prišla h konečni obravnavi in ker ni prisegla, kolika škoda jo je prizadela vsled tatvine njegove. Opatiji pa je umrl še le 35 let Videti je, da bi bil Diamant svojo bivšo gospodinjo rad sramotil pred občinstvom. ločil Novičar iz domačih in tujih dežel. Za III. volilni razred: D Oroslav. svečar in hišni Dunaja. Sredi minulega tedna odpeljal se je posestnik; Noli Srečko, kleparski mojster; Tomšič cesarjevič Rudolf v Berolin, da Ivan, učitelj na c. Kr. vadnici; Valentinčič Ignacij, se v imeuu našega čeki se vrše povodom zastopnik zavarovalnega društva in hišni posestnik; Želez nikar Ivan, vrednik. sarskega dvora vdeleži svečanosti, dopolnjenega 90. leta nemškega cesarja Viljelma, in da Za II. razred, kateri voli izreče čestitanje v imenu cesarjevem. Minister vna torek 29. marca: Benedikt Josip, hišni posestnik; njih zadev grof Kalnoky podal se je v soboto v Buda- Gogala Ivan, c. kr. notar; Hrasky Vladimir, deželni Pešt cesarju. Ravno ta dan vrnila se je tje tudi ce inženir; dr. Tavčar Ivan, advokat; Zitterer Matija sarica naša, ki se nekoliko dni kasneje poda v kopelo vitez de Cavalchina, c. kr. stotuik. Za razred, ka- Mehadija, kjer ostane nekaj tednov. soboto zboro- teri voli četrtek 31. marca: dr. Karol Bleiweis vitez vala je (ker sv. Jožef na Nižeavstrijskem ni praznik) Trsteniški, primarij dež. bolnišnice in hišni posestnik; gosposka zbornica ter pritrdila trgovinski in carinski Petričič Vaso, trgovec in hišni posestnik. pogodbi z Ogersko po sklepih zbornice poslancev. Ravno Slovensko u dopolnjevalni volitvi odbornikov v „Matico ta dan zborovala je avstrijska kvotna deputacija, enako Da se glasovi ne cepijo po nepotrebno, na- tudi v ponedeljek večer ob 7. uri. — Kolikor se čuje, treba še ene sej katera zna biti dan redo) gotovi prvo meritorično naznanilo naše deputacij da do tem, sreči preprečenem napadu se poroča s Petrograda dne 19. marca: Ogerske, kolikor se govori, bode sicer naš račun pri bližno na enakih načelnih podlagah, kakor ogerski konečnih številkah pa precej različen. ponedeljek odgovorila Včeraj govoril je na vseučilišči rektor v velikem v številu zbranim dijakom v navzočosti učnega uradništva in učenikov, ter je v govoru izrazil najglobokejši gnjus sta začetkom seje v zbor- o nameravanem napadu treh dijakov, ter je pozival di- jake, naj sostavijo do cara adreso s protestom zoper tak Baquehem, prvi na interpelacijo Schonererjevo glede čin in izrazom udanosti za cara. Dijaki sprejeli so govor poslancev ministra grof Falkenhayn in markiz sprejemanja čencev na državno akademijo v Ljubnem dru o na nterpelacijo Luzatti legrafiškega prometa s Trstom v ) glede poštnega in te minulem tednu. Poljedelski minister grof Falkenhay rekel da je res apovedal, da se mora vsak učenec, ki hoče vstopiti da v državno rudarsko akademijo v Ljubnem zavezati, ne bo vstopil v nobeno dijaško zvezo nemško imenovane ,Burschenschaft", in da je s tem, ako kasneje pristopi 3. Ker taki zazvezi, samo po sebi izključen iz akademij to zahtevali so uč nameni na držav stroške vzdržane akademi Enako razložil trgovinski minister v svo- jem odgovoru vse zapreke nastale na progah proti , ki so vsled snega in viharj Trstu izrekoma med Ljublja in rned Trstom. Ministerstvo storilo je pošiljatve te gramov in poštne reči preskrbeti kar prej pa potih, ki so bile s legrame telegrafom ploh o oče, toda pokazalo se je, da je za te ostala edina pot čez Grško in po podmorskem : izmed železnic oprostena je bila najprej proga z Vidma na Kormin in nekaj pisem odposlalo se vse. čez Trebiž na Videm in v Trst, in pa dne 18. prosta bila uže za silo druga domača proga in 19. marca Telegramov in pisem odposlalo se je po jahačih so obtičali Gorici nekaj proti Trstu, toda v Postojni bilo je telegrafiško uradovanje glede oseb in aparatov pomnoženo, delali so noč in dan in tako se je v prime- roma kratkem času podelalo vse zastalo delo Res je, da je bila zveza s Trstom izredno dolg pretrgana, pa minister storil je vse, zapreke kar hitrej dpraviti pošiljatve prej spečati, toda zapreke bile so tako izredno silovite in izredno dolgo trajoče, da Je peh bil zakasn Tudi ta odgovor bil je sprejet z odobravanjem od o ministra Falkenhav pa z glasno pohvalo, edi ž njim. Scho gotovo ne bo zadovolj Ruska Videti je, da se je poslopanj neurad nega ruskega časništva nasproti Avstriji sprem čulo je iz njih samo pretenj in padi > sedaj mirnejšega razpravljanja o Avstriji Sodi , prej čitati da to pomenja neko približavanje k naši politiki. Nemški čas z navdušenimi „ura"-klici iu so zapeli narodno himno. Dalje o vdeležbi nihilistov pri tem napadu poročajo listi: Izvrševalni odbor stranke nihilistov »Narodnaja volja" je caru Aleksandru III. doposlalo pisanje, v katerem je rečeno, da je odbor v svoji seji dne 27. februarij 1887 cara obsodil na smrt in da je izvršitev sodbe naročena 50 članom stranke. Pismo je datirano z dnem 1. (13.) marca 1887. e policija v neki hiši na Gagarinskovem nabrežji pet nihilistov, ki so se noči na 14. dan marca zasačila pobegniti s tem posvetovali. Eden zasačenih skusil je da je skočil v reko Nevo, vendar pa so ga iz vode iz > lekli in s štirimi tovariši vred dejali v zapor. V stanovanji našla je policija mnogo nihilističnih pisem. Dalje se poroča: Zadnjih šest dni se je v Petro-gradu in okolici nad 300 oseb obojega spola in različnih stanov dejalo v zapor zarad politične sumljivosti. Med onimi, ki so bili vjeti 13. marca, je tudi znani vodja nihilistov Leon Hartman z Londona. Ta prišel je pred petimi tedni skoz Belgijo in Avstrijsko na Rusko in je tukoj vodil priprave za napad prostori Peterske in Pavelske kasarne so polni zaprtih nihilistov. Stranka konstitucijonalistov objavila je oklic, v katerem bojna sredstva teroristov najodločnejše obsoja, vendar pa izreka, da konstitucijonalisti delujejo na tiste premembe v vladanji in upravi Rusije, kakor teroristi (nihilisti). Ta oklic širi se v mnogih iztisih in vzbuja veliko zanimanje tej zaroti poroča se s Krakova dne 19. marca: Zadnjo sredo prijeli so ruski žandarji na postaji Mazki Granica dva ruska topničarska častnika, katera sta baje v zvezi z zadnjo zaroto zoper cara in iršavo. Tretjemu so j v V ki sta pobegnila. Spravili posrečilo se je z ženo vred prestopiti mejo Iz vsega tega videti je, vre iu šumi v kih političnih krogih in kako koristno bi bilo enako za cara, kakor za Rusko, da državlj dal ekoliko pravice sodelovanja pri vladanji. Nemška Včeraj praznovala izreden praznik svojega vladarja in ustanovitelja vsa Nemška do- nm sicer svare pred to prijaznostjo in menijo da ima polnj 9J. leto njegove starosti Pr tej priliki prišli edini namen da se razdvojile Nemška in Avstrijska so čestitat cesarju starčeku, odlični topniki vseh Nam pa ni treba razdvojenja z Nemško ) kakor ne sle- vropejskih, pa tudi zatopniki zelo oddaljenih izhodno pega zaupanja v nj prijateljstvo ko pa moramo z azijskih di navzoča sta v Berolinu ekoma za- veseljem pozdravljati dobre in prijateljske razmere z mo stopnika Kitajski in Japonski. Da tako visoke in izredne gočno našo sosedo Rusko dvomljivo, Zdaj ni sploh videti več goste sprejemajo in gostujejo tudi s posebno pozor da Ruska ostane mirna kar se ni še ? oglo erjeti po zadnjem dne 13. marca poskušeuem na- prav ) padu na cara. nostjo, je samo po sebi razumljivo. Berolin je v praznični opravi. V ponedeljek že bilo je ljudstvo večinoma na nogah opazovati prihod katerima sta tudi kralj in kraljica sinci tudi Savoiraux-a izpustili, ako se jim dovoli kaj tacega. kakor za vso drugo laško ekspedicijo, za katera unajnih gostov, med Rumunska, v ponedeljek večer bila je velika bakljada katere se je vdeležilo nad 3000 vseučilišnikov. je Gene dovolil, da se Abesincem dopošljejo puške, Odlični unajni gostje bili so popoludne v ponedeljek katere je Gene pred zadrževal v Masauhi. pri cesarju in cesarici sprejeti v posebnih avdijencah Trije veliki brodovi dospeli so v Masauho z laškimi Za rojstni dan (22. marc) sam, obeta se, da cesar iz- vojaki. reče mnogo činov milosti in da podeli različnih redov. Govori se, da dr. Lauer, zdravnik cesarjev, dobi nagrado 300.000 mark. Vsi časniki smatrajo svečanosti, ki se tsm vrše, kot praznik in poroštvo miru. Vsa Zelo iznenadeni so bili rimski politični krogi avolj odstopa emškega poslanika v Rimu baron Keudell ki > kakor se čuje ostavko dal za to, ker se je brez njegovega posredovanja ponovila nemško druga odlikovanja tega dneva pa so manj pomenljiva, laško-avstrijska zveza. Politiki spominjajo se pi kot ono laškega ministra unajnih zadev grofa Nobi- priliki živo na osodo pokojnega grofa Arm i tej ki lant-a, o katerem se je glasilo že pred nekoliko dnevi, je enako, kakor Keudell postal žrtva brezozirnosti da mu bode ta dan podeljen veliki red črnega orla zato, ker gre njemu velika zasluga, da se je mirovna Bismarkove V Švica. Sv. Jožefa dan popoludne umrl je Genfu zveza med Avstrijsko-Nemško-Laško zopet sloveči poljski pisatelj in pesnik Kraszevsk ponovila. ki je svoje pi delo s pisal v starosti 17 let On To je novica, katera je v resnici p o- roštvo za ohranenje miru in katero sme z vpeljal je v poljsko slovstvo narodne povesti „Romane". Bil je duhovit pisatelj in spisi njegovi cenijo se na okroglo na 500 zvezkov. u veseljem pozdravljati vsa Evropa. Nemški časniki, ki pišejo v ponovljeni tej zvezi Krog 1850. leta bil je vrednik lista „Gazeta Polska. dostavljajo, da je ta zveza ena trdnih opor miru Akoravno se leta 1863. ni vdeležil poljske ustaje, bil in nevarnosti Evrope, videti pa je, da ni izključeno, je vendar zavolj velikega vpljiva njegovega izgnan iz da se bodejo tudi razmere treh cesarskih vlasti med Ruskega Poljskega. Leta 1884 bil je Krazsevski nena- saboj pojasnile in vtrdile. doma dejan v zapor in v Lipsiji na 3 V2 let težke ječe Ogerska. ponedeljek razpravljal se je v obsojen zarad veleizdajstva, zaradi tega, ker je bil Ogerskem državnem zboru izreden kredit 52 % mili- tožen, da je skupno s častnikom Hentsch-om, tajna jonov za skupne vojne potrebščine. Na vprašanje po- pisma Nemške vojne uprave prodajal Francoski. Zaprt slanca Helfy-a odgovoril je ministerski predsednik je bil v trdnjavi Magdeburg, ker je pesnik v zaporu Ti s z a, da tudi on misli, da se je nada za ohranenje bolehal, zložili so rojaki njegovi kavcijo 20.000 mark, miru od onega časa, ko se je izredni kredit dovolil, in po silnih prošnjah bil je Kraszevski meseca novembra vtrdila. Vlada pa more samo tedaj pričakovati, da bode 1885. leta začasno iz ječe izpuščen do dne 15. maja 1886. prizadevanje mir ohraniti vspešno, ako se vlasti drže Iz ječe podal se je na Laško in se vkljub obljube svoje pripravljene za vojsko, in ako treba, z veliko odloč- ni več vrnil v ječo. nostjo branijo enako svoje meje pa tudi svoje bistvene Za čas zadnih potresov moral je eno noč prenočiti interese. zvezi treh držav se še ne more izreči pod milim nebom. očigled zvez, ki so bile in se nameravajo, v pomirjenje pa lahko izreče, da je edina podlaga naše politike vsem državam nasproti ta. da se ohrani mir z varovanjem Bolan podal se je potem v Genf, kjer je dne 19 t. m . sklenil svoje Angleška. - i narod poljski pomenljivo življenje. Državni tajnik za Irsko obljubil naših interesov. — Žrtve za vojno bile so dobro obr- je zbornici predložiti predloge v zabrambo agrarskih njene, ker naša vojna moč je danes tako pripravljena hudodelstev na Irskem. Preiskave zarad goljufij za boj, kakor katera koli na svetu. preskrbovanji vojnih zalog razkrivajo zmiraj pri sle- Cesar obiskal je v spremstvu generaladjutanta baron parstva. Popp-a društvo Budim škili telovadcev. Tam je cesarja J. K. Cros, ki je bil za čas Gladstonove vlade pozdravil častni predsednik društva, brambovski mi- državnega tajnika za Indijo namestnik, umoril se je nister Fejervary, razun tega navzoči so bili ministri po noči med 19. in 20. marcam. Bilje dalj časa bolehen. Trefort, Orczy, Bedekovič, Szecheny in pa -- vojni poveljnik grof Pejačevič. Laška. General Gene, kateremu je laška vlada Telegram 9? Novicam". odvzela poveljništvo v Masauhi, ker je dovolil, da se Z Dunaja 23. marca ob 11. uri 2 minut dopoludne Abesincem pošljejo puške proti tem. da oni prostost Ravnokar odsek predlogu dajo laškim vjetnikom, je vendar še zmiraj poveljnik Tonklijevem v Masauhi. Zadnja poročila trdijo, da je dne 18. marca paralelk slovenskih namenjenih gimnazijah. vsa ekspedicija Salimbeni-jeva dospela v Masauho razun R?fctnir deputacija zboruje jutri večer o besedah Savoiraux-a. Gene poroča, da pričakuje, da bodo Abe- že sprejetega nuncija, Ogrom namenjenega Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.