RAZNO.
KIDO JL' JZUMITEIJ' DOHOD-NIN". DAVKA? Izumitelje imenujemo vse 'one Ijudf, ki so as s sifo svoje ra-zumnosti dali človeštvu tekovine, ki so !od dalekosežne koristi. NJih imena bodo osta'a večna (Nikbla Tesfa, Edi-son, Marconi, Stephenson, Gutenberg l.t.d.) v zgodovini človeštva. Ta hva-Iežnost se bčituje ob spominskih dne-vih, jub'Iejih, stoletnicah m sličnih pri-likah. — Kdo pa bi bif med nami, kf bf se odk itosrčno in navdušeno vese-lif nad ,,iznajdbo" — dohodninskega davka? Sičer so davščine stare skoro toliko, kakor predpotopno člo-veštvo — ,vencfar izrazitega dohodnin-skega davka v danasnji obliki ni biio. Mislimo, da se nikdo ne veseli fmena dusevnega "oceta tega ,,i*zuma", Td je osvojil vse civiTizirane državne upra-ve, vendar Iahko o tem možu govori-mo tafcd, kakor <!> ,,šravi" Judezir Kkar-jota, ki se je na veka osramotiT s tem, da je švojega učeniki prodal za 30sre-brnlh denarjev,.. Mislimo, da smo vsem govoiili iz ferca! —
Kclo je famozni iznajditelj te ne-simpatirTie ustanove? Ni bil eden brum-nih SIovanov,'tudi ne eden gospodarsko -zvltih previdnih Nemcev,. ampak An-glez Dr. Henry Belke, profe or matemn-tike na univerzi v Oxfordu. Ko je bil terfanji angleški finančni minister Pitt v škripcih finančne krize, ki je bila huj-sa od sodobne. —, mu je fmenovani predložif svoj načrt o dohodninskcm davku. Pravijo, da je finnnčni minister Pitt poskočil do stropa, tako je bil vesel
profesorjeve iznajdbe, ki &e je kmalu sijajno obnes'a... Ko je izumitelj pre-jef svojo nagrado za svoje de!o: ga je zadela kap in je — umrl. Alf od žalosti,, ali ve-elja, o tem zgodovina molči.
TISOCLETNr JUBILEJ - VILIC. Male, preproste vilice imajo, kakor vsaka st\ar-na svetu svojo zgodovino. Ne bo colgo, fco bo:(o na celem svetu sfavill ti-oč-Ietnico tega jedilnega orodja. Kaf se je v 10 stoletju bfzant;nska princesa Argi'a poročila z beneškim dožem Pi-etro Orseolo se je pn svatovski poje-dfni na veliko začudenje poslužifa z zlatimi vilfcami. Beneški plemia, sami starokopitneži, še vilic niso poznali, po^ j služevalr so se samo žlic — so se dolgd j mu;ili z novo ,,iznajdbo"r dočim je o-sta'o Ijudstvo ohranilo spoštovanje — žhci. — Nič manj kakor 403 let ss je to jecrilno orodj^ bor.Io za svo:e uve'jav-ljenje ter se končno udomačilo v mncn gih deželah. ge-Ie v 14. stoletju so u-vedh vilice v Parizu, dočim se-Ie .1. 1608 na angleškem dvoru. PConcem 17'., stolefa so si vil;uške osvojile domaFa; ne celi civilizfrani svet. Res redek ju^ biiej, rnafokomu poznan!                    ¦