Časopis občine Kamnik, 3. november 2017, leto 2, številka 19 Šarec v drugem krogu predsedniških volitev Kamniški župan Marjan Šarec je na predsedniških volitvah v nedeljo, 22. oktobra, prejel skoraj petindvajset odstotkov glasov vseh volivcev, ki so šli na volišča, in se tako z aktualnim predsednikom države Borutom Pahorjem uvrstil v drugi krog. V občini Kamnik je prejel dobrih oseminpetdeset odstotkov glasov. Na volitve gremo znova 12. novembra. Jasna Paladin Kamnik - Marjan Šarec, ki je svoj glas z družino na volišču v Šmarci oddal že ob 9. uri, je izide volitev spremljal na sedežu svojega volilnega štaba v nekdanji upravni stavbi Stola na Duplici, kjer se je v nedeljo zvečer zbralo približno trideset članov njegove stranke Lista Marjana Šarca in drugih podpornikov, predvsem pa množica novinarjev, snemalcev in fotoreporterjev. Šarec se jim je skupaj s soprogo Barbaro pridružil kakšnih dvajset minut pred devetnajsto. Že pred razglasitvijo rezultatov pa je znova poudaril, da se v predsedniško bitko ni podal s kakšnimi posebnimi pričakovanji, da se je srečal z veliko ljudmi po vsej Sloveniji in da je dal s svojo ekipo vse od sebe. Z rezultatom zadovoljen Ob prvi neuradni razglasitvi rezultatov, ko še niti ni kazalo na drugi krog, je bil vidno zadovoljen. »To je dober rezultat, ta odstotek je višji, kot ga imajo vse parlamen- Marjana Šarca so na volišče spremljali žena Barbara in obe hčeri. tarne stranke skupaj. Če bo pri tem rezultatu ostalo, bom zelo zadovoljen, če bo pa še višji, pa toliko boljše. Z ekipo smo namreč začeli iz nič in - kot kaže - opravili odlično delo. Vesel sem, da je bila kampanja takšna, kot je bila, četudi kar naporna, ni bilo pretežko. Kot lahko sami vidite, tukaj ni nobe- nih stricev iz ozadja, nobenih znanih imen, ampak večinoma mladi entuziasti, s katerimi smo šli na te volitve, in na to sem zelo ponosen, kajti to je edini način, da se v Sloveniji kaj spremeni in da začnemo razmišljati in delati drugače. Ponosen sem, da smo skupaj zbrali pogum in se podali v bitko z Borutom Pahorjem, ki je zelo izkušen politik in je imel že vse politične funkcije v tej državi, ter da nismo ostali le na ravni kritiziranja,« je pokomentiral prve neuradne rezultate in opazko, da med podporniki ni opaziti znanih imen iz slovenske politike. > 2. stran V kamniški občini je zanj glasovalo dobrih 58 odstotkov vseh, ki so odšli na volišča. / Foto: Gorazd Kavčič Nestrpno pričakovanje prvih rezultatov v družbi vodje volilnega štaba Braneta Kralja OBČINSKE NOVICE Po opravkih čim večkrat peš Občina Kamnik se je kot pilotna občina pridružila mednarodnemu projektu CityWalk, v okviru katerega bodo med občani spodbujali pešačenje po mestu in urejali varne pešpoti. stran 3 AKTUALNO Reformacija je proces, ki traja še danes Pred nedavnim dnevom reformacije so člani Društva sv. Jakoba v Frančiškanskem samostanu gostili mag. Gezo Erniša, prvega škofa Evangeličanske cerkve augs-burške veroizpovedi na Slovenskem. stran 5 PODJETNIŠTVO Piva z imeni znanih Slovencev V prostorih nekdanjega Alprema je svoje mesto našla tudi Pivovarna Maister. Pivo-var Janez Skok je skupaj s svojo družino vanjo vložil pol milijona evrov. stran 8 ZANIMIVOSTI Lesen sup ima svoj čar Lojze Jazbinšek iz Zgornjih Stranj je s svojim lesenim supom, desko za veslanje stoje, nedavno pritegnil pozornost oblikovalcev, različne unikatne izdelke iz lesa pa v isti mizarski delavnici izdeluje tudi njegova prijateljica Manca Kemperl. stran 12 STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno ^j»......031 689 832 - Boštjan TLaKi KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Svoje države ne znamo ceniti V sredo, 25. oktobra, smo tudi v Kamniku z veteransko proslavo praznovali dan suverenosti. Jasna Paladin Kamnik - Dan suverenosti je bil za državni praznik določen leta 2015, s tem dnem pa se spominjamo dogodkov, ko je v noči na 26. oktober 1991 ozemlje Slovenije zapustil še zadnji vojak JLA, s čimer se je končal proces slovenskega osamosvajanja. Zbrane je najprej pozdravil predsednik OZVVZ Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek, ki se je v uvodu dotak- nil nizke volilne udeležbe na predsedniških volitvah: »Odnos do volitev je odnos do države. In ta je slab. To se kaže tudi v obeleževanju tega praznika. Ozrimo se okoli sebe - večina nas je veteranov, kot da ta praznik ni namenjen vsem državljanom. Prav je, da cenimo ta del zgodovine in da svojo domovino ohranimo za tiste, ki še pridejo za nami.« ► 3. stran H 031 780 763 infoifBsenioritûii lo.Sl www. sen lorkoi-i Id.iI UiHirl IF. IrnJlümä V Uïtli iz2illl>1J.L ■V vtr-pum. EjJte^H Lii cLotml^c Izkoristke akcijo* in postanice naS redni naročniki 0 6,80€ za 1 kosilo i*«*« ■AkdU vtiji it Dbmrtp KvnmLt ML KaLlomkJh m craij j j kanu [*li fait v cehu |r -jLIiulî m [ad i dpuu In »fttrti TAXI KAMNIK • DOMŽALE MENGEŠ • TRZIN 031 713 421 www.taxi kamnik.si • PREVOZ IN SPREMLJAVA OTROK IN STAREJSIH • NAJEM KOMBIJA Z VOZNIKOM -SKUPINE DO 8 OSEB. • PREVOZI NA LETALIŠČA - ITALIJA, AVSTRIJA, NEMČIJA, HRVAŠKA 2 petek, 17. novembra 2017 Kamničan % Občinske novice Kamnik obiskali slovenski konservatorji Šarec v drugem krogu predsedniških volitev Jasna Paladin Kamnik - Konservatorji vseh sedmih območnih enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, torej Ljubljane, Kranja, Celja, Maribora, Nove Gorice, Novega mesta in Pirana, so se na nedavnem dvodnevnem strokovnem srečanju, ki je bil namenjen ogledu dobrih praks, mudili tudi v Kamniku. Zbrane je na Glavnem trgu sprejel župan Marjan Šarec, vodja Območne izpostave Kranj Miloš Ekar in konser-vatorka mag. Maja Avguštin, ki strokovno bdi tudi nad kamniško občino, pa sta zbranim predstavila stro- kovne zasnove za Kamnik, ki so jih letos na Območni izpostavi Kranj izdelali za Občino Kamnik, in sicer ureditev Glavnega trga in lokacij znotraj mesta, ki so trenutno v delu ali pa so vezane na delo Jožeta Plečnika. Mag. Maja Avguštin je ob srečanju na Glavnem trgu poudarila uspešno in dobro osebno sodelovanje z občino in županom ter napore, ki jih občina vlaga v ohranjanje kulturne dediščine na svojem območju. Udeleženci obiska so si ogledali še Kapelo božjega groba v frančiškanskem samostanu, železniško postajo, Maistrovo rojstno hišo in Mali grad. i, 3 1. stran Povedal je, da se drugega kroga volitev veseli, v nadaljevanju pa se je zahvalil svoji ekipi za odlično delo (njegov volilni štab vodi Brane Kralj) in vsem volivcem, ki so v njem prepoznali nekoga, ki prinaša nekaj novega. Manj zadovoljen pa je bil z nizko volilno udeležbo. Volilna udeležba ena najnižjih doslej »Ta podatek je zelo skrb vzbujajoč, z vsakimi volitvami je volilna udeležba nižja in nenehno opozarjam, da je politika dosegla, da državljanov te stvari preprosto ne zanimajo več. Nujno se moramo zavzeti za to, da bo tudi politika enkrat ena od stvari, na katero bomo Slovenci ponosni, tako kot smo na svoje športnike in uspešne podjetnike. Ljudje so otopeli. Politika jih ne zanima več, ker jim ne ponuja pravih odgovorov « Volilna udeležba je bila na tokratnih volitvah ena najnižjih doslej sploh (le dobrih 43 odstotkov), zato je Marjan Šarec pozval volivce, naj izkoristijo svojo pravico (ne le dolžnost) in se odpravijo na volišča. Kako smo volili Kamničani? S štetjem glasov je v nedeljo zvečer njegov odstotek le še rasel in se (po preštetih 99,9 odstotka glasovnic) povzpel do 24,93 odstotka. Po pričakovanjih je Marjan Šarec največ glasov dobil v volilnih okrajih Kamnik, Domžale I in Domžale II, v kamniškem okraju, kjer je bila volilna udeležba 55,81-odstotna, so volivci glasovali takole (podatki so še neuradni): za Marjana Šarca 58,79 odstotka, za Boruta Pahorja 23,42 odstotka, za Romano Tomc 9,43 odstotka, za Ljudmilo Novak 5,40 odstotka, za dr. Majo Makovec Brenčič en odstotek, za Andreja Šiška 0,72 odstotka, za Suzano Laro Krause 0,48 odstotka, za Borisa Popoviča 0,39 odstotka in za Angelco Likovič 0,37 odstotka. Odločno v drugi krog volitev Volilna bitka še ni zaključena, saj nas v nedeljo, 12. novembra, čaka še drugi krog volitev. Kako se bodo na to pripravili, smo vprašali v volilni štab Marjana Šarca. »Predsedniški kandidat Marjan Šarec bo kampanjo nadaljeval z avtobusom po Sloveniji z namenom, da obišče različne kraje, se sreča z ljudmi, jim prisluhne. Obiske smo poimenovali Iz kraja v kraj. Svoja razmišljanja o aktualnih in drugih temah, občutkih s terena bo še naprej zapisoval v Dnevnik, ki je objavljen na spletni strani in družbenih omrežjih. Kampanja bo, tako kot v prvem krogu, čim bolj racionalna, saj avtobus na neki način predstavlja tudi oglaševalski kanal. Kandidat se bo udeleževal seveda številnih soočenj in intervjujev. Nad dejstvom, da je dobil večino glasov v domači občini in sosednji občini Domžale, je izredno vesel. To je znak, da je sad njegovega trdega dela v sedmih letih županovanja viden in prepoznaven tudi izven meja domače občine. Vsem volivkam in volivcem se iz srca zahvaljuje za podporo in oddan glas, predvsem pa ga veseli, da so v njem prepoznali človeka, v katerem vidijo možnost, da bo tako, kot je na lokalnem V volilnem okraju Kamnik je bila udeležba 55,81-odstotna, med veljavnimi glasovnicami pa jih je bilo za Marjana Šarca dobrih 58 odstotkov. nivoju, uredil stvari tudi na državnem,« so nam sporočili iz štaba. Takoj po volitvah si je Marjan Šarec privoščil nekaj kratkega počitka, ki pa ga je bilo kmalu konec. Obveznosti namreč ne manjka. Ne le predsedniški kandidat, Ša-rec je kljub vsemu namreč še vedno tudi župan. Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, i nfo@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 17. novembra 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 9. novembra 2017. V prvi izjavi za javnost Marjan Šarec ni skrival zadovoljstva. Podporniki predsedniškega kandidata z Liste Marjana Šarca / Foto: Tina Dokl Neustrezne luči bodo zamenjali Kamnik - Z Občine Kamnik so sporočili, da bodo neustrezne oz. napačne luči javne razsvetljave na Parmovi ulici in na mostu v Zgornjih Stranjah, ki so razburile več občanov, v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Kranj odstranili in zamenjali z ustreznejšimi. Luči bodo sicer skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja v letošnjem letu zamenjali na celotnem območju občine. J. P. Obnova lokalnih cest Kamnik - Občina Kamnik je oktobra oddala dve javni naročili za obnovo dveh lokalnih cest, in sicer ceste v Trebelnem pri Palovčah in ceste Godič-Kršič-Brezje nad Kamnikom v prvi fazi. V obeh primerih je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano Komunalno podjetje Kamnik. J. P. Obvestilo Kamničan^g petek, 17. novembra 2017 3 Po opravkih čim večkrat peš Občina Kamnik se je kot pilotna občina pridružila mednarodnemu projektu CityWalk, v okviru katerega bodo med občani spodbujali pešačenje po mestu in urejali varne pešpoti. i 1. stran Vse, odkar imamo ta novi državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, kamniški in komendski veterani vojne za Slovenijo pripravijo proslavo, in to ob spominskem obeležju, ki so ga pred dvema letoma uredili pred Domom kulture Kamnik. Velja poudariti, da so s tem eni redkih pri nas. Letos so se proslave udeležili predstavniki različnih veteranskih in domoljubnih organizacij in Občine Kamnik z županom Marjanom Šar-cem in obema podžupanoma, Igorjem Žavbijem in Jasna Paladin Kamnik - »Kar nekaj zadev iz spomladanske ankete smo že realizirali. Polepšali smo videz mesta in povečali sredstva in območje za sofinanciranje najemnin. Razdeljena so bila tudi sredstva za sofinanciranje pročelij hiš, ki se nahajajo v mestnem jedru,« nam nekaj ukrepov, ki so v zvezi z oživljanjem mestnega središča že bili izvedeni, našteje podžupan Matej Slapar, ki je 11. oktobra organiziral tudi srečanje gostincev, trgovcev in podjetnikov iz mestnega središča. Sestali so se v prostorih KIKštarterja, vabilu, ki so ga poslali približno petdesetim, se jih je odzvalo kakšnih dvajset. Udeleženci so, po besedah podžupana, sestanek ocenili kot zelo ploden in so si takšnih sre- Matejem Slaparjem, nismo pa opazili kaj dosti drugih predstavnikov javnih organizacij, občinskih svetnikov in drugih, ki bi jih na takšni proslavi pričakovali. Tudi župan je bil, tako kot Zvonko Cvek, v svojih besedah precej kritičen. »Večkrat se zdi, da ne znamo ceniti svoje države, da ne znamo ceniti tistih, ki so se borili za to, da danes svojo državo imamo. Nekateri so dali svoja življenja. Prepričan sem, da ti ljudje danes ne bi bili zadovoljni z odnosom, ki ga imamo do svoje države in njenih atributov. Slišimo večkrat, da smo mogoče dr- čanj zaželeli tudi v prihodnje, tokrat pa je beseda tekla o decembrskih prireditvah, možnostih, kako ponudbo mestnega središča predstaviti širši skupnosti, ukrepom, ki bi prinesli dolgoročno oživitev, ter znanjem, ki bi jih trgovci, gostinci in drugi podjetniki lahko pri- žavo dobili prelahko, je med drugim dejal, nato pa poudaril: »Danes, ko praznujemo dan suverenosti, ki je eden izmed pomembnejših praznikov samostojne Republike Slovenije, se moramo resnično zavedati, da je Slovenija ena, in če jo izgubimo, je zagotovo ne bomo nikoli več dobili v taki obliki. Zato jo cenimo, spoštujmo, če ne zaradi drugega, zaradi tistih, ki so dali svoja življenja, in njihovih svojcev.« Dogodke izpred šestindvajsetih let je podrobneje opisal slavnostni govornik predsednik Zveze policijskih veteranskih društev dobili v KIKštarterju. »Na sestanku je bila vsem navzočim razdeljena tudi anketa z vprašanji, ali so pripravljeni organizirati kak dogodek v decembru, ali so se pripravljeni v prihodnje udeležiti katere izmed delavnic na temo razvoja njih kot trgovcev oz. gostincev in mestne- Sever dr. Tomaž Čas, ki je med drugim poudaril: »Dan suverenosti naj nas spominja tudi na to, da moramo, kar nas je ohranilo skozi stoletja, v današnjem času ohranjati in negovati bolj zavzeto kot kadar koli prej v svoji burni zgodovini, kajti narodova samobitnost, samostojnost, enotnost in dejanska suverenost še nikoli ni bile tako ogrožene, kot so danes!« Ob vezni besedi Toneta Fti-čarja in prisotnosti zastavonoš so za kulturni program poskrbeli člani Mestne godbe Kamnik in recitator Aljo-ša Rebrača. ga jedra, in ali so pripravljeni sodelovati pri postavitvi in aktivaciji nove spletne strani mestnega jedra. Odgovore na ankete še čakam, analiza, na podlagi katere bodo pripravljeni tudi sofinancerski ukrepi ter razpis in program dogodkov, pa bo narejena v prihodnjih dneh,« nam je še povedal Slapar ter dodal, da sta se v minulih dneh s Polono Štolfa, lastnico trgovinice Zlata ptička, udeležila strokovne ekskurzije v Avstrijo, kjer sta si skupaj s predstavniki drugih slovenskih mest ogledala nekaj primerov dobrih praks. »Dejansko so bila tudi avstrijska mesta v popoldanskih urah dokaj prazna, pa vendar sva dobila kar nekaj idej, ki jih bomo poskusili realizirati tudi v Kamniku. Skratka, čaka nas še ogromno dela, pa vendar verjamem, da nam skupaj lahko uspe.« Jasna Paladin Kamnik - CityWalk je projekt programa Interreg Po-donavje, v katerem sicer sodeluje dvanajst partnerjev, iz Slovenije (pod okriljem Razvojnega centra Srca Slovenije) zgolj Občina Kamnik. Projekt, ki se je začel z letošnjim letom, bo trajal trideset mesecev, njegov glavni cilj pa je okrepiti traj-nostne oblike mobilnosti, predvsem pešačenje. Občina Kamnik je v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije v sredo, 18. oktobra, organizirala prvo srečanje deležnikov projekta CityWalk, na katerega so povabili strokovno javnost in zainteresirane občane. Predstavili so jim projekt, njegove cilje in ključne aktivnosti ter vlogo Kamnika kot pilotnega območja, na katerem bodo preizkušene rešitve. »Občina Kamnik želi s pilotno akcijo prispevati k zagotavljanju enakopravnih pogojev za pešačenje za vse ljudi, še posebej pa ranljive ciljne skupine. V sklopu projekta nameravamo oblikovati zemljevid, ki bo definiral pešpoti do glavnih funkcij mesta (pošta, zdravstveni dom, občina, šole ...), priročnik ter vodnik za pešačenje v Kamniku ter različna spletna orodja, namenjena spodbujanju trajnostne urbane mobilnosti. Popisati in postopoma odpraviti nameravamo tudi nevarne točke na pešpoteh, predvsem tiste, ki so problematične za starejše, gibalno ovirane ali mamice z vozički,« pravi Katja Kunstelj z Občine Kamnik, ki je zadolžena za vsebinsko izvajanje projekta. Poudarila je, da je namen projekta spodbujati pešačenje, ki ni rekreativne narave, temveč oblika gibanja občanov pri opravljanju vsakodnevnih opravkov v mestu. Nabor predlogov je odprt, želijo pa si ukrepov, ki bi bili usklajeni z različnimi deležniki. V nadaljevanju je dr. Matej Ogrin, projektni ekspert za promet, poudaril, da bi bilo zelo narobe, če bi se odločili za popolno prepoved prometa v mestu, in da se načrtovalci tovrstnih projektov velikokrat lotevajo s preveliko vnemo, ki ima pri ljudeh le nasprotni učinek. Prav tako ne pomagajo ukrepi (in denar) občine, če na spremembe niso pripravljeni občani, ki so jim taki projekti tudi namenjeni. Zato bo ključno pri projektu ozaveščanje. V razpravo so se vključili tudi nekateri povabljeni občani. Slišali smo lahko, naj projekt v ospredje ne postavlja le ranljivih skupin, torej otrok, starejših, mladih mamic . (te povečini že tako ali tako pešačijo), ampak vse pešce, da je treba s prometno vzgojo začeti v šolah in se vprašati, zakaj učenci v šolo ne hodijo peš, da so še marsikje težava šolske poti brez pločnikov ter da bo zelo pomembno definirati, za kakšno vrsto pešačenja gre. »Kamnik ima svoje geografske in urbanistične specifike, saj je zelo raz-potegnjeno mesto, in ko smo enkrat v avtu, navadno večino opravkov opravimo z vožnjo. Ko pa smo doma, veliko stvari opravimo peš. A kaj bi radi spodbujali, pešačenje v trgovino ali pešačenje v službo? V tem primeru se mi zdi boljše kolesarjenje. Problem so tisti, ki se jim ne ljubi pešačiti, in menim, da bi ta projekt moral nagovarjati takšne,« je predlagal Sinan Mihelčič iz skupine Štajn arhitekti. Čeprav je bilo slišati, da je bilo podobnih projektov v preteklosti narejenih že veliko, prav tako so se pešačenju posvetili tudi v lani sprejeti Celostni prometni strategiji, pa velja evropski denar dobro izkoristiti in nevarne točke po mestu enkrat za vselej odpraviti. Srečanje trgovcev in gostincev iz starega mestnega središča v KIKštarterju / Foto: Matej Slapar Občinske novice Svoje države ne znamo ceniti Predsednik Območne zveze vojne za Slovenijo Kamnik -Komenda mag. Zvonko Cvek Recitator Aljoša Rebrača in povezovalec programa Tone Ftičar / Foto: Tina Dokl Boris Ravbar in Katja Kunstelj z Občine Kamnik ter dr. Matej Ogrin in Saša Ceglar Vidmar iz Razvojnega centra Srca Slovenije / Foto: Jasna Paladin Nova anketa, novi predlogi Spomladi smo pisali o prizadevanjih občinske uprave o oživitvi mestnega središča. Kakšne rezultate je pokazala takrat opravljena anketa in kateri ukrepi so že bili izvedeni, smo vprašali podžupana Mateja Slaparja, ki na občini vodi ta projekt. 4 petek, 20. oktobra 2017 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja Za varnost še betonske kocke Občina je površine za pešce na Glavnem trgu v teh dneh še dodatno zavarovala s postavitvijo betonskih kock. Betonske kocke, ki so jih namestili te dni, bodo v končni izvedbi omogočale tudi sedenje in drugo raznovrstno uporabo. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Kamnik - Glavni trg so gradbeni delavci zapustili že septembra, a te dni so obiskovalci in stanovalci lahko opazili še nekaj novosti. »S postavitvijo betonskih kock na površinah za pešce dajemo prostor pešcem in invalidom, s čimer jih deloma predelimo od prostora avtomobilov. Hkrati bodo v končni izvedbi omogočale tudi sedenje in drugo multi-funkcionalno uporabo. Betonske kocke in klopi, ki bodo še postavljene v prihodnje, ne bodo predstavljale monotonega ritma, temveč posamezne naključne sklope. Izvedene so iz gra-nulata pohorskega tonalita, s čimer smo želeli v prostor dodati lokalno noto. Pri urejanju oblikovanja trga smo se navezovali na tri osnovna izhodišča. Prvo je povzemanje identitete srednjeveškega mesta in njegove zanimive geometrije, drugo je funkcionalnost, saj moramo mestu in mestnemu življenju zagotoviti čim boljše delovanje ter razvoj, tretji pa je ustvarjanje nove kamniške identitete, pri čemer smo uporabili umetniške elemente v javnem prostoru. Oblikovanje Glavnega trga sledi ideji, da ta prostor ponovno postane trg, in ne zgolj ulica. Pločevino umikamo prostoru za dogodke, umetnost, igro, pešcem, invalidom, obiskovalcem, turistom, lokalom in za vsakodnevno življenje prebivalcev, kar se je že v več slovenskih mestih pokazalo kot dobra praksa,« pojasnjujejo na občini. Zlati september za več optimizma mo svoje delo. Žal pa nas, kljub bistrim in drznim idejam, pesimizem prevečkrat ohromi. Želim si, da bi to našo hibo odpravili. Ljudem je treba vliti optimizma, hkrati pa ustvariti primerno poslovno okolje. Takoj moramo spremeniti obdavčitev plač. Nesprejemljivo je, da morajo podjetja za povprečno neto plačo 1.040 EUR državi plačati še 783 EUR davkov in prispevkov. Poleg tega naša država vzame kar 80 odstotkov pokojnine tistim, ki želijo kot upokojenci hkrati še naprej delati, in to je zelo krivično. V tem mandatu smo krščanski demokrati to že dvakrat poskusili spremeniti, a nas je vladna koalicija vedno zavrnila. Upokojencem sporočam, da se v NSi ne pustimo tako hitro zavrniti, zato smo zakon vložili še tretjič. In to bomo počeli, dokler ne odpravimo te neumnosti. MATEJ TONIN, poslanec September je bil za Slovenijo zmagovit. Košarkarji so nam pričarali čarobne trenutke in Evropi smo končno dokazali, da smo narod zmagovalcev, tudi ko gre za ekipne športe. Le malokdo je verjel, da bodo | naši fantje postali evropski pr-3 vaki. I Če ob uspehu naših košarkarjev potegnemo vzporednico s j stanjem v Sloveniji, ugotovimo ¡naslednje: Slovenci smo ob ž bolj normalnih davčnih obredi menitvah, z bolj racionalno i potrošnjo države in z boljšim i upravljanjem investicij zagoto-i vo sposobni priti med najbolj-3 še. Smo podjetni, imamo znali nje in zelo predano opravlja- MmSi Prejeli smo Zasebna odgovornost na javnih plečih V Kamničan/ki, ki je izšla 20. oktobra 2017, je občinska svetnica pripravila dolg opis prenove Glavnega trga. Ob tem je navedla, da je občina izvajalcu podaljšala rok gradnje s 26. avgusta na 4. september zaradi slabega vremena. V aneksu k pogodbi o podaljšanju roka je navedeno, da se rok izvajalcu podaljša na podlagi 42. člena Posebnih gradbenih uzanc (sprejetih preko 40 let nazaj), saj je imela dobavna ladja, ki je nosila granit iz Kitajske, zamudo zaradi izjemno slabega vremena. Citiram relevantni del 42. člen PGU: »Za vzroke, zaradi katerih se lahko po prvem odstavku te uzance zahteva podaljšanje rokov, se štejejo zlasti: 1.) naravni dogodki (požar, poplava, potres, izjemno slabo vreme, nenavadno za čas in kraj, v katerem se dela izvajajo, ipd.) ...« Res, daje obstajala ladja Kamnik, a po Kamniku ladje ne plujejo. Po osnovni pogodbi lahko občina izvajalcu prenove zaračuna kazen v višini dveh odstotkov vrednosti projekta za vsak dan zamude zaključka izvedbe del, a ne več kot deset odstotkov (čemu omejitev?). Ker je izvajalec zamudil prvotni rok izgradnje za več kot pet dni, bi mu morala občina zaračunati 32.573,54 evra pogodbene kazni. A tega ni storila. S tem je odgovornost izvajalca, da izbere prave dobavitelje in podizvajalce, prevzela nase. Poslovno tveganje pravočasne dobave zasebnega podjetja ob nabavi cenejših robnikov z drugega konca sveta je problem zasebnika, in ne občine. A plačali smo ga mi. Odgovor zaposlenega na občini, zakaj je bil podpisan aneks o podaljšanju roka, je bil: »Saj smo ljudje.« Lahko je biti človeški z javnim denarjem v zasebno korist. V istem opisu prenove je svetnica zapisala, da so bili robniki izbrani in postavljeni premišljeno, tudi na način, da niso občutljivi za poškodbe zimske službe. S tem je svetnica priznala, da se zaveda škodljivega ravnanja izvajalca zimske službe in uničevanja javne lastnine, a tega (glede na realno stanje zadnjih treh zim, kolikor vsaj traja njen mandat) ne preganja. O samem videzu trga ne bom izgubljal besed, saj je okus stvar posameznika. Maks Lavrinc, Kamnik Posvet o varstvu osebnih podatkov Domžale - Predstavniki javnega sektorja, javnih podjetij in drugih podjetij v lasti občin Domžale in Kamnik so se pred dnevi zbrali v prostorih Knjižnice Domžale na posvetu, na katerem je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik predstavila najpomembnejše novosti evropske zakonodaje. Novi zakonodaji o varstvu osebnih podatkov se morajo do maja 2018 prilagoditi vsi javni in zasebni subjekti, ki obdelujejo osebne podatke. Bistvene spremembe se nanašajo na širitve pravic posameznikov (pravica do pozabe, pravica do prenosa osebnih podatkov) in na večanje obveznosti subjektov, ki osebne podatke obdelujejo. Za subjekte javnega sektorja so zahteve po novem še strožje. J. P. Stari grad živi Občinske svetnice in svetniki liste Marjana Šarca smo na 18. seji občinskega sveta Občine Kamnik v proračunu za leto 2017 odobrili sredstva v višini 135.000 evrov za obnovo spodnjega dela gostišča Stari grad. Pol leta po odprtju lokala smo veseli, da je bila naša odločitev pravilna. Danes lahko zapišemo, da je Stari grad na atraktivni razgledni točki ponovno oživel, da ga obiskuje vedno več ljudi in da je njegova ponudba vedno bolj pestra in se vedno bolj vključuje v turistično ponudbo Kamnika, ki se prav tako strmo vzpenja. Lonely planet je v svojem seznamu najboljših potovalnih destinacij 24. oktobra 2017 razglasil slovenske bisere za tretje najlepše med desetimi na svetu - poleg Julijskih Alp, Bleda in Bohinja smo lahko sponosni, da so med pešči-f co slovenskih mest za turi-Istični ogled priporočili Audi naš Kamnik. Svetniki ILMŠ smo ponosni, da sou-§ stvarjamo takšne rezulta-,e pri promociji našega ¡Kamnika. s Dne 16. maja 2015, nekaj j dni po tistem, ko je občina £ Kamnik po velikem naprezanj nju občinske uprave ponov-fno prevzela ključe Starega gradu, je skoraj sto prostovoljcev skupaj z županom Marjanom Šarcem očistilo zanemarjeno in razdejano gostišče s celotno okolico. Močan odziv in visoka udeležba na čistilni akciji nam je dala slutiti, da se Staremu gradu obetajo lepši časi. Po preigravanju številnih scenarijev in idej smo prišli do zaključka, da je najboljša rešitev ohranitev stavbe, ki je tipičen primer tistega, kar na Bergantovo goro NE paše, in temeljita prenova njene notranjosti. Občinska uprava je v mesecu februarju 2016 naročila izdelavo projektne dokumentacije za obnovo notranjih prostorov. Projektna dokumentacija PZI je bila pridobljena v maju 2016, ob tem pa je projektant pozval občinsko upravo, naj nemudoma pristopi k sanaciji nekaterih del. Tako je bila zamenjana in obnovljena strešna kritina pokrite terase, ki je bila prej v leseni izvedbi in je zaradi preperelosti omogočala zamakanje v preddverje. Ker stare stopnice niso več dopuščale varnega prehoda med kletjo in kuhinjo in zaradi priporočil iz HCCAP standardov, je bilo treba urediti novo stopnišče, ki sedaj povezuje spodnji lokal z večnamenskim gostinskim prostorom v pritličju. V kletnih prostorih je bilo treba sanirati vlago in obstoječ strop v kurilnici. Hkrati so se obnovile zamašene odtočne kanalizacijske cevi ter strojne in elektro instalacijske cevi, ki so se položile v tlake in cokel sten, z namenom, da se izognemo nepotrebnim podvajanjem stroškov. Projekt prenove spodnjih dveh etaž je razdeljen na dve fazi. Prva faza, ki je že zaključena, je zajemala ure- ditev spodnjih prostorov, druga faza pa predvideva ureditev pritličja. V prihodnje bo sicer treba urediti tudi zgornji del stavbe, kjer pa bo potreben dober razmislek, kakšne vsebine bi bilo smiselno umestiti vanj. Konec leta 2016 je bil izpeljan razpis za izvajalca obnovitvenih del za prvo fazo, po sprejetju proračuna za leto 2017 pa je bila z izvajalcem podpisana tudi pogodba. Sredstva v višini 135.000 evrov so bila namenjena za obnovo spodnjih prostorov. Rezultat prenovitvenih del gostišča oziroma lokala in spremljajočih prostorov v skupni izmeri dobrih sto kvadratnih metrov ter 66 kvadratnih metrov velike zunanje pokrite terase ob objektu je obnovljen poslovni prostor, ki ga je najemnik prevzel delno opremljenega. V notranjih prostorih smo dodali lične lesene mize, stole in klopi ter modernim standardom prilagojen točilni in retro pult. Notranjost lokala je ob kombinaciji topline lesa in obstoječih kamnitih sten dobila prijeten in hkrati sodoben ambient. Zunanja grajska terasa pa nam ponuja dih jema-joče poglede v vseh letnih časih. Cilj je bil uradno odprtje pod okriljem občinskega praznovanja 1. maja. V času obnovitvenih del je občinska uprava skupaj z Zavodom za turizem, šport in kulturo pripravila razpis za oddajo poslovnih prostorov v najem. Kljub velikemu zanimanju se je na razpis prijavilo le nekaj interesentov, najboljši ponudnik pa je prevzel težko nalogo - med zaključevanjem gradbenih del v le treh tednih pripraviti vse potrebno za pravočasno odprtje gostinskih prostorov in poskrbeti, da bo Stari grad v naslednjih petih letih živel. Razpisni pogoji za novega najemnika so se že v prve pol leta izkazali za dobre, saj so zahtevali dodatni spremljevalni kulturni program. Tako Kamničani ne pomnimo, da bi se na Starem gradu izvajalo toliko kulturnih in glasbenih dogodkov, ki so tudi zelo lepo obiskani. Vse to nam kaže, da smo Kamničani lačni vsebine in hvaležni za takšne dogodke. Novi najemnik Boris Golob je poudaril, da verjame v odlično sodelovanje z Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik ter Občino Kamnik in že razmišlja, kako bi svojo ponudbo tudi širil. Da se bo na Grajski terasi, kakor se imenuje lokal na Starem gradu, ponudba lahko resnično razširila, pa bomo morali začeti tudi z obnovo pritličnih prostorov. Sredstva za drugo fazo obnove bomo svetniki LMŠ predlagali v rebalans proračuna za leto 2018, ki bo na dnevnem redu ene od naslednjih sej. Namenjeni bodo zamenjavi stavbnega pohištva, obnovi parketa v večnamenskem prostoru, preureditvi kuhinje in sanitarij. Z zaključkom druge faze bo naš Stari grad resnično lahko zaživel in bo s svojo panoramo in gostinsko ponudbo občini Kamnik še izboljšal položaj na lestvici turističnih destinacij. Igor Žavbi, podžupan Občine Kamnik in občinski svetnik Liste Marjana Šarca I ms Lista Marjana Šarca svetniška skupina Kamničan petek, 17. novembra 2017 !3 Aktualno Reformacija je proces, ki traja še danes Pred nedavnim dnevom reformacije so člani Društva sv. Jakoba v Frančiškanskem samostanu gostili mag. Gezo Erniša, prvega škofa Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem. Jasna Paladin Kamnik - Geza Erniša je pred štirimi leti prejel srebrni red zaslug za narod, in sicer za uspešno vodenje Evangeličanske cerkve in za spodbujanje sodelovanja med krščanskimi cerkvami in povezovanja med njimi. »Prav temu je namenjen današnji večer - povezovanju. Člani Društva general Maister Kamnik smo ga poslušali v Moravskih Toplicah, kjer vodi svojo župnijo, in takrat je s svojimi mislimi navdušil tako verne kot neverne. Poslušali smo ga z občudovanjem, zato smo ga nocoj povabili v Kamnik, da nam s svojim predavanjem približa evangeličansko cerkev. Nekaj posebnega je v njegovem delovanju, prav tako je tudi izjemen poznavalec reformacije,« je gosta, ki je pripravil predavanje Petsto let reformacije in Slovenci, predstavila predsednica Društva sv. Jakoba Marjeta Humar, posebno težo v luči sodelovanja različnih cerkva pa je imel tudi pozdrav gostitelja iz Frančiškanskega samostana, patra Lovrenca Anžela. »Pred petsto leti smo se razšli, a vedno bolj ugotavljamo, da smo eno. Upam, da boste Dr. Marjeta Humar in mag. Geza Erniša / foto: tina dokl prišli kdaj kar tako v našo družbo, na kavico ali na kosilo,« ga je prijazno pozval in poudaril, da v samostanki knjižnici hranijo nekaj dragocenih knjig iz obdobja reformacije. Živimo lahko v prijateljskem duhu Geza Erniša je bil nad iskrenimi in srčnimi besedami dobrodošlice ganjen. »Upam, da nas to srečanje še bolj poveže v skupnosti, ki časti in ceni krščanske vrednote, ki so zame tudi občečloveške, sam jim pravim tudi vsevesoljne vrednote, saj namreč prav nikogar ne izključujejo. Lažje je raz- Prvega škofa evangeličanske cerkve na Slovenskem je v Kamniku v imenu frančiškanov toplo sprejel tudi pater Lovrenc Anžel. biti atom kot predsodek, je ugotavljal že Einstein, in žal je danes predsodkov v naši družbi še vedno preveč. Naloga cerkve, družbe in politike je, da jih odstranimo. Ta svet lahko živi v prijateljskem duhu. Mene v svetu vodi misel - če iščeš dobro, boš dobro tudi našel. Raznolikost nikdar ne sme biti kamen spotike in sovraštva,« je v uvodu dejal Er-niša, nato pa zbranim na predavanju osvetlil glavna dejstva reformacije, zaradi katere sta se v 16. stoletju razšli Evangeličanska in Rimskokatoliška cerkev. Petsto let reformacije in Slovenci Spomnil je na meniha in teologa Martina Lutra, ki je na vrata cerkve v Wittenbergu pribil list s 95 tezami o moči odpustkov, s katerimi je spodbijal tedaj uveljavljeno doktrino o odpustkih za mrtve v vicah. »Reformacija ni nekaj, kar se je zgodilo, ampak traja še danes. Lutrov klic k reformi je namreč razumljiv še danes. Letošnja visoka obletnica pa naj bo priložnost za resničen in poglobljen premislek in izboljšanje sedanjosti. Reformacija namreč zagotovo lahko prispeva k strpnosti in razumevanju različnosti. To vse namreč ostaja naš velik problem,« je dejal Erniša in poudaril, da je večina evan-geličanov na Slovenskem v Prekmurju, ker je bila Ogrska reformaciji veliko bolj naklonjena kot avstrijski del monarhije. Predstavil je tudi glavne razlike med Rimskokatoliško in Evangeličansko cerkvijo (slednja pozna tudi ženske duhovnice, ima zgolj dva zakramenta ...), za konec pa zbranim molitev Oče naš povedal v prekmurščini, ki je, mimogrede, samostojen jezik, in ne narečje. Reformacija in Kamnik O reformaciji na Kamniškem na predavanju sicer ni bilo govora, je pa pomembno poudariti, da je bil Kamnik v času reformacije ena izmed prvih in najmočnejših protestantskih enklav na ozemlju sedanje Slovenije. Samo v mestu naj bi živelo več kot petdeset protestantskih družin, protestanti pa niso bili zgolj plemiči in meščani, ampak tudi okoliško podeželsko prebivalstvo. Kot lahko preberemo v knjigah, so protestanti v času reformacije v Kamniku organizirali tudi prvo šolo v domačem jeziku, kjer so se otroci učili brati in pisati slovensko. Bili so tako močni, da je cesar razpustil celo frančiškanski samostan, saj tujim menihom, ki niso znali slovenskega jezika, niso bili naklonjeni ne meščani ne mestni svet in ne kmečki prebivalci iz okolice. Reformacija nam je Slovencem dala prvo knjigo v slovenskem jeziku, dobili smo prvo slovnico, slovenščina je postala knjižni jezik, v knjigah pa je tudi prvič omenjen pojem Slovenec, a kljub vsemu se zdi, da na vse to pozabljamo. In ker so protestantje v kamniški zgodovini imeli zelo pomembno vlogo, bi si ta praznik tudi v Kamniku zaslužil kakšno proslavo ali vsakoletni dogodek. Poslanski večeri V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so sredi oktobra gostili prvega v seriji poslanskih večerov s kamniško poslanko mag. Julijano Bizjak Mlakar. Poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar je v kamniški knjižnici pripravila prvega v seriji pogovornih večerov. Jasna Paladin Kamnik - Na prvem večeru, ki je bil dobro obiskan, je poslanka gostila aktualnega in nekdanjega predsednika podmladka DeSUS Klemna Gliho in Roberta Kojca, ki sta pokazala poznavanje izzivov prihodnosti in jasna stališča glede spoprijemanja z njimi. Pogovor je tekel o ukrepih za zagotavljanje dostojnega življenja vsem, o novih delovnih mestih, socialni, delovni in zdravstveni varnosti, zagotavljanju čistega naravnega okolja in o drugih temah. Pogovoru sta se pridružila tudi častni občan in ustano- vitelj prostovoljne ambulante za osebe brez dostopa do javnega zdravstva dr. Aleksander Doplihar, ki je spregovoril o svojih in poslankinih prizadevanjih za dostopno in kakovostno javno zdravstvo, njunih uspehih in o še nerešenih nalogah, ter Jože Romšak, ki je opozoril na težave slovenskih kmetov in se poslanki zahvalil, ker ji je uspelo kmete obvarovati visokih davkov. Za kulturni program sta z recitacijami svojih pesmi poskrbeli kamniški pesnici Nina Osredkar in Darka Skalar. Prižgali luč miru Jasna Paladin Kamnik - Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Kamnik-Komenda so prejšnji teden na kamniških Žalah ob spomeniku žrtvam prve svetovne vojne prižgali luč miru. Z prižigom luči in minutnim molkom so se spomnili 100. obletnice preboja pri Kobaridu in konca Soške fronte ter vseh žrtev prve svetovne vojne. Prižig luči miru pri spomeniku na kamniških Žalah Bliža se medeni zajtrk Tradicionalni slovenski zajtrk po šolah in vrtcih bo 17. novembra. Jasna Paladin Kamnik - Čebelarska zveza Slovenije tudi letos pripravlja Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo v petek, 17. novembra, ob tem pa znova vabijo vrtce in šole, da na svoji lokaciji, a ob istem času zapojejo vsem dobro poznano pesem Ansambla Lojzeta Slaka Čebelar. Lani se je povabilu odzvalo 432 šol in vzgojno-varstve-nih zavodov s skupno več kot 42.690 sodelujočimi pevci. Tudi letos je udeležbo na akciji napovedalo že več kot 140 šol, čebelarji pa si želijo, da bi bila udeležba še večja, saj bodo z odmevnej-šo akcijo lahko še bolj opozorili na pomen čebel, kar je ne nazadnje tudi namen njihovih prizadevanj. »Vabimo vas, da ta dan posvetite čebeli in poskrbite za prenos znanja o pomenu čebel ter odnosa do okolja in hrane,« pravijo na ČZS. 6 petek, 3. novembra 2017 Kamničanj^ Zanimivosti Ko je glasba odsev trenutka Kamniška zasedba Matter je septembra izdala svoj drugi album in kmalu prvo knjigo poezij. Amphibios, podobno kot proda vse vstopnice svojih koncertov. Dvaindvajsetega septembra so s predstavitvijo svojega novega albuma Mrk odprli osmo sezono Kina Šiška. Glasba del življenja in odsev trenutka Začelo se je pred desetimi leti, ko so si prijatelji v prostorih Kotlovnice uredili studio. Skupaj so ustvarjali glasbo, brez namena biti skupina. »Dolgo smo ustvarjali elektronsko glasbo z ra-panjem, vendar te glasbe Posebnost kamniške zasedbe so zagotovo njihova enigmatična besedila. Oboževalci Mattersov njihov pomen vse pogosteje iščejo in odkrivajo po našem mestu, zato v šali fantje pripomnijo, da bi lahko kamniški TIC pripravil moderen turistični program za njihove oboževalce. Matter sestavljajo Matej Tunja - Tunja, Dario Nožič Serini - Dacho in Luka Lah - Levanael. Bojana Klemenc Kamnik - Ob prvi pojavi na slovenski glasbeni sceni pred dvema letoma so mnogi kamniški trio Matter poimenovali za vaške posebneže, a ko so s svetlobno hitrostjo postali neverjetna, a tudi polarizirajoča spletna senzacija slovenske javnosti, je postalo jasno, da mladi Kamničani le niso muha enodnevnica. Matter sestavljajo: Dario Nožič Serini -Dacho, Matej Tunja - Tunja, ki sta avtorja in interpreta besedil, ter Luka Lah - Leva- nael, ki skupaj z Dariem skrbi za glasbeno produkcijo. V zadnjih dveh letih so postali izjemno opazni, po eni strani tako zelo oboževani, po drugi pa tako zelo osovraženi, da postajajo že pravi družbeni fenomen, a dejstvo ostaja, da do njihove glasbe ljudje težko vzpostavijo nevtralen odnos. Skupina je osrednja tema številnih razprav, prodala je vse izvode izjemnega prvenca nismo delili z drugimi. Ta glasba večinoma deluje v nekem internem kodeksu pomenov, ki so znani le nam, neke vrste osebni dnevnik,« pojasnjujejo fantje, takrat prepričani, da njihova glasba nikogar ne zanima. A so se zmotili! Povabilo na glasbeni festival Tresk jih je končno izoblikovalo v zasedbo. V smehu razložijo, kako so se morali v petih minutah odločiti za ime skupine. Prišel je spontano, kot večina stvari, ki se jim dogajajo v zadnjih dveh letih. Matter tako zanje pomeni nekaj, kar povezuje vse, od materije do matere. Delajo predvsem elektronsko glasbo, vendar je slišati še druge vplive, od popa do roka in panka. Besedila kot filmske slike Posebnost kamniške zasedbe so zagotovo njihova eni-gmatična besedila. Oboževalci Mattersov njihov pomen vse pogosteje iščejo in odkrivajo po našem mestu, zato v šali fantje pripomnijo, da bi lahko kamniški TIC pripravil moderen turistični program za njihove oboževalce, a potem resno o svojih stvaritvah razložijo: »Naši teksti so kot slike, ki lahko v določenem zaporedju delujejo kot film. Poslušalcu se lahko v glavi brez gledanja odvrti neki film, kar je posebna izkušnja, ki jo prinaša tovrstna glasba. Mi doživljamo svojo glasbo v smeri ekspresionizma ali pač ludizma. Ljudje si pogosto stvari interpretirajo po svoje. Zanimivo se nam zdi, kako drugače lahko nekdo razume to, kar si povedal. So samo različne interpretacije, več nivojev razumevanja. Enim je všeč estetika, nekateri iščejo neke globlje pomene, drugim je všeč zvočnost besed in uporabljajo naše citate. Težko bi opisali našo ciljno skupino. Zagotovo je več mlajših poslušalcev, sre- dnješolcev, a posluša nas tudi srednja generacija ... « Filmsko poetični jezik Čeprav tudi sami priznavajo, da gre v njihovih glasbenih besedilih nemalokrat za nesmisle, ki so pogosto zgolj referenca na neko interno šalo, pa v delu kamniških glasbenikov slovenski glasbeni kiritiki prepoznavajo nekakšno družbeno angažiranost, celo ideologijo. Kamniški trio se s tem ne strinja in pojasni: »Naša glasba temelji predvsem na tem, da ti vtisne neka čustva. Tudi to, da nekateri v nas prepoznavajo kontro-verznost in provokativnost, ni ravno na mestu. Vsaj naš namen ni takšen.« Dodajajo, da preprosto uživajo v Začelo se je pred desetimi leti, ko so si prijatelji v prostorih Kotlovnice uredili studio. Skupaj so ustvarjali glasbo, brez namena biti skupina. Prepričani so bili, da njihova glasba nikogar ne zanima. A so se zmotili! svojem ustvarjanju in se prepuščajo odsevu trenutka. Da to še bolj potrdijo, bodo novembra izdali svoj knjižni prvenec poezij Mrak, za katerega se radovedno sprašujejo, ali bo med bralci tudi tako uspešen kot glasbena predhodnika pri poslušalcih. Vsekakor jim ustvarjalna žilica ne da miru, zato poleg glasbene in pisane besede že nekaj časa ustvarjajo tudi filmske podobe. Ravnokar pripravljajo filmski celovečerec, ki ga bodo snemali prihodnje leto v Kamniku, glasbena spremljava pa bo sestavljena iz fragmentov ravnokar izdanega albuma Mrk. Radi imamo Kamnik Navkljub nepričakovanemu uspehu ostajajo Luka s Pe-rovega, Matej z Duplice in Dario z Zikove to, kar so. Umetniški ustvarjalci z dušo in srcem, predani svojim občutkom, mislim in popolnoma potopljeni v svoj trenutek in čas. Na pogosta vprašanja, kdaj bodo izdali glasbo v tujem jeziku in osvojili tuje trge, pa zaenkrat le odgovarjajo, da imajo radi Kamnik, da so tu doma. Imate tudi vi kakšno idejo, kako bi lahko kulinarično nadgradili obstoječe jedi iz Okusov Kamnika ter imate v mislih svojo jed? Zaupajte nam jo in lahko se zgodi, da bo naslednjič predstavljena prav vaša jed. Ideje nam pošljite na tic@visitkamnik.com ali na Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik. M KAMNIK »Jesti je treba v dobri družbi« www.visitkamnik.com www.facebook.com/visit.kamnik Terme Snovik so najvišje ležeče terme na nadmorski višini 462 metrov in ležijo na pragu Kamniško-Savinjskih Alp. V prvi vrsti nudijo kopanje v notranjih in zunanji termalnih bazenih, gostje pa se lahko odločijo še za savne ali pa za klasične ročne masaže. Že od zasnove dalje si v Termah Snovik prizadevamo za ohranjanje okolja in sobivanje z naravo, za kar smo v letu 2008 prejeli mednarodno oznako Eko Marjetica (Eco Label) in številna priznanja za okolju prijazno ravnanje doma in v tujini. Ob samem bazenskem kompleksu pa je tudi restavracija Potočka, ki nudi širok izbor jedi tudi iz Okusov Kamnika. O tem smo se pogovarjali z direktorico Term Snovik Petro Zlatoper. Kaj vam in Termam Snovik pomenijo Okusi Kamnika? Okusi Kamnika nam predstavljajo možnost dodatne ponudbe in predstavitev lokalnih jedi iz naše okolice. Na katero jed iz Okusov Kamnika ste še posebej ponosni? Naša specialiteta so jedi iz postrvi. Zato tudi vsak leto pripravimo sedaj že uveljavljeno prireditev Postrvijada. Gre za kulinarično druženje in zabavno tekmovanje v pripravi postrvi. Letos je potekala že 15. V naši restavraciji gostom sicer pripravljamo tudi firštov golaž, tuhinjsko filo in kloštarsko kremšnito. Kakšna je vaša skrivnost na primer pri pripravi firštove-ga golaža? Golaž mora imeti tri vrste mesa, pripraviti ga je treba en dan prej in poleg vseh potrebnih sestavin mora vsebovati tudi ščepec ljubezni. Kaj bi svetovali nekomu, ki bi želel to jed pripraviti doma? Pripravi naj jo za več ljudi, saj se mora dober golaž predvsem jesti v prijetni družbi. Kje in kdaj lahko te vaše jedi gost okusi? V restavraciji Potočka v Termah Snovik. Postrv je na voljo vedno, ostale jedi pa občasno, kloštarsko krešnito pa včasih ponudimo kot dnevno sladico. Kamničan^g petek, 20. oktobra 2017 7 Kultura Izvor, življenje in smrt V Galeriji Dika so v petek, 27. oktobra, pripravili umetniški dogodek z naslovom Prehodi - ekstaza smrti. Veronika Židanek Jasna Paladin / Foto: Jasna Paladin Kamnik - Člani Likovnega društva Senožeti iz Radomelj so dokazali, da niso vešči le slikarskih platen in čopi-čev, pač pa lahko organizirajo tudi zanimive, v Kamniku ne najbolj pogoste umetniške dogodke, kakršen je bil zadnji, ki so ga obarvali dnevu mrtvih primerno. Ekstaza smrti je bil naslov umetniškega dogodka, ki sta ga na temo človeških prehodov ter z njimi povezanih obredov na dvorišču galerije pripravili performativni umetnici Jatun Risba in Miša Gams. »Iz starih časov, ko so še verovali, da se bo bolnikova duša lažje poslovila od tega sveta, če bo čim bližje zemlji, izvira šega, da so bolnika, ki je težko umiral, dvignili iz postelje in ga položili na gola tla, na zemljo, na slamo. Čeprav Jan Bernot / Foto: Jasna Paladin je to dejanje na videz nepie-tetno, pa se je šega zelo dolgo obdržala: ljudje so namreč verovali, da to olajša umiranje, predvsem pa preprečuje pokojnemu, da bi se po smrti vračal,« sta eno od starih šeg ob umiranju in nastopu smrti opisali umetnici, ki sta s svojim nastopom skušali ustvariti most med preteklostjo in prihodnostjo, v trenutku in v mestu, kjer so poti za inter- pretacijo, odločanje in delovanje še nedorečene. Dogodek so obogatili tudi trije člani Likovnega društva Senožeti, ki so v galeriji predstavili svoja razmišljanja v obliki instalacij, ki sledijo temi prehodov, obredov in ljudskih verovanj. Veronika Židanek je ob vstopu v galerijo predstavila svoje videnje izvora življenja, Jan Bernot samo življenje in Anja Ko-kalj simboliko smrti. Anja Kokalj / foto: asna Paladin Jatun Risba in Miša Gams / Foto: Jasn Srečanje pevskih prijateljev Delavsko kulturno društvo Solidarnost je v dvorani nad kavarno Veronika pripravilo že trinajsto Srečanje pevskih prijateljev. Bojana Klemenc Kamnik - Delavsko kulturno društvo Solidarnost, ki letos obeležuje 98 let obstoja, je v soboto, 21. oktobra, organiziralo že tradicionalno prireditev Srečanje pevskih prijateljev. Povezovalca programa Zlatka Levstek in Martin Gorenc sta ponosno povedala, da so v vseh trinajstih letih v Kamniku gostili že šestintrideset pevskih zborov iz različnih krajev Slovenije in zamejstva. Vedno znova so veseli, da se pevski zbori odzovejo njihovemu vabilu, obenem pa člani društva gradijo pevske mostove, saj gostujočim zborom tudi vrnejo obisk. Martin Go-renc, predsednik DKD Solidarnost, je po koncertu pojasnil: »Skozi vsa leta delo- vanja so se Solidarci vedno trudili tako ohranjati kot posredovati slovensko kulturo na različnih kulturnih področjih, kar je predstavlje- no tudi v njihovem znaku, z gostovanji v domačem okolju, po širni naši domovini, v zamejstvu in daleč po naši bivši državi.« Povezovalka programa Zlatka Levstek in Otroški pevski zbor Vrabčki pod vodstvom Marinke Aparnik / Foto: Bojana Klemenc V letošnjem koncertnem programu so nastopili Ženski pevski zbor Solidarnost, ki ga vodi zborovodja Marko Tiran, Otroški pevski zbor Vrabčki DKD Solidarnost pod vodstvom Marinke Aparnik, Moški pevski zbor DKD Solidarnost, ki ga vodi zborovodja Uroš Gorenc, in gostujoča Ženski pevski zbor KD Bočna z zborovodjem Jožetom Pustosem-škom ter Moški pevski zbor Vinko Poljanec pod vodstvom Franza Starza iz Škocjana na avstrijskem Koroškem. Koncerta sta se poleg številnih poslušalcev udeležila tudi poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar in podžupan Matej Slapar, pevski večer pa se je nadaljeval s prijateljskim druženjem v družbi pesmi. Jesenski sklop: Od glave do portreta Kamnik - V Hiši keramike na Šutni bodo novembra začeli s sklopom šestih triurnih srečanj pod skupnim naslovom Od glave do portreta. K sodelovanju so kamniški keramiki in lončarji povabili priznano umetnico, dolgoletno profesorico kiparstva Dragico Čadež Lapajne, ki se je povabilu z veseljem odzvala. Tečaj kiparstva za odrasle in mladino, ki je - kot poudarjajo organizatorji - lahko tudi del priprav na sprejemne izpite na akademiji, se bo začel v ponedeljek, 6. novembra, ob 17. uri, udeleženci pa se bodo nato dobivali šest ponedeljkovih večerov zapored med 17. in 20. uro. Prijave na tečaj sprejemajo na e-naslov: kud.hisakeramike@ gmail.com. J. P. UROS POTOČNIK torek, 21. 11. 2017, ob 19.30 v Klub Kino dom Tokrat smo se kamniški folklorniki še posebej potrudili in za vas izbrali le najboljše folklorne skupine, katere so letos nastopile v finalu državnega ocenjevanja folklornih skupin ter s tem dosegle državno raven. Tamburaški orkester iz Vrhpolja in narodno zabavni ansambel Odziv bosta dogajanje na odru še bolj popestrila. Pridite in si oglejte slovensko kulturno dediščino skozi kostumske podobe ter plesne nastope, kot so jih plesali nekoč. Lepo vabljeni! Folklorna skupina Kamnik Folklorna skupina Kamnik vabi na prireditev Ples in glasba izpod kamniških planin 2017. v soboto dne 18. 11. 2017 ob 19. uri a v Domu kulture Kamnik nastopajoči: Tamburaški orkester KUD Vrhpolje FS Marko Beltinci FS Gartrož Nova Gorica FS Sveti Jurij ob Ščavnici narodno zabavni ansambel Odziv FS Kamnik 8 petek, 3. novembra 2017 Kamničanj^ Podjetništvo Kriptovalute ali digitalni denar V torek, 17. oktobra, se je odvil prvi KIKoff dogodek v novi sezoni KIKštarterja. KIKoff z naslovom Blockchain in kriptomanija je vodil Matjaž Jug, vodja KIKštarterja, in ob sebi gostil štiri strokovnjake s področja kriptovalut in tehnologije blockchain. Maja Alagic Kamnik - Trgovanje s krip-tovalutami in tehnologije blockchain so trenutno ena najbolj aktualnih finančnih zgodb, kar lahko sklepamo tudi po zanimanju za KIKoff, ki je doživel rekordno udeležbo. Kaj so kriptovalute? Večer je potekal v obliki vodenega pogovora, kjer so gostje predstavili svoje vidike in izkušnje, povezane s krip-tomanijo, ki se pojavlja zadnja leta v Sloveniji. Zdi se, da so tehnologije blochcha-in in kriptovalute ena najpomembnejših inovacij na področju internetnih tehnologij, hkrati pa neka povsem nova oblika naložb. Dogodek se je sukal okoli dejanskih projektov in izkušenj gostov, ki so se že preizkusili v blockchain projektih ali naložbah v kriptova-lute. Sprva je bil predstavljen nastanek sveta kripto-valut, nato so sledili pravni vidiki digitalnih valut v slovenskem prostoru ter zgodba podjetnikov, ki so ustanovili spletne platforme, ki sprejemajo investicije v obliki kriptožetonov (ICO). Kriptovalute ali digitalni denar imajo podobne lastnosti kot fizični denar, le da omogočajo takojšnjo transakcijo vsote na drug račun, ne glede na to, kam oz. v katero državo denar pošiljamo. Tako kot običajen denar lahko kriptovalute uporabljamo za nakup dobrin in storitev, le da je ponudba omejena na ponudnike, ki to vrsto plačila ponujajo. Napredna tehnologija pri vsakdanjih opravilih Tehnologija blockchain ali tehnologija veriženja blokov je po mnenju analitikov ena najpomembnejših inovacij na področju internetnih tehnologij. Prednosti tehnologije so večja varnost, zaupanje, večja hitrost transakcij, decentralizacija in transpa-rentnost. Neuradno se govori o drugi internetni revoluciji ali finančni renesansi, ki se bo pokazala v novih načinih poslovanja v različnih sektorjih gospodarstva, financ in javne uprave. Uporaba te napredne tehnologije naj bi korenito preoblikovala vsakdanja opravila posameznika, podjetij in družbe kot celote. Cilj pa jo je implementirati na področje zdravstva, sociale in varnosti, kar v končni fazi pomeni pozitiven vpliv na dvig kakovosti življenja. Pazljivost ne bo odveč Jure Ugovšek, finančni novinar in urednik časopisa Finance, je na preprost in neodvisen način predstavil nastanek kriptovalut in trenutno stanje v Sloveniji in svetu. Predstavil je zanke in pasti, ki lahko ohromijo investitorja začetnika, in potenciale, ki jih predstavlja trg kriptovalut. Jure pravi, da je vrednost kriptovalut v zadnjih letih močno narasla in vzbuja precej zanimanja tudi med uspešnimi finančniki, ki pravijo, da je digitalni denar »denar od ljudi za ljudi. Ljudje so sami vzpostavili neke valute, ki jim v praksi sedaj tudi narašča vrednost.« Kako pa dejansko v praksi poteka izmenjava dobrine za kriptovaluto? »Kolega, ki živi v tujini, je preizkusil plačevanje v Baru 77. Odprl je svojo t. i. Bitcoin wallet, na katero je naložil Bitcoine, dobil je QR-kodo, ki se je skenirala, zatem pa je dobil sredstva prenakazana. Celotna transakcija je trajala minuto in pol, ob tem pa je transakcija stala skoraj polovico zneska. In tu je treba biti pazljiv,« poudarja Jure na nekatere slabosti, ki jih prinaša nereguli-ran trg kriptovalut. Blaž Jamšek, pravni svetovalec ali »startup odvetnik«, kot pravi sam, trenutno sodeluje pri več ICO-tih (to so kriptožetoni) pri nas in v tujini in ima več let izkušenj s pravnim svetovanjem mladim in zagonskim podjetjem. Blaž je pojasnil pravni vidik in vlogo, ki jih imajo kriptovalute v slovenskem in svetovnem pravnem prostoru: »Kriptovalute niso denar. Lahko rečemo, da so valute, ampak primer, da lahko plačaš s kriptovaluto, je v pravnem smislu še vedno blagovna menjava. Denar je samo tisti 'papirček', katerega Centralna banka, recimo v Evropi ali v Sloveniji, izda, in je z zakonom določeno, da ga morajo vsi sprejeti kot plačilno sredstvo. Na tej točki pri Bi-tcoinih in ostalih valutah še nismo, vendar vse kaže na to, da se zna to kmalu zgoditi.« V nadaljevanju pojasni, da je regulacija namenjena predvsem zaščiti šibkejših strank, saj se lahko nepoznavanje finančne industrije in pravil izkorišča, kar pripelje do prevar in izgub. Prednosti tehnologij blockchain Rok Gornik je v svetu kriptovalut že od leta 2015 in so- deluje na projektu SunCon-tract, ki je slovenski block-chain projekt za trgovanje z energijo. Platforma bo omogočala malim proizvajalcem elektrike, da bodo ponujali viške proizvodnje električne energije končnim potrošnikom, po seveda bolj konkurenčnih cenah. Rok je pojasnil, da jim tehnologija blockchain omogoča to vizijo uresničiti, saj ponuja možnost shranjevanja neskončne baze podatkov o proizvodnji in rabi energije ter fluktuaciji cen energije na trgu. V SunContractu se nadejajo, da jim bo nadaljnji razvoj tehnologije blockcha-in omogočal izpolniti vizijo, ki jo imajo za podjetje v prihodnosti. Verjamejo, da bo tehnologije blockchain spremenila in spodbudila razvoj zelenih tehnologij. Marko Filej je serijski podjetnik in ustanovitelj platforme Trainers4me, ki ji je pri globalnem preboju odločilno pomagala investicija teniške zvezdnice Ane Ivano-vič. Trenutno pa ustvarja decentralizirano platformo SportyFi za investicije v mlade nadarjene športnike, ki potrebujejo finančno podporo za pot do uspešne športne zgodbe. Vrhunski šport vidijo izjemno centra- liziran, saj posamezen nadarjen športnik nima nobenega upanja, da bo kdaj vstopil v profesionalni šport brez velike količine denarja. Z novo platformo želijo vrhunski šport decentralizirati in hkrati pomagati vsem mladim talentom pri dosegu njihovih ciljev. S svojo podjetniško vizijo je tokrat prepričal brazilsko nogometno legendo Roberta Carlosa, ki bo zagotovo veliko pripomogel k promocij načrtovane kampanje za množično financiranje s kriptožetoni. Prednosti, a tudi tveganja Za zaključek so gostje podelili svoje nasvete za vse, ki bi morda želeli preizkusiti »srečo« na novonasta-lem digitalnem naložbenem trgu in ob tem morda kaj zaslužiti. Ob tem so si bili gostje enotni. Vsakemu potencialnemu malemu na-ložbeniku v kriptovalute svetujejo v prvi fazi celovito informiranje o tem, kaj kriptovalute so, kakšen je digitalni trg in kaj morebitna naložba v digitalne valute pomeni za vsakega posameznika. Podučiti se je treba o prednostih in tveganjih, ki jih lahko takšna naložba prinese. Torej, previdnost je modrost. Piva z imeni znanih Slovencev V prostorih nekdanjega Alprema je svoje mesto našla tudi Pivovarna Maister. Pivovar Janez Skok je skupaj s svojo družino vanjo vložil pol milijona evrov, privablja pa ne le z odličnim pivom, ampak tudi z zanimivo zgodbo, ki stoji za vsako steklenico. Jasna Paladin Kamnik - Da je kamniška voda bojda odlična za varjenje piva, je doslej ugotovilo že veliko mikropivovarjev, vsaj trem, ki so na tem območju že uspeli, pa se je nedavno pridružila nova - Pivovarna Maister, katere lastnik je Janez Skok iz Suhadol. Štiridesetletnik, kemik po izobrazbi, je ljubitelj piv že dolgo, pred slabimi petimi leti pa se je prvič preizkusil tudi v varjenju. Sprva v domači garaži s 50-litrskim kotlom in po le pol leta preizkušanja lastnih recep-tur se je prijavil na prvo tekmovanje pivovarjev in -zmagal. »Takrat sem doumel, da bi se iz tega hobija dalo razviti tudi posel,« nam razloži in res se je pivu posvetil v celoti. Nale- tel je na brata Denisa in Damirja Imšireviča, ki sta imela v Črnomlju svojo mi-kropivovarno, hkrati pa eden od njiju izdeluje pivo-varsko opremo Brewiks. In odločil se je, da bo svoje pivo varil pri njiju kot »gipsy pivovar«, kot rečejo proizvajalcu piva brez lastne pivovarne. Kljub uspešnemu sodelovanju je bilo povpraševanja za piva Maister vedno več, prav tako pa tudi logističnih težav, zato se je odločil v bližini doma odpreti lastno pivovarno. Skupaj z dekletom Tino in ob pomoči očeta Staneta in mame Jane so marca najeli 300 kvadratnih metrov velike prostore v eni od proizvodnih hal nekdanjega Alprema. Prostore so temeljito prenovili in opremili, v vse to pa vložili okoli pol milijona evrov. Zdaj imajo vse, kar potrebujejo (osem fermentorjev s kapaciteto 16 tisoč litrov mesečno, skladišče, polnilnico, etike-tirnico in tudi degustacij-sko sobo), in svojo novo pivovarno so minuli teden tudi uradno odprli. V njej nastaja šest različnih vrst piv, prav vsa pa imajo posebno zgodbo - poimenova- na so namreč po znamenitih Slovencih - poleg piva Maister so tu še piva Vega, Rusjan, Noordung, Gallus in Linhart. Čeprav so prihajajoči tedni za pivovarje težki, so v Pivovarni Maister s povpraševanjem zadovoljni, zato že kujejo nove načrte. Do konca leta bodo kupili štiri dodatne fermentorje in zaposlili novega sodelavca, njihova želja pa je proizvesti 40 tisoč litrov piva mesečno. Ob pivovarni si želijo odpreti tudi pivnico oz. gostinski lokal, ki bi se ga gotovo razveselili tudi drugi uporabniki nekdanjega Alprema, a za to bo najprej treba spremeniti prostorske akte tega območja. Direktor Pivovarne Maister Janez Skok s svojim dekletom Tino / Foto: Jasna Paladin V novi pivovarni imajo vse, kar potrebujejo, tudi etiketirnico. / Foto: Tina Dokl Piva Pivovarne Maister nosijo imena znamenitih Slovencev. / Foto: Tina Dokl Kamničan Jfl petek, 3. novembra 2017 9 Mladi Zakaj imamo v vrtcu radi gozd "Ker se tam lahko spuščam po tisti vrvi. Zato, ker lahko plezamo po drevesu. Pa ker delamo hišico iz palic. Zato, ker lahko skačemo z dreves. Zato, ker se lahko obmetavamo z listi. Vse to so razlogi, zakaj šestletni Matija iz Vrtca Antona Medveda Kamnik rad hodi v gozd." In takih odgovorov je še veliko. Alenka Jevšnik Kamnik - Gozd je za otroke zanimivo okolje. Polno neznanega, skrivnostnega, igrivega. Otroci v gozdu in sploh v naravi predvsem raziskujejo. So igrivi, ustvarjalni, radovedni. Nenehno se čudijo. V naravnem okolju je v ospredju predvsem njihova aktivnost. Zanimivo spoznanje je, da se otrok pri igri v naravnem okolju iz opazovalca spremeni v aktivnega igralca. Je aktiven in ustvarjalen pri iskanju novih dogodivščin, pri tem pa pridobiva obilico novih spoznanj. Med dejavnostmi smo skupaj spoznavali, da otrok ne potrebuje veliko vodenja in spodbud, da mu je naravno okolje kot tako največja spodbuda. V gozdu je sodelovanja med otroki več Otrok pri raziskovanju na prostem lahko primerja svo- je ideje in zamisli. Primerja jih z ostalimi otroki, z drugačnimi izkušnjami in dejstvi o naravnih pojavih, o predmetih in snoveh. Ko otroci raziskujejo različne stvari, se med seboj pogovarjajo, dopolnjujejo, dogovarjajo, včasih tudi nimajo enakega mnenja. Teh interakcij je v gozdu veliko več kot v igralnici. Več je sodelovanja in medsebojnega učenja. Konflikti se rešujejo veliko bolj umirjeno, večinoma na verbalni ravni. Gozd in njegova okolica sta velika raziskovalna škatla, ki otroku vedno znova ponujata veliko možnosti za učenje. Ko gremo z otroki v gozd, se ob tem porajajo različna vprašanja. Kaj se bo zgodilo z vejo, če jo upognemo? Odgovori otrok so sprva večinoma podobni, kar odgovori prvi, temu večinoma pritrdi večina drugih. In tako smo tudi mi ugotavljali, kaj se lahko zgodi z vejo, če jo upognemo. Lahko predvide- vajo. »Zlomila se bo!« Preverimo. Veja se tokrat zaradi prožnosti ni zlomila, zato smo ugotavljali dalje. Kdaj se veja zlomi? Ugotovili smo, da se veja zlomi, če je dovolj suha ali manj prožna. Ampak vprašanje je tudi: »Je prav, da lomimo veje?« Odgovori otrok so enotni: »Ne!«, ker s tem lahko uničimo grm ali drevo. Gozd je neizmeren vir igre Veje in palice so neizmeren vir igre, učenja in raziskovanja. Ali je palica lahko glasbilo? Sploh ni težav. Deklica je ugotovila, da so palice, ki jih nabira po tleh, odličen instrument, zato veselo poje in igra na paličice. Napravimo lahko gozdni ansambel, ki igra na paličice. Gozd je prostor, kjer ne potrebujemo igrač, papirja ..., vse nam je na razpolago. Vejice, veje, palice, drevesa, listje, kamenje, gozdni plodovi ... Idealen prostor za razvijanje gibalnih spretnosti Gozdna matematika je prav posebna dejavnost. Otroci, verjeli ali ne, imajo tako matematiko zelo radi. Kako iz palic naredimo trikotnik? Otroci so v veliki večini pravilno postavili palice v želene geometrijske oblike. Trikotnik, pravokotnik, kvadrat. Kaj pa krog? »Ne, pravi deklica, kroga pa iz palic ne morem narediti!« In pojasni: »Zato, ker so palice ravne, krog pa ni raven, ampak je okrogel.« S palicami merimo dolžino, ugotavljamo, katera je daljša, katera krajša, katera je tanjša, katera debelejša. Gozd je idealen prostor za razvijanje otrokovih gibalnih spretnosti. Pri tem so nam veje, hlodi, kamenje, palice in drevesa v veliko pomoč. Palice služijo za preskakovanje, kot uteži za dvigovanje, za razvijanje ravnotežja. Otroci ob tem uživajo in so sproščeni. Ni tekmovanja in napetosti. Gozdna igrišča pa so največji vir veselja za otroke. Deček pravi: »Poglej, drevo žagam!« In palica spremeni svojo podobo v žago, ki dečku pomaga "žagati" drevo. Ko pridejo mimo drugi otroci, jim razloži, da morajo žagati previdno, da se ne urežejo. Palice se spremenijo v meč in dečki v viteze. Palice se spremenijo v gradnike, s katerimi naredimo hišico, ognjišče, gozdno sliko . »Gozdna pedagogika daje prednost pred usmerjenimi in vodenimi aktivnostmi otrokovi radovednosti, čudenju in spontanemu raziskovanju,« pravi Natalija Gyorek z Inštituta za gozdno pedagogiko. Priložnost za nove pustolovščine In potem se samo po sebi postavi vprašanje - »Zakaj izbrati gozd kot učno oko- lje?«. In na to vprašanje vam lahko vedno znova odgovorimo. Zato, ker se otrok skozi igro v gozdu seznani z različnimi dejstvi, usvaja nove pojme, ker igra v naravnem okolju nima določenih omejitev in razvija kreativno igro. Zato, ker je igra v naravnem okolju priložnost za nove pustolovščine, presenečenja in nove izkušnje, ker so pri igri v naravnem okolju otroci radovedni, ve-doželjni, ker v gozdu otroci odkrivajo sami in se ob tem čudijo. In ne nazadnje zato, ker naravna igrišča otrokom ponudijo več spodbud za bolj raznoliko in pestro igro, ker ima otrok v naravnem učnem okolju možnosti teči, plezati, se gugati, raziskovati, slišati, videti, vonjati. In pri vsem tem ugotavljamo, da tudi današnji otroci znajo skakati, plezati, se loviti, če jim vse to le dopustimo. Igra je otrokova spremljevalka. Gozd pa veliko igrišče. Izkoristimo ga. Razredna ura tokrat malo drugače Gaja Vdovč, 7. c Mekinje - V petek, 6. oktobra, ob Tednu otroka, smo učenci 7. c razreda Osnovne šole Frana Albrehta in naša razredničarka Tamara Bra-čič začeli z delom v domu ŠKD Mekinje. Naša razredna ura je zaživela v praksi. Razmišljanja o prijateljstvu, pomoči, sprejemanju, razumevanju . smo preizkusili skupaj s prvošolci iz naše podružnične šole v Mekinjah in z njihovo učiteljico Jano Svetec. Pri uvodnih vajah skupnega druženja smo se tolažili z angleškim pre- govorom, da so vse stvari težke, preden postanejo lahke. Dokaj hitro so postale lahke, saj smo se med seboj dobro razumeli. Spoznavali smo se v dveh delavnicah. V športni smo si med seboj pomagali in se skupaj zabavali. V likovni, ki pa je bila kanček tudi miselna, smo si delili tudi znanje. Preden smo se razšli, smo z igro zaupanja prvošolcem dokazali, da se lahko zanesejo na nas. Sama imam tri soro-jence, pa takega občutka, kot ko so nam ta mala bitje-ca zaupala, še nisem doživela. Na koncu tega čudovite- ga in vznemirljivega dogodka smo se veliki in majhni otroci združili v prijazne učence Osnovne šole Frana Albrehta, ki smo bili z roko v roki in z iskricami v očeh enotnega mnenja, da je treba deliti svoje znanje, spretnosti, nasmeh in toplino. To bogati srca ljudi. Spoznali smo, da so tudi majhni lahko večji od velikih. In da sreča, ki smo jo na koncu čutili starejši učenci, ni na-domestljiva z ničimer. Menim, da se je ta dogodek vsem udeleženim zapisal globoko v srce, in upam, da bomo to še kdaj ponovili. Veliki in majhni otroci smo se združili v prijazne učence Osnovne šole Frana Albrehta. mm, OM KULTURE KAMNIK 11. 2017, ob 20. u www.domkulture.org 10 petek, 3. novembra 2017 Kamničanj^ Šport Planinski krožek Planinski krožek na OŠ Stranje je v novem šolskem letu vzel prašno pot pod noge in se zapodil po vijugastih poteh novim dogodivščinam naproti. Tinkara Skamen Šerkezi, mentorica Zgornje Stranje - Da malo popestrimo in prevetrimo planinsko sobo, smo na ste-žaj odprli vrata in spustili svež jesenski zrak, da se ujame v stare poti in jih po-mede ter naredi prostor za nove, stranske, a zato morda bolj privlačne poti skrivnostnega hribolazenja. Tako smo se v petek, 13. oktobra, že proti večeru odpravili s povabilom Grajske terase na predavanje popotnika, planinca in ure-sničevalca njegovih sanj Igorja Gruberja o Via Alpini, 2640 kilometrov dolgi, strmi, tihi, brezčasni poti, ki ga je vodila skozi osem alpskih dežel od Monaca do Trsta. V trdi jesenski noči smo zapuščali staro obzidje in se prepustili tipajoči se strmi poti v dolino, ne ravno po formi planinskih pravil o varnosti sestopanja. Pa smo imeli v sebi novo iskrico, kako pomembno in vredno je zbrati pogum in uresničiti svoje sanje in jih na dolgo ali pa tudi čisto le na kratko odsanjati. Sobotno jutro. Takega si človek, ki ima zgodnje jutranje poti začrtane proti goram, lahko samo želi. Oblizne si lahko vseh pet prstov na roki in vseh 26 »špic« na kolesu. Da, danes se proti hribom ne podajamo z jeklenimi konjički, kot me je popravil eden od učencev, ker ti bi bili pa zares čisto pretežki, ampak kar s karbonskimi ali pa samo aluminijastimi kolesi na lasten pogon, da smo bili bolj eko, bio oz. z vetrom v laseh. Zbor na Iverju, tam, kjer se po asfaltu zopet začne prava Koželjeva pot. Potili smo se vse do Brstni-kov, mimo koče v Kamniški Bistrici do spominskega parka in ni manjkalo adrenalina na kratkem spustu mimo Plečnikovega dvorca do Jurja. Majhno, sladko, a ravno pravšnje za dotik k tej mladi, a zanimivi veji novodobnega planinstva, turnega kolesarjenja. Z napotilom, da gorski kolesar nikdar ne divja in je spoštljiv do narave in sotrpinov, ki jih srečuje na pešpoteh! / I . Gpréhjski Glas Srčno napisana zgodba iz domačih krajev Literarni prvenec Marijana Peternelja 244 strani, mehka vezava, cena 15 evrov. Knjigo prodajamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju. Za dostavo po pošti jo naročite po telefonu: 04/201 42 41 ali na elektronski naslov: narocnine@g-glas.si; poštnina se zaračunava po ceniku Pošte Slovenije. Želimo vam prijetno branje Slaba kegljaška sobota Minulo soboto sta obe prvi ekipi kegljaškega kluba Calcit Kamnik igrali doma in izgubili. Fantje so morali priznati premoč igralcem Konstruktorja iz Maribora, dekleta pa večkratnim prvakinjam, igralkam iz Celja. Leon Pirman Kamnik - Priznati moramo, da je ekipa Maribora trenutno močnejša od nas. Mi smo v poletnem premoru izgubili tri igralce iz lanske šampi-onske ekipe, v Maribor pa je prišel državni reprezentant Matej Lepej. Že samo podatek 3347 podrtih kegljev pove, v kakšni formi so naši fantje, a to je šele prvi poraz in pridejo novi izzivi in povratna tekma v Mariboru. Med našimi je bil tokrat najboljši Peter Jantol s 594 podrtimi keglji, med gosti pa so kar trije presegli 600 kegljev. Ne najbolj uspešno soboto so nadaljevali še igralci druge ekipe in bili poraženi v Škofji Loki s kar 7:1 proti ekipi iz Železnikov. Tokrat so čast reševali igralci tretje ekipe, ki so doma premagali Kranjsko Goro za več kot 200 klinov, najboljši od naših je bil Marjan Dolinšek s kar 607 podrtimi keglji, sledila sta mu Matej Razdevšek s 550 in Janez Košir s 548 podrtimi keglji. V 1. A ligi po 5. kolih moška ekipa Calcita zaseda trenutno 2. mesto, dekleta pa so na 4. mestu. Medtem pa se je začela tudi občinska liga. Letos nastopa v občinski ligi sedem ekip, Ekipa Društva upokojencev Kamnik / Foto: Leon I in sicer Ambrož Team, Calcit, DU Kamnik, Kegelj Team, Mladinci, ŠD Policist in ŠD Soteska. V tretjem kolu je bil že prvi derbi med Kegelj Teamom in Ambrož Teamom. Že rezultat 3420 podrtih kegljev ekipe Štefana Flerina sam pove o kakovosti njegove ekipe. Pri Kegelj Teamu je izstopal samo Anže Lužan s 624 podrtimi keglji, sledil mu je Grega Bajžel s 581, v ekipi Ambroža pa večni Boris Benedik s 607 in Uroš Stoklas s 601 ter mladi Nik Prevodnik s 595 podrtimi Lestvica po treh kolih občinske lige 1. Ambrož Team 3 0 0 0 2. DU Kamnik 2 2 0 0 4 3. ŠD Soteska 3 2 0 1 4 4. Mladinci 2 1 0 1 2 5. Kegelj Team 3 1 0 2 2 6. Calcit 3 0 0 3 0 7. ŠD Policist 2 0 0 2 0 keglji, kar je bilo dovolj za zmago s 7:1. DU Kamnik je premagal Calcit, vsi upokojenci so presegli 500 podrtih kegljev, medtem ko je v eki- pi Calcita izstopal samo Aleš Prosen s 580 podrtimi keglji. V tretji tekmi kola je ŠD Soteska odpravila Policiste. Klub se igralsko krepi Članska vrsta Tenis kluba Kamnik se je uvrstila v prvo slovensko ligo, ki je v vsakem pogledu veliko bolj zahtevna kot druga liga. Matjaž Pogačar Kamnik - Drugačen je sistem igranja, zato je treba imeti več kakovostnih igralcev, sodniški stroški so precej višji, višja je že sama pri-javnina itd. Prvi korak, ki ga je klubsko vodstvo moralo storiti, in to hitro, saj se bo kmalu zaključil prestopni oziroma registracijski rok, je bila okrepitev igralskega kadra. V klubu so se odločili, da ne bodo gledali prav daleč, da se bodo najprej pogovorili z doma vzgojenimi igralci, ki igrajo po drugih klubih, ter s kakovostnimi igralci v okoliških klubih. Pogovori so hitro naleteli na plodna tla, tako da bodo za Kamnik v sezoni 2018 poleg Boštjana Repanška, Urbana Čevke, Domna Korelca, Gregorja Horvata, Aleša Pogačarja, Aljaža Burje in Nejca Lemi-ča zaigrali še novinci: Anže Čevka, Mark Svoljšak in Janez Makovec. Do začetka prvoligaškega tekmovanja je še skoraj leto dni, a kot kaže Podelitev priznanj najboljšim igralcem na klubskih tekmovanjih v letu 2017 v tem trenutku, so to igralci, ki bodo kamniške barve branili v naslednjem letu. Zadnje dejanje v Tenis klubu Kamnik v letošnji sezoni je bila podelitev priznanj najboljšim igralcem na klubskih tekmovanjih v letu 2017. Prejemnikov teh priznanj je preveč, da bi jih naštevali poimensko, omenili pa bomo posebna priznanja, ki so jih podelili Ireni Bo-žičnik, Slavku Juršiču in Jožetu Lavriču. Irena Bo-žičnik in Slavko Juršič sta priznanje dobila za požrtvovalno in prostovoljno delo v klubu, Jože Lavrič pa za več kot 60-le-tno zvestobo klubu - v tem trenutku je Jože Lavrič edini častni član Tenis kluba Kamnik. 6 Kamničan Jfl petek, 3. novembra 2017 Šport S pol noge že na zaključnem turnirju Odbojkarji Calcit Volleyja nadaljujejo uspešne predstave v srednjeevropski ligi, saj so slavili še na četrti tekmi in so še korak bližje uvrstitvi na zaključni turnir najboljše četverice po rednem delu tekmovanja. S polovičnim uspehom so z nastopi v tem tekmovanju začele Kamničanke, ki pa zato v domačem prvenstvu po štirih odigranih tekmah še niso izgubile. 11 Kamniške odbojkarice doma letos še niso bile Mednarodni pokal Komende v judu V soboto, 14. oktobra, je Judo klub Komenda v domači športni dvorani že drugo leto zapored priredil judo tekmovanje za 2. Pokal Komende. Za nekatere je bila to prva tekma v življenju, a so kljub temu hrabro nastopili. / Foto: Boštjan Veinhandl Miha Štamcar Kamnik - V 1. DOL za moške so aktualni slovenski pokalni zmagovalci do zdaj odigrali tri tekme, zabeležili pa so dve zmagi in poraz na gostovanju v Kanalu. Prav tekma v Kanalu je potrdila, da se v letošnji sezoni obeta ogorčen boj za najvišja mesta, saj so z izjemo ACH Vol-leyja že vse ekipe najmanj po enkrat izgubile. »V športu je pač tako, da enkrat zmagaš, drugič lahko pride tudi do poraza. Moramo pozabiti na to tekmo, saj je to šele začetek sezone. Pred nami je še veliko tekem, zato ni razloga za kakšno paniko. V pripravljalnem obdobju smo dobro trenirali, kar smo potrdili tudi na prejšnjih tekmah, in na tem moramo graditi naprej,« je minimalni poraz proti Salonitu komentiral 20-letni Jure Okroglič, ki je pred lansko sezono v vrste Calcit Vol-leyja prišel prav iz Kanala. Da je res tako, so Kamničani potrdili že sedem dni pozneje, ko so v obračunu s kranjskim Triglavom prišli do pomembne zmage, ki je štela dvojno. Ob domačem prvenstvu tudi za srednjeevropsko ligo, v njej pa so za zdaj varovanci Gašperja Ribiča še brez poraza in na dobri poti, da izpolnijo enega od letošnjih ciljev - uvrstitev na zaključni turnir. »Ne sme se nam dogajati, da z lastnimi napakami tekmece vrnemo v igro, kar se nam je zgodilo v prvem nizu tekme proti Triglavu in tudi na gostovanju v Kanalu. To je tisto, s čimer na začetku sezone nisem najbolj zadovoljen. Vsekakor bomo morali to v nadaljevanju sezone popraviti, kajti že v četrtfina-lu pokala Slovenije nas čakata nova obračuna s Kanalci in tu popravnega izpita ne bo,« pa opozarja Ribič, trener moške kamniške ekipe. Pomlajene Kamničanke doma še brez poraza V domačem prvenstvu kamniške odbojkarice, ki so po dveh letih spet zaigrale v kamniški športni dvorani, še ne poznajo poraza. Težje delo so zato imele v srednjeevropski ligi, kjer so na turnirju v Bratislavi s 3:2 premagale Slavijo, na drugi tekmi pa so po zmagi v uvodnem nizu morale priznati premoč ekipi Strabag UK Bratislava. Glede na to, da imajo Kamničanke precej pomlajeno zasedbo, ki je skupaj šele dober mesec dni in pol, je razumljivo, da za zdaj še niso v polni formi. »Razloga za paniko ni. Nasprotno, menim, da iz tekme v tekmo igramo bolje, zaupamo samim sebi, in to je v tem trenutku najbolj pomembno. Je že tako, da bomo potrebovali še nekaj časa, da se uigramo, tiste najbolj pomembne preizkušnje do novega leta pa nas čakajo v decembru in do takrat bo naša igra na višji ravni, kot je zdaj,« je prepričan Gregor Rozman, ki v letošnji sezoni vodi kamniške odbojkarice. Dober začetek v 2. DOL V najboljšem športnem kolektivu v kamniški občini so lahko zadovoljni tudi z začetkom v obeh drugoliga-ških tekmovanjih, pa tudi s tem, kako so sezono začeli v mlajših kategorijah. Glede na to, da drugo moško ekipo sestavljajo v glavnem igralci letnika 1999, v ženski pa so igralke še mlajše, je to dobra napoved za prihodnost kamniške odbojke. »V letošnji sezoni si v kadetski, mladinski in drugi članski ekipi nismo postavili višjih ciljev. Prvi sicer je, da bi čim več domačih igralk konkuriralo tudi za prvo ekipo in da bi prišli do večjega števila igralk. Trenutno iz posameznega letnika prideta le ena ali dve, zakaj je tako, bomo morali še ugotoviti. Nekaj težav je pri motivaciji mladih, ki prehitro nehajo igrati. Sicer pa je uvod v sezono za nas celo boljši, kot smo pričakovali,« je z dozdajšnjimi izidi zadovoljen Franci Obol-nar, ki v letošnji sezoni vodi kadetinje, mladinke in drugo člansko ekipo. Katarina Kumer Komenda - To je bilo letos kar trikrat večje kot lani. Odvijalo se je na visokem rangu močnih slovenskih klubov, tekme pa sta se udeležila tudi dva tuja judo kluba iz Bosne in Hercegovine: Judo Klub Soko M in Judo Klub Hercegovac Mostar. Slednji je po skupnem seštevku rezultatov iz vseh starostnih kategorij osvojil 1. mesto. Takoj za njimi se je uvrstil domači Judo klub Komenda, 3. mesto pa je pripadal Judo klubu Triglav Kranj. Skupaj se je tekmovanja udeležilo kar sedemnajst klubov iz cele Slovenije in tujine, na štirih tatamijih pa smo spremljali borbe štiristotih tekmovalcev, starih med pet in 14 let. V občini Komenda je to ena izmed večjih tekem nasploh in prva mednarodna tekma v judu. Po odprtju in zabavi s klubsko maskoto Judo Pando so se najprej zvrstili mlajši tekmovalci v kategorijah judo vrtec in 1. razred, ki so tekmovali v sumo borbah - izrivanju nasprotnika iz označenega prostora. Drugi ra- zred se je že boril v pravih judo borbah z meti in končnimi prijemi. Za nekatere je bila to prva tekma v življenju, a so kljub temu hrabro nastopili in se nekateri celo uvrstili med najboljše tri. Popoldne so tatamije osvajali judoisti iz starostnih skupin U10, U12 in U14, ki so pokazali vrhunske borbe. Obisk gledalcev in navijačev na tribunah je bil več kot odličen. Z navijanjem so poskrbeli za nepozabno vzdušje v dvorani. Tekme se je udeležilo kar 86 članov Judo kluba Komenda, ki deluje tudi izven komendske občine, in sicer v Kamniku, Šmartnem v Tuhinju, Mengšu in Trzinu. Za tako številno udeležbo je zaslužno dobro delo naših trenerjev, vključno s predsednikom kluba Boštjanom Veinhandlom, saj je Judo klub Komenda v tako kratkem času postal zelo množičen in uspešen klub. Prihodnje leto bo mednarodna udeležba še bolj okrepljena, saj se bodo judois-tom iz Bosne in Hercegovine pridružili še Italijani, Avstrijci in Hrvati. Splezala Walkerjev steber Žiga Oražem (AO PD Kamnik) in Matija Volontar (AO PD Jesenice) sta med 14. in 16. oktobrom splezala znameniti Walkerjev steber v Grandes Jorasses (4208 m). Jasna Paladin Kamnik - Splezala sta Cassi-novo smer, ki so jo leta 1938 preplezali mojstri vertikale Cassin, Esposito in Tizzoni. Riccardo Cassin je poznan po številnih težkih smereh v Alpah pa tudi kot inovator in izdelovalec alpinistične opreme, ki je že leta 1958 skupaj s sinom predstavil prototip plezalnega pasu. Žiga in Matija sta se prvi dan peš podala ob zobati že- leznici proti ledeniku Mer de Glace, do bivaka Lescha-ux, od koder sta imela odličen pogled na svoj cilj. Uvodne raztežaje sta začela plezati zgodaj zjutraj naslednjega dne. »Stena je ogromna in videti je, da jo turisti radi gledajo, panoramski poleti ob steni so se vrstili vsake pol ure. Le to nama je kazilo popoln mir, saj v steni ni bilo nikogar. Tudi iz reševalnega helikopterja so naju preverjali, kako napre- dujeva. Kmalu sva prišla do pokončnega skalnega 6a-ja, sledila je dolga prečka v desno, na koncu pa bivak na majhni polici, ki sva jo izkopala v sneg. Naslednji dan je bil dolg, saj sva plezala po skali, ledu in škripovcu, po triindvajsetih urah pa sva zadovoljna, a utrujena splezala na vrh. Po kuhanju in spanju je sledil sestop čez ledenike v dolino Ferret proti Courmayeuru,« je doživetje povzel Žiga Oražem. Naj vaše praznovanje vsem ostane v lepem spominu po dobri hrani, profesionalni postrežbi ter prijetnem vzdušju. Veselo martinovanje 11. 11. 2017 z ansamblom Galop Sprejemamo rezervacije za prednovoletne zabave, petke in sobote v mesecu decembru z ansamblom Galop. Silvestrovanje z bogatim menijem in ansamblom Galop. Nepozabna poročna slavja, praznovanja, obletnice, obhajila, birme KONTAKT IN REZERVACIJA Gostišče GTC 902 Črnivec, Tirosek 73, 3342 Gornji Grad T: 03 839 46 02, M: 041 689 865 E: recepcija@902.si, W: http://www.gtc902.com DELOVNI ČAS: ponedeljek 10.00-22.00, torek-nedelja 8.00-23.00 12 Zanimivosti T • • v Lesen sup ima svoj čar Lojze Jazbinšek iz Zgornjih Stranj je s svojim lesenim supom, desko za veslanje stoje, nedavno pritegnil pozornost oblikovalcev, različne unikatne izdelke iz lesa pa v isti mizarski delavnici izdeluje tudi njegova prijateljica Manca Kemperl. petek, 3. novembra 2017 Kamničanj^ Lojzov sup, ki je razstavljen na Mesecu oblikovanja. Jasna Paladin Zgornje Stranje - Če boste v dneh do sredine novembra obiskali ljubljanski Mesec oblikovanja, boste med razstavljenimi predmeti tega mednarodnega oblikovalskega festivala lahko opazili tudi prav poseben sup, izdelan iz lesa, ki je nastal izpod rok Lojza Jazbinška, Kamničana, ki že nekaj let živi v Zgornjih Stranjah. Na razstavo so ga povabili oblikovalci iz zavoda Big -centra za kreativno gospodarstvo, ki so njegov izdelek opazili sami, to pa je za Lojzeta, ki je po izobrazbi sicer ključavničar, veliko priznanje. »Z obdelavo lesa sem se res začel ukvarjati šele pred nekaj leti, a če je človek spreten z rokami, niti ni pomembno, kakšen material oblikuje,« nam odgovori na vprašanje, kako se je kot samouk znašel med mizarskimi stroji in različnimi kosi lesa. Začelo se je s hobijem, ki se je zdaj razvil v posel, kar pa ne preseneča, saj so njegovi izdelki res nekaj posebnega. Prav posebne postelje, celo lesenega prestola, ki ga ima v dnevni sobi, in drugih unikatnih kosov pohištva, ki menda krasijo njegov dom, nam sicer ne pokaže, je pa zato te dni toliko bolj ponosen na svoj sup. Izdelal ga je iz borovega lesa, ki ga je izbral zaradi izrazitih letnic, s katerimi se je pri oblikovanju mogoče lepo »poigrati«. Težak je 22 kilogramov, je votel, sestavljen iz posameznih reber in obdan s polcentimetrsko oblogo iz masivnih letvic. »Takšen izdelek zahteva veliko ročnega dela. Ko je vse skupaj zlepljeno in dobro zbrušeno, sledi obloga iz steklene tkanine in epoksi smole, kar da izdelku potrebno trdnost in vodoodpor-nost, ne pokvari pa unikatnega in naravnega videza. Nato pa še tista pika na i, ki jo da okrasitev. Prvi sup sem okrasil s podobo zmaja, v zmajevo glavo sem izrezljal tudi ročaj vesla, a vsak naslednji bo imel svojo zgodbo,« nam pove Lojze, ki se je že lotil novega supa. Tudi ta bo izdelan iz lesa iglavca, ki je lažji, prav teža pa ima pri športnih rekvizitih velik pomen. Za izdelavo potrebuje dober mesec dni in pol, saj čisto vsak dan in na silo ne gre - to je umetnost, ki zahteva svoj čas, umirjenost pa tudi navdih. In katere so prednosti lesenega supa? »Je zelo stabilen, lepo drži svojo smer, saj zaradi dvignjenega premca in poudarjenega gredlja gladko reže in odriva gladino vode, dolg raven trup pa omogoča stabilno plovbo tudi v valovih, predvsem pa je lep in ima svoj čar. Lahko ga postaviš v sobo za okras, kar za supe iz umetnih materialov ne moremo reči,« pravi Loj- ze, ki je svojega dela izjemno vešč, manj blizu pa mu je birokracija in posel sam, zato je še toliko bolj vesel sodelovanja z Manco Kemperl. V mizarski delavnici oziroma ustvarjalnici, kot me hudomušno takoj popravi Manca, namreč ne nastajajo le supi in kanuji, ampak še vrsta drugih unikatnih lesenih izdelkov. Manca, ki je po izobrazbi diplomirana inženirka lesarstva in se je tega poklica naučila tudi od svojega očeta (vrsto let je izdelovala različno pohištvo), namreč izdeluje kuhinjske deske, pručke, razne kuhalni-ce, poseben poudarek pa namenja redkim in na videz pozabljenim kosom lesa, pravzaprav na videz odsluženim deblom in štorom. »S kiparko Nino Koželj ustanavljava t. i. zavetišče za zavržene dilce in po Sloveniji iščeva razne hlode, ki bi sicer končali na ognju, nama pa se zdi, da bi jih lahko ob- likovali v izjemne uporabne izdelke. Kakšne češplje in podobna drevesa s podeželja za lastnike navadno nimajo kakšne velike vrednosti, a to je za nas, ki ustvarjamo, zelo lep les, ki se ga niti ne da kupiti,« pravi Manca, ki je z Nino oblikovala svojo blagovno znamko Vulgaris, kar bo poosebljalo zelo osnovne, celo prvinske, a umetelno izdelane lesene predmete. Nekatere tudi sama te dni razstavlja na Mesecu oblikovanja. Air KRANJ Okusite vinorodno in kulinarično Sloveniji Več kot 30 degustacijskih točk www.visitkranj.si fi v • 1—7 • 1 • • Srečanje z Ziijani Društvo sv. Jakoba Kamnik in Demos na Kamniškem sta v okviru prireditev Socialne akademije 14. oktobra povabila v goste prijatelje iz Ziljske doline. Jožef Pavlic Kamnik - S tem dejanjem sta se jim tudi zahvalila in hkrati odgovorila na obisk Kamničanov in okoličanov 13. maja lani v Ziljski dolini. Romanje je pripravil popotnik in dobri poznavalec te doline Vido Kregar, obiskovalce pa je po značilnih ziljskih krajih in zelo lepih starodavnih cerkvah z mnogimi znamenitostmi vodil župnik v Bistrici na Zilji Stanko Trap. Sprehod po Kamniku in obisk frančiškanskega samostana Ziljane je ob prihodu v Kamnik pozdravil podžupan Matej Slapar. Dopoldne in popoldne so si ob strokovnem vodstvu družno s spremljevalci ogledali Kamnik in okolico, ob 17. uri pa je bilo srečanje z njimi v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku. Goste iz Ziljske doline in številne druge obiskovalce srečanja z njimi je najprej v imenu Društva sv. Jakoba Kamnik in Demosa na Kamniškem pozdravila dr. Marjeta Humar, ki je ob pomoči članov omenjenih društev pripravila program njihovega obiska. Za njo je spregovoril član Socialne akademije Tone Lesnik, v imenu kamniških frančiškanov p. Okrogla miza z Ziljani 14. oktobra v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku / Foto: Jožef Pavlič Lavrencij Anžel (na začetku je zapel nekaj kitic pesmi Rož, Podjuna, Zila), v imenu gostov pa Pepca Druml, hotelirka in kulturnica iz Bistrice na Zilji, od koder je prišel na obisk tudi tamkajšnji župnik Stanko Trap, edini slovenski duhovnik v Ziljski dolini. Okrogla miza z izbranimi gosti Zbrani so si najprej ogledali dokumentarni film o kamniškem frančiškanskem samostanu, nato dokumentarni prikaz starih molitev v ziljskem narečju, običaj štehvanja ter bogato ziljsko narodno nošo, prisluhnili pa so tudi ziljskim pesmim. Sledila je okrogla miza z izbranimi gosti: zakoncema Pepco in Ludvikom Dru-mlom (Stara pošta!), Mileno Pipp, Stankom Trapom in predsednikom Kulturnega društva Zila Urbanom Po-potnigom; pridružil se jim je tudi Kamničan Vido Kre-gar. Pogovor je vodila časni-karka Radia Ognjišče Tanja Dominko. Celodnevno srečanje z Ziljani pod geslom Pozdravljeni, Ziljani, v Kamniku so gostitelji združili z devetim socialnim tednom z vodilno mislijo Delam, da (pre)živim. Na koncu so se udeleženci zbrali pri maši v frančiškanski cerkvi sv. Jakoba, ki jo je ob p. Pashalu Gorjupu daroval Stanko Trap, po njej pa še na prijateljskem pomen-ku v samostanskih prostorih. «S IcCtaicI I^W4 ZTKK Energija za življenje Kamnican^ß petek, 3. novembra 2017 13 Zanimivosti Spomin na mojstra odbojke Ob nedavni proslavi ob sedemdesetletnici Odbojkarskega kluba Kamnik sta priznanji prejela tudi Kamničana dr. Tomo Žargaj in njegova soproga Pavla, ki sicer že 53 let živita v Združenih državah Amerike. Pavla in dr. Tomo Žargaj na obisku v Kamniku. Svoj ljubljeni domači kraj sta od selitve v ZDA obiskala že več kot petdesetkrat, tale fotografija je nastala pred dvema letoma. / Foto: Milan Windschnurer Milan Windschnurer Kamnik - Leta 1933 rojeni Tomo Žargaj se je jeseni 1946 s starši preselil iz Novega mesta v Kamnik. Že leta 1950 je bil pri kamniških odbojkarjih mladincih najboljši igralec, ko so na mladinskem prvenstvu Slovenije zasedli tretje mesto. Enako med najboljšimi je bil tudi leta 1951 v Kamniku, ko mu je s kamniško mladinsko vrsto zopet uspelo osvojiti bron v Sloveniji. S to kakovostjo so ga tisto leto, čeprav še mladinca, že sprejeli v prvo vrsto članov in je vseh pet dovoljenih tekem odigral tudi že v I. Slovenski odbojkarski ligi, ko so Kamničani osvojili odlično 2. mesto. Visokorasli Tomo je v članski ekipi uspešno igral do decembra leta 1955, najprej dve leti v I. Slovenski odbojkarski ligi in nato dve leti še v hrva-ško-slovenski ligi. Sledilo je zaključevanje študija medicine in služenje vojaščine, jese- ni leta 1958 pa se zopet vrne med domače, kamniške od-bojkarje. Leta 1961 si je sredi sezone poškodoval nogo. Kljub kasnejši ozdravitvi zaradi vse večjih službenih obveznosti nastopanja v klubu ni zmogel več. In ravno takrat je bil izbran v slovensko reprezentanco. Enkrat je zaigral zanjo, kasnejšim vabilom pa se je žal zaradi službe moral odreči. Tako se je v Kamniku in domovini končala njegova odbojkarska kariera ne samo prvovrstnega igralca, močnega napadalca, korektorja po današnje, in to z levico, kar običajno preseneti nasprotnika, temveč tudi velikega zagovornika discipline tako pri treningih kot na tekmah, iskrenega prijatelja, soigralca, soorganizatorja in tudi trenerja. V ZDA je odbojko zopet začel igrati, sicer ne tako intenzivno, vse do leta 1966, ko si je zopet poškodoval nogo. Ker po tem ni mogel več neovira- no igrati, je uresničil svojo veliko željo: postal je pilot motornih letal. Sedaj ima izpit za komercialnega pilota, potem ko je bil lastnik vrste letal. Pred leti je tudi pilotiral in peljal domače in prijatelje na izlet do kakih 700 km oddaljenih Niagarskih slapov, in to kar s štirimotornim bombnikom, znamenito letečo trdnjavo B-17. Eden izmed teh letal je med drugo svetovno vojno (leta 1944) ob bojnem poletu na Nemčijo strmoglavilo na našo Malo planino. Odličen v zdravstvu Tako kot v športu je Tomo Žargaj zelo zavzeto deloval tudi poklicno. Na ljubljanski medicinski fakulteti je kot odličen študent diplomiral leta 1956. Leta 1969 je nastopil službo v Velenju, od koder sta se z ženo Pavlo vozila igrat tekme za Odbojkarski klub Kamnik. Spomladi 1964 se je odzval vabilu svaka in se z družino preselil v ZDA. Po opravljeni štiriletni specializaciji psihiatrije na Harvardski univerzi je 1967 dobil v Bostonu prvo službo in tam kmalu postal poddirektor bolnišnice. Leta 1970 je odprl zasebno prakso, vzporedno pa je deloval tudi kot psihiater v splošni bolnišnici. Postal je tudi član tamkajšnjega zdravniškega kolegija, predstojnik psihiatrije in predsednik celotnega zdravniškega kolegija. Nacionalna psihiatrična zveza mu je podelila najvišje odlikovanje za psihiatra v ZDA. Leta 2008 se je prvič upokojil, uradno pa šele letos junija, pri svojih štiriinosemdesetih letih. Odbojkarica tudi žena Pavla Pavla Žargaj, rojena Malešič, iz Mekinj je tudi kmalu postala aktivna igralka odbojkarske sekcije SŠD Kamnik. Že dve leti po ustanovitvi (leta 1951) je uspešno nastopila pri mladinkah. Za SŠD Kamnik so v Kamniku osvojile tretje mesto v Sloveniji. Leta 1954, ko so v kamniški sekciji vzpostavili prvo ekipo članic, je že igrala. S svojo dobro igro je veliko pripomogla, da so tisto leto Kamničanke postale prvakinje v prvi ženski Slovenski odbojkarski ligi. Naslednje leto je Pavla Malešič s kamniško ekipo uspešno nastopala v hrvaško--slovenski ligi. Konec leta 1955 je Pavla zapustila kamniško vrsto in leta 1956 nastopala, tako kot njen fant Tomo, za ljubljansko Ilirijo. Po vrnitvi Toma je spomladi 1959 tudi Pavla, takrat že poročena Žargaj in že diplomirana umetnostna zgodovinarka in etnologi-nja, prišla pomagat Kamni-čankam v tekmah v I. Slovenski odbojkarski ligi. Še bolj pa se je Pavla izkazala naslednje leto, ko so kamniške odbojkarice zasedle 2. mesto v I. Slovenski odboj -karski ligi in se tako uvrstile na kvalifikacije za vstop v II. zvezno odbojkarsko ligo. S tem dosežkom so kamniške članice dosegle v starejši zgodovini kluba svoj največji uspeh! Tudi v letu 1961 je za Odbojkarski klub Kamnik še nastopala, a po poškodbi moža vse bolj redko. Tako se je leta 1961 v Kamniku končala tudi odbojkarska kariera Pavle Malešič-Žargaj. Bila je vseskozi uspešna, borbena, navdušena in inovativ-na soborka, igralka odbojke. S tem pa se nikakor ni končal drugi del njenega, še kako pozitivnega delovanja -tisti del namreč, ki ga običajno odigra vsaka osebnostno močna sopotnica svojega moža. Saj poznamo pregovor: Ni uspešnega moža brez čvrste spodbude in opore njegove žene. V Kamnik se redno vračata Ob zaključku obema še enkrat iskrene čestitke za njima izkazano priznanje! Še vedno velika ljubezen do odbojke in športa, domovine in Kamnika naj jima ne ugasne nikdar! Odbojkarji leta 1955 v Amsterdamu; osmi z desne Tomo Žargaj, četrta z desne pri ženskah pa Pavla Žargaj / Foto: arhiv Milana Windschnurerja torte S pomočjo te knjige boste lahko izkusili veselje in zadovoljstvo, ko boste s pripravo torte presenetili sami sebe in osupnili vaše goste. Vsako torto prikazuje fotografija, na kateri so vidne vse podrobnosti, zraven pa so jasna, postopna navodila, ki vam bodo razložila, kako torto oblikovati in jo okrasiti. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si KrajepisecŽeljko Kozinc nas s svojim značilnim srčnim doživljanjem, ki ga poznamo že iz njegovih sedmih izletniških knjig, vabi k naravnim in kulturnim biserom tega prelepega dela domovine. 1490 Gorenjski Glas O^genj, rit in kače niso zq igrač y'. ' ^ J * 155 x220 mm ^^Uk^^^^^B^^Ufl^L mehka vezava 30 eur MU il ti J + poštnina Uspešnica Ogenj, rit in kače niso za igrače je zabeležila več kot enajst tisoč prodanih izvodov, tri leta zapored kraljuje na prvem mestu po branosti v slovenskih knjižnicah, predstavljena pa je bila na več kot osemstotih literarno-pogovornih dogodkih. Sedaj je izšel drugi del knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače - Babice, hčere, vnukinje. Tako kot prvo tudi to odlikujejo objektivnost, primeren besedni zaklad in spoštljiv odnos do pripovedovalca. Avtorica želi biti le zapisovalka slišanih zgodb in nič drugega. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Gorenjski Glas 14 petek, 3. novembra 2017 Kamničanj^ Prireditve Prireditve v novembru Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik vww.kamnik.si pod rubriko Kam v novembru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik /ww.kamnik-tourism.si. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Sreda, 8. novembra, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Potopisno predavanje: Izidor Furjan - Kako potovati za 1 evro? Na predavanju vam bo popotnik Izidor Furjan predstavil možnosti poceni potovanj: od prevoza do namestitve. Preizkušene ugodnosti so plod večletnega popotovanja po Evropi in svetu ter iskanja najugodnejših opcij. Tokrat vse na enem mestu - v enem popotniškem predavanju. Torek, 14. novembra, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige dr. Marka Žerovnika: Opojnost gora V knjigi avtor opisuje vzpone v Sloveniji, Avstriji, Švici, Franciji, Italiji, skrivnostne divjine Afrike, nacionalne parke Argentine, kruta ostenja indijskega in pakistanskega dela Himalaje, ob koncu pa doživimo še srečanje s kulturo ljudožercev, ki domujejo v prostranstvih Papue. Pogovor bo vodil Jože Pavlič. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Četrtek, 9. novembra, ob 18. uri, Galerija Pogled Odprtje razstave Barbare Demšar K svetlobi Kustosinja razstave Saša Bučan DOM KULTURE KAMNIK Od četrtka, 9. novembra, do ponedeljka, 13. novembra, Mala dvorana DKK Royal Academy of Dance London - nadaljevalni plesni seminarji Obvezne predhodne prijave Sreda, 15. novembra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Vid Valič: Tvoj bodoči bivši mož Avtorska komedija, abonma Stand up in izven Cena vstopnice: 15 evrov/18 evrov na dan dogodka Četrtek, 16. novembra, ob 17. in 18.30 uri, Velika dvorana DKK Mini teater Ljubljana: Žabji kralj Lutkovna predstava, za abonma Kam'nček in izven Cena vstopnice: 5 evrov Petek, 17. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Edinstvena Velika planina - sožitje tradicije in športa Ob 16. evropskem prvenstvu v gorskih tekih Organizator: Klub gorskih tekačev Papež. Vstop prost! Sobota, 18. novembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Folklorna skupina Kamnik: Ples in glasba izpod kamniških planin Folklorna prireditev, cena vstopnice: 7 evrov MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Petek, 3. novembra, ob 21. uri Dvovrstičnice: večer improviziranih dvovrstičnih rim Prijavi se in se preizkusi ali vsaj prisluhni! Prijave na info@pestbesed.si Sreda, 8. novembra, ob 18. uri Večer retro igranja - Deluxe Ski Jump 2.1 Sezona smučarskih skokov je pred vrati. Postani skakalec tudi ti! Sreda, 15. novembra, ob 18. uri Večer družabnih iger - King of Tokyo V sodelovanju s ŠKK se bomo spoprijeli v igri, ki je bila nagrajena s titulo Best Party Game Petek, 17. novembra, ob 21. uri MC7: koncert Mr. Norium, Four More, One Plan, Furu Efu Vabljeni na večer udarne glasbe mladih slovenskih bendov. Podprite jih s svojim prihodom. ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 11. novembra, od 11. do 12. ure, rozarij Vzimovanje vrtnic, strokovna predstavitev Matjaž Mastnak bo prikazal, kako pripraviti vrtnice na zimo. Predstavitev je brezplačna, plača se vstopnino v park. PLESNI KLUB ŠINŠIN Sobota in nedelja, 11. in 12. novembra, ob 9.30, Maistrova ulica 16 Plesni vikend - izpopolnjevanje v art plesnih tehnikah Klasi s priznanim plesnim pedagogom Žigom Jerebom in Meraki Dance project ŽENSKI KOMORNI ZBOR VOX ANNAE Petek, 10. novembra, ob 20. uri, kapela Mekinjskega samostana Predtekmovalni koncert Pred prihajajočimi regijskimi tekmovanji odraslih zborov in malih pevskih skupin se bodo s svojim tekmovalnim programom predstavili: Gorenjski oktet, Komorni zbor Ave in Ženski komorni zbor Vox Annae. PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA Sobota, 11. novembra, ob 20. uri, Dom kulture Kamnik Jubilejni koncert ob 135-letnici PSPD Lira V goste smo povabili Slovenski oktet, Simfonični orkester Domžale -Kamnik in soliste. Vstopnice po 10 evrov bodo na voljo na blagajni Doma kulture Kamnik dve uri pred koncertom. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SV. JAKOBA KAMNIK Petek, 17. novembra, ob 19. uri, dvorana Frančiškanskega samostana v Kamniku Dr. Janez Marolt in mag. Ludvik Travnik: Zgodovina medicine v antiki - temelj njenega nadaljnjega znanstvenega razvoja Predavanje bo prikazalo razvoj medicine od antike do danes. KROG PRIJATELJEV BRUNA CRČNINCA Nedelja, 12. novembra, od 14. do 20. ure, Cirius Kamnik - mala športna dvorana Dokumentarni film Fenomen Bruno Croning Senzacija iz leta 1949 danes ponovno zelo aktualna. »Neozdravljivo ne obstaja - Bog je največji zdravnik.« (Bruno Groning). Vstop prost, prosimo za prostovoljne prispevke. Informacije, rezervacije po tel.: 040 630 758 in 040 894 491 KAMNIK Preberite deklaracijo Tako svetuje svobodna raziskovalka Bilka Baloh, ki je v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik pripravila zanimivo predavanje z naslovom "Nam kemikalije sestavljajo jedilnik?". Jasna Paladin _ Kamnik - Bilka Baloh se z zdravo prehrano ukvarja že več kot dvajset let, v zadnjem času pa se najbolj posveča prav kemikalijam v prehrani, zaradi česar je podrobneje preučila tudi zapleteno slovensko in evropsko zakonodajo s tega področja. Zbranim v knjižnici je predstavila, katere vrste kemikalij poznamo, kako prihajajo v naše telo, v katerih živilih jih najdemo, katerih se moramo še posebej izogibati, zakaj naše telo zboli in - katere so rešitve, da se težavam v zdravju na tem področju izognemo. »Trenutno je v EU zakonodaji registriranih več kot 4500 kemikalij, ki jih najdemo v hrani. Podatki so skrb vzbujajoči, zato ker veliko kemikalij dnevno vnesemo v telo tudi s kozmetiko (povprečna ženska na leto vsaj tri kilograme) in z onesnaženjem okolja,« je povedala, nato pa opozorila, da so kemikalije v hrani veliki hormonski mo-tilci in imajo neprijetne posledice - slabo počutje, nespečnost, glavobole, prehlade, luskavico, angine ... - ter iz tega razvijajoče bolezni, kot so rak, diabetes, Bilka Baloh na predavanju v kamniški knjižnici neplodnost, bolezni živčevja ... Več kot devetdeset odstotkov pesticidov je bilo razvitih iz živčnih bojnih strupov, a kljub vsemu jih v EU vsako leto porabimo vsaj dvesto ton. Najbolj nevarni med vsemi so insekticidi, je poudarila, saj uničujejo živčni in reproduktivni sistem. »V EU je dovoljenih 480 pesticidov, ki se dnevno znajdejo na naših krožnikih. Biti vegan ni nobena rešitev, saj je treba znati uživati pravo hrano. Z nakupovanjem zelenjave v nakupovalnih središčih si ne bomo naredili veliko dobrega.« Opozorila je tudi na škodljivost barvil, sladil in konzervansov. »Težava ni v tem, da bi nam prehrambna industrija karkoli skušala prikriti. Oni povečini vse napišejo na embalažo in se držijo zakonodaje, težava je v tem, da potrošniki preprosto vse kupimo. Začnite brati deklaracije!« je povedala in poudarila, da se je pametno izogibati vseh dodatkov, ki so označeni z E100, E200 in E900. »Kakšna Sirija - to je tretja svetovna vojna, saj nas bodo zakonito zdesetkali z zastrupljeno hrano,« je še poudarila ob zaključku predavanja. Kamničan petek, 3. novembra 2017 !5 Zanimivosti, zahvale Obnovile znanje prve pomoči V petek, 13. oktobra, je komisija za članice Gasilske zveze Kamnik organizirala delavnico na temo prve pomoči. Delavnica je potekala v prostorih PGD Motnik. Cvetka Slapnik Motnik - Članice smo na začetku delavnice prisluhnile predavanju dipl. med. seste Ane Hribar. Predstavila je osnove prve pomoči. Ponovila je, kako poteka klic na 112, kaj je pomembno, da ob klicu povemo. Opisala je, kako poteka veriga preživetje. Povedala nam je tudi, kako potekajo temeljni postopki oživljanja. Predstavila je, kako oskrbeti rane in kako imobiliziramo zlome. Povedala nam je še nekaj drugih stvari, ki so lahko zelo uporabne pri prvi pomoči. Po predavanju je sledil krajši premor. Nato smo se razdelile v skupini in smo prvo pomoč tudi praktično potre-nirale. Na eni delovni točki smo predelale pristop k poškodovancu, temeljne po- Po predavanju smo znanje prve pomoči preizkusile tudi ' praksi. / Foto: Cvetka Slapnik stopke oživljanja in uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja, kako ukrepati pri zapori dihalnih poti - torej Heimlichov prijem pri odraslih in otrocih. Na drugi točki smo ponovile, kako in kdaj uporabimo stabilni bočni položaj. Praktično smo predelale, kako oskrbi-mo rane in kako imobilizira-mo zlom ali poškodbo roke in noge. Na obeh delovnih točkah smo članice vse praktično ponovile oz. se naučile. Ob koncu delavnice smo bile mnenja, da je tovrstno izobraževanje zelo koristno in dobro. Vse premalo se zavedamo, da smo suvereni le, če svoje znanje dovolj pogosto obnavljamo. Le v tem primeru bomo brez strahu s pravo mero adrenalina lahko pristopili k pomoči potrebnemu. Slovenologija o psihiatriji Noah Charney je na tokratnem pogovornem večeru gostil psihiatrinji Zdenko Čebašek Travnik in Anico Mikuš Kos. Jasna Paladin Kamnik - V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik se to jesen nadaljuje sklop pogovornih večerov v Kamniku živečega Američana Noaha Charneya pod skupnim naslovom Slovenologija - Čudna vprašanja. Njegovim zanimivim gostom sta se tokrat pridružili priznani slovenski psihiatrinji Zdenka Čebašek Travnik in Anica Mikuš Noah Charney, Zdenka Čebašek Travnik in Anica Mikuš Kos / Foto: Jasna Paladin Kos, ki sta vsaka s svojega področja - prva se na svoji profesionalni poti posveča predvsem različnim odvisnostim, druga pa je specialistka otroške psihiatrije. Pogovor je tekel o razvoju psihiatrije od njunih strokovnih začetkov do današnjih dni, odnosu, ki ga Slovenci imamo do duševnih bolezni, tabujih, ki se v zvezi s tem še vedno pojavljajo, pa tudi o primerjavah med Slovenijo in Združenimi državami Amerike, kjer so do tovrstnih tem že vseskozi veliko bolj odprti. V torek, 28. novembra, ob 19. uri bo Noah Charney v kamniški knjižnici gostil nova zanimiva gosta, Vesno Milek in Borisa Cavazzo na temo Film in mediji. GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^ ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila draga sestra in teta Marija Spruk Blažunova Micka s Hriba Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše. Posebna zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot in se je boste spominjali. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Po vrtu sem špancirala, sem videla, kako mi rožice cveto, v Štefanija Urankar roj. Repanšek (1935-2017) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za pristen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm ter trobentaču za ganljivo odpete pesmi ter za čudovito izvedeno Tišino. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi KPK, gospe Maji Novak ter praporščaku, stricu Janezu Urankar ju. Posebej se zahvaljujemo dr. Dolenčevi, sestri Jani in patronažni sestri Marti za pomoč in razumevanje v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kamnik, oktober 2017 www.pogrebnik.si ^KPK Komunalno podjetje Kamnik, d d. CvAajna cesti 11,1241 Kmnk 24 UR NA DAN DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK ZAHVALA Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli. V 82. letu je po težki bolezni tiho odšla naša mami, babica, tašča in sestra Marija Podmilšak iz Kamnika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm in trobentaču. Vsi njeni Kamnik, oktober 2017 ZAHVALA Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje! V 92. letu je tiho zaspala naša draga mama in teta Marija Slapar roj. Grabnar, Vrhpolje 153 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem Grm za ganljivo petje ter trobentaču. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso podporo, skrb in nego. Vsi njeni ZAHVALA Jok, solze, žalostni vzdihljaj ne vrnejo te nam nazaj. Le nemo nam pogled strmi, v tvoje blage, ugasnjene oči. Florjan Grošelj 4. 4. 1952-14. 10. 2017 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Menine in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in drugo pomoč. Hvala dr. Ahlinu in sestri Marjani ter abdominal-ni kirurgiji Ljubljana. Hvala g. župniku Luku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Grm, trobentaču in Mojci za napisan govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Podgorje 6 petek, 3. novembra 2017 Kamničanj^ Kamničan Pobegnili smo iz šole Na Osnovni šoli Toma Brejca smo mednarodno izmenjavo zaključili z doživljajsko igro Escape School. Druženje na naši šoli smo sklenili z doživljajsko igro Escape School. / Foto: OŠ Toma Brejca Živa Blatnik Kamnik - Pred dnevi smo na naši šoli gostili učitelje in učence iz Grčije, Poljske in Hrvaške v okviru dvoletnega mednarodnega projekta Erasmus+ z naslovom Razvijanje osnovnih spretnosti učencev preko umetniških zmožnosti. Namen našega druženja je bilo spoznavanje naše kulturne in naravne dediščine, tradicije in navad, s katerimi so se gostje seznanili med bivanjem pri družinah slovenskih otrok ter med dopoldanskimi izleti (Velika planina, Ljubljana ...). V popoldanskem času pa so svoje umetniške sposobnosti, socialne kompetence in znanje tujih jezikov razvijali na dramski, likovni ali glasbeni delavnici. V soboto, 14. oktobra, smo svoje druženje sklenili s predstavitvijo izvirne doživljajske igre z elementi improvizacije, z naslovom Escape School, katere idejni pobudnik je bil Goran Završnik, ki je skupaj s sodelavko Anjo Bezlovo in ostalimi mentorji sodeloval pri vodenju popoldanskih umetniških delavnic in ob koncu tedna ustvarjalno povezal delo le-teh. Obiskovalce prireditve smo presenetili, ko smo jih razdelili v deset skupin in vsako izmed z vnaprej pripravljenim načrtom poslali v nekaj učilnic, kjer so morali reševati različne naloge, pokazati nekaj matematičnega, lite- rarnega, jezikovnega ali splošnega znanja. V vsaki učilnici so imeli le osem minut, da so razrešili nalogo, ki so jim jo zastavili učenci, ki so gospodovali v posamezni učilnici. Kot je v šoli običajno, so bile njihove rešitve tudi ocenjene - tokrat s strani učencev. Na koncu je vsaka skupina prejela košček sestavljanke, ki so jo nato skupine ob vrnitvi na izhodiščno točko (v šolsko telovadnico) sestavile. Sestavili so velik ključ - torej so s skupnimi močmi le našli ključ za pobeg iz šole! Gledalci oz. aktivni udeleženci doživljajske igre Escape School so bili nad konceptom igre navdušeni -med igro so se zabavali, sodelovali, nekoliko napenjali možgane in začutili nekaj napetosti ter tudi nekoliko tekmovalnosti. Na koncu so učence in mentorje nagradili z močnim aplavzom. Sledil je še sklepni del: učenci glasbene delavnice so zapeli pesem v angleščini o moči sodelovanja med ljudmi, vsi udeleženci smo prejeli certifikate o sodelovanju na mednarodni delavnici, vsi mentorji in učenci smo se skupinsko fotografirali. Tako učenci kot mentorji smo se poslovili z besedami ponosa, zahvale in lepih želja. Ni manjkalo objemov in obljub, da bomo nedvomno negovali svoja nova prijateljstva ter spomine, ki smo jih skupaj ustvarili v Sloveniji, ohranili za vedno. Udeleženci so morali reševati različne naloge. Spoznavali različne športe Srednješolci zavoda Cirius so minuli teden na športnem dnevu dokazali, da lahko prav vsakdo od njih, ne glede na gibalno oviranost, najde šport, v katerem bo užival. Jasna Paladin Kamnik - Športni dan so v zavodu Cirius v sredo, 25. oktobra, osnovnošolci in srednješolci začeli skupaj v družbi gostov - članov akrobatske skupine Dunking Devils, ki so jim predstavili svoje vragolije. »Našim učencem in dijakom smo s to skupino želeli pokazati, kje so meje človeške zmogljivosti, da teh meja pravzaprav ni in da v športu močno lahko napredujejo tudi gibalno ovirani. Naša teorija je, da vsakdo lahko naredi nekaj, ni nujno, da se vedno preliva znoj, pomembno je, da je vsak nekam vključen, saj prav šport bistveno pripomore k samozavesti vseh mladih, še posebej gibalno oviranih,« nam je povedal športni pedagog v Ciriusu Niko Cankar, ki je skupaj s svojimi sodelavci pripravil več športnih aktivnosti. Medtem ko so osnovnošolci športni dan nadaljevali v naravi, so se srednješolci pomerili v namiznem tenisu, košarki na vozičkih, krlingu, plavanju in športnem plezanju. Rezultati niso bili pomembni, čeprav zavzetosti med mladimi ni manjkalo, bolj pomembno je bilo, da se čim več mladih vključi v šport, ki ima v vseh pogledih zgolj pozitivne učinke. Športno plezanje / Foto: Tina Dokl Košarka / Foto: Tina Dokl Krling / Foto: Tina Dokl Priznanje za varnost v prometu Združenje šoferjev in avtomehanikov Kamnik je prejelo svečano listino Javne agencije Republike Slovenija za varnost prometa. Jasna Paladin Kamnik - V torek, 24. oktobra, je Javna agencija Republike Slovenija za varnost prometa v okviru tradicionalnega srečanja predstavnikov lokalnih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravila slovesnost in podelila osemnajst svečanih listin, najvišjih priznanj posameznikom in organizacijam za življenjsko delo na področju prometne preventive. Med prejemniki listine je tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov Kamnik. »Združenje šoferjev in avto-mehanikov Kamnik je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, katerega člani so poklicni in nepoklicni vozniki, avtomehaniki, vozniki gradbene, gozdne, kmetijske in druge mehanizacije, pripadniki drugih poklicev in zainteresirani občani. Združenje je bilo osnovano davnega leta 1957 in letos praznuje 6o-letnico obstoja in kontinuiranega delovanja. Prostovoljno delo je zakoreninjena vrednota vseh Predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik Franc Pivk in predsednik nadzornega odbora Združenja Maksimilijan Ocvirk z zasluženim priznanjem članov društva, ki se kaže v številnih preventivnih in vzgojnih akcijah na področju prometa. Poleg vsakoletnega varovanja otrok v prvih šolskih dneh, s katerim so člani Združenja začeli že davnega leta 1965, sodelujejo tudi pri kolesarskih izpitih in drugih akcijah za osnovnošolce, kot sta kolesarsko tekmovanje Kaj veš o prometu in teden mobilnost, kakor tudi v preventivnih akcijah Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik. Prav tako se njihovi člani tesno povezujejo in udeležujejo rednih letnih srečanj sosednjih društev. V svojem šestdesetletnem obdobju se je število članov gibalo od 91 v letu 1957 do največ 217 članov. V začetku tega leta združenje šteje petdeset članov. Kljub visoki povprečni starostni strukturi članov (61 let) in povprečnem 40-letnem članstvu njihovih članov večina članov vsako leto aktivno sodeluje pri izvajanju zastavljenih nalog. V ta namen člani Združenja vsako leto opravijo povprečno dvesto ur prostovoljnega dela in prevozijo več sto kilometrov. Naloge, ki jih izvaja Združenje, že vrsto let prepoznavajo Občina Kamnik in druge službe lokalne skupnosti, s katerimi redno usklajuje potrebe in aktivnosti. Pomen Združenja za lokalno skupnost in prepoznavnost njegovega prostovoljnega prispevka ter dela pa je opazila tudi Občina Kamnik, ki ga je v marcu 2017 ob 60-letnici obstoja nagradila s podelitvijo zahvale za izobraževanje in preventivne aktivnosti na področju ozaveščanja o cestno-prometnih predpisih in skrbi za varnost občank in občanov,« so organizatorji zapisali v svoji obrazložitvi.