PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /A	Ani*
Abb postale I gruppo	” (j6Q3 4U I1F
Leto XXII. St. 201 (6488)
ŽALNE ZASTAVE V PRESTOLNICI SLOVENIJE
Ljubljana se pripravlja na poslednje slovo od žrtev hude letalske nesreče na Brniku
Vsi ranjenci so iz nevarnosti - Nadaljuje se identifikacija mrtvih - Nove ugotovitve preiskovalne komisije: letalo je že 1300 m od kraja, kjer je padlo, zadelo v vrhove dreves
TRST, sobota, 3. septembra 1966
LJUBLJANA, 2. — Ljubljana je danes vsa odeta v žalost. Na vseh javnih področjih visijo zastave spuščene na pol r.ro-?a- Odpovedane so vse zabavne prireditve. Glavno mesto Slo-Venije se pripravlja na poslovitev od žrtev hude letalske ne-sreče, katerih posmrtne ostanke prinašajo v veliko dvorano "Partizana« na Taboru. V dvorani društva je že 55 krst s po-Jf^tnimi ostanki do sedaj identificiranih. Krste so pokrite z britansko zastavo in na vsaki je venec z jugoslovansko zastavo. v dvorano bodo prinesli posmrtne ostanke tudi ostalih ponesrečencev, takoj ko bodo i-
dentificirani. priprave za poslovitev od žrtev vodi poseben od-izvršnega sveta Slovenije, r* mu načeluje podpredsednik ^vršnega sveta Beno Zupančič.
Britanski minister za energetiko «lchard Marsh, ki je na zasebnem bbisku v Sloveniji, se je na sinoč-"J- tiskovni konferenci v Ljublja-v imenu britanske vlade, brionskega ljudstva in družin ponesrečenih topio zahvalil oblastem,
"travnikom in prebivalstvu za po-V,n<' in sočutje in poudaril, da se osebno prepričal, da so vsi sto-po nesreči vse, kar jt bilo mogoče Minister Marsh se je za-‘'"*ui vsem za človeško solidarnost, ki so jo pokazali v trenutku »ude nesreče. Solidarnost je bila es splošna od osebja letališča, gasilcev, pripadnikov milice, armadi zdravnikov in meščanov, ki so Prihiteli na pomoč takoj po nesre-od zdravnikov v bolnišnicah, ki o storili vse, da bi rešili življe-,.{e Ponesrečenim, več sto Ljub-jančanov, ki so se takoj prijavili ‘“Vodu za transfuzijo krvi in dali ®v°jo kri za ponesrečene.
zadnjih vesteh se stanje 22 Preživelih stalno boljša.
Ravnatelj klinike za plastično kirurgijo dr. Derganc je izjavil, da o vsi izven nevarnosti. Dodal je, u® so trdo delali od trenutka ka-nifrrofe do prvih današnjih jutranjih ur. Opravili so trinajst skraj-zahtevnih operacij in nekaj dru-manjših. Predsednik zvezne “kupščine Edvard Kardelj je da-lies brzojavno izrazil sožalje v i-menu skupščine jMstanatemu veleposlaniku DuncanuTjugoslovanškl'
?ueči križ pa je s svoje strani Ppsial sožalno brzojavko britaiske-mu Rdečemu križu.
.Komisija ravnateljstva civilnega ‘e‘alstva Jugoslavije, ki raziskuje 'Moke nesreče, je danes izdala dru-®o poročilo, v katerem med dru-pim ugotavlja, da je letalo, ko je DUo približno 6,5 km od začetka
spustne steze letališča, zaprosilo nadzorno službo za navodila in ta je dala letalu točno pozicijo in potrdilo, da je letalo točno v smeri spustne steze. 3.800 metrov od začetka spustne steze je nadzorna služba na letališču opozorila posadko letala, da se oddaljuje na desno, in da je dalo navodila za popravo smeri. Nadzorna služba ni dobila nobenega odgovora na opozorilo. Neposredno za tem je nadzorna služba opozorila posadko, da je letalo krenilo na desno, in vprašala, ali mogoče letalo začenja kratek desni zaokret, da bi ponovno preletelo radio - marker Mengeš. Posadka letala ni odgovorila. Ker se je na radarju slika letala zgubila, je nadzornik poleta dal znak za alarm in sprejel ukrepe, ki so predpisani za primer nesreče.
Preiskava je nadalje ugotovila, da je letalo že približno 1.300 metrov od kraja, kjer je padlo, ko je letelo točno v smeri spustne steze letališča, posekalo vrhove drevja jelovega gozda v dolžini 250 do 300 metrov. Letalo se je zatem po tisoč metrih ponovno vzpelo na desno navzgor in v strmem desnem zaokretu približno 2.500 metrov od spustne steze padlo v gozd okrog 500 metrov od osi spustne steze. Komisija sedaj, raziskuje, zakaj je letalo v trenutku, ko je prišlo prvič v dotik z gozdom, bilo samo 25 metrov visoko, medtem ko bi v tem času moralo biti najmanj 200 metrov visoko.
Komisija je nadalje ugotovila, da so reševalne skupine z letališča iz Kranja in Ljubljane v rekordnem kratkem času intervenirale, kar je omogočilo reševanje ponesrečenih in pravočasno zdravniško pomoč.
Po mnenju komisije je bilo za letalo usodno, da je 3.800 metrov od spustne steze letelo tako nizko, da je zadelo ob vrhove drevja, zaradi česar je zgubilo stabilnost, crenilo na desno in padlo. Komisija bo jutri preiskala gozd, kjer je letalo prvič udarilo, in kraj, cjer je padlo. Opravila bo tudi rekonstrukcijo dogodka na terenu, da bi dobila odgovor na vprašanje, zakaj pilot Smith ni uporabil naprave za spuščanje ILS in zakaj se ni držal določene linije pristajanja.
II
s
DANES
Ljubljana se pripravlja na poslednje slovo od 95 žrtev hude le-**lske nesreče. Včeraj je bilo me-I 0 v žalnih zastavah. Medtem pre-■“kovalna komisija nadaljuje delo, aa bi ugotovila vzroke nesreče.
Maršal Tito nadaljuje svoj obisk ' Sloveniji. Včeraj je bil v Murski raboti, kjer je v svojem govoru Rpudaril med drugim, da je posebno združiti vse tiste sile, ki borijo za mir in ki so sposob-[j6 upreti se nečrtom za novo voj-bo.
Na velik odmev sta naletela predvčerajšnji de Gaullov govor v ■ bom Penhu in U Tantova izjava,
J; kateri je obrazložil vzroke, za-•jbui katerih ne želi znova kandi-hirati za glavnega tajnika OZN. general de Gaulle je zelo ostro ob-jbbil ameriški napad v Vietnamu n pozval ameriško vlado, naj se ' naprej obveže, da bo umaknila ?v°je čete iz Vietnama v času, ki določen. Poudaril je, da je edi-"a mogoča rešitev nevtralizacija “eh držav indokitajskega poloto-*a in popolno izvajanje ženevskih bbeazumov.
, »udi U Tant je opozoril na veli-no nevarnost, ki jo ustvarja vojna d Vietnamu, in je izrazil bojazen, J}?'bi se utegnila ta vojna spreme-v splošen spopad. O vsem tem Ponovno govori tudi skupna fran-,°“ko-kamboška izjava, ki so jo ob. Javili včeraj.
Sporočilo U Tanta, da se misli ■jmakniti, je povzročilo precejšnjo ‘“skrbljenost in člani varnostnega .veta so takoj začeli posvetovanje. VKotavlja se, da bo težko najti njc-Kovega naslednika, ki bi bil po voki' vsem skupinam držav. In prav ostra nesoglasja, zlasti med vele-suami, v veliki meri zaostrujejo *Mzo v Združenih narodih, 'to po-obarja tudi U Tant, ko ugotavlja Pomanjkanje novih idej in novih Pobud ter ošibitev volje, da se naj-oejo sredstva za okrepitev in razširitev pravega mednarodnega so
oelovanja.
, Na italijanski politični pozornici ** “e vedno v ospredju vprašanje ^reditve zapletenega vprašanja av-•"homije južnotirolskega prebival-*va v bocenski pokrajini. Včeraj J® predsednik SVP Magnago pojas-'ul stališče svoje stranke. Ne gre ? zahteve — je dejal — po novih jtObcesijah, ki bi jih morala dati llalijanska vlada, temveč izključno *a Pojasnila glede nekaterih že “■Prejetih obveznosti ter za podrob-bejše navajanje drugih. Dr. Magna-je zmerno optimistično razpolo-*en glede odobritve italijanskih Predlogov. O tem vprašanju pa bo vb!fPal kongres SVP, ki ga bodo »klicali potem, ko bodo prejeli pO' rebna pojasnila.
stališča SVP je včeraj napadlo vodstvo nove socialdemokratske stranke v Zgornjem Poadižju, ki •10 vodi dr. Jenny. Ta stranka o-Poreka SVP pravico, da si lasti monopol političnega vodstva vseh nemško govorečih prebivalcev ~ Zgornjem Poadižju.
Po U Tantovi odločitvi
NEW YORK, 2. — Predsednik varnostnega sveta Združenih narodov je začel posvetovanja takoj po včerajšnjem U Tantovem sporočilu, da ne misli znova kandidirati. Na sedežu Združenih narodov se slisi najpogosteje komentar, da je U Tantov umiik pravzaprav politična posledica, zlasti v tem smislu, da položaj zahteva nujno akcijo, s katero naj bi zaustavili nevaren razvoj k še večjim krizam in pretresom. U Tant je pred dnevi v Čilu, ko Je govoril o OZN, poudaril, da so majhne države naj večje upanje za krepitev OZN kot orodja miru in sodelovanja.
člani varnostnega sveta se posvetujejo med seboj in s sedanjim predsednikom sovjetskim pr -ustav-nikom Fedorenkom. Predvideva se, da se bo varnostni svet sesta' v začetku tedna. Kakor cnano, mera varnostni svet priporoča'! skupščini morebitnega naslednika.
Medtem pa se nadaljujejo poskusi, da bi U Tanta pripravili do tega, da ostane na svojem mestu vsaj še za nekaj časa. V New York se bo vrnil v torek Predstavnik glavnega tajništva' je izjavil, da po včerajšnji U Tantovi izjavi ne bo drugih izjav o tej zadevi. V GZiN upajo, da bo U Tant ostal na svojem mestu, dokler ne bodo mogli zadeve rešiti na zadovoljiv način, spričo težav, ki nastajajo za imenovanje njegovega naslednika. Kakor je zna-
no, so leta 1961 po Hammarskjoel-dovi smrti nastale precejšnje težave, in tedaj je Sovjetska zveza predlagala tako imenovano trojko, t. j. skupno tajništvo treh osebnosti.
Afriška skupina, ki šteje 36 delegacij in ki se je že sestala, bi mogla dati na razpolago kandidata, ki bi lahko dobil precejšnje število glasov. Toda ie sama afriška skupina ni enotna glede tega.
Grško-romunski
sporazumi
ATENE, 2. — Ob zaključku grško-romunskih pogovorov so se spo-
razumeli o vseh vprašanjih, ki so jih obravnavali. Sporazumeli so se o odškodnini grškim državljanom v Romuniji, katerih imetje je bilo podržavljeno, o romunskih zahtevah glede romunske lastnine v Grčiji. Sklenili so sporazum o letalskih zvezah, pomorski sporazum, sporazum o telekomunikacijah. Določili so program za razvoj kulturnih odnosov. Sklenili so sedem trgovinskih in plačilnih sporazumov ter osem sporazumov o go-spoaarskem sodelovanju.
Romunska delegacija je povabila predsednika grške vlade Stefano-pulosa in zunanjega ministra Tum-basa, naj obiščeta Romunijo.
GOVOR MARŠALA TITA V MURSKI SOBOTI
Potrebno je zbrati vse sile ki se lahko uprejo poskusom vojne
V vseh krajih, ki jih je obiskal, mu je prebivalstvo priredilo prisrčen in topel sprejem
LJUBLJANA, 2.	— Predsednik zaposliti vseh svojih državljanov,
republike maršal Tito je danes s je Tito pripomnil, da mnogi odha-soprogo v spremstvu Ivana Mačka, jajo na delo v inozemstvo samo za Viktorja Avblja, Janka Smoleta to, da bi hitreje kupili avtomobil.
in drugih uglednih osebnosti Slovenije nadaljeval svoj obisk v Prekmurju, ki ga je bil začel včeraj. Po prenočitvi v zdravilišču Slatina Radenci se je Tito vrnil v Mursko Soboto, kjer si je ogledal nekatere gospodarske obrate, zatem pa se je v govoru na Trgu zmage zahvalil prebivalstvu Prekmurja za prisrčen in topel sprejem. Izrazil je zadovoljstvo nad vsestranskim napredkom Prekmurja, ki podobno kot ostali kraji Jugoslavije gradi socialistični skupnosti boljšo bodočnost. Tito je poudaril potrebo utrditve bratstva in enotnosti in v zvezi s tem zagotovitve pravilnih odnosov med narodi Jugoslavije.
DotaKnil se je tudi gospodarske reforme, ki je istočasno družbena reforma, ki naj dvigne zavest vsakega državljana, da se vsakdo zaveda svojih dolžnosti, obveznosti in kakšne pravice ima v tej družbi. V zvezi z inozemsko propagando, češ da Jugoslavija ne more
iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiifiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA SVP
Dr. Magnago je pojasniZ stališče glavnega odbora do bistvenih vprašanj
Predvsem je govoril o pojasnilih, ki jih bo SVP zahtevala od pristojnih organov - Tavianijevo potovanje po Sardiniji
RIM, 2. — Kot smo že poročali včeraj, je predsednik južno-tirolske «Voikspartei» sklical za danes opoldne tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil stališče glavnega odbora do bistvenih vprašanj, ki zadevajo ureditev sporov v Zgornjem Poadižju.
Tiskovna konferenca je bila--------
na sedežu pokrajinske uprave v Boonu in prav v tej zvezi je dr. Magnago pojasnil, da je šlo za napako, ki je nastala zaradi njegove utrujenosti zaradi štiridnevnega zasedanja glavnega odbora: Če bi bilo vse pametno premišljeno, bi morala biti konferenca na sedežu stranke v Bocnu.
V	resnici je številna udeležba novinarjev na konferenci presenetila samega predsednika južnoti-rolske «Volkspartei». Poleg dopisnikov največjih italijanskih dnevnikov in časopisnih agencij sta bila prisotna tudi dopisnika «New York Timesa« in ameriške televizijske mreže ABC.
V	svojem nagovoru novinarjem je dr. Magnago izjavil, da gleda z zmernim optimizmom na perspektive pozitivne rešitve položaja v Zgornjem Poadižju. Glavno vprašanje pa, ki ga je obravnaval, je zadevalo seveda pojasnila, ki jih bo južrfotirolska «Volkspartei» zahtevala od pristojnih organov. Predvsem se postavlja vprašanje: kdo so ti organi? Zdi se, da gre predvsem za rimsko vlado in potem za dunajsko. Ta bi morala pravzaprav dajati južnotirolskim predstavnikom predvsem pravno pomoč (v smislu mednarodnega prava).
«Pojasnila, ki jih bomo zahtevali od Rima in Dunaja — je dejal dr. Magnago — zadevajo nekatere točke zadnjega «paketa», ki nas-
protujejo, ali pa zanemarjajo nekatere sestavne, dele sporazuma, ki so postali nesporni že med prejšnjimi pogajanj. «Hočemo biti gotovi, je dodal Magnago, da v bodočnosti, kolikor je človeško mogoče, ne bo več m.ožnosti za spore,«
Za zgled je predsednik SVP navedel vprašanje nemške šole v Zgornjem Poadižju, ki so jo pri prejšnjih pogajanjih označili za ajavno šolo« z vsemi pravnimi in drugimi posledicami in ki ne dobi v «paketu» te oznake. «Ali naj imamo prejšnjo določitev tega pojma za dokončno, je dejal dr. Magnago, ali pa gre za namerno pozabo?« V zvezi s tem vprašanjem je predsednik SVP odklonil domnevo, da bi izraz ((pojasnila« pomenil zahtevo po novih koncesijah. Nadalje je odločno zanikal, da bi njegova stranka hotela bojkotirati italijanske predloge.
Glede ((mednarodne zasidranosti« sporazuma je dr. Magnago dejal: «Mi hočemo zvedeti, če bi razsodba haaškega mednarodnega razsodišča veljala le kot napotilo, ali pa bo obvezna.« Pojasnila, ki jih bo SVP zahtevala od italijanske in avstrijske vlade, pa zadevajo tudi druge probleme, ki pa jih dr. Magnago ni hotel navesti.
Predsednik SVP Magnago je nadalje govoril o sklepu, ki sta ga leta 1964 sprejela tedanji avstrijski zunanji minister Kreisky in tedanji italijanski zunanji minister Saragat, da se ustanovi arbitražna komisija, ki bi razsodila o sporih
iiiiiiiiiiiriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiimiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiu
FRANCOSKO - KAMB0ŠKA IZJAVA
Zajamči naj se nevtralnost indokitajskega polotoka
Gospodarska, tehnična in vojaška pomoč Kambodži - De Gaulle je odpotoval v Novo Kaledonijo
PNOM PENH, 2. — General de Gaulle je zaključil tridnevni uraden obisk v Kambodži in je odpotoval z letalom v Nou-meo v Novi Kaledoniji. Kljub dežju se je zbrala na letališču velika množica, ki je navdušeno pozdravljala francoskega
gosta.	prenehajo vsako intervencijo. S
pridržkom, da to odobrijb vsi
■ .J
zaravnem govoru zahvalil za obljubo o večji vojaški pomoči Kambodži in dejal: »Še posebno se želim zahvaliti Franciji, generalu de Gaullu in francoskemu ljudstvu za nove sporazume o pomoči, o tehnični pomoči za našo industrijo in še posebno za pomoč za našo narodno obrambo, Ikajti to je za nas življenjski sektor spričo sedanjih težkih okoliščin. Francija ne predlaga nobene rešitve za vietnamsko vprašanje, je nadaljeval Sihanuk, ker dobro ve, da je to vprašanje za sedaj brez izhoda. Toda ugotovitve predsednika republike so ga pripeljale do logičnih zaključkov, ki so tako realni, da bodo morali eni in drugi uveljaviti te zaključke kot bistveno podlago za rešitev tega svetovnega problema.*
V skupni izjavi, ki so jo podpisali danes, predlagata Francija in Kambodža, naj nevtralnost celotnega indokitajskega polotoka zajamčijo in nadzorujejo z mednarodnim sporazumom. Obe sta mnenja, da je za konec vietnamske vojne potrebno, da se vse prizadete strani obvežejo spoštovati ženevske sporazume iz leta 1954 in morajo prenehati z vsakim vojnim dejanjem na vietnamskem o-zemlju. To pomeni, da se morajo vse tuje velesile, ki so poslale svoje čete v Vietnamu, še v naprej obvezati, da jih bodo umaknile v prej določenem času in da
Vietnamci, nadaljuje dokument, bi bilo treba podeliti Vietnamu statut nevtralnosti, ki bi bil zajamčen in nadzorovan z mednarodnim sporazumom. Ta sporazum bi se moral uveljaviti za ves kitajski polotok na podlagi določb, ki naj potrdijo in utrdijo nevtralnost, kakršna izhaja za Kambodžo iz zakona od 4- novembra 1957 in kakršna je predvidena za Laos v skladu z ženevskim sporazumom od 28. julija 1962
Kljub nesoglasjem, ki so razdva-jala in še razdvajajo Vietnamce, pravi dalje izijava, je predvsem krivda tuje intervencije, če se državljanska vojna spreminja v mednarodni spopad in če so se sovražnosti stopnjevale do sedanje stopnje.
Kar se tiče kamboških meja (glede katerih je Kambodža v sporu z Južnim Vietnamom in s Tajsko), Kambodža in Francija obsojata dejstvo, da napori, da bi sklicali mednarodno konferenco s tem v zvez., niso imeli uspeha, ter menita, da je za mir v jugovzhodni Aziji potrebno priznati nevtralnost Kambodže. Francija je s svoje strani znova poudarila spoštovanje ozemeljske celovitosti Kambodže v okviru sedanjih meja.
Glede francosko - kamboških odnosov ugotavlja izjava, da kljub vedno težavnejšemu stanju v jugovzhodni Aziji, obe državi še da-
lje delujeta v ozračju vzajemnega in tesnega soglasja. Predsednik de Gaulle je izrekel priznanje Sihanukovemu delu in rezultatom, ki jih je dosegel, da ostane Kambodža popolnoma nedovis-na in zunaj hudih vojnih preizkušenj.
Govorili so tudi o možnosti večje udeležbe Francije pri nekaterih načrtih, ki so velike važnosti za Kambodžo.
Izjava govori tudi o Laosu in poudarja, da je treba spoštovati sporazume iz leta 1962, ki se tičejo Laosa in da jih je treba izvajati. Dalje poudarja izjava, da mora prenehati vsako tuje vmešavanje, da bo Laos lahko zopet enoten, ter da bo znova našel mir in stabilnost v okviru prave nevtralnosti.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je včeraj izjavil, da je ameriško stališče glede Vietnama dobro znano, ker ga je a-meriška vlada obrazložila v znanih »štirinajstih točkah*. Dodal je, da je predsednik Johnson nedavno ponovil to stališče, t. j-da ZDA ne mislijo umakniti svojih čet iz Vietnama, »dokler se ne doseže mir*.
Bivši angleški zunanji minister Eden je izjavil, da po njegovem mnenju ima general de Gaulle popolnoma prav. Ko je bil Eden zunanji minister, je bil med glavnimi pogajalci ženevskih sporazumov leta 1954. Izrekel se je za nevtralizacijo Vietnama, Laosa in Kambodže pod nadzorstvom petih velesil Glede vojne v Vietnamu je izjavil: «Menim, da je nevarna stvar, bolj nevarna, kakor se na splošno misli.*
glede širše avtonomije Zgornjega Poadižja. «Mt smo bili tedaj zadovoljni z arbitražno komisijo, ne pa z vsebino koncesij za razširitev avtonomije. Po pogovorih med izvedenci pa je bil «paket» razširjen, toda preklican je bil predlog o arbitražni komisiji.
Sedanji predlog se po mnenju dr. Magnaga povezuje s sporazumom Gruber — De Gasperi, ki priznala haaškemu razsodišču vlogo priziv-■nega sodišča. Spričo tega hoče SVP VeKeti, kakšne bodo posledice priznanja te mednarodne arbitraže. Iz Magnagovih besed izzveni torej, vsaj na videz, skrb, da bi se odstranili vsi možni vzroki nadaljnjih nesporazumov.
V drugem delu svoje izjave je dr. Magnago govoril o vlogi SVP v političnem življenju v Zgornjem Poadižju. Ker je SVP dobila pri zad njih deželnih volitvah 97 odstotkov vseh glasov nemško govorečega prebivalstva, meni, da je ta stranka poklicana, da lahko avtonomno sklepa o morebitnem sporazumu glede razširitve avtonomije. S to izjavo je predsednik SVP seveda cikal na dr. Jennyja, ki je ustanovil svojo socialdemokratsko stranko, toda ne razpolaga še s številnejšimi pristaši
Na Koncu svoje izjave je dr. Magnago obravnaval se vprašanje postopka sklicanja izrednega kongresa SVP. Menil pa je da bo pokončni dokument o spcr.tzu nu moral sestaviti zarai, tehničnih razlogov ožji forum.
Glavni odbor socialdemokratske stranke, ki jo je pred kratkim ustanovil dr. Jenny, je danes objavil resolucijo, v kateri osti j napada dr. Magnaga in vodstvo SVP. Dr. Jen-ny in njegovi somišljeniki trdijo, da je neveljaven vsak sklep glede avtonomije nemško govorečega prebivalstva, pri katerem ne bi sodelovali vsi njegovi politični predstavniki.
Na dnevnem redu italijanskega političnega življenja pa je še vedno vprašanje združitve PSI in PSDI. V tej zvezi je v nekem mestecu v Piemontu govoril socialistični voditelj Giolitti. Socialistični poslanec, ki je bil pred časom minister v prvi vladi levega centra, je obravnaval vsa vprašanja, ki se nanašajo na gospodarsko politiko in na reformo javne uprave.
V	svojem govoru je poudaril svoje kritično stališče do problema zedinjenja s socialdemokrati. Vendar pa njegovi pomisleki zadevajo le način, kako se izvaja zedinjenje, in dejstvo, da se to izvaja v objektivni povezavi z nazadovanjem levega centra. Giolitti priznava, da je zedinjenje stvarnost, s katero se je treba sprijazniti. Važno je, da se napravi vse, kar je mogoče, da bi se nova stranka rešila nevarnosti, da preneha biti napredna sila.
Na koncu moramo še omeniti potovanje ministra za notranje zadeve Tavianija po najbolj zapuščenih krajih Sardinije. Minister je na tem dolgem potovanju obiskal številne karabinjerske postaje ter skoraj neobljudene kraje, kjer so se v zadnjih časih dogodila številna kriminalna dejanja (uboji itd.).
V	Nuoru je minister sklical posebno posvetovanje, katerega so se udeležile najvišje krajevne oblasti. Iz poročil, ki so prišla s Sardinije, se zdi, da se odgovorni krogi nagibajo bolj na upravno smer rešitve problema. Dejstvo pa je, da je vprašanje predvsem socialno političnega značaja. Sardinski kriminal se ne more povezovati s splošnim pojavom naraščanja kriminala v razvitih deželah in pokrajinah. Njegove korenine tičijo namreč v zaostalih oblikah organizacije sardinske družbe. Vprašanje je torej predvsem, kako naj se korenito spremenijo socialni odnosi na otoku. Te nujnosti se mnogi zavedajo, toda so težave za izvajanje reform, ki bi neizogibno prizadele določene družbene sloje.
Vietnam
HANOJ, 2. — Vietnamska demokratična republika praznuje da
nes 21. obletnico svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti so razni državniki poslali predsedniku Ho-šiminhu brzojavne čestitke. Take čestitke je poslal tudi predsednik Tito, ki sporoča svoja voščila in najboljše želje za uspehe pogumnega vietnamskega ljudstva v boju za ohranitev neodvisnosti in uresničenje njegovih pravičnih teženj.
V	parizu so prvikrat, potem ko ie bilo severnovietnamsko predstavništvo povišano v generalno delegacijo, proslavili severnoviet-namski narodni praznik. Nad dvesto povabljencev se je udeležilo sprejema na sedežu severnoviet-■lamsAe delegacije.
V	Alžiru je načelnik odposlanstva južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte v intervjuju ameriški radioteleviziji izjavil, da bo vsak razgovor z Američani zaman, dokler ne bodo Američani umaknili vseh svojih sil iz Južnega Vietnamai Dodal je, da se mora združitev med obema deloma Vietnama izvesti postopoma ter na miren način s pogajanji med obema deloma. Poudaril je, da sta združitev ter neodvisnost, demokracija in mir vroča želja vietnamskega ljudstva.
Južnovietnamski predsednik pa je danes na neki slovesnosti v svojem govoru zahteval, da bi morali vdreti v Severni Vietnam, in je dodal, da »bi se vojna kmalu koinčala, če bi izvedli invazijo Severenga Vietnama*. Prejšnji mesec je tudi general Ki na tiskovni konferenci postavil alternativo »med dolgo vojno*, omejeno na Južni Vietnam in invazijo Severnega Vietnama*.
Ameriški bombniki so včeraj in danes nadaljevali bombardiranje Severnega Vietnama. V Južnem Vietnamu pa se v zadnjem času množijo sabotažna dejanja osvobodilnih odredov.
Ce bi ti ljudje v Jugoslaviji tako delali in si odtrgovali od ust kot na tujem, je menil predsednik republike, bi lahko doma z manj truda isto in še več zaslužili. Predsednik republike je nadalje dejal, da si je Jugoslavija s svojim ustvarjalnim delom in dosledno zunanjo politiko pridobila velik ugled na svetu, ki je enotna celota. Zato se Jugoslavije tiče vse, kar se dogaja drugod po svetu, posebno še, če gre za stvari, ki lahko ogrožajo mir. Jugoslavija je miroljubna dežela; ve, da lahko samo v miru gradi socializem. Države, ki kot n. pr. Kitajska, mislijo, da lahko samo z vojno rešujejo svoja gospodarska in druga vprašanja, vodijo vojnohujskaško politiko, čeprav se imajo za socialistične. Jugoslavija, ki se skupno s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi in nevezanimi državami bori za ohranitev miru, sodi, da je danes potrebno zbrati vse sile, ki žele mir in ki so sposobne upreti se vsakemu poskusu tretje svetovne vojne. Tito je na koncu svojega govora poudaril koristnost medsebojnih stikov odgovornih državnikov, posebno odgovornih državnikov socialističnih in nevezanih držav, ker se s tem krepi fronta miroljubnih sil, ki se bore za napredek, notranji razvoj in za mir na svetu. Svoj dvodnevni obisk v Prekmurju je Tito končal z obiskom v Gornji Radgoni, od koder se je vrnil v Maribor.
Včeraj je Tito med drugim obiskal vinogradniški kombinat in o-brat mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru, tovarno pletenin in dežnikov v Lendavi, tovarno perila «Mura» v Murski Soboti in druge objekte. Predsednika ki je po osvoboditvi prvič obiskal te kraje, je ljudstvo na vsej poti od Ptuja, Lju-
te prisrčno in navdušeno pozdravljalo.
Sovjetski diplomat izgnan iz ZDA
WASHINGTON, 2. — Ameriška vlada je sklenila izgnati tretjega tajnika sovjetskega poslaništva Valentina Revina, ki ga obtožuje poskusov vohunstva. Predstavnik ame. riškega državnega departmaja je izjavil, da mora Revin takoj zapustiti ZDA. Dodal Je, da je Revin skušal dobiti tajne informacije od nekega ameriškega državljana v zameno za velik znesek denarja, da pa je obveščevalna služba to preprečila.
V ponedeljek razprava proti ugrabiteljem Ben Barke
PARIZ, 2. — V ponedeljek se bo v Parizu začel proces proti ugrabiteljem voditelja maroške opozicije Ben Barke. Nad 300 časnikarjev iz vseh držav Je zaprosilo dovoljenje, da lahko prisostvuje procesu.
Na prvih razpravah bodo zaslišali nad 200 prič, od katerih so jih 48 povabili na zahtevo obtožbe. Spis o tej zadevi ima približno 5 tisoč strani, toda poročilo, ki ga bodo prebrali na razpravi, je izvleček na petnajstih straneh.
WASHINGTON, 2. — Senator Robert Kennedy je na tiskovni konferenci izjavil, da bo na volitvah leta 1968 podprl kandidaturo predsednika Johnsona in podpredsednika Humphreya. Izjavil je, da se ne bo potegoval, da bi bil leta 1968 imenovan za demokratičnega pod-
tomera, Lendave do Murske Sobo- predsedniškega kandidata.
	
M	
	
	mm i i ■
	
	1
Kitajski minister za obrambo Lin Piao, ki velja za Maocetungovega naslednika in ima važno vlogo pri izvajanju tako imenovane «ku* turne
revolucije«
lllllllllll Milil IIIIIIIII lil IIII lil III lil IIIII llllll III mili IIIIIIHIIIIIIII lil I lili lili lili lllllf llllltllll Ml IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII MII 111111111 ■ 1111II1111111111111 ■ | • 1111 • 111111111111111
KITAJSKA «KULTURNA REVOLUCIJA»
Ravnanje kitajskih voditeljev koristi mednarodni reakciji
Izjava CK KP Bolgarije in članki v raznih komunističnjh glasilih
PEKING, 2. — Pekinški tisk poroča pod velikimi in rdečimi naslovi o velikem zborovanju, ki je bilo včeraj na «Trgu rdečega vzhoda«. ((Kulturna revolucija« se je razširila tudi na tisk. Pekinški Ust, ki je uradno glasilo mestnega CK KP je javilo, da začasno prekine izhajanje in prav tako tudi njegova nedeljska priloga. Dnevnik kitajske mladine, ki bo nedvomno postal glasilo rdečih gardistov, je že prekinil svoje izhajanje takoj po ustanovitvi te organizacije.
Danes so pošto in veUko trgovino, ki je namenjena za tujce v Pekingu, zopet odprli. Včeraj so rdeči gardisti nalepili na ta poslopja plakate, s katerimi obtožujejo osebje, da je preveč vljudno do ((revizionističnih in kapitaUstičnih odjemalcev« ter da ima za Albance samo ((posmehovanje«. Na vseh poslopjih, ki jih obiskujejo tujci, so nalepljene slike in citati iz Maoce-tungovih del. Po pekinških ulicah se je pojavil tudi manifest, v katerem rdeči gardisti očitajo filmskim podjetjem v prestolnici, da so razširili malo primerne Maocetun-gove slike. Na teh slikah «se zdi leva roka voditelja manj močna od desne, barva obraza je preveč bleda, oči niso žareče« in končno ((predsednik ni v sredini sUke«.
Agencija Nova Kitajska danes znova piše o plavalnem športu, o
katerem se je razpisala pred nekaj tedni, ko je Maocetung dolgo plaval. Med drugim piše: ((Kitajci ne plavajo samo iz veselja do plavanja; navdaja jih politično navdušenje. Njihov smoter je pripraviti se moralno in fizično za revolucijo in za zgraditev socializma. Približno deset tisoč študentov, vojakov in miličnikov z Amojskega o-toka na Fukjenski fronti je 17. avgusta plavalo v tamkajšnji ožini kljub močnemu vetru in močnim valovom.« Agencija dodaja, da na avtonomnih področjih Sinkjanga in Ningšija, kjer živijo etnične manjšine, «se na desettisoče ljudi kopa v rekah in jezerih««. Poleg tega ((miličniki in miličnice pla. vajo popolnoma oboroženi in se učijo streljati med plavanjem«. Voditelji krajevnih organizmov partije in vlade «so med tistimi, ki kljubujejo razburkanim vodam«.
Moskovska «Pravda» objavlja danes dva nastopa proti Kitajski, ne da bi dodajala kakršen koli komentar. Najprej objavlja protestno noto vzhodnonemške vlade kitajski vladi, zatem pa članek glasila u-rugvajske komunistične stranke. V tem članku je rečeno med drugim: ((Logično bi bilo, da bi se kitajski voditelji, spričo imperialističnega napada, vzdržali svojih škodljivih dejanj. Ne da bi se spit ščali v podrobnosti o nerazumljivih in presenetljivih dogodkih, ld
smo Jih te dni videli na Kitajskem, menimo, da ti napori proti enotnosti socialističnih držav presegajo meje razuma.«
Glasilo KP CSSR «Rude pravo* obtožuje Kitajsko, da hoče doseči ■popoln razdor s sovjetsko komunistično stranko in z drugimi komunističnimi strankami. In to prav v trenutku, ko borba proti ameriškemu napadu v Vietnamu In proti Imperializmu na splošno zahteva največjo enotnost komunističnih strank.
Bolgarska tiskovna agencija pa je objavila izjavo centralnega komiteja KP Bolgarije, ki ostro obtožuje ravnanje Kitajske in pravi, da kitajska komunistična stranka ustvarja velike težave v borbi proti imperialističnemu napadu na vsem svetu. Pri tem dodaja, da je kitajsko ravnanje naperjeno proti enotnosti komunističnih sil ter proti enotnosti naprednih in protiimpe-rialističnih sil na svetu.
Na koncu pravi izjava, da pade odgovornost za škodljive posledice teh dejanj na kitajsko vodstvo, in dodaja, da bolgarska komunistična stranka z zaskrbljenostjo gleda na tako imenovano «veliko proletarsko kulturno revolucijo« na Kitajskem. Tamkajšnji dogodki so lahko koristni samo mednarodni reakciji pri njenih naporih, da diskreditira ideje socializma in komunizma.
Sedemletni načet gvinejskega gospodarstva
CONAKRY. — «Gvineja je politično najbolje organizirana in naj-bouj stabilna ...» »Gvineja Je gospodarsko, pa tudi politično najšibkejša točka, in s svojo politiko, ki vodi v popolno izolacijo, sama sebi otežuje položaj.. » To sta dve, diametralno nasprotni sodbi; prvo je slišati v kabinetih v razgovorih z uradnimi predstavniki, drugo pa v predsobah od po vsem videzu ne slabonamemih, vsekakor pa strokovno podkovanih ljudi, ki prav tako čakajo, da bi bili sprejeti od uradne osebnosti.
Vsekakor je težko presoditi, kako globoko v stvarnost seže prva izpovedana resnica, in do katere mere je utemeljena druga, bolj pesimistična sodba.
Vsekakor drži, da se je demokratska partija Gvineje že ob svoji ustanovitvi spopadla s plemensko razcepljenostjo in da smatrajo danes plemenske spore in ri valitete za največji zločin proti naciji; partija je zasnovana na nacionalnih okvirih in vseh 75 poslancev — predlagajo jih regionalne partijske organizacije, nacionalni svet revolucije jih postavi za kandidate, ljudstvo pa jih izvoli v parlament — zastopajo vsak zase vsenacionalne interese v imenu celotne nacije. Teoretično je za partijo problem »rasizma/), to je plemenske razcepljenosti, že z dnevnega reda in likvidiran; zatrjujejo, da se ima vsak prebivalec Gvineje za Gvinejca in ne za pripadnika Foula, Maleneke, Sossou, Djalonk? ali kakega manjšega plemena.
Prav tako nedvomno drži, da je prodrla partijska organizacija kapilarno v sleherni zaselek in ila najbrž niso pretirane trditve, da je tako ali drugače vse prebivalstvo zajeto v politično organizacijo. Toda da bi imelo to kakšen bolj praktičen pomen, bi bila potrebna vsaj minimalna praktična učinkovitost politične organizacije, ki ima v gvinejskih razmerah nenavadno široke kompetence. Partija ni samo «nad vsem ostalim«, tj. nad vlado in parlamentom, marveč je hkrati politično telo in temeljni ter orločujo-či okvir gospodarskega življenja. »Partijska celica je sedaj gospodarska celica«, je popolnoma nedvoumno pojasnil član politbiroja demokratske partije Gvineje Mamouna Tourč.
Kaj to v praksi pomeni? Nacionalni revolucionarni svet na svojem zasedanju po posvetovanju s partijskimi federalnimi in regionalnimi biroji določi tako imenovano «proizvodno normo«, ki Jo razdrobijo potem po federacijah in okrožjih (rčgion). Teoretično Je stvar dokaj funkcionalno zasnovana, toda ker v deželi ni nobenih statistik o notranji in zunanji trgovini in so tudi šetvilke o proizvodnji bolj odraz želja, ambicij in interesov posameznih lokalnih funkcionarjev, kot pa podoba dejanskega sanja, je dokaj težavno soditi o tem, koliko je tak sistem učinkovit, posebno še, ker v centralizirani odkupni politiki ni prav nobene materialne spodbude, da bi individualni proizvajalci, a'li zadruge ali pa domači «farmerji», povečali proizvodnjo, oziroma, da bi svoje proizvode prodajali na domačem trgu. Omenili smo že «beg» čred živine v sosednji Senegal; enako «beže» tudi nekateri drugi proizvodi, recimo arašidi ali pa industrijski diamanti, za katere cenijo, da jih okrog 60 odst. celotne proizvodnje, ki je že tako močno pod predvidenim planom, «emi-grira« na tuj trg. Izredno nizke odkupne cene in zelo visoke prodajne cene za tržno blago, ako se sploh pojavi na tržišču — v notranjost namenjena pošiljka po-trošnega blaga, vključno sol, malokdaj nedotaknjena doseže svoje namembno mesto ter med potjo občutno «kopni» — to sta dva elementa, ki najbrž tudi vplivata na to, da so široko zasnovane in dokaj drage partijske kampanje za pospešeni gospodarski razvoj bolj deklaracije želja in hotenj kot pa realistični operativni načrt.
Številk o rezultatih prvega triletnega načrta niso objavili; leta 1964 se je začel sedemletni gospodarski načrt, o katerem je na splošno veliko političnega govorjenja, kar pa zadeva njegovih konkretnih podrobnosti, so domala v ilegali in je podatke tako o načrtu kot o njegovi dosedanji realizaciji izredno težko dobiti. Vendar pa je treba v zvezi a prizadevanji, ki sodijo v ta o-kvir, omeniti pojav, ki bo v bodoče morda vtisnil pomemben pečat gvinejskemu razvoju, tako gospodarskemu kot socialnemu.
Po vsem videzu triletni načrt ni izpolnil pričakovanj, oziroma v planu izraženih želja, kajti mobi-lizatorske patrole iz triletnega plana so dobesedno presajene tudi v kampanjo za sedemletni plan. Zanimiva novina, ki odkriva določeno spoznanje, je geslo »revolucija in produkcija ter manj polemik s sosedi«. Sekou Tourč je na zasedanju nacionalnega revolucionarnega sveta zbranim delegatom jasno povedal, «da mora človek delati, če se hoče ohraniti pri življenju, tem bolj pa je treba delati, če si hoče življenje izboljšati.« Sedemletni načrt so zastavili s čisto določenimi strateškimi cilji, ki pa so že v svojih deklarativnih postavkah po mnenju gospodarskih strokovnjakov neizvedljivo ambiciozni. Sedemletni načrt naj bi oskrbel s potrebnimi surovinami, razen tega pa naj bi dal še proizvode za povečani izvoz. Ce upoštevamo samo to, da so sedanje Industrijske
investicije zastavljene tako, da so navezane na surovine, ki jih Gvineja doslej ni pridelovala v večjih količinah, ali pa so surovinske baze toliko oddaljene, da bi bil uvoženi končni izdelek veljal prav toliko, kot surovina in njen prevoz do tovarne, potem se pred nacionalnim gospodarstvom odpira še bolj vrtoglava in nevarna inflacijska spirala.
Zanimiv je tudi socialni proces, ki ga Je sprožila želja, povečati proizvodnost dela v kmetijstvu. «Riž, kava, bombaž, palmo-vec in koruza«, to je peterokot-nik, v katerega okvirih se giblje kampanja za povečanje kmetijske proizvodnje. Da bi dosegli to povečanje, je vlada dovolila vsem državnim funkcionarjem in uslužbencem, da se poleg svoje službe ukvarjajo tudi s kmetijstvom; z zemljo ni zadrege, saj je splošno nacionalna last in preide avtomatično v roke tistega, ki jo obdeluje, oziroma skrbi, da jo obdelujejo. S tem ukrepom se je nenadoma vključila v kmetijsko proizvodnjo organizacijsko najbolj sposobna elita, spodbujena z vizijo velikih in dokaj konstantnih zaslužkov. Ce bodo proizvodi s teh farm, ki jih obdelujejo po-največkrat sorodniki in plačani delavci, včasih pa tudi jetniki, vplivali na domači trg in se ne bodo po raznih kanalih porazgubili po sosednjih tržiščih, bo vsaj do neke mere učinkovito dosežen dvojni cilj: povečana proizvodnost in boljša preskrbljenost.
Seveda pa skriva ta proces v sebi tudi nevarno kleč: dejstvo, da so ljudje, ki neposredno ali posredno odločajo o državnih materialnih in denarnih sredstvih, neposredno zainteresirani tudi na svojem gospodarskem področju, ki taka sredstva potrebuje — pa naj gre za traktorje in tovornjake, ali seme in umetna gnojila — že samo po sebi odpira možnosti in priložnosti, da se del u-pravne elite izrodi v dvovalentno socialno bitje, čigar prva, tj. u-pravna bit, bo samo sredstvo in priložnost za utrjevanje in uspešnost druge, pridobitniške biti.
MIRAN ŠUŠTAR
ŠOLSKA VZGOJA IN NEPISMENOST NA SVETU
Vpisovanja v šolo presegajo demografsko naraščanje prebivalstva
Letos so zabeležili vet kot pol milijarde vpisov v šolo, kljub temu pa je na svetu še vedno nad 700 milijonov nepismenih
RIM, 2. — Po podatkih mednarodne organizacije UNESCO je sedaj število ljudi, ki obiskujejo šolo raznih stopenj, večje od demografskega povečanja prebivalstva na svetu. Ugotovljeno je bilo, da se je v šolskem letu 1957-58 vpisalo v šolo 362 milijonov 928.000 oseb, ki so predstavljale 12,8 odst. celotnega svetovnega prebivalstva, ki je tedaj znašalo 2 milijardi 831 milijonov. V letošnjem letu pa so zabeležili na vsem svetu kar več kot pol milijarde vpisov v šolo, na prebivalstvo, ki šteje skupno 3 milijarde 200 milijonov ljudi. Po uradnih statističnih podatkih ustanove UNESCO se je zelo povečalo število šolskega prebivalstva na višjih šolah, ki je v zadnjih tridesetih letih naraslo od 2,600.000 na skoraj 10 milijonov dijakov.
Kljub temu velikemu razvoju na šolskem področju pa je še mnogo dežel na svetu, kjer je veliko število otrok, ki ne obiskujejo nobene šole. Ugotovljeno je bilo, da na vsem svetu samo polovica šoloobveznih otrok med petim in štirinajstim letom redno obiskuje šolo in da velik del tega števila ne dokonča vseh razredov osnovne šole. Poleg tega je na svetu več kot 700 milijonov moških in žensk starih nad 15 let, ki ne znajo ne čitati ne pisati, kar pomeni, da je nepismenost na svetu danes še vedno eno največjih vprašanj, ki ga mora rešiti sodobna družba.
Po podatkih UNESCO je danes največje število nepismenih v Aziji in Afriki, kjer v nekaterih deželah doseže do 70, 80 in celo 90 odst. vsega prebivalstva. Na osnovi študija, ki ga je napravila mednarodna organizacija UNICEF, bi v nerazvitih deželah potrebovali za borbo proti nepismenosti in za srednješolsko vzgojo okrog 700.000 profesorjev srednjih šol in 2,5 milijona učiteljev za osnovne šole.
so davi zabeležili lahek potresni sunek, ki ni povzročil nobene škode. Sunek je trajal okrog 30 sekund. Nekateri kmetje so izjavili, da se je tudi prejšnjo noč zemlja tresla.
Na postaji so ukradli 4,5 milijona lir
RIM, 2. — šele sedaj so sporočili, da so 4. avgusta neznanci na železniški postaji Termini ukradli poštno kuverto, ki je vsebovala 4,500.000 lir. Preiskovalni organi niso do sedaj javili kraje, da bi lažje zasledili tatove. Kljub temu pa je minilo že skoraj mesec dni in o tatovih še ni na duha ne sluha. Preiskava se nadaljuje.
Potresni sunek
TRIDENT, 2. — Na področju Vallagarine v tridentski pokrajini
Obračun prometnih nesreč na Nizozemskem v lanskem letu
HAAG, 2. — Nizozemska vsedržavna ustanova za varstvo na cestah je sporočila, da je bilo leta 1965 na Nizozemskem 2465 smrtnih žrtev zaradi cestnih nesreč, 61.883 pa je bilo ranjenih. V preteklem letu je bilo na Nizozemskem skupno 277.315 prometnih nesreč, ške-da na vozilih pa Je bilo za 500.000 forintov.
Štirje tatici iz «boljših» družin
DUNAJ, 2. — Kriminalni oddelek policije v Gradcu je prišel na sled štirim mladim tatičem iz »boljših« družin v mestu. Policija pravi, da je to značilen primer zločinov, ki jih povzroča izobilje. Tatiči so kradli vse kar jim je prišlo pod roke. Dokler jih policija ni zasačila, so mladi malopridneži u-kradli za 80.000 šilingov vrednosti
blaga. Poleg tega pa so povzročili svojim žrtvam zaradi uničenja ali okvare raznih predmetov za okrog
20.000	šilingov škode. Za 40.000 šilingov vrednosti blaga je policija našla v stanovanjih tatov, ki pri kraji niso bili preveč izbirčni. Tako so ukradli razna oblačila, alkoholne pijače, naslanjače, gospodinj ske stroje in podobno blago, so ga potem nekaj prodali po nizkih cenah. Med drugim so tatiči ukradli tudi neko varnostno skrinjico, v kateri so našli samo 1.200 šilingov. Eden od tatov pa se je pri svojem podvigu spustil skozi dimnik v neko skladišče perila, od koder je odnesel 160 moških srajc, 20 ženskih srajčk, 20 kopalnih o-blek in 14 rjuh.
Odkritje nove vrste nebesnega telesa
TOKIO, 2. — Skupina ameriških in japonskih znanstvenikov je od krila novo vrsto nebesnega telesa v ozvezdju Škorpjona, ki oddaja žarke «X». Novo nebesno telo, ki so mu dali ime «Extar», nima nič skupnega z navadnimi zvezdami Oddaljeno je 600 let svetlobe od Zemlje in je baje sestavljeno iz plazme, katere temperatura znaša okrog 50 milijonov stopinj.
Autobus zgorel v središču mesta
VČERAJ V BLIŽINI RIMA
Trije mrtvi in dva ranjena pri dveh prometnih nesrečah
RIM, 2. — V Ulici Magliana v predmestju Rima se je ponoči pripetila prometna nesreča pri kateri sta bili dve osebi mrtvi in dve hudo ranjeni. Trčila sta avtomobila «giulietta spider« in fiat 1100. Pri nesreči sta bila mrtva oba potnika v fiatovem avtomobilu, in sicer 30-letni Ernesto Guglielmo in njegov sopotnik, ki pa ga še niso identificirali. Giuseppe Driussi in Paolo Ceccarani, oba stara 25 let, ki sta se vozila v «giulietti» pa sta bila odpeljana v bolnišnico hudo ranjena.
Med Latino in Rimom pa se je 40-letni Alberto Natarpiro iz Ter-racine zaletel z avtofurgonom v drevo. Iz razbitega avtomobila so izvlekli ponesrečenega šoferja, ki je zaradi hudih poškodb umrl na poti v bolnišnico.
ložnost prihoda nekega avtobusa po cesti in mu je uspelo zbežati. Policisti so identificirali ujetega za 28-letnega Giovannija Bussa iz Ol-lolaia, ki je preteklega junija zbežal iz zapora v Manonu.
Ša ena žrtev škropiva proti mrčesu
SANREMO, 2. — Policija vrši preiskavo v zvezi s smrtjo 24-letne Rose Vaocaro iz Coldirodija pri Sahremu, ki je umrla 15 minut po sprejemu v bolnišnico zaradi zastrupitve s strupom, ki ga uporabljajo v borbi proti mrčesu in raznim rastlinskim škodljivcem. Vac-caro je bila zaposlena kot delavka v skladišču nekega cvetličarja. Zdravniki v bolnišnici so ugotovili, da se je ženska zastrupila s «Paraphosom», ki je zelo močan strup in ga uporabljajo cvetličarji v tistih krajih. Preiskovalni organi pravijo, da je treba za sedaj izključiti domnevo, da bi ženska napravila samomor, ampak da gre za nesrečo.
V kraju Romano Lombardo pri Trevigliu pa so karabinjerji preprečili, da bi se lahko večje število ljudi zastrupilo s sadjem, ki je bilo škorpljeno proti mrčesu. V bližini vasi se je prevrnil tovornjak, ki je vozil sadje, katero je bilo škropljeno z močnim strupom. Okrog sto zabojev se je prevrnilo na cesto in na bližnji travnik. Številni prebivalci, med njimi je bilo tudi mnogo otrok, so začeli pobirati sadje in ga odnašati domov, šofer tovornjaka, ki je takoj zaslutil nevarnost, je opozoril karabinjerje, ki so v kratkem času obšli vsa stanovanja v okolici in obvestili ljudi, naj ne jedo pobranega sadja. Na srečo je bilo sadje, ki ga je tovornjak peljal v neko skladišče, še nezrelo.
V stanovanju so hranili 10 kg eroina
NEW YORK, 2. — Sinoči je policija vdrla v neko stanovanje v New Yorku, kjer je odkrila 10 kg čiste eroine, ki je vredna okrog 3,5 milijona dolarjev (nad 2 milijardi lir). V stanovanju je policija našla 11 oseb, dva moška in 9 žensk, ki so ponudile agentom
100.000	dolarjev, da bi zamolčali odkritje. Policisti se niso dali podkupiti in so vseh 11 oseb aretirali pod obtožbo posesti mamil in poskusa podkupovanja.
Skoraj štiri minute pod vodo brez dihanja
NICA, 2. — Jean Medina star 52 let, rojen v Oranu je postavil v nekem bazenu svojevrsten rekord: vzdržal je pod vodo 3’47’’2 ne da bi dihal. Poskus se je vršil pod nadzorstvom delegata francoske federacije za študije in podvodni šport. Medina ni uporabljal nobene dihalne naprave. Pred desetimi leti je Medina v Alžiru uspel ostati pod vodo brez dihanja 3’41”, kar je tedaj predstavljalo svetovni rekord. Tudi njegov včerajšnji podvig mu bo gotovo priznan za nov svetovni rekord.
Lov na zločince na Sardiniji
NUORO, 2. — Močne policijske sile so na področju Gavoia vpri-zorile lov na nevarnega zločinca, ki ga že dlje časa iščejo. Davi ob 4. uri je skupina članov javne varnosti naletela na dve oboroženi o-sebi. Ko so jima policisti ukazali naj se ustavita, sta začela streljati z brzostrelko in puško, da bi zbežala. Med spopadom je bil eden od dveh zločincev ujet z orožjem v rokah. Drugi pa je izkoristil pri-
Deset jetnikov pobegnilo iz kanadskega zapora
WINNIPEG (Kanada), 2. — Deset jetnikov je zbežalo iz tukajšnjih zaporov. Tri jih je kanadska policija takoj ujela po kratkem zasledovanju z avtomobilom. Da bi se čimprej oddalili iz mesta, so ukradli neki avtomobil, vzeli seboj nekega dečka kot talca ter se z blazno brzino oddalili. Zasledovanje policije se je zaključilo z aretacijo treh ubežnikov, potem ko se je avtomobil na nekem o-strem ovinku prevrnil. Dva druga ubežnika so ujeli na ozemlju ZDA. Pet dobro oboroženih in nevarnih ubežnikov še iščejo.
CONEGLIANO, 2.	— Avtobus
mestnega prevoznega podjetja iz Vittoria Veneta se je nenadoma na neki osrednji ulici Conegliana vnel. Zublji so hitro zajeli celotno vozilo in je bilo gašenje šoferja in sprevodnika zaman. Prihiteli so ga-salci, ki so s trudom pogasili ogenj. Dogodku je prisostvovala velika množica ljudi, ker je bil danes v mestu tedenski semenj. Med gašenjem sta se en gasilec in šofer avtobusa opekla po raznih delih telesa; promet v središču mesta pa je bil za eno uro prekinjen, dokler niso odstranili vozila.
Miroslav Krleža dobil Njegoševo nagrado
CETINJE, 2. — Skupščina Črne gore je odločila, da se Njegoševa nagrada za književnost v znesku dveh milijonov starih dinarjev, ki se dodeljuje vsaka tri leta, dodeli Miroslavu Krleži za njegovo književno delo «Zastave», objavljeno leta 1964 v zagrebškemu časopisu «Forum». Prvi dobitnik Njegoševe nagrade je bil Mihajlo Lalič.
«Cantaeuropa» v ‘
HAAG, 2. — Za jutri pričakujejo prihod v Amsterdam italijanskih pevcev lahke glasbe, ki se udeležujejo tekmovalne turneje «Canta-europa«. V Amsterdamu bodo nastopili v dvorani «Concertgebouw». Po nastopu bodo pevci nadaljevali z vlakom pot v druga evropska mesta, in sicer v Zurich, Ženevo, Monte Carlo in Barcelono.
LJUBLJANA, 2. — Na vabilo republiškega tajništva za gospodarstvo In gospodarske zbornice Slovenije je danes prispela v Ljubljano delegacija delavcev Koroške pod vodstvom predsednika zveze za inozemski turizem Koroške Gerta Val-lona. Koroška delegacija se je raz-govarjala danes v gospodarski zbornici Slovenije z, zastopniki zbornice in turistične zveze o možnosti
skupnih akcij na področju turizma.
.................................................................
PRIČAKOVANA PREDSTAVA NA BENEŠKEM FESTIVALU
Švedski film «Nočne igre» ni vznemiril nikogar
Predstavi so lahko prisostvovali samo akreditirani novinarji Policija je strogo zaslražila stranske vhode dvorane, da bi se ne lahko vrinil ckak nepovabljen gost»
BENETKE, 2. malo melje: tako bi lahko označili rezultat predvajanja švedskega filma «Nočne igre«, kateremu so prisostvovali akreditirani novinarji na beneškem filmskem festivalu. Film ni namreč vznemiril nikogar.
Filmska zgodba vsebuje brez dvoma nekatere kočljive plati. Vendar pa jo režiser obravnava z veliko moralno odgovornostjo in sramežljivostjo, ki je popolnoma tuja nekaterim italijanskim filmom, kot »La spiaggia«, kjer se neprenehoma srečavamo s prostaškimi namigovanji. Dogaja pa se, da se zaradi lažne moralnosti dopušča, da se podobni filmi predvajajo v Italiji. Na drugi strani pa je nerazumljivo, zakaj se bojkotirajo in cenzurirajo filmi, ki sicer obravnavajo kočljive probleme, toda na korekten način.
Potek predvajanja filma je dokazal to resnico. Splahnela so marsikatera mrzlična pričakovanja, čeprav se je poskušalo ustvariti tako vzdušje, ki bi nedvoumno kazalo na predvajanje nemoralnega filma.
Velik ropot, pa( Pri tem gre predvsem za strogo kontrolo nad povabljenci — novinarji in redkimi drugimi gosti — katerim je bil dovoljen vstop v dvorano. Moral si skozi dvojno vrsto čuvajev, a stranske vhode je zastražila kar policija. Vse to se je zdelo nekoliko smešno, ko pa je šlo za film, ki ni navsezadnje na najvišji ravni tega festivala itd. Toda prav to vzdušje pogaja praktično možnost, da bi se podobni filmi utegnili predvajati v Italiji v doglednem času.
Vsebina filma je pravzaprav zelo enostavna, čeprav obravnava kočljivo spolno vprašanje. Protagonist Jan je doživel, ko je bil star 12 let, hudo psihološko travmo, ko je na nekem zabavnem večeru prisostvoval porodu svoje matere. Zal je otrok prišel mrtev na svet. Ta dogodek je pustil v dečkovi domišljiji hude posledice, ki mu niso dopustile, da bi imel normalne odnose s svojim dekletom. Da bi se znebil tega kompleksa, priredi zabavo in potem vrže v zrak grad, kjer jo doživel duševni šok.
Film je v določeni meri pozitiven (saj razkriva krizo švedske buržoa-zije), toda rešitve, ki jih nakazuje, so izključno individualne. Odlično nastopajo v filmu: Keve Hjelm, Lena Brundin, mali Bjondstrom, Jor-gen Lindstrom in Ingrid Thulin.
Včeraj so predvajali drugi ameriški film. Gre za film «Chappa-qua», ki je vzbudil pri gledalcih deljena mnenja. «Chappaqua» je v neki meri avtobiografski film režiserja Conrada Rooksa, saj dolgovezno prikazuje dojemanja in na-lucinacije mladeniča, ki se je vdal mamilom (Rooks se je moral baje zdraviti dve leti zaradi zastrupitve z mamili).
Ker se v filmu večkrat ponavljajo podobni prizori (režiser se zelo rad poslužuje tehnike združevanja slik in prehajanja iz barvnega na črnobeli film), postane vsa zgodba precej utrudljiva. Na koncu je še treba pripomniti, da film kaže na globoko duševno krizo pri ameriški mladini. V filmu nastopata med drugimi Jean Louis Bar-rault in Paula Pritchett.
G. R.
Katastrofa pri Brniku
Prof. Milčinski narekuje podatke o pregledanem truplu
Drobci ponesrečenega letala, pokrita trupla in osebni predmeti nesrečnih potnikov so razmetani po gozdu
Organi javne varnosti, člani preiskovalne komisije in uprave letališča ob motorju letala, ki
vrglo na travnik ob gozdiču
ga je
Na travniku ob gozdiču vrsta krst
Proi, irincinsKi ■ svojo ekipo pregleduje na kraju nesreče trupla ponesrečencev za ugotovitev identitete
3 _
3. septembra 1966
POMEN SPREMEMBE V DRŽAVNEM VODSTVU KOLUMBIJE
Pobude Carlosa Restrepa bi mogle privesti daleč
Tokrat ne gre več za že ustaljeno izmenjavo med liberalci in konservativci Velikopotezni načrti, ki bi znali izpodriniti vpliv ZDA v delu Amerike
77 Kolumbiji je te dni v vodstvu države liberalec zamenjal konservativca. Oblast je prevzel Carlos ^ras Restrepo, ki je zamenjal dosedanjega predsednika Leona Valencio. Podobno kot v vsej Latinski Ameriki, tudi v tem primeru rszni atributi lahko privedejo do Napačnih tolmačenj. Med liberalci ih konservativci bi se mogla pričakovati določena bistvena razlika 1,1 Potemtakem tudi v tem prime-fh precejšen ali celo velik preobrat v politiki dežele. V Kolumbiji pa te razlike med konserva-■ivoi in liberalci skoroda ni. t° enostavno zato, ker skupno sodelujejo v vladi, ustvarjajoč pri t6m enotno politično fronto. Si-oor sta si tl dve politični stranki dih pred desetletjem konkurentki. Vsaka šibkost, vsaka napaka liberalcev je privedla na oblast konservativce, kot je vsaka napaka konservativcev privedla na oblast hoeralce. Enkrat so na volitvah hberalci premagali konservativce, drugič pa konservativci liberalce.
koncu pa je, po zakonitosti te celine, vojaška hunta izkoristila “Jbkost enih in drugih in z vojaškim udarom prevzela oblast.
Nekdanji nasprotniki so se te-dsj združili proti vojaški hunti in jasnili narodni upor proti vojaški diktaturi in njenemu voditelju. Ko so ponovno prišli na ob-^st, so voditelji obeh strank na-skupno formulo, ki naj bi vna-PreJ preprečila možnost, da bi •ojaki izkoristili nesoglasja in šibkosti meščanskih vlad in z držav-"bhi udari ponovno prišli na oblast.
Po liberalcu Albertu Lerasu je Prižel na predsedniško mesto konservativec Valencia, ki je v začetku preteklega meseca prepustil Predsedniško mesto liberalcu Lie-asu Restrepu. Na volitvah je Re-trepo na čelu nacionalne ironte beh meščanskih strank premagal Iranko bivšega vojaškega dikta-°rja. Formalno potemtakem v Ko-Uhibiji gre vse kot prej.
L' RestreP° Je že v svojih Prvin ukrepih, ko je pripravljal vo vlado, pokazal, da je več li-,ralec kot konservativec. Njegovi le so Prioli nepričakovano ne za Kolumbijo, pač pa za vso hunsko Ameriko. Skoroda na ro-u kontinentalnih dogajanj, zapo-ena, ^ z notranjimi skrbmi in p ecej odkrito vezana na Washing-stai’ ^ Kolumbija nenadoma po-n *a Pobudnica ene najpomemb-Jsih pobud zadnje dobe. L. Re-®P° je, še preden je zavzel pred-"iniškl položaj, poklical v Bo-i.;0 na konferenco predsednike Venezuele, Peruja in Ekva-s.rja' Procedura in sama sestava n, **ili že sami po sebi nenavad-• In to tem prej, ker je bil se-co sklican tik pred konferen-sk °AD in že najavljenega vrtnin-®ea sestanka vseh predsednikov "hieriške celine. Toda še posebno . l^mbno je to, da je novi pred-c jbik Kolumbije dejansko pokli-1 na sestanek edinole civilne Predsednike Južne Amerike, z iz-J mo predsednika Urugvaja.
P(> svojih tradicijah, tempera-*btu in političnih nagibih se pa-. "Stična Južna Amerika, ki je ila zastopana v Bogoti, v marsi-m razlikuje od atlantske Južne •Pherike. Ta dva dela sta bila ved-b nekakšna dva kontinenta na nem kontinentu. Sedaj ju ločijo t ,.nasProtstva vojaških in civilnih zimov in ustrezna splošna orien-, C1ja v celinski politiki. Ce bi to oteli povedati bolj preprosto, bi . bgli reči, da civilni režimi vidijo hod v ekonomski integraciji in . svoji ločitvi pred vplivom in adoblastjo ZDA, vojaški režimi
pa vidijo izhod v vojaški integraciji z ZDA.
Čile Je bil doslej glavni predstavnik in ideolog organizacije AL ALC, torej začetne organizacije za ustanovitev skupnega latinsko-ame-riškega tržišča. Ta organizacija je doslej, po mnogih lepih izjavah, bolj ali manj životarila, ker so jo vojaški režimi sabotirali, ZDA pa ji niso dale obljubljene pomoči, ker so se pač zavedale, da bi jih ta mogla postopoma ekonomsko izriniti s tržišča južno od Ria Bra-va; predvsem, ker ima ALALC v načrtu, da se poveže tudi z drugimi, posebno evropskim in azijskim tržiščem. Nato pa tudi zato, ker ALALC mora z integracijo tržišča ustvariti temelje za industrijsko in predelovalno preobrazbo Južne Amerike, da bi se Južna Amerika s tem otresla surovinske podrejenosti.
Pobuda L. Restrepa pa bi morala utrditi blok dežel, ki forsi-
rajo ALALC in usmerjati njihovo dejavnost na bodočih konferencah latinsko-ameriške celine, še več: po predlogih, ki so si jih izmenjali tik pred sestankom v Bogoti, bi pet dežel v medsebojnih odnosih moralo začeti z izvajanjem načel ALALC in odpreti proces integracije, pa čeprav proti odporu ostalih. Razumljivo je, da bi uspehi tega imeli odločilen vpliv tudi na splošne odnose na celini. Proti konservativizmu vojaških režimov bi se postavil učinkovit in sodoben sistem mednarodnega sodelovanja, ki bi bil usmerjen k ustanavljanju širših tržišč in k industrijski ekspanziji. To pa bi spremenilo tudi položaj ZDA na tem področju. Vse to pa bi končno privedlo do sodobnejše in bolj demokratske alternative na celini, v primerjavi s hermetično konservativno alternativo vojaških režimov in zvez.
FRANE BARBIERI
| IZ UMETN0STM1H GALERIJ |
R. Eichenberg v «Rossoni»
Sandri je v svojih izložbah Kossonijeve pasaže razstavil olja, akvarele in risbe Rol/a Eichen-berga, ki se nam je torej tako prvič javno predstavil, čeprav njegovo ime ni neznano v umetniških krogih Trsta. Nasprotno, povezano je bilo do sedaj vedno z uspelimi ex tempore slikarskimi tekmovanji na Kontovelu in Proseku.
Rolf Eichenberg je namreč njihov pobudnik in velikodušen pokrovitelj, ki je tekmujočim slikarjem stavljal na razpolago svoj gostoljubni dom, zgrajen v slikovitem kamnolomu nad morjem visoko pod kraško planoto. Zaradi tega bi pričakovali več slik tega okolja. Ampak razen razgleda od tam proti Miramaru in slike Sesljana, ostale podobe podajajo kaj pestro mnogostranskost slikarjevega upodabljanja sveta. Verjetno je hotel tu prav zgoščeno pokazati nekaj prime-rov iz raznih obdobij svojega umetniškega ustvarjanja, saj o-pazimo na nekem olju letnico 1946.
Ne glede na preteklost dveh desetletij pa je Eichenberg, kot vidimo, zlasti v oljih, ostal ves
čas bolj ali manj zvest rahlo impresionističnemu slikanju dobre šole. Seveda je med oljnato bavarsko pokrajino sočno zelenih barv in ono primorske barvitosti Steverjana, med katerima zavzema vmesno mesto klasično izveden razgled na Dubrovnik, neka razlika. Je pa v tem zaznavno le napredovanje v smislu današnjemu času primernejše sproščenega slikanja.
Naravnost sodobno sproščenost pa doseže Eichenberg v skoro enobarvnem odlično podanem a-kvarelu zlatorjavkastih odtenkov interjerja sobe. V starejših a-kvarelih, kot je to njegova lastna podoba, pa ostaja zvest barvni pestrosti oljnatih slik. Ta zgoščeni pregled Eichenbergove slikarske dejavnosti nam odkriva dobro obvladanje vseh ustvarjalnih načinov do risbe v kateri je posebno spreten. Njegovi štirje prizori iz igre hokega nam v razgibanosti igralcev odkrivajo odlične grafične kakovosti. Zato bi bilo zelo umestno, če bi se nam slikar predstavil na večji osebni razstavi, da bi ga vsi lahko bolje spoznali.
MILKO BAMBIČ
PO IZJAVAH PREDSEDNIKA PETRIH!J A
Zavod za industrijsko obnovo in združena Evropa
Načrti INI v okviru Evropske gospodarske skupnosti ■ Razsežnosti novih pobud - Podrobnejši načrti na posameznih področjih
((Nezadržno napredovanje tehnološkega razvoja nas sili k temu, da gledamo na načrtovanje čedalje bolj kot na sredstvo za racionalizacijo pridobitnega delovanja vsega gospodarskega sistema v državi. K tej racionalizaciji nas silijo tudi najnovejše težave konjunkturne narave, v katere je pred časom zašla naša ekonomija. To je hkrati edini način kako preprečiti, da bi se v širši, integrirani Evropi, nadaljevale in morda še povečale posledice pristopa posameznih članic šesterice v skupno organizacijo z različnih začetnih višin. V tem smislu mislim, da je prav, če govorim o evropskih razsežnostih načrtov, ki jih pripravlja Zavod za industrijsko obnovo. Gre za načrte, ki jih mora IRI osvojiti in načeti brez odlašanja, da ne bomo zamudili velike obnovitvene priložnosti, ki nam jo nudi postopno uresničevanje Evropske gospodarske skupnosti)). V tem smislu se je izrazil predsednik Zavoda za industrijsko
Niiiimiiitimiiiinnr IIIIIUIIIIIIIIIIIIIII         n   »,mi,„i,       
PO VELIKI KATASTROFI PRI BRNIKU V SLOVENIJI...
Konstruktor A. Tupolev o sovjetskem
«letalu bodočnosti»
V	Zagrebu je umrla Franjica Jelušič rojakinja z Opčin
V	Zagrebu je 1. julija letos umrla v starosti 9.0 let Franjica (Frančiška) Jelušič, roj. Malalan. Rodila se je 1. oktobra 1875 na Opčinah. Njen oče je bil Anton Malalan, po domače Zilca, njena mati pa je bila Frančiška Sosič — p.d. Matučeva. Ker ji je mati že zgodaj umrla, je pokojnica, ko je bila še otrok, živela najprej pri svojem starem očetu Ivanu Sosiču — Matucu, pozneje pa jo je vzela k sebi materina sestra učiteljica Terezija Sosič por. Golmajer. S svojo teto je mlada Franjica živela v Svetem Mateju (Viškovo) pri Kastvu, nato v Tomaju in Štanjelu in, končno, v Buzetu v Istri, kjer se je spoznala z učiteljem iz Kastva Hinkom Jelu-šičem, s katerim se je tudi poročila. Z njim je nekaj let živela v Lanišču v Čičariji_ v Mošče-nicah pri Opatiji ter v Kastvu blizu Reke, koder je on služboval kot učitelj.
V	času prve svetovne vojne in sicer od 1915. leta dalje je živela v Trstu, kamor so njenega moža premestili za vojaškega cenzorja na glavno pošto.
Najhujše dneve v svojem življenju je pokojna rojakinja preživela kmalu po prvi svetovn vojni, ko so v aprilu 1919 odpe Ijal njenega moža, skupaj s ka stavskim župnikom Ivanom Man dičem, v internacijo na Sardinijo, kjer je moral živeti najprej v Sedilu, nato v Ghilarzu in O-ristanu. Vso to dobo je Franjica Malalan — Jelušič ostala brez vsakršnih sredstev in pri tem morala skrbeti še za tri nedorasle otroke.
Ko je bil pozneje njen mož,
Letalo TU -144 bo imelo brzino 2500 km na uro ■ Sprejelo bo na krov do 120 potnikov - Deltasta krila - Izredna skrb za varno letenje
....- -"
kot upravitelj obrtne šole v Kastvu, upokojen, se je z vso družino preselila v Zagreb. Bilo je to leta 1933. Tu je živela mirno življenje v krogu svoje družine ,vse do letošnje spomladi, ko je zbolela in po dveh mesecih bolehanja podlegla zlatenici.
Dočakala je visoko starost, polnih 90 let. Bila pa je do svoje smrti duševno sveža in telesno čila. Zelo rada je delala in o-pravljala vsa družinska dela. Stalno pa je spremljala dogajanja po svetu preko zagrebškega lista nVjesnik» in našega dnevnika, na katerega je bila dolgo let naročena. «Primorski dnevnik:» jo je vsak dan v duhu vodil v njen rojstni kraj. Čeprav je od svojega 10. leta živela vedno med Hrvati, ni nikoli pozabila svojega materinega jezika.
Med svojci in znanci je bila zelo priljubljena in ko so jo pokopali na zagrebškem pokopališču Mirogoj' so na njen pogreb prišli poleg domačih tudi sorodni ki in prijatelji iz Kastva ter številni sorodniki z Opčin.
Radio Trst A
7-l5, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 T~ Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Ju-tranja glasba; 11.30 šopek slovenit1™1; 11.45 vokalni ansambli; 12.15 :°he Penko: ((življenje v laguni«; p-30 Za vsakogar nekaj; 13.30 £esmi za poletje; 14.45 Parada or-kestrov; 15.30 Zbor «Emil Ada-‘‘ue»; 16.00 Volan; 16.20 Milan Li-Povec: «Bolest in krivda«; 16.30 «The Kalin Twins»; 16.45 Respi-I™: Rimski vodnjaki; Pahor: I-“tranka; 17.20 Razkuštrane pesmi; /,d5 Umetnost in prireditve; 18.30 "Fesmi mornarjev«; 18.45 Glas-oeni vrtiljak; 19.15 Počitniška sre-,aijja; 19.30 Zabavni ansambli;
-00 športna tribuna; 20.30 Te-?en v Italiji; 20.45 Osebnosti v 1 rtZU’ 2100 ((Sestanek v parku«, f-jujska igra; 21.35 Operetne metulje; 22.15 Pesem in ples.
Koper
,8-30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 18.30 20.15 — Poročila; 7.15 Glasba S, dobro jutro; 8.00 Prenos RL; ? Glasbeni spored; 9.00 Popev-
9.30	Pod senčnikom; 10.30 Ve-,?la glasba; 10.45 Nove plošče;
Pesmi; 11.15 Plošče; 11.30 i^anašnji pevci; 12.00 in 13.00 Glas-?a P° željah; 13.50 Slavne arije; ji “O Za prijetno razpoloženje; ir'52 Popevke; 16.00 Mali koncert;
Narodne; 17.15 Plošče tedna; „'30 Izbrali ste; 18.00 Iz operetna sveta; 18.45 Jazz; 19.00 Pre-"os RL; 20.00 šport; 20.30 Pre-n°S RL; 22.15 Plesna glasba
Nacionalni program
7'°0, 8.00, 13.00, 15.00 in 20.00 —
SOBOTA, 3. SEPTEMBRA 1966
Poročila; 8.30 Glasbeni spored; 8.45 Neapeljske; 9.00 Operetni spored; 9.30 Torellljeve skladbe; 10.05 Popevke; 10.30 Operni baleti; 11.15 Narodni plesi; 12.30 Jazz; 13.30 Glasba za dve celini;
14.30	Lahka glasba; 16.00 Detektivske uganke; 16.20 Oddaja za bolnike; 17.25 Izžrebanje loterije;
17.30	in 18.40 Veliki variete; 20.25 Puškin: «Dubrovski»; 21.25 Zvočni trak.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30 in 19.30 Poročila; 7.35 Jutranja glasba;
8.30	Mali koncert; 9.00 Maria Doris; 9.35 Nove pesmi; 10.00 Komorna glasba; 10.35 Orkester; 11.35 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 12.20 Operna glasba; 14.00 Pevci; 15.15 Plošče; 15.35 Folklorna glasba; 16.00 Rapsodija; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Prireditve; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba; 21.40 Ples.
III. program
18.30	Prokofjev; 19.00 Glasbeni pregled; 19.15 Koncert; 21.20 Literarna oddaja; 21.30 Simfonični koncert.
Slovenija
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 20.00,
23.00	— Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje: Moj najlepši dan; 10.15 Počitniški pozdravi; 10.30 Vedri zvoki; 11.15 Operni koncert; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Lhotka: Suita v klasičnem stilu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ansambel Miška Hočevarja; 14.30 Priporočajo vam...;
15.05 Iz solistične glasbe slov. skladateljev: Igor Štuhec; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; j 16.30 Črnske duhovne pesmi; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Gremo v kino; 18.35 Iz filmov in glasbenih revij; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zabavna in jazzovska glasba; 19.50 S knjižnega trga; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Orkestralna glasba; 21.30 Radijska igra — Jero-me: Trije možje v čolnu; 22.00 Večerni akordi; 23.10 Oddaja za izseljence; 0 05 Zaplešite z nami.
Ital. televizija
16.00	Svetovno prvenstvu v kolesarstvu; 17.00 Spored za najmlajše; 18.00 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki; 19.10 TV zgodba «Tujec»; 19.35 Izžrebanje loterije; 19.55 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «La Trottola«; 22.00 Humoristični filmi; 22.20 Poljud-no-znanstvena oddaja; 22.45 Podelitev nagrade «Campiello», ob kcncu dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Bachelli: «11 mulino del Fo»; 22.35 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu.
Jug. televizijo
17.30	Budimpešta:	Evropsko
atletsko prvenstvo, 19.30 Kino — češki film za otroke; 19.45 1 : 1, glasbena oddaja, 20.25 Vsako soboto; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Naše prijateljice živali — poljudno-znanstveni film; 22.00 Zabavnoglasbena oddaja; 23.00 Prebrisan detektiv — film iz serije Svetnik; 23.50 Poročila.
Po katastrofi pri Brniku bi se morda zdelo nekoliko neumestno govoriti o načrtih za nova še večja in hitrejša letala, saj sam zdrav razum pravi, da je pri večji brzini in pri še večjih letalih možnost še strašnejših katastrof še večja. Toda sloviti sovjetski letalski strokovnjak Tupolev, konstruktor cele vrste sovjetskih civilnih in vojaških letal, je dovolj kvalificirana oseba, da sme govoriti o tem. Zato iz njegovega članka ((Letalo bodočnosti« povzemamo neka! podatkov o bodočem sovjetskem potniškem letalu «Tu — 144».
«Od samega nastanka letalstva — piše A. N. Tupolev — je bila borba za brzino odločilni činitelj. Sodobna potniška letala razvijajo brzino, ki je blizu zvočni brzini, torej okoli 1000 km na uro. Nadaljnji razvoj v civilnem letalstvu je povezan s premagovanjem tako imenovane zvočne bariere. Naš konstrukcijski biro, v skladu s sodobno tehniko, se je lotil načrtovanja prvega nadzvočnega potniškega letala «Tu — 144».
((Sodobni razvoj letalstva in raven znanstveno-tehničnih raziskovanj omogočata izgradnjo ekonomskega potniškega letala, ki zmore brzino okoli 3000 km na uro. Toda v zvezi s tem je treba rešiti vrsto velikih znanstvenih in tehničnih problemov. Pri načrtovanju našega Jetala smo se omejili na brzino 2500 km na uro. Ta dopušča, da se v konstrukciji uporabljajo zelo odnome aluminijske litine. Pri velikih brzinah z nad 2500 km na uro kinetično segrevanje konstrukcije prekorači 150 stopinj C. V takšnih pogojih ni več možna uporaba aluminijskih litin zaradi naglega zmanjšanja njihovih mehaničnih lastnosti. V tem primeru so potrebne težke litine, ki so odporne za toploto, kar pa znatno spremeni dosedanjo že dobro obdelano tehnologijo proizvodnje letal.
«Pri gradnji ekonomičnega nadzvočnega potniškega letala' je treba na eni strani doseči minimalni čelni odpor in težo, z druge strani pa največjo trdnost konstrukcije v pogojih cikličnega vpliva obremenitve in toplote. Doseči je treba veliko varnost poleta in udobje potnika, ko se zunanja stena letala segreje do 150 stopinj C. V letalu pa mora biti urejen popoln sistem upravljanja in 'zapleten kompleks avtomatičnih naprav, ki jamčijo njegovo varno izkoriščanje tako v zraku, kot pri vzletu in pristanku ob vsakršnih vremenskih razmerah.
((Prvi pogoj je torej, da se zmanjša relativna debelost kril. Ce dopustimo, da se ta zmanjša od 4 na 2,5 odst., moremo pridobiti 5 odst. tako imenovane aerodinamične kakovosti letala. Potrebno je nadalje zmanjšati kvarni medsebojni aerodinamični vpliv, ki nastaja med krili in trupom. In celo, nasprotno, spremeniti ta vpliv iz kvarnega v koristnega.
((Drugi način je, izboljšati obdelavo površine letala. Z izločitvijo do najmanjše mere vseh valovitih površin konstrukcije, vdolbin, izboklin in zakovk se aerodinamična kakovost letala more
izboljšati še za nadaljnjih 5 odst. Ce se upošteva izguba od poslabšanja kakovosti za samih 5 odst. se to v vsem izkoriščanju kakega letala odraža v razliki 4 milijo-rcv :ubljev.
«Pri gradnji nadzvočnega potniškega letala predstavlja resno težavo tudi vprašanje vodenja letala in ohranitev ravnotežja. Zaradi primera bomo vzeli v poštev letalo navadne konstrukcije: pri prehodni etapi poleta, od pod-zvočne do nadzvočne brzine, se bo slika aerodinamičnega krila bistveno spremenila, hkrati pa tudi položaj tako imenovanega aerodinamičnega fokusa: ta se bo pomaknil nazaj za 20 odst. aerodinamične tetive krila. Pri tem se bo znatno spremenilo razmerje ravnotežja letala in v tem primeru, da bi se letalo moglo voditi, ga je treba ((usmeriti« v višino v zelo velikem kotu. To bo privedlo do znatnega povečanja odpora, hkrati pa do t.i. dopolnilnega zmanjšanja aerodinamične kakovosti letala.
((Raziskovanja so pokazala naslednje rezultate: če se odstrani vodoravni zadnji rep letala, če se torej napravi letalo «brez repa«, se bo pri prehodu od podzvočne na nadzvočno brzino ((razpršitev« aerodinamičnih fokusov morala zmanjšati. Za letalo «Tu — 144» je bilo izbrano kot najbolj racio-nalno trikotno krilo, ki pa bo imelo močno izraženo obliko puščice v svojem prvem delu. Krilo bo imelo obliko ((spremenljive puščice«. V čem je značilnost tega krila?
«Pri poletih pod zvočno brzino nosilna lastnost krila in položaj aerodinamičnega fokusa določa temeljno trikotno krilo. Prednji del krila, ki ima močno izraženo obliko puščice in ki je hkrati razmeroma kratko, pri področni brzini praktično nima moči, da bi letalo dvignilo. Pri prehodu na nadzvočno brzino pa se pride do druge razdelitve pritiska na krila. Fokus bazičnega krila se prenese nazaj.
«Toda pri nadzvočni brzini se močno poveča učinkovitost prednjega dela krila. Na tem krilu je glavna moč za dviganje letala.«
Ko tako Tupolev prikaže nekatera osnovna načela za gradnjo letal, preide na tehnične podatke letala «Tu — 144»: «Njegova brzi-na bo znašala 2500 km na uro, največja dolžina poleta bo 6500 km, višina poleta 20 km, število potniških mest v njem bo 121. Letalo bo moglo vzleteti in pristati na letališčih z vzletiščem 1900 metrov. Vzletanje se izvede z nepolno obremenitvijo motorja, raven ropota motorjev ne prekorači mednarodnih norm.«
Tupolev nadaljuje: «Na Tu — 144’ je predvidena navigacijska rezerva goriva za primer odstopanja od proge ali za primer pristanka na rezervnem letališču itd. V primeru, da eden od štirih motorjev na pol poti odpove, mu rezerva goriva zagotovi polet do cilja z ostalimi tremi motorji, seveda pa z manjšo brzino.
«V prednjem, hermetičnem de-
													
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sposobni boste za konkurenco, vendar ne bo šlo lahko. Najbolje se boste počutili doma.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zamujate se v malenkostih in izgubljate velike posle. Ne razmetavajte svojih sil.
DVOJČKA (od 21.4. do 20.5.) Pod vplivom boste trenutnih uspehov. Glede svojih občutij bodite bolj iskreni.
rak'(od 23.6. do 22.7.) Tudi kak sodelavec bi mogel biti sposoben za nalogo, ki vam jo nalagajo. Nekdo se zanima za vas.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Veliko bo dela in tudi uspehi ne bodo majhni. V čustvih najprej navdušenje, nato pobitost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pre-
več se vam mudi. Pobotali se boste s sprto osebo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S taktom se boste prerinili skozi težave. V družini prijetno razpoloženje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne tvegajte za vsako ceno. Neuspeh v ljubezni naj vas ne moti.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Krepko zajadrajte v nove posle. Preveč ste nerazpoloženi,
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Na lahko razkrivajte svoje poslovne načrte. S trmo ne pridete nikamor.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne pričakujte pomoči, ko boste v težavah. Nepredviden obisk ali pošta.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekdo vam meče polena, zato se pazite. Ne obesite se na prvo srečanje.
lu trupa je kabina za posadko, ki bo sestavljena od dveh pilotov in enega inženirja. Letalo je o-premljeno z avtomatskim sistemom letenja. Piloti imajo indikator, na katerem se avtomatično beleži položaj letala v določenem trenutku. Za primer okvare, če se zgodi kaj izrednega in bi ne deloval noben sistem navigacije, imajo piloti na razpolago navadne instrumente, ki se napajajo iz samostojnih virov. Letalo se more upravljati tudi s pomočjo teh instrumentov.
»Potniški del letala se" začenja' s tehnično kabino. Vstopna vrata vodijo v prednjo vežo, kjer so garderoba, toaleta in prostor za ročno prtljago. Iz veže potnik pride v prednji salon. Tu je prostora za 40 potnikov. Udobni sedeži so razvrščeni po dva ali trije. Poleg sedežev so okna.
«Za prednjim salonom je bife s hrano in pijačami. Za bifejem sta druga veža in zadnja vstopna vrata. V tej veži je garderoba za potnike drugega salona. Drugi salon je podoben prvemu, le da je v njem prostora za 80 potnikov. Na koncu salona sta dve toaleti. Glavni oddelek za prtljago je v zadnjem delu letala.
Iz nadaljnjih izvajanj sovjetskega konstruktorja zvemo, da krilo letala služi tudi kot skladišče goriva in da je v njem tudi prostor za kolesa in ves ustrezni mehanizem za pristajanje. Na vsaki nogi tega mehanizma je ((voziček« s tremi osmi in šestimi kolesi. Vsako kolo ima po dve gumi. Zaviranje se vrši na vsa kolesa. Letalo «Tu — 144» ima štiri motorje, ki so postavljeni v zadnjem delu letala.
Sovjetski strokovnjak, ki nam je tako opisal novo sovjetsko letalo «Tu — 144», se je obširneje razpisal tudi o vseh ukrepih za varno letenje, tako da razne dvojne naprave zagotavljajo brezhibno delovanje vseh bistvenih delov in naprav letala. Letalo «Tu — 144» je torej zelo varno.
obnovo prof. Giuseppe Petrilli, ko je ob priliki zadnjega občnega zbora delničarjev IRI na posebni tiskovni konferenci pojasnjeval novinarjem izsledke lanskega poslovanja. V predsednikovih besedah se bistveno zrcalijo najnovejša prizadevanja Zavoda za industrijsko obnovo v okviru državnega in evropskega razvoja.
IRI posluje kot razčlenjen go-spodarsko-pridobitni kompleks, ki zavzema številna področja, ki so si med seboj različna. Zaradi tega mora organizacija pri svojem delu reševati poleg vprašanj in problemov, ki si jih sama zastavlja tudi številne nove probleme, ki se porajajo iz kakovostnega razvoja narodnega gospodarstva in ki zahtevajo, tudi v podjetjih z državno udeležbo, nenavadne zmožnosti hitrega prilagajanja novim položajem. Tako imenovana meja osmega desetletja narekuje tudi Italiji potrebo, da prilagodi svoje proizvajalne zmogljivosti pospešenemu uvajanju novih tehnoloških in organizacijskih rešitev, ki se kot nekakšna druga industrijska revolucija že razširjajo iz Združenih a-merlških držav v združeno Evropo. Iz nujne potrebe po prilagajanju temu novemu položaju se poraja tudi nova politika gospodarskega načrtovanja, ki se zdaj uresničuje v državi in znotraj samega Zavoda za industrijsko obnovo. Ta mora usmerjati in podpirati splošen gospodarski razvoj, v nasprotju z dobrodelnimi težnjami, ki so bile zna. čilne za prejšnje čase, in o katerih se na nekaterih področjih italijanskega gospodarstva še vedno najdejo sledovi. Kar se tiče namer, ki Jih ima IRI za bodočnost, je treba omeniti, da organizacija stremi čedalje bolj k splošni racionalizaciji v poslovanju posameznih ekonomskih enot, s posegi, ki naj bodo v skladu s principi zdravega gospodarjenja, in ki naj dokažejo svojo koristnost v primerjavi z drugimi oblikami javnega poseganja v gospodarstvo.
V okvir tega postopnega prilagajanja novim časom in novim zahtevam tržišča spadajo predvsem nove pobude, ki se pravkar izvajajo, in med katerimi je treba omeniti zlasti sporazum Ansaldo San Gior-gio — C.G.E., novo središče za proizvodnjo diesel motorjev, pristop obrata Ansaldo k proizvodnji jedrskih central, sodelovanje Dou-glasj - Aerfer, koncentracijo v obratih Cosider ter druge podobne pobude, ki slonijo na vrsti dogovorov in sporazumov med velikimi državnimi in tujimi podjetji in ki pomenijo splošen razvoj in prilagoditev razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti objektivnemu razvoju na tržišču.
Načrti grupe IRI obsegajo vrsto pobud, ki bodo dokončno uresničene po večini med letoma 1969 in 1970. Ti načrti se nanašajo skup. no na 2.300 milijard lir novih investicij. Na področju železarstva predvidevajo, da bodo obrati IRI v letu 1969, z doprinosom novih zmogljivosti, lahko proizvedli 8,3 milijona ton surovega železa, 10,5 milijona ton jekla in 9,3 milijona ton končnih izdelkov. Poleg tega Je treba omeniti, da bo mogoče v primeru, ko bi povpraševanje na-rastlo s hitrejšim tempom, kot je bilo predvideno, primerno povečati proizvodnjo z razširitvijo obstoječih obratov, ne da bi to zahtevalo pretirano dolg časovni presledek. V okviru cementarn bo odprtje novih obratov povečalo zmogljivost razpoložljivih obratov na 4,6 milijona ton, kar ustreza približno 15 odst. celotne zmogljivosti vseh cementarn v državi. S takim povečanjem proizvodnje bo IRI lahko zadostila predvidenemu naraščanju povpraševanja v prihodnjih letih. Na področju mehanske industrije si bo grupa IRI prizadevala, da bi predvsem izboljšala proizvodne pogoje in možnosti prilagojevanja novim zahtevam tržišča. V tem pogledu je treba omeniti, da bo na
primer v okviru avtomobilske industrije podjetje Alfa Romeo v prihodnjih petih letih izročilo svojemu namenu nov obrat v Aresu. V ladjedelniški industriji se pravkar pripravlja obsežnejši načrt za preureditev celotnega področja. Zavod bo posvetil temu sektorju obsežne investicije, zlasti za tehnične izboljšave v obratu Ansaldo, ki se bo sčasoma posvetil tudi gradnji jedrskih central. Poleg tega je predvidena postavitev večje tovarne za proizvodnjo diesel motorjev v Trstu, pri čemer bo IRI pova-bila na sodelovanje neko večje zasebno podjetje. Preureditveni načrt predvideva koncentracijo proizvod-’ nlh zmogljivosti v Sestrieru, Tržiču in Castellamaru. Širše povpraševanje po telefonski povezavi bo povečalo, v naslednjih petih letih, število telefonskih naročnikov za 35 odst., medtem ko bi se moral promet v medmestnih povezavah povečati za 50 odst., a promet v teleselekclji za 80 odst. Konec petletnega razdobja naj bi število naročnikov narastlo na 6,1 milijona enot, medtem ko bi se moralo šta-vilo telefonskih aparatov dvigniti na 8,3 milijona, in to predvsem zaradi povečanega povpraševanja po novih povezavah na jugu države. S tem bo telefonska gostota v Italiji dosegla raven, ki je značilna za druge države članice Evropske gospodarske skupnosti. Velik razvoj, ako bo IRI prejel od države potrebna pooblastila in zakupe, bosta v prihodnjih letih doživela tudi mednarodni telefonski promet, za katerega skrbi organizacija Italcable, in promet na teleprinterski mreži. Na področju po. morskih prevozov je bil prvotni razvojni načrt za ladjevje Ftama-re, ki je bil izdelan v letih 1959 in 1930, primemo razširjen in i» popolnjen leta 1963. K temu izpopolnjenemu načrtu so dodali januarja letos še nekaj novih točk. Sestavljanje novih načrtov za mo rebitne nove gradnje pa je odvisno od sklepov, ki jih bo glede preureditve prometa na progah pretežnega državnega pomena prevzela vlada. Glede letalskega prometa se dosedanji razvojni načrti nanašajo le na obdobje do leta 1969, ker še ni znano, kakšen razvoj bodo doživele sedanje študije, ki gredo za tem, da pripravijo nove tipe letal s podzvočno hitrostjo in velikih nosilnosti. Vsekakor bo Alitalia predvidoma uresničila predčasno načrte,, ki so bili postavljeni do konca leta 1970; v razdobju 1966/69 bo namreč povečala svoj vozni park za 8 turbopropelerskih letal, ki bodo vzdrževala krajše notranje zveze v državi, za 35 novih letal na reaktivni pogon (od tega 6 za dolge in 29 za srednje proge), med katerimi bodo štirje o-premljeni izključno za prevažanje blaga. Na področju avtocest bo IRI nekako do konca leta 1972 lahko uresničila celoten načrt, ki ga je pred kratkim izdelala ob sodelovanju z Državnim zavodom za ceste ANAS, tako da bo lahko izpolnila program novih gradenj na celotnem omrežju, ki ga ima v zakupu. Se ta mesec bo namreč izročena prometu avtocesta Rim — Civitavecchia, septembra prihodnjega leta bodo izročili prometu avtocesto Como — Chiasso, oktobra 1968 avtocesto Bologna — Padova in proti koncu leta 1969 avto cesto Neapelj — Bari in avtocesto Genova —Sestri. Do leta 1972 naj bi končno izročili prometu še zadnjo avtocesto namreč odsek Bologna — Cremona. Na področju radiotelevizije bo IRI v prihodnjih letih razširila in izboljšala sprejemne naprave po vsem državnem ozemlju. Hkrati s tem bodo dokončno uresničili načrt o avtomati, zaciji oddajnih in relejnih postaj, tako radijskih kakor tudi televizijskih. Končno pripravljajo strokovnjaki IRI vse potrebno za to, da bi ob določenem trenutku lahko brez zamude posredovali širokemu občinstvu televizijski spored v barvah.
Pogled na del podjetja «Italsider» pod Skednjem. Na sliki vidimo na desni strani novo termično elek, trično centralo, v sredini vidim« visoke peči, na levi pa ladjo «Laminatore» med nakladanjem
Vreme včeraj: najvisja temperatura 25.2, najnižja 16,7, ob 19. url 23,5, vlaga 65 odst., zračni tlak 1015,9 raste, veter 6 km severno-zahodni, nebo 1/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 22,8 stopinj.
Tržaški dnevni
Danes, SOBOTA, 3. septembra Dora
Sonce vzide ob 6.28 In zatone ob 19.41. Dolžina dneva 13.13. Luna vzide ob 21,13 in zatone ob 9.37.
jutri, NEDELJA, 4. septembra
NOVA HLADNA PRHA ZA TRŽAŠKE GOSPODARSKE IN POLITIČNE KROGE
Predsednik vlade Moro soglaša s stališčem Boja o ladjedelništvu
Predsednik Moro v posebnem pismu brani ministra za državne udeležbe pred očitki iz Trsta o pristranosti na škodo Trsta in v korist Genove
utih to 1 inž. Vignuzzija, nato pa še povelj-tretjo v nika gasilcev inž. Casablanco in
Predsednik ministrskega sveta ladjo Aldo Moro je izrazil svoje popolno soglasje s stališčem, kj ga je v zvezi z znanim vprašanjem o II .načrtu IRI zavzel minister za državne udeležbe Bo. Pred časom je 'namreč vodstvo IRI, upoštevajoč neprijetno presenečenje in negodovanje, ki ga je zbudila v tržaških ladjedelniških in poslovnih krogih njegova namera, da bi pre-usmerili proizvodnjo v ladjedelnici Sv. Marka na druga področja, r.ekoliko popravilo gvoj prvoten načrt ter dopustilo tržaški ladje-delniški industriji vsaj upanje, do se bo lahko uspešno vključila v delo potenciranega tržiškega obrata. Ko je vodstvo državne ustanove predložilo ta popravljeni načrt načelnikom prizadetih ministrstev, so se ti soglasno izrazili za spre jetje načrta, le minister za držav ne_ udeležbe, ki jma pri tem nai več besede, in ki je po rodu Ge novežan, je nastopil proti sprejetju načrta — ki delno odvzema Genovi kar ji je bilo po prvem načrtu zagotovljeno — tal;o da je to vprašanje, ki terja soglasnost vseh prizadetih ministrov začasno obtičalo na mrtvi točki. Po končanih poletnih počitnicah bi se morali ministri ponovno sestati, in stopiti v stik s člani komisije »Čaren*, ki je pripravila daljšo študijo o preureditvi državnega ladjedelništva v Italiji.
Med tem časom pa je nepričakovano prišla vest, da je predsednik ministrskega sveta Moro poslal ministru Boju posebno pismo, v katerem mu izreka priznanje za njegovo premočrtno obnašanje spričo obdolžitve pristranosti, ki mu jo je naprtil del tržaškega tiska v zvezi z napovedano preureditvijo državnega ladjedelništva. Predsednik Moro v pismu poudarja, da je minister Bo objektivno in nepristransko prikazal celotno vprašanje. Moro zaključuje pismo s trditvijo, da se bo o vsakršni rešitvi ladjedelniškega problema morala predhodno izreči vlada, in sicer »kolegialno*. Ta zaključek Morovega pisma pa ni popolnoma jasen:	ko je šlo za
sprejetje načrta JRI so se namreč
rektorja tržaške univerze prof. Ori-goneja.
za prevažanje razsutih vorov »Ziemia Gdanska*, tret-seriji štirih enakih ladij,, ki’ jih je pred časom odkupilo poljsko podjetje Centromor jz Varšave Četrto ladjo iz iste serije že gradijo v isti ladjedelnici. Poljska pomorska družbo bo z njimi lahko hkrati prevažala do 30.400 kub. metrov žita ali drugega blaga v razsutem stanju. Prvi dve ladji ■z . se'r.iie, »Ziemia Lubuska* in »Ziemia Scecinska* so Združene jadranske ladjedelnice že izročile komitentu. Jutrišnji splavitvi bo botrovala soproga deželnega glavarja pokrajine Gdanske.
Splavitvi bo prisostvoval tudi vladni komisar dr. Cappellini.
it Vladni komisar dr. Cappellini
je včeraj sprejel predsednika CRDA
,,,,',",""l,,l,,"'11,,'>‘U“'»lli,iit,ii,iii<>,„,iiii,„i,„,,M„„„„i,i,„ii„i,i„i„i,„„i„„„i,,„„iimi„,i„„„„„„„,i„.iiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimih.....
$ Deželni odbornik za higieno In zdravstvo Nardini je včeraj sprejel voditelje deželnega odbora Rdečega križa Srečanje sodi v okvir stikov, ki jih ima odbornik Nardi ni za rešitev vprašanja prve pomoči v Vidmu. Iz istega razloga bo danes ob 18. uri sprejel r.a videmski občim še druge predstavnike videmskih javnih oblasti in zdravstvenih ustanov.
Prispevajte ta DIJAŠKO MATICO
Sestanek deželnega odbora za pomorske dejavnosti
Včeraj dopoldne se je prvič sestal novoustanovljeni deželni odbor za pomorske dejavnosti. V odboru, ki mu predseduje deželni odbornik za industrijo in trgovino dr. V. Marpillero, so načelnik pristanišča gen. Battaglieri, predstavnik julijskih ladjarjev ing. Giacomelli, predstavnik neodvisnih ladjarjev kap. Sain, predstavnik linijske plovbe dr. Salomone, zastopnik CGIL Muslin, predstavnik italijanskega pomorskega registra ing. Rigo, zastopnik deželnih trgovinskih zbornic dr. < 'ai-dasi, predstavnik Javnih skladišč dr. Clai in zastopnik tržaških ladjedelniških obratov ing. Vignuzzi.
Odbor, ki je bil ustanovljen v skladu z deželnim zagonom št. 2 z dne 13. januarja 1956, je na svoji prvi seji, na kateri je njegove člane tudi v imenu predsednika deželnega odbora Berzanti pozdravil odbornik Marpillero, je sklenil i-menovati v najkrajšem času posebno študijsko skupine, ki naj pripravi temeljit pregled čez zakonske določbe, ki so jih v zvezi s pomorskimi dejavnostmi izdali pristojni organi preostalih dežel s posebnim statutom v dižavi. Na seji so nadalje sklenili, da se bo odbor odslej sestajal redna vsaj enkrat vsaka dva meseca.
Za novembrske občinske in pokrajinske volitve
Sporazum o sestavi enotnih kandidatnih list PSI-PSDI
V torek sestanek za sestavo kandidatnih list in skupnega volilnega programa
Politične stranke v Trstu so se že začele pripravljati za občinske in pokrajinske volitve, ki bodo v drugi polovici novembra.
Tržaški socialisti in socialdemo-
se je v preteklih dneh sestal z odgovornimi na šolskih škrbništvih v deželi. Skrbništvo v Gorici je zastopal sam poslovodeči šolski skrbniki dr. Grossi, skrbništva v
Jutri, 4. septembra bo
na Proseku na prostem
sodelujejo pevski zbor iz Križa, pevski zbor iz Velikega Repna, godba na pihala s Proseka In pevski zbor Prosek-Kontovel. Začetek ob 17.30.
Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
koncert
XX. TRŽAŠKI ZORA I/NIŠKI DNEVI
prizadeti ministri izrekli za to ne le kolegialno, ampak celo soglasno, kakor so poročale tiskovne a-gemcije, in le eden med njimi, mi-nister za državne udeležbe Bo, je bil proti takšni rešitvi. Morovo »tališče do tega vprašanja, ki je toliko pri srcu vsem Tržačanom, potrjuje kako malo razumevanja vlada v Italiji za tržaške probleme.
Rakasta obolenja povzročajo v Italiji resno zaskrbljenost
Samo lani je bilo v državi 87.928 smrtnih primerov zaradi raka, vsako leto pa je 120.000 novih bolnikov
S predavanji in poročili priznanih specialistov na področju rakastih obolenj o načinih ugotavljanja bolezni in o socialnem problemu zaradi vedno večjih primerov takih obolenj so se včeraj v dvorani glavne bolnišnice nadaljevali tržaški zdravniški dnevi. Najprej so bila na vrsti poročila, ki so jih imeli prof. F. A. Fusco, prof. M. Socci, dr. Ghezzi, dr. Nasta in dr. Bernardini. Nato je imel predavanje prof. Italo Rizzi s padovan-ske univerze, ki je v glavnem govoril o ugotavljanju povzročiteljev rakastih obolenj. Za njim sta govorila prof. Giusti Iz Bologne in
Predavatelj Je tudi povedal, da v Italiji ugotovijo vsako leto na novo nad 120.000 primerov rakastih obolenj In da je nad 300.000 bolnikov, ki potrebujejo zaradi tega vsakodnevno zdravniško oskrbo. Ob zaključku je navedel nekatere zakonske ukrepe tn poudaril nujnost, da se okrepi in razširi borba proti raku.
Prof. Antoniotti je skoraj v dopolnitev prejšnjega predavanja govoril o zdravniško - socialni plati raka ter je poudaril nujnost, aa ministrstvo za zdravstvo okrepi svojo dejavnost na tem področju.
krati so se na zadnjem sestanku ‘ ^rstu>	in Pordenonu pa
paritetlčnega odbora, ki se ukvarja ' s socialistično združitvijo, sporazumeli o sestavi enotnih list za občinske in pokrajinske volitve. Na omenjenem sestanku so se tudi dogovorili, da se bodo ponovno sestali prihodnji torek, da se pogovorijo o sestavi kandidatnih list in skupnega volilnega programa. Poleg tega se bosta na prihodnjem sestanku obe strank} obvezali, da ne bo ne ena ne drtiga s preferenčnimi glasovi svojih pristašev izvolila večje število svetovalcev posamezne stranke, kot je sedanje razmerje sil. Stranki sta se že načelno sporazumeli, da število izvoljenih ne bo smelo preseči dosedanjega razmerja sil obeh strank v občinskem in pokrajinskem svetu. Kot je znano, so bili na zadnjih občinskih volitvah izvoljeni štirje socialistični svetovalci (z ustanovitvijo PSIUP je pozneje eden odpadel in so ostali trije); socialdemokrati pa so Izvolili pet svetovalcev. Na zadnjih pokrajinskih volitvah pa sta bila Izvoljena dva socialdemokrata In en socialist.
Sinoči se Je sestal pokrajinski izvršni odbor PSI, ki je razpravljal tudi o sestavi skupnih kandidatnih list s socialdemokrati. Danek popoldne se bo sestal v Trstu deželni odbor PSI, ki bo obravnaval vprašanje socialistične združitve, upravnih volitev v Trstu ter proučil dosedanje delovanje levega centra v deželi.
tovi so izkoristili ugodno priložnost, odprli vrata avta in iz hlač ukradli listnico, v kateri je bilo 2000 din, 60 švicarskih frankov in 6000 .lir. Pobrali so tudi listnico, ki jo je Rossettijeva žena pustila v torbici. V njej je bilo 11.000 lir. | Deželni odbornik za javno vzgo-Preiskava je v teku	!jo in kulturne dejavnosti Giust
Predstavniki šolskih skrbništev pri (iiustu
V ladjedelnici Sv. Marka
Danes splavitev ladje za Poljsko
Kakor napovedano, bodo danes dopoldne ob 11. uri v ladjedelnici Sv. Marka splavili 24.00(Monsko
•fMiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HUPA NESREČA NA JUGOSLOVANSKI LADJI
Tovor železa zadel v delavca in mu verjetno zlomil hrbtenico
Ponesrečenec ima poškodovan, tudi hrbtni mozeg - Če ne bo komplikacij, se bo moral zdraviti 50 dni
jih imela prof. Anglesio iz Turina in prof. Maugeri iz Pavie.
prof. Ciaranfi iz Milana. Po teh I ui,ed^,S° JS5P	“...l1!
predavanjih je prof. Sirtori prikazal serijo diapozitivov v zvezi s temo svojega prvega predavanja.
Sledila so razna poročila, ki so jih imeli prof. Cucco iz Palerma, prof.
Tagliaferro in prof. Botteghelli iz Trsta.
Po poročilih je prof. Chiarotti, generalni direkjor službe za socialno medicino na ministrstvu za zdravstvo, imel predavanje o organizaciji borbe proti raku v Italiji. Pri tem je navedel nekaj statističnih podatkov, ki resno opozarjajo na ta pereči problem. Po statističnih podatkih je bilo lanskega leta v Italiji skupno 87.928 smrtnih primerov zaradi rakastih obolenj. Med prvimi so rakasta obolenja na pljučih, nato na ženskih organih itd.
Na delu se je včeraj ponesrečil 27-letni delavec Ruggero Calligaris iz Ul. Farneto 32, ki je uslužben pri podjetju AFA. Okrog 14. ure je Calligaris bil v podpalubju Jugoslovanske ladje «Dravograd», zasidrane ob pomolu železarne «Ital-sider» v Skednju, In nameščal železne odpadke. Prav tedaj so s pomočjo žerjava spustili v podpalubje tovor železnih odpadkov, ki je zanihal In zadel Calligarisa v hrbet.
Ponesrečenemu delavcu so tako] priskočili na pomoč delovni tovariši in poklicali rešilni avto RK. Delavca so odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi verjetnega zloma hrb tenice na spodnji strani hrbta, po škodb hrbteničnega mozga, udarcev po levi strani hrbta in boka Calligaris se bo morla zdraviti 50 dni, če ne bodo nastopile kompli kacije.
roki ln kolenu. Z rešilnim avtom so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico ln jo pridržali na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Festival Unita
Danes zvečer ob 18. uri se začne v parku na Pončani pokrajinski festival Unltš. Na programu so stare in nove tržaške pesmi z orkestrom «Trieste mia» in pevko Gra-zio Alzetta.
Jutri bo nastopila godba lz Kopra, na programu pa bosta tudi tombola in srečolov. Govorila bosta Arrlgo Boldrini in v slovenščini Dolfi VVilhelm. V ponedeljek ob 20 uri bo pel ruske pesmi sovjetski pevec Wladimiro. Vse tri večere bodo predvajali tudi filme in ’ dokumentarce.
Spet prometna nesreča pri lokalu «Tenda rossa»
Na obalni cesti blizu lokala «Ten-da rossa» se Je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 28-letna gospodinja Sabina Karis por. Bemardis lz Ul. Revoltella. 73. Karlsova je proti Trstu vozila fiat 500 TS 56900, ko je privozila do omenjenega lokala, je začela prehitevati tovornjak s prikolico W 53950 (A), ki ga Je vozil 29-letni Josef Dlenst z Dunaja, En-gersdorf 138. Prazna prikolica je zadaj «plesala», da Jo je zanašalo na desno In levo. Nenadoma je prikolica dregnila Karisijln avtomobil, da Je šoferka Izgubila nadzorstvo nad volanom ln zapeljala s ceste na desni. Pri nesreči se je lažje pobila in ranila po levem sencu in lič-n.cl, pa zgornji listnici, ram’, desni
Trčenje vespe v avto
Na Opčinah, na križišču Ul. dei Cardi in Ul. delle Peonie, se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 21-letni študent Carlo Artico iz Ul. Catraro 7. Peljal se je po Ul. dei Cardi na vespi TS 31440 proti teniškemu igrišču, ko pa je privozil na omenjeno križišče, je trčil v fiat 600 TS 64375, ki ga je nasproti privozil 20-letni Dario Sino-sich z Opčin, Ul. San Biagio 5. Zaradi sunka se je Artico prevrnil z vespe in se laže ranil in pobil po levem kolenu. Ponesrečenca so v bolnišnico* odpeljali z rešilnim avtom RK. Dali so mu prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo o-krevanja v 7 dneh.
Predavanje prof. Rest« na mednarodnem tečaju o- prevozih v EGS
V okviru VII. mednarodnega tečaja o prevoznih dejavnostih v Evropski gospodarski skupnosti, je včeraj dopoldne na tržaški univerzi predaval prof. Manilo Resta, ki je do nedavna vodil ekonomski in stitut na tukajšnji gospodarski fa kulteti, in ki poučuje sedaj poli tično ekonomijo na vseučilišču v Rimu. Govornik je načel vprašanje vpliva skupne politike prevozov na splošen gospodarski razvoj Evropske gospodarske skupnosti. Prof. Resta je poudaril, da se skupno tržišče uresničuje ie Dola-goma in da ta proces zahle-a do ločeno časovno razdobje. Tako na primer še danes ne velja znotraj šesterice enoten gospodarsk i raz vojni načrt, ki bi bil skupei. vseli prizadetim državam. Zaradi t,cga je treba tudi pri pripravah n sku pen razvoj prometnih dejavnosti ravnati zelo previdno in dajati času čas.
Proslava bazoviških žrtev
V TOREK, 6. t. m. ob 17. uri
se bomo poklonili štirim junakom na pokopališču pri Sv. Ani, kjer bomo položili vence in cvetje.
V NEDELJO, 11. t. m. ob 14.30 uri
Zastrupitev z gobami
Na prvi medicinski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne s prognozo okrevanja v 6 dneh sprejeli 10-letno študentko Fulvio Novacco iz Ul. Pola 22 zaradi lažje zastrupitve z gobami. Novaccova je povedala, da je predvčerajšnjim in včeraj zaužila gobe, ki jih je bila kupila v neki trgovini jestvin v Ul. Carna-ro. Včeraj zjutraj so jo napadli želodčni krči in je takoj zaprosila za zdravniško pomoč v bolnišnici.
IMIIIII 111111*1   Hilli  
bo v Bazovici na kraju usmrtitve pred spomenikom, proslava s sledečim sporedom:
Otvoritev — nastop pevskega zbora — govori zastopnikov odbora za proslavo, ANPI, ANPPIA ln FIAP v slovenščini in v italijanščini — polaganje vencev in cvetja
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
namestniki skrbnikov dr. Martu-schelli, dr. Imbriani in dr. Cio-ciola.
Odbornik Giust je zbranim obrazložil najnovejše deželne zako-ne, ki se nanašajo na vzgojo in zlasti na šolsko pomoč. Predstavniki skrbništev so izrazili svoje zadovoljstvo glede znatnih nakazil deželne uprave za vzgojo in zaprosili za razna pojasnila glede aplikacije sprejetih ukrepov. Odbornik se je končno zahvalil za stalno povezanost in medsebojno sodelovanje med skrbništvi in deželnim odborom.
Odbornik Giust je v preteklih dneh sprejel tudi predsednika dr. Montesija in vodstveni svet Združenja diplomirancev tržaške univerze. Prof. Montesi ga je seznanil z najnovejšo dejavnostjo združenja in z njegovimi programi za prihodnost.
Srečanje sindikalistov v Novi Gorici
NOVA GORICA, 2. — Podpredsednik centralnega sveta sindikatov delavcev industrije ln rudarstva Jugoslavije Marjan Rožič in Aleksander Oriandič sta se sestala včeraj v Novi Gorici z delegacijo pokrajinskih central treh največjih italijanskih sindikalnih organizacij iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Marjan Rožič je seznanil goste z rezultati izvajanja družbene in gospodarske reforme Jugoslavije. Sestanka z voditelj: sindikalnih delavcev iz sosednih italijanskih pokrajin so se udeležbi tudi predstavniki občinskih sindikalnih svetov iz Nove Gorice in Tolmina.
Včeraj je Novo Gorico obiskala delegacija pokrajinske federacije i-talijanske socialistične stranke Gorice. Predstavniki občinskega od bora socialistične zveze delovnega ljudstva in občinske skupščine so se s člani delegacije razgovarjali o sodelovanju med obema sosednima mestoma. Ob tej priložnosti so se razgovarjali tudi o olanirani gradnji mednarodne avto ceste Vil-lesse — Nova Gorica — Ljubljana
SAK «JADRAN» vabi
stare bajte ln sorodstvo na
II. ŠKOMBRADO
danes, sobota, 3. septembra ob vsakem vremenu v kriškem portiču (na Mulu).
Na sporedu so gastronomič-ne tekme, zalivanje in tun-kanje.
Priporočen je golf
Gledališča
Miramarski park — Danes nadaljevanje predstav »Luči in zvoki«. Ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi v italijanščini iiMassi-miliano e Car-tottan.
Izredne vožnje avtobusa »M* z barkovljanske postaje.
Grškemu državljanu so izpraznili avto
Na komisariatu na Trgu Dalma-zia se je predvčejašnjim zglasil 55-letni grški državljan Leonidas Anastassiadis iz Aten, Rue Tripo-duon 19, ki je pričel začasno v naše mesto, in povedal, da so mu tatovi ukradli dva kovčka z ženskimi m moškimi oblekami. Anastassiadis je pustil svoj avto »volksivagen* A-137322 pred hotelom »Peru*, ponoči pa so neznanci odprli vrata avta in odnesli kovčka. Grški državljan je utrpel 150.000 lir škode. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili tatove.
Predvčerajšnjim se je na komisariatu v Devinu zglasil tudi 54-letni Davide Rossetti, italijanski državljan, ki živi v Švici in agentom povedal da so mu tatovi u-kradli dve listnici, v katerih je bilo precej denarja. Rossetti je pustil svoj avto TG-16537 (CH) na parkirnem prostoru za restavracijo »Castelreggio* v Sesljanu. Ta-
HUDA PROMETNA NESREČA PRI OREHU
Avtomobil iz Dekanov povozil fantka nato pa treščil v tržaški tovornjak
Fantka, ki je neprevidno stekel čez cesto, so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo • Hudo ranjena tudi oba potnika v avtomobilu
Tri hudo ranjene osebe je tragični obračun hude prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne na državni cesti št. 15 pri Orehu, nekaj desetin metrov pred mostičkom čez rečico Osp. V -rečici se je okrog 16 ure kopal 8-letni učenec, jugoslovanski državljan, Milivoj Hrovatin iz Plavij 98. Fantiček je prišel iz vode In nenadoma stekel čez cesto, ne da bi prej pogledal če prihajajo avtomobili. To je bilo zanj usodno, ker je tedaj v smeri proti škofijskemu bloku z avtom zastava 600 KP 140-07 privozil 33-letni učitelj Mo-dest Kocjančič iz Dekanov 127, v avtu pa se je peljala tudi 34-letna učiteljica Sonja Počkaj por. Rok-vič iz Dekanov 18.
Kocjančiča je Hrovatinov neprevidni skok čez cesto iznenadil in čeprav je v zadnjem trenutku zavrl, se ni mogel izogniti trčenju. Podrl je dečka in Istočasno Izgubil nadzorstvo nad avtom ter zavozil
na levo stran cestišča. Tedaj je nasproti s tovornjakom TS 72269, privozil 34-letni Italo Zennaro iz Ul. Crispi 32 in samo trenutek pozneje je Kocjančičev avtomobil treščil v prednji del tovornjaka. Pri zaporednih sunkih sta se .hudo ranila tudi Kocjančič in Počkajeva.
Na kraj hude nesreče so prihiteli bolničarji RK in prvega odpeljali Hrovatina, ki se je hudo pobil po glavi, si zlomil levo ramo ter se ranil po udih. Fanta so nemudoma sprejeli na nevrokirurški oddelek, zdravniki pa so si pridržali prognozo.
Malo nato so prepeljali v bolnišnico tudi Počkajevo in Kocjančiča. Žensko so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 40 dni zaradi zloma desne podlakti, verjetnega zloma medenice in ran po desni obrvi, zatilju, levi ličnici, nogah in prsih. Na pljučno kirurškem oddelku se
bo moral Kocjančič zdraviti 25 dni, ker se je ranil in pobil po prsih, si verjetno polomil desna rebra, se pobil po glavi, sencih in bradi ter si verjetno zlomil spodnjo čeljust. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji.
■iiiiiii,iii,,i,,«HiiliMi»ii«iii,iin,iiiii,iiii,,,iii,h,,iii,,i,iin,,,,,,|„,i|l|„ll|,m„„„11111,,,|n,|,||||||||||||H,„|||,|||,||||||,|f||||||||||||||,|||||||n,l,„„11,1111,l|„,,|,„||„,n,,„ni,„|,||||u„|||||„|||,,,„|„l|„l,|,(,|,|,||,,|||,n
TRAGIČEN EPILOG PROMETNE NESREČE PRI ŠTIVANU
Ratislav Marušič iz Podgore podlegel 28 dni po nesreči
Pri isti nesreči sta bila na mestu mrtva Rihard Nanut iz Štandreža m Karel Mervič iz Devina
Vsem Je še živo v spominu strahotna nesreča ki se je pripetila v noči med 5. ln 6. avgustom na obalni cesti blizu pokopališča pri Štivanu. Tiste usodne noči sta treščila dva fiata 850. Eden teh se Je prevrnil in zgorel, v plamenih pa Je našel kruto smrt 24-letni Rihard Nanut iz Štandreža, v drugem avtu pa je bil na mestu mrtev 33-letni Karel Mervič iz Devina. Kot smo tedaj obširno poročali, sta se pri strahotni nesreči
je Nanuta stisnilo v avtu, ki se je prevrnil in potem zgorel. Tedaj se je Marušič hudo pobil po glavi, ranil po sencih in zatilju, si verjetno zlomil spodnjo čeljust, nosno kost in levo ramo. Z rešilnim avtom so težko ranjenega Marušiča nemudoma prepeljali v bolnišnico v Trst, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo.
Zdravniki so nekaj dni po ne-v,««*, o..	noctoi sreči imeli že malo upanja, da bo-
ranila tudi 36-letni Josip Legiša iz i do fantu rešili življenje, toda v Devina m 23-letni Nanutov bratra-1 zadnjih dneh se je njegovo zdrav-nec Ratislav Marušič iz Podgore. I stveno stanje zelo poslabšalo in Slednji se Je peljal v Nanutovem I vteraj ob 17 J5> 28 dni po strahot-■	-	■	-- ni nesreči, je nesrečni mladenič
podlegel hudim zadobljenim poškodbam. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, ni pa še znano, kdaj ga bodo prepeljali v Go-
avtu in oba sta se pozno ponoči i ™ .nesreči, je nesrečni mladenič vračala domov v Gorico po veče- Podlegel nudi ru, ki sta ga preživela v prijetni družbi v Sesljanu.
Pri silovitem trčenju je Maruši-
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Četverica pred prizivnim sodnikom zaradi kraje dveh pisalnih strojev
Obtožencema, ki sta stroja ukradla, so odpustili po eno leto, drugima dvema, ki sta sprejela ukradeno blago, pa celotno kazen
če vrgle iz avtomobila, medtem ko tišče.
rico in nato na domače pokopa-
Cotterli in Platania sta v noči med 8. in 9. januarjem letos v Ul. Cavana štev. 8 razbila steklo izložbe trgovine pisarniških potrebščin trgovca Ezia Capellarija in pokradla dva pisalna stroja in računski stroj. Ukradeno blago sta odnesla v Ul. delle Mura in ga skrila, nato je Platania odšel domov, prinesel nekaj časa potem kovček in vanj spravil pisalna stroja, Coterli pa je računski stroj skril pod plašč. Oba sta se nato v taksiju odpeljala v Ul. Torre-blanca, kjer sta v neki veži skrila ukradene stroje.
Nekaj časa potem so policisti prijeli Cotterlija, za njim tudi Pla-tanio, ki pa nista znata obrazložiti, kam so stroji izginili. Našli so jih agenti nekaj dni pozneje na neki samotni cesti med Rojanom in Barkovljami, zato so zasumili, da sta Piccolo in Albano bila do-
govorjena s tatovoma in se znebila ukradenih strojev, ko sta zvedela, da je policija prijela tatova. e so Počisti prijavili so-*n 2. maja letos so kazenski sodniki obtožence spoznali za kri-veta Cotterlija ter Platanio obsodi'1 na 2 leti zapora ter plačilo
75.000	lir globe vsakega. Piccola so obsodili na 1 leto zapora in plačilo 30.000 lir globe, Albana pa na 6 mesecev zapora in plačilo 18.000 lir globe, ker sta bila oba obto-za. da sta sprejela plen,
Obtoženci so vložili priziv in včeraj so prizivni sodniki potrdili prvotno razsodbo, vendar so odpustili Cotterliju in Platani vsakemu 1 leto zapora in globo, Picco->u jn Albanu pa celotno kazen. Sndišče je nato odredilo vrnitev
200.000	lir Albanu. ki jih je plačal kot kavciio za izpustitev na začasno svobod j.
Doma se je ponesrečila
Včeraj ponoči so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 59-let-no gospodinjo Luigio Penco por. Piccini s Šalita Trenovia 2 in jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo zaradi verjetnega zloma leve stegnenice Pone-srečenka ,ie povedala, da se le predvčerajšnjim zvečer okrog 23. ure kretala v jedilnici svojega stanovanja. Nenadoma se je spotaknila ob električno žico televizorja, ki je ležala na tleh in padla. Spočetka je Pencova mislila, da ne bo hudega, toda eno uro kasneje se je odločila in zaprosila za zdravniško pomoč.
V počitniški koloniji slovenske Vincencijev« konference v lligolatu
Prid dnevi smo se napotili na daljšo pot. Sli smo v Rigolata; to je kraj v osrčju Karnije. Revna je ta dežela, a vseeno lepa. V osnovni šoli letuje osemdeset deklic iz Trsta in okolice; razdeljene so v štiri čete Red kolonije je enak redu drugih kolonij. Vstajanje je ob 7. uri, po kavi gredo na daljši sprehod: k reki, v go.-dič, na občinsko igrišče, v bližnje vasice. Ob povratku v kolonijo jih čaka toplo kosilo. Po p opoldanskem počitku se gredo spet sprehajat. Zvečer jih čaka še največja zabava: televizija. Ob 21. uri zavlada tišina.
Otroci so zdravi za to skrbi požrtvovalna bolničarka, ki nudi vsak večer vsem deklicam topel čaj. Med osebjem vlada prava harmonija. Povezani so med seboj, kot bi bili vsi ena sama družina. Prijetno je v njihovi sredi. Toda šele sedaj so nam povedali kaj vse so delali v tem mesecu letovanja. Omeniti moramo da letujeta v tej vasici poleg naše slovenske kolonije še dve italijanski. Tamkajšnje turistično društvo je povabilo izrecno našo kolonijo, da bi nastopala - v nedeljo J4, avgusta s kratkim dvojezičnim *programom. Imeli so samo pet dni časa na razpolago za pripravo, ki je zahtevala veliko truda. Niso nastopili namreč samo otroci, ampak tudi ves personal. Na sporedu so bili kratki prizori, recitacije, pesmi in popevke. Poskrbeli so tudi za spremljavo. Imeli so harmonikarja in dva kitarista. Zbor «Drobna lastovica* se je poslovil s pesmijo Kolonija, ki se tako glasi: Tu prelepo zdaj živimo v koloniji gorski mi, slednji dan se veselimo, so neznane nam skrbi: a mama samo ena je, pozdrav naj roma k tebi še, srce drobno zate živi, ki zame delaš in trpiš.
Ob teh prepostih verzih sem spoznal, da so med nami še ljudje, ki cenijo naš rod in našo besedo. Sam gospod župan se je prisrčno zahvalil za nastop.
To prijetno mesečno letovanje je sedaj pri kraju. Deklice so se vrnile v Trst včeraj, polne zadovoljstva in zdravja.
Mali oglasi
TRGOVINA pohištva Bruno — opre ma za kuhinje in dnevne sobe iz tor mike. Lastna izdelava. Fonderia št. 3 (blizu bolnice).
Šolske vesti
GLASBENA MATICA Vpisovanje v šolo Glasbene M*' tiče bo od 1. do 10. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasben« Matice, Ul. Ruggero Manna št. 20* Pričetek pouka v ponedeljek, 12* septembra za vse oddelke šole.
RAVNATELJSTVO Havnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda. Strada di Guardiella 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja z« šolsko leto 1966/67 vsak dan 6° vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda od 10. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila.
Havnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim j1 kom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni klasični licej, vstopni ln razredni " v jesenskem Izpitnem roku šolskega leta 1965-1966 dne 1. septembra ID®1' ob 8.30 s pismenim Izpitom lz slovenščine.
Na Državnem znanstvenem liceju’ slovenskim učnim Jezikom v Trsi«'
k' lina poleg razredov z znanstveno11 učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsa« dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. l3-> neprekinjeno do 25 septembra 196®-Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Uradne ure so od 9. do 12.
Kino
Nazlonale 16 00 «Johnny Oro» East-mancolor. Ettore Manni, Giulia Robini, Valeria Fabrlzi.
Excelslor 16.00 »America paese d| Dio» Techmcolor. Dokumentarni film.
Fenice 16.00 .Duello a El Dlablo« Technicolor. James Ga-rner, Sid-ney Poitier.
Eden 16.00 »Rififl Internacionale«. L Gabim, G. Raft, Nadi a TIMer.
Grattacielo 16.00 »Posta grossa a Uodge City» Technicolor. Henri Fonda, Joanne VVoodvvard.
Alabarda 16.30 »Agente Harm». pestem technicolor. VVendell Corel' Ma rk Richman.
Filodrammatico 16.30 »A 001 opera-zione Giamaicao Technicolor, L3ttl Pennell, Brad Harris.
Aurora 17.00 »Per qualche dollar0 tn p!u».
Crtstallo 16.00 «Io, lo, ib e gli a-ltri* MarceHo Mastroianni, Silvana Man-gano, Nino Manfredi.
Garibaldi 16.00 «Guerra e pace» Technicolor. Audrey Hepburn, Hed-ry Fonda, Mell Ferrer.
Capitol 16,30 «Ballata in blu». Ra^ Charles.
Impero 16.30 »Adulterto all'italiana»-
Moderno 16.30 «Dracula il princip« delle tenebre« Technicolor. Christ0" pher Lee, Barbara Shelly. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorlo Venetu ttevita K ri m l na ID,f! filmov. 17.00 «L’amante infedele* Technicolor. Prepovedano mladih pod 14, letom.
Astra 16.30 »Boeing... boelng«.
Ideale 16,00 »Grande tl pastores. To-ny Curtls ln Gary Merili.
Abbazla 16.30 »Raricho Bravo« Technicolor. James Slewart, Maureeh 0’Hara.
LETNI KINO
Satelllte 21.00 — blagajna ob 'ŠO.^ «11 figlio dl Spartacus« Technlo0" lor. Steve Reeves, Gianna Maria Canale.
Paradiso 20.45 - blagajna ob 20 ^ »Lord Brummel« Metrocolnr St«' wart Grariger, Elizabeth Taylor, P«' ter Ustinov.
PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ TUDI V INOZEMSTVO!
Telefonirajte na štev. 37-338
15-DNEVNA NAROČNINA L 500
Včeraj - danes
Nerodno padel vznak
Ko Je sinoči 62-letnl upokojenec Giovanni Pekar iz Ul. del Moreri 132 na vežna vrata svojega doma postavljal lesene polkniee, je nenadoma padel vznak in z glavo udaril v tla. Pri priči je Pekar začel krvaveti lz desnega ušesa. Njegova 63-letna žena Paola Je poklicala rešilni avto RK in spremljala ponesrečenega moža v bolnišnico, kjer je tudi povedala, kako se je nesreča pripetila. Pekarja so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
Razna obvestila!
Tržaški filatelistični klub «L. Košir* bo imeti Jutri, 4. t. m," prvi sezonski sestanek v prostorih kluba, v Ulici Montecchl 6, od 10. do 12.' ure. Kakor doslej bodo sestanki vsako prvo ln tretjo nedeljo v mesecu Na sestanek so vabljeni vs člani in ljubitelji filatelije. Člani bodo lahko
SPDT priredi 11. septembra Izlet na Vrsno nad Kobaridom ob priliki proslave 60. obletnice smrti pesnika Simona Gregorčiča, Vpisovanje v ir žaški knjigarni.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. septembra 1966 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa |e 10 oseb.
Umrli so: 68-letna Glusepplma Gregorčič vd, žago, 68-letna Maria Apostoli por. Perper, 74-letna Nlcollna Scher por. Deponte, 64-letni Giovanni Tavcer, 92-letnl Giuseppe Vecchl, 93-letna Rosa Slavec vd. Cescutti, 43 letni Luclano Calzi, 784etn.i Roberto Ulcigral, 76-letnl Gloacchino Catapa-no, 57-letm Carlo Prelog.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Crevato, Ul. Roma 15. 1NAM, Al Cammello, Viale XX Settembre 4, AUa Maddalena, Ul. deiristria 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
Dr. Gmelner, Ul. Gluha 14, Pizzul-Clgnda, Korzo Italija 14, Prendlnl, Ul. T. Vecelllo 24, Serravallo, Trg Cavana 1,
TRŽAŠKA KNJIGARNA
I>mI .|J|. *v, » ruučiškn 2<’ ‘l«*lt>l«n «11-7112
Novo:
Štefanija Ravnikar - Podbev-šek: SV. URH	L 2500
Pediček: PUBERTETA — DRUGO ROJSTVO	L 220
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. P^' jatelju dr. Karlu Prelogu daruje d1"11" žlna Franca Berginca 10.000 lir *® Glasbeno matico.
V spomin na drugo obletnico smrtl Ivana Tenceta daruje žema Marij8 1.500 Ur za Dijaško matico.
LADJE V PRISTANIŠČU
Celio, Carso, Irma, A. Lauro, Pa-latimo, Saipa II, Sardatlantic III, M. A. Martinoli, M. U. Martimoli, Alessandra F., Bridk VII, Ut Pro-siperatia (It.), Radmik, Rumja, Ja-dro, Dravograd (Jug.) S. Cloud (Liban.), Carmela (Isr.), Old Oak, Valeria, Vindex (Pa.), Marija (Bras.), Billier, Myrsini (Gr.), T. River (Gh.), S. Jayanti (Ind.), Albatros (Bul.), F- Poletaev (SZ) Giuseppina (Et.), Boeder Laii (Br.).
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, 1(1 so spremljali k zadnjemu počitku našega dragega
Ivana Tavčarja
Enaka zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri kol* način počastili njegov spomin.
Žalujoči:	brat, »estra.
In drugi sorodniki
Prosek, 3 9.1986
5
3. septembra 1968
ZARADI NEODLOŽLJIVIH POTREB OGROMNEGA RAZVOJA PROMETA
Od Škofij do Sečovelj bodo zgradili novo moderno široko obalno avto cesto
Investicijski program izdelan v dogovoru s pristojnimi organi v Italiji in na Hrvaškem
Zaradi naglega razvoja turizma, obmejnega prometa in motorizacija se je od leta 1960 do 1965 po-TPrečrJ dnevni promet po cesti »Kofije-Koper-Portorož povečal za °dst. Ta odstotek bo letos Se *Jsji. To je najbolj prometna cesta rtrif.u8°slaviji, žal pa ima glede na "oizmo, tudi največ nesreč. Zlasti Poletni sezoni in ob praznikih fr po tej cesti neprestano vije ko-ona avtomobilov, avtobusov in to-ornjakov. Promet s težkimi vozili o verjetno upadel, ko bo zgrajena h?i i iuca Prešnica-Koper, avtomo-,.promet Pa se bo še povečal, »radi tega in glede na urbaniza-celega obalnega področja, so ž? tri slovenske obalne občine — jhop5ri Izola in Piran ter republi-,savenija odločile, da je treba Projektirati in zgraditi moderno jl?aIno avto cesto od obmejnega Oh * Pod Skofijarni do Sečovelj, voi tod 131 se avto cesta nadalje-Ir'aTTPo hrvaški Istri ob obali mi-Umaga in Pulja do Reke, kjer “j! fe spojila Z jadransko magi-tov.ai0' Jadranska magistrala bi se S?0 začela že pri škofijah in bi Preko Trsta povezana z avto cesto z Benetkami, mimo Vidma in
PIRAN
• mm m
TSSSmmm
ižžšr-
ZSmmZZZ «
'fffrVrr
Blok Škofije
ZARADI SPLOŠNIH KORISTI OBEH SOSEDNJIH DRŽA V
este Ljubljana-Koper. Tako bi bila uresničena sodobnemu prometu pri-aerna povezava Avstrija - Benetke-rst - Dalmacija - Koper - Ljublja-a • Beograd.
isifZKradnja nove obalne avto ceste vv , ■Je-Sečovlje bi bila brez svoje rednosti, če se ne bi nadaljevala a spojila z jadransko magistralo a ne bi bila povezana z avto cesto a italijanskem ozemlju. Zaradi te-2" Je bil prvi načrt za investicijski Pr°gram, ki ga je izdelal Invest-v Kopru (odgovorni projek-■ kpt ing. Jurij Mikyška s kolektivni sodelavcev), napravljen po do fij.voru s pristojnimi organi v Ita v! ® na Hrvaškem. Načrt za in esticijski program morajo še odo-“‘iti obalne občine in republiški jJSani Slovenije. Nato bo izdelan nejni jn giavnj načrt, nakar bodo začeli z deli. Samo tehnične-sa dela je še za najmanj dve leti. Nova obalna avto cesta od škofij Sečovelj bi bila dolga 28 km, siti a m’ štiripasovna (za vsako mer dva pasova), razdeljena pa bi “na s 3 m širokim zelenim pasom, maksimalni vzpon bi bil 4 odst., acunska brzina pa 120 km. Trasa ■n bila speljana tako, da ne bi Hva-na uporabljive površine ob obali. ? izjemo odseka Semedela-Izola, bi ‘®kla izven dosedanje glavne ceste, zL, ni. ostala lokalna mestna komunikacija. Posamezna področja in fnesta ob obali bi bila povezana z zvennivojskimi odcepi (nadvozi), ‘"ri križišču Ankaran-Dekani bi bil nadvoz nad železniško progo Preš-mca-Koper, pri Bertokih pa bi se
Med predstavniki oblasti, političnih strank in podjetij na italijanski in jugoslovanski strani je v zadnjem času intenzivna dejavnost, da bi prišli do soglasja o izgradnji avtomobilske ceste, ki bi povezovala pravkar dograjeno italijansko avto cesto Moščenice — Videm z Ljubljano. Pogovori v tem smislu segajo precej let nazaj, vendar so postali v zadnjem letu aktualni zavoljo konkretnih predlogov, ki prihajajo tako z ene kot z druge strani. Pred tedni se je mudila v Novi Gorici delegacija občine Gorica, ki jo je vodil župan Martina in v kateri so bili nekateri strokovnjaki. V začetku tega meseca bo v Novi Gorici posvetovanje projektantov in drugih strokovnjakov obeh sosednjih mest, Gorice in Nove Gorice, ki bodo obravnavali izgradnjo nove ceste z urbanističnega vidika; izbrati morajo namreč lokacijo, kjer bo avto cesta prečkala državno mejo.
Priprave za izgradnjo ceste so v teku na italijanski kakor tudi na jugoslovanski strani. Kar zadeva izgradnjo odcepka avto ceste Villesse — Gorica naj povemo to, da so načrti pripravljeni in odobreni in da je država izkazala pripravljenost prispevati dve milijardi lir za njihovo uresničitev. Ker pa bi morali na izplačilo vsote počakati, je dežela pripravljena to vsoto izplačati v obliki predujma, ki jo bo krila s povračilom državnega prispevka. Deželna svetovalca Bergomas in Jarc sta že predložila zakonski osnutek, naj deželni svet pooblasti deželno vlado, da izplača omenjeni znesek pred zapadlostjo roka, sicer se mu bodo morali odpovedati ter ga poslati v sklad za nepotrošene vsote.
Ker v Sloveniji nimajo planiranega denarja za izgradnjo avto ce-
.......................mil...........................mit.............................imunim.....
obalna avto cesta združila z novo, tudi štiripasovno, avto cesto Ljubljana-Koper.
Kakor smo že omenili, bi se avto cesta začela na obmejnem bloku pod škofijami, ki ga bodo še pred gradnjo avto cesto znatno razširili, da bo kos vedno večjemu prometu. Od bloka bi avto cesta krenila malo na levo mimo škofij, na križišče Ankaran, nato ob desni strani sedanje ceste proti Kopru, čez bonifi-ko proti morju, ob morju od Semedele do opekarne pri Izoli, nato bi krenila na levo za tovarno Me-hanotehna, se dvignila do Loreta, na levi strani restavracije Belveder. S tega odseka bi bil krasen razgled na Izolo in Tržaški zaliv do Julijcev. Od tod bi šla navzdol ob levi strani dosedanje ceste v Stru-
^ Pa z Avstrijo. Razen tega	vllete^kje^bfš°la
L£ra<Jvl.d.ena izgradnja nove avto skozi Predor in nrišla na leno no.
skozi predor in prišla na lepo pobočje nad Lucijo, za gostilno «Na klancu«, nad sečoveljskimi solinami, do naselja Gorgo, čez sečoveljski hrbet in nato v velikem loku proti Dragonji, tako da bi bila mogoče nadaljnja smer proti Umagu po pobočju nad Kanegro.
Upati je, da bodo pristojni or-

gani odobrili načrt in da bodo v doglednem času začeli graditi obalno avto cesto ter avto cesto Ljubljana-Koper.
Partizansko srečanje Belokranjske brigad«
Ob obletnici ustanovitve XV. SNOUB - Belokrajinske brigade bo v nedeljo, 4. septembra, v Metliki partizansko srečanje, ki ima republiški značaj in se bo ponovilo vsako leto. Na partizansko srečanje v Metliki so povabljeni vsi slovenski partizani, še posebno pa bivši borci omenjene brigade. Zborovanje bo na trgu v Metliki in na njem bo govoril predsednik republiškega odbora ZNOUB Slovenije Franc Leskošek-Luka. Nastopilo bo več pevskih zborov in folklornih skupin, ki bodo prikazale belokranjske pesmi in plese, v muzeju pa bodo odprli razstavo dokumentov o XV. brigadi.
Bivše borce te brigade s Tržaškega vabimo, da se udeležijo partizanskega srečanja v Metliki.
Vedno bolj konkretno dogovarjanje o avto cesti Villesse-Gorica-Ljubljana
V kratkem sestanek urbanistov, da določijo lokacijo, kjer bo cesta prečkala mejo Italijanski operaterji pripravljeni finansirati gradnjo - Zbiranje dokumentacije v Sloveniji - Zakonski predlog za uporabo dveh milijard za odcep ceste Villesse-Corica
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Kljub precej deževnemu poletju se v hribih obeta dobra letina
Deževje je povzročilo znatno škodo na cestah - Pregnalo je tudi redke turiste
Zlepa ni bilo toliko dežja v slovenskih hribih Beneške Slovenije in pa tudi toliko hladnih svežih dni, kot v dveh poletnih mesecih. Priznati pa je treba, da tudi ni bilo zloglasnih hudih ur, ki natresejo za ped visoko toče po sadovnjakih in poljih. Uradne oblasti, ki pazijo koliko toče pade v posameznih krajih, ker so obvezane plačati po novem deželnem zakonu odškodnino kmetom, kadar toča razbije polja in uniči sadne pridelke, je ugotovila občutnejšo
It 1X0 «IK1S. PROSEK
Predvaja danes, 3. t.m. ob 19.30 zabavni film:
IL COMPAGNO
DON CAMILLO
(TOVARIŠ DON CAMILLO)
po romanu Giovannija Guareschija Igrata:	FERNANDEL in GINO CERVI
Ti tne na Vnetna,

predvaja danes, 3. t.m. ob 18. uri Cinemascope barvni film:
Z ODPRTIMI ROKAMI
Igrajo: Shirley Mac Laine, Peter Ustinov, Richard Crenna in drugi.
škodo po toči le v naslednjih slovenskih krajih: v Tipani, Srednjem, v slovenskih frakcijah Ahtena in Gorjanov. Čeravno ni bilo katastrofalnih vremenskih nesreč, ima Beneška Slovenija obilo škode od neprestanega slabega vremena. Najbolj pa trpijo ceste: makadamske ceste so razrite, asfaltirane so spodkopane, bregovi potokov in rek načeti in deloma odneseni.
Deževje Je pregnalo turiste, ki so prišli tudi v nekatere naše vasi Pokvarjeno je bilo tudi polno malih domačih praznikov in šager kot npr. praznovanje praznika sv. Jerneja, ki je velik kmečki praznik, ker se po njem ravnajo kmečka dela. O Jerneju zorijo razni sadeži na polju in na drevju. Takrat je treba začeti s prvimi jesenskimi deli. Dež je pokvaril praznik sv. Jerneja v Hlasti svetlenart-ske občine, visoko v Trčmunu, v Gorenjah nad Barnasom in še v nekaterih tipično slovenskih hribovskih občinah, ki praznujejo sv. Jerneja.
Huje pa Je bilo v Jeronšču v sovodenjski občini, kjer so zaradi neprestanega deževja občutili majhen potres, ki Je verjetno izviral zaradi sesedanja zemeljskih plasti v votlem kraškem podzemlju.
Letina pa ne kaže slabo, kolikor je sploh mogoče govoriti o letini v emigrantski pokrajini, kjer je vse bolj površno in premalo obdelano. Zelene krme za živino bo precej, ker so pogosta deževja zalivala zemljo. Le prve trave je bilo nekoliko manj, ker je bilo spomladi dolgo časa suho vreme. Krompir kaže dobro in tudi koruza, ki pa potrebuje še mnogo
iJRORfSIJE
TRCT Viale XX Settembre 16 tel. «6016
NABREŽINA (center) SESLJAN (center)
zla n //v snr.nR \i OKRASA/ PREDMET!
sončnih jesenskih dni. Tudi sadje je srednje dobro obrodilo pri redkem in zanemarjenem sadnem drevju v Beneški Sloveniji. Povrtnine in poljski pridelki vseh vrst tudi dobro kažejo.
V vasi Pojane v prapotniški občini je divjala ena izmed običajnih neviht letošnjega poletja in je u-darila strela v hišo Girolama Bu-cineja. Velik dim je napolnil hišo. Ko so prišli ljudje malo k sebi, so stekli iz hiše pogledat, kaj je strela zažgala. Videli so pasjo utico svojega čuvaja, ki se je še malo kadila in bila popolnoma zoglenela. Tudi od psa ni ostalo dosti, samo nekaj zogljenelih o-stankov. Železna veriga s kovinskim ovratnikom je pritegnila strelo, ki je v trenutku sežgala zvestega čuvaja.
ste, so se italijanski operaterji r> nudili, da posodijo denar. Menda so trije podjetniki iz Milana pripravljeni financirati izgradnjo objekta.
Kar zadeva priprave na jugoslovanski strani, smo izvedeli, da bo skupnost cestnih podjetij Slovenije pričela kmalu izdelovati načrt in zbirati dokumentacijo za gradnjo svojega cestnega odseka. Tehnične priprave so že opravili, za zbiranje dokumentacije pa bodo določili 50 milijonov starih dinarjev, ki jih bodo krili z republiškimi viri in s sredstvi občin Nova Gorica in Ajdovščina.
Iz vsega tega, kar smo navedli, sledi, da so zavzele priprave zelo obsežen razmah in da so prešle od načelnih pogovorov do stvar r.ega pogovarjanja. Avto cesta Je zainteresirala široke kroge upraviteljev, gospodarstvenikov in poslovnih krogov, ki vidijo v njej sredstvo za hitrejše komunikacije med kraji s tesnimi gospodarskimi stiki; istočasno vidijo v njej možnost gospodarskega impulza za goriško gospodarsto, stisn;eno ob mejo ter nezanimivo, navzbe ne katerim ugodnostim, za zasebne go. spodarske pobude, zlasti mdust ij-'l skega značaja.
KONKRETEN PRIMER INDUSTRIJSKEGA SODELOVANJA
Tovarna Meblo iz Nove Gorice gradi svoj obral pri Gorici
Prispevala bo 90 od sto delnic, ostalih 10 od sto pa poslovni partnerji na naši strani
Tovarna pohištva Meblo iz Nove Gorice bo skupaj z zainteresiranimi poslovnimi krogi v goriški pokrajini ustanovila novo tovarno po-hištva. Potrebna dovoljenja je od jugoslovanskih oblasti že dobila in sedaj potekajo konkretni razgovori o tem, kje bo nova tovarna. Kaže, da bodo izbrali lokacijo v bližini mesta Gorice v Italiji.
Načrt za ustanovitev nove tovarne v obmejnem območju Italije se je rodil iz več pobud in obojestranskih interesov poslovnih krogov. Tovarna Meblo uvaža velik del kovinskih okraskov in drugih delov za pohištvo iz tujine, kar je podvrženo precejšnjim carinskim in drugim stroškom. V novi tovarni bodo v začetku sestavljali pohištvo z lesenimi deli, ki jih bodo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
20-LETNA POSOJILA PO ZNIŽANIH OBRESTIH
Deželni prispevek za izboljšanje gostinstva je treba izkoristiti tudi na Goriškem
Nad polovica od 3963 sob je še vedno brez kopalnice ali vsaj prhe - Položaj v Gorici in Tržiču
Pred kratkim je bil objavljen v vestniku deželne uprave (št. 25) zakon, ki določa deželni prispevek pri plačevanju obresti na posojila za razvoj gostinskih obratov. Zakon določa med drugim, da bo de. želna uprava prispevala pri plačevanju obresti od najetih posojil do tiste mere, da bodo posojilojemalci plačali samo po 4 odst., odnosno po 3 odst. v pasivnih gorskih krajih, na račun letnih obresti in stroškov. Posojila bodo lahko za največ do 20 let. Za tekoče poslovno leto je dežela določila 250 milijonov lir za kritje svojih prispevkov iz tega naslova in enake vsote nameravajo postaviti tudi v deželni proračun za prihodnja leta do 1985.
Na osnovi teh olajšav računajo, da se bo povečalo število sob za 5,48 odst., število ležišč za 5,94 odst. in za skoro 10 odst. število kopalnic.
Ta ukrep deželne uprave je vsekakor nujen in potreben, ter bo nedvomno pripomogel k nadaljnjemu izboljšanju gostinstva tudi na Goriškem. Že lansko leto sta pokrajinska uprava in EPT s posebnim nagradnim natečajem prispevala k modernizaciji nekaterih gostinskih obratov v Brdih, ki imajo precejšnje izglede za turizem. Natečaj je dobro uspel in kvečjemu bi mu lahko očitali, da je bil preveč krajevno omejen, kar je tudi v zvezi s skromnimi sredstvi, ki so jih imeli na razpolago za na-
sobami za prenočitve in s 6.851 ležišči. Niti polovica teh sob ni imela kopalnic, ki jih je bilo vsega 1833. Več kot polovica teh turističnih zmogljivosti je v Gradežu, kjer so imeli lani na razpolago 2354 sob s tem primernim številom postelj in kopalnic. Daleč za Grade-žem pride na vrsto Gorica s 279 sobami in 458 posteljami ter 50 kopalnicami. Tu je že vštet tudi prenovljen hotel Transalpina, ki sam premore kar 20 kopalnic, dočim imajo ostali obrati po eno ali dve kopalnici (Pošta 6), ali pa so sploh brez njih.
Takoj za Gorico pride Tržič, kjer
je za goste na razpolago 256 sob s 449 posteljami ter s 97 kopalnicami ali prhami in to predvsem po zaslugi hotela Excelsior, ki sam šteje 46 sob s 76 posteljami in 46 kopalnicami, se pravi za vsako sobo po ena. Kar se Tržiča tiče namerava krajevna Pro loco v kratkem izdati poseben turistični prospekt, v katerem bodo podrobni podatki o gostiščih tega kraja.
Iz teh nekaj podatkov je razvidno, da bo treba še marsikaj ukreniti ne samo za povečanje prenočitvenih zmogljivosti po gostiščih naše pokrajine, ampak tudi in predvsem za njihovo izboljšanje,
mili ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii m 1111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiim
PO PRVIH 8 MESECIH LETOS
Ugodna bilanca dejavnosti pristanišča Portorosega
Navzlic znižanj'u količine raztovorjenega lesa za 50 odstotkov, skorajda dosežen lanski promet
obdelali v matični tovarni, okovje pa bodo nabavili pri italijanskih proizvajalcih. Pozneje se utegne njena dejavnost znatno razširil.
Nova tovarna bo poslovala na delniškem principu. Tovarna iz Nove Gorice bo prispevala 90 odstotkov delnic, 10 odstotkov pa zainteresirani poslovni partner na drugi strani meje. V Novi Gorici poudarjajo, da bo ustanovitev nove tovarne, ki bo nedvomno veliko prispevala k temu, da se bodo tudi v novogoriški matični tovarni povečala prizadevanja za zadovoljevanje potreb in zahtev potrošnikov, konkreten prispevek gospodarskemu sodelovanju na obeh straneh meje, za katero se zavzemajo gospodarski in politični krogi Jugoslavije in Italije.
Promet v pristanišču Portorosega v Tržiču je po prvih osmih mesecih tega leta komaj za 40.000 ton pod prometom v lanskem letu; doslej so namreč raztovorili 439.695 ton proti 488.711 tonam v istem obdobju lanskega leta. Tolikšno količino so dosegli zavoljo povečanega dovažanja gorilnega olja za po-
točnost, da ne bo nepotrebnih za mud.
grade, odnosno prispevke. Za le- trebe termoelektrarne ENEL. V pr-
tos ima EPT v načrtu podoben natečaj, ki pa ga namerava razširiti tudi na druga področja pokrajine in bo zato potrebno poiskati več sredstev za njegovo uresničenje.
Po podatkih EPT za leto 1965 smo imeli na Goriškem ob koncu tega leta 177 gostinskih obratov s 3.963
lllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllml|IIllllllllllllllllllllllllllllllllllllyllllllllllllllllll
GORIŠKI NOGOMET
Priprave za tekmovanje za pokal Juventine
Jutri dopoldne trening domače ekipe na igrišču v Sovodnjah
Včeraj smo pisali o začetku nogometnega tekmovanja naraščajnikov in o jutrišnji tekmi med naraščajniki iz Standreža in Sovo-
0DSLEJ TUDI V NOVI GORICI NOV TURISTIČNI
a MARKET
NOVA GORICA
Leninova Ulica (za modnim domom)
£ blago široke potrošnje ^ živila 0 bife 0 menjalnica 0	10 odst. popusta pri
nakupu neprehrambenega blaga s tujo valuto 0 parkirni prostor
Q odprto neprekinjeno od 7.00 do 20.00 ob nedeljah pa od 7.00 do 11.00
REHRANA
EX PO R T - IMPORT LJUBLJANA
denj na igrišču Juventine, z začetkom ob 10. uri. V Sovodniah pa bo jutri ob 9.30 trening prvega moštva domače ekipe na tamkajšnjem igrišču. Pridejo naj tudi lanski naraščajniki, čeprav ne sodelujejo več v ekipi naraščajnikov, ker so zanjo že «odrasli».
Za prihodnjo nedeljo pa Je najavljen začetek turnirja za pokal Juventine, ki ga organizira ekipa iz Standreža. Poleg Juventine se bodo udeležile tega turnirja še ekipe Sovodnje, Ločnik in Audax iz Gorice. Zmagovalec bo prejel lep pokal, ki ga Je za to priliko preskrbela Juventina. Obenem pa bo turnir služil kot dober trening pred začetkom rednega Jesenskega tekmovanja, ki tudi ni več daleč. V nedeljo 11. t.m. popoldne bosta na igrišču v Standrežu nastopili v okviru tega tekmovanja Juventina in Sovodnje. Med njima so še odprti računi, ker je zadnjo tekmo za pokal Primorskega dnevnika, ki so Jo prav tako odigrali v Standrežu, dobila ekipa iz Sovodenj in obenem tudi pokal. Domačini se bodo skušali prihodnjo nedeljo revanžirati gostom za tisti poraz.
Obvestilo IACP
Zaradi odsotnosti predsednika zavoda za ljudske hiše (IACP) prof. M. Cellia v torek 13. t. m. ne bo sprejem el strank.
vem obdobju letos so raztovorili razmeroma malo lesa, čeprav je vse doslej prevladovalo, šele v juliju Je zavzel prvo mesto (63,7 odstotka vsega raztovorjenega blaga). V vseh osmih mesecih je les predstavljal komaj 40 odstotkov raztovorjenega blaga, kar je precej pod 60 odst., kolikor so ga poprej raztovorili. Kot nadomestilo se je uveljavilo gorilno olje, ki je na drugem mestu s 27 odstotki. Količina raztovorjenega olja se je v letošnjem letu povečala za trikrat, tako da se je od lanskega 8-mesečnega obdobja povzpela od 36.000 ton na 120.000 ton ie-tos. Količina raztovorjenega lesa se je v istem obdobju od lanskega leta do letos zmanjšala za polovico, se pravi od 345.000 ton v prvih osmih mesecih leta 1965 na 178.000 ton v istem obdobju letos; v odstotkih se je količina znižala od 70,6 na 40,6 odstotka.
Natovorjenega Je bilo prav malo blaga: komaj 730 ton proti 2258 ton v istem obdobju (8 mesecev) lan!. V avgustu je priplulo v Tržič 48 ladij, od teh 34 italijanskih.
Opozorilo števerjanskim izletnikom za Ljubljano
Prosvetno društvo «Briški grič« iz števerjana, ki je organiziralo jutrišnji avtobusni izlet v Ljubljano z obiskom vinske razstave, o-pozarja vse udeležence, da bo avtobus odpeljal s Travnika v Gorici jutri, v nedeljo zjueraj ob 5.45; odpeljal bo skozi Grujno in Bukovje do Dvora. Od tu bo odšel ob 6. uri na pot preko bloka pri Rdeči hiši.
Vsem izletnikom se priporoča
Podlegel je opeklinam v tržiški bolnišnici
Prejšnjo noč ob 1,30 je v tržiški bolnišnici podlegel poškodbam 23-letni Giovanni Carnielutti iz Ul. Bosco 5. Kot znano je bil Čarni-lutti žrtev prometne nesreče dne 10. avgusta v Ronkah. Skupaj z 22-letnim Giovannijem Gallopinom se je takrat peljal na motociklu, v katerega je neki šofer iz Ronk trčil s fiatom 600. Motocikel se je takrat vžgal in ogenj je prizadejal Camietluttiju hude opekline, katerim je včeraj v bolnišnici podlegel.	—
Izognil se je mopedistu in treščil v kol
Včeraj okrog 13. ure se je peljal 19-letni dijak Alessandro Pia-centini doma iz Ul. Lantieri v Gorici, z avtom simca 1100 po Korzu Italija proti železniški postaji. Na križišču z Ul. Aqulieia pa je iz te ulice privozil mopedist, ki mu ni dal prednosti. Da bi se mu izognil je avtomobilist zavil naglo na levo ter pri tem treščil v obcestni kol. Pri nesreči je bil laže poškodovan samo avtomobilist, ki se je udaril na desni rami. V civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v treh dneh.
Prijave
za občinske davke
Goriški župan opozarja davkoplačevalce te občine, da so dolžni najkasneje do 20. t.m. prijaviti tiste svoje dohodke, ki so podvrženi občinskim davkom. Prijavo ja treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga dobijo na občinskem davčnem uradu.
Prijave pridejo v poštev za naslednje davke:	družinski davek,
davek na najemnine, na obrtnice, na stroje za ekspresno kavo, na pse; dalje za takso za odnos smeti, za napisne table, za najem občinskega prostora in za prispevek za občinsko kanalizacijo.
Prijave ni treba napraviti tistim občanom, ki so že vpisani v davčnem seznamu in v zadnjem letu niso imeli sprememb v dohodkih. Kdor Je dolžan napraviti prijavo, pa je ne napravi, ali pa navede napačne podatke, bo kaznovan po zakonu.
Gorica
VERDI. 17.15—22.: «Johnny Oro». M. Doman; ameriški film v barvah.
CORSO. 16.30: «Le sple vengono dal šemi freddo«. Franco Fran-chi e C. Ingrassia; italijanski barvni film.
MODERNISSIMO. 16.45—22 : «Si-cario 77, vivo o morto«. R. Mark in Aliče Brandet; ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.15: «UccellaccI e uo cellini«. Totd in N. Da voli; črno beli italijanski film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.30—21.30: «Agente X77 — ordine dl uccidere«. S. Koscina in G. Barray. Koprodukcija v barvah.
Tržič
AZZURRO. 18.00: «Dio, come ti a-mo». G. Cinquetti in M. Damon.
EXCELS!OR. 17.30: «Io la conosce-vo bene». U. Tognazzi, S. San-drelli ln N. Manfredi.
PRINCIPE. 18.-22.: «Kat Ballou«. J. Fonda ln Lee Marvln. Kine-maskope v barvah.
S. MICHELE. 19.—22.: «11 gattopar-do». C. Cardinale In B. Lanca-ster; cinemascope v barvah.
Ronke
RIO. 19.30—22.: «Fantomas minac-cia 11 mondo«. J. Marrais ln De-mongeaut; v barvah.
EXCELSIOR. 19.30—22.: «La pelle d’oca». R. Hosseln in J. Sorel.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 4. septembra je v Gorici odprta cvetličarna Jožef BANDELJ, na Travniku, tel. 54-42.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italia 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj v Gorici najvišja temperatura 25 stopinj ob 16.30 in najnižja 11.8 stopinje ob 2.; povprečna vlaga 65 odst.
KMEČKA ZVEZA V GORICI
PRIREDI DNE 17. IN 18. T. M.
POUČEN IZLET V EMILIJO
Na programu Je ogled vzornih sadovnjakov in hladilnih naprav pri Bologni ter zadružnih hlevov ln kleti v Castelfran-cu pri Modenl.
Voznina, s prehrano ln prenočiščem v Bologni, po 10 tisoč Ur za člane in 12 tisoč za nečlane. Vpisovanje In pojasnila na sedežu v Ulici Ascoli št. 1-1.
3 SEPTEMBRA 1966sP0KsSas^atf»NAJS:
lunuiir* i/ FEKC]J0 v N0VI GOrici
ROGATA IZBIRA IZDELKOV IZ VSEH VRST KRZNA -USNJENA KONFEKCIJA: DAMSKI PLAŠČI IN KOMPLETI, MOŠKI SUKNJIČI - SPECIALNI MODELI ZA ŠPORT, AVTOMOBILIZEM IN LOV — NAJSODOBNEJŠI KROJI IN MODELI
VABI VAS NA OGLED IN SE PRIPOROČA ZA OBISK V SPECIALIZIRANI TRGOVINI V PRITLIČNIH PROSTORIH NEBOTIČNIKA UI, BORISA KIDRIČA V NOVI GORICI	ununr
KONUS KRZNO KONFEKCIJA
POSLUŽITE SE POPUSTOV PRI NAKUPU V TUJI VALUTI
3. septembra 1966
ATLČTIKAI
E.B.
BUDA PEST« 1966
ČETRTI DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI V BUDIMPEŠTI
Z zmago Frinollija na 400 ni ovire tudi Italija osvojila zlato kolajno
Ostali naslovi Poljski, SZ, Vzhodni Nemčiji in Franciji Nikoličeva prva v svoji skupini, Pignijeva pa četrta
IZLOČILNA TEKMOVANJA
19,05
18,59
18,53
18,38
18,23
18,01
18,01
18,01
17,90
17,75
17,69
17,62
MET KOPJA — ŽENSKE
V	finale so se uvrstile:
LUTTGE (Vzhodna Nemčija)	59,70
(rekord prvenstva)
Rudas (Madžarska)	57,72
Popova (Sovjetska zveza)	55,32
Penes (Romunija)	55,02
Koloska (Zahodna Nemčija)	53,04
Egger (Avstrija)	52,12
Garčakova (Sovjetska zveza)	52,08
Ozolina (Sovjetska zveza)	51,34
Stresser (Avstrija)	50,68
Tarkowska (Poljska)	50,58
Schonauer (Avstrija)	50,52
Urbančič (Jugoslavija)	49,74
MET KROGLE — MOŠKI
V	finale so se uvrstili:
▼ARJU (Madžarska)
Birlenbach (Zah, Nemčija)
Komar (Poljska)
Karasev (Sovjetska zveza)
Gušln (Sovjetska zveza)
Andersen (Norveška)
Sosgornik (Poljska)
Suker (Jugoslavija)
Yrjola (Finska)
Colnard (Francija)
Barišič (Jugoslavija)
Hoffmann (Vzh. Nemčija)
800 m MOŠKI
Prvi trije in najboljši četrti so se uvrstili v polfinale.
1.	SKUPINA:	Mathias Seidler
(V. Nem.) 1’48”3, Kemper (Nem.) 1'48”4, Pellez (Fr.) 1’48”6, McClea-ne (Eire) 1'48"6, Kvalheim (Nor.) 1’49”4, BI aha (CSSR) 1’49”9, Coc-quyst (Bel.) 1’53”7.
2.	SKUPINA: Jurgen May (V. Nem.) 1’48”1, Taillard (Fr.) 1’48”1, Penkava (ČSSR) 1’48"2, Boulter (VB) 1'48"4, Pennewaert (Bel.) r in 48”4. Francesco Arese (It.) 1’49"6. Nagy (Madž.) 1’50”4
3.	SKUPINA: Christopher Carter (VB) 1’48"7, Jungwlrth (CSSR) 1’ in 48 "9, Toelp (SZ) 1’49”1, Mumen-thaler (Sv.) 1'49”3, Stoli (Madž.i 1’50”3, Pippola (Fin.) 1’51"7, Alia (Alb.) r52”4.
4.	SKUPINA: Noel Carrol (Eire) 1’48"1, Esteban (Sp.) 1'48”2, Mihaj-lov (SZ) 148"4, Adams (Nem.) 1’ in 49”, Zelazny (Polj.) 1’50”2, Mi-chaelldis (Grč.) r51"9, Medjimurec (Jug.) 1’53”5.
5.	SKUPINA: Bodo TuemmleT
(Nem.) 1'48"6, Lurot (Fr.) 1'48”8, Matuschevvski (V. Nem.) 1'48"9, Klaban (Av.)	1’49”, Mitrofanov
(SZ) 1'49”2, Glue (Dan.) 1’50"2, Hamilton (Eire) 1’53”7.
110 m OVIRE
Prvi štirje vsake skupine so se uvrstili v polfinale
1.	SKUPINA: Eddy Ottoz (It.) 13”8, David Hemery (VB) 14”1, Viktor Balikin (SZ) 14”4, Ado Ko-lodziejczyk (Pol.) 14”5, Michel Chardel (Fr.) 14”6, Ilia Mazniku (Alb.) 15”7.
2.	SKUPINA:	Bo Forssander
(Šved.) 14”, Skomorokov (SZ) 14”1, Schoebel (Fr.) 14”3, Cecman (CSSR) 14”4, Parker (VB) 14”6, Lazaridis (Grč) 14”7; Sahiner (Tur.) 15”.
3.	SKUPINA: Heinrich John (Z. Nem.) 14”, Sergio Liani (It.) 14”5, Taitt (VB) 14”7, Marchesi (Sv.) 14”7, Geeroms (Bel.) 14”8.
4.	SKUPINA: Marcel Duriez (Fr.)
14”1, Mihajlov (SZ) 14”2, Giovanni Comacchia (It.) 14”3, Trzmiel (Z. Nem.) 14”3, Schiess (šv.)	14”7,
800 m ŽENSKE
Prve štiri vsake skupine so se uvrstile v polfinale
1.	SKUPINA: Vera Nikolič (Jug.) 2'08"5, Pohlitz (V. Nem.) 2’08”9, Worner (Z. Nem.) 2'09”, Lowe (V B) 2’09"4, Kaliszozuk (Pol.) 2’10”3, Krohg-Srensen (Nor.) 2’10”4, Stan-cu (Rom.) 2T1”9.
2.	SKUPINA: lija Laman (Hol.) 2’08”8, Silai (Rom.) 2'08”8, Kessler (Z. Nem.) 2’09”2, Babinceva (SZ) 2'09”5, Jedrak (Pol.) 2’09”9, Andersen (Dan.) 2’10”, Nagy (Madž.)
3.	SKUPINA:	Ant je Gleichfeld
(Z. Nem.) 2’05”5, Krivošekova (SZ) 2’05”6, Szenteleki (Madž.) 2’05”6, Kleinau (V. Nem.) 2’05”8, Sobieska (Pol.) 2’06”1, Ingrova (CSSR) 2,07”5, Baciu (Rom.) 2’09”2.
4. SKUPINA:	Zsuzsa Szabo
(Madž.) 2’06”9, Piercy (VB) 2’07”2,
Muhanova (SZ) 2’07”3, Paola Pigni (It.) 2’07”5, Zakova (CSSR) 2’09”5,
Peyskens (Bel.) 2T2”8, Kyle (Eire)
2’13”2, Dani (Alb.) 2’13”2.
5000 m
Prvih pet vsake skupine se je uvrstilo v finale.
1.	SKUPINA: Jean Salomon (Fr.)
13'49”4 (rekord prvenstva), Harald Norpoth (Z. Nem.) 13'50”2, Mecser (Madž.) 13’50”2, Stawiarz (Polj.)
13’50”8, Oliveira F. (Por.) 13’51”4,
Taylor (VB) 13’54”8, Herrmann (V.
Nem.) 13’57”8, Cervan (Jug.) 14'.
2.	SKUPINA: Jurgen Haase (V.
Nem.) 13’59”, Kiss (Madž.) 13'59”6,
Klistov (SZ) 13'59”8, Kllburg (Luksemburg) 13’59”9, Allonsius (Bel )
14', Gerlach (Z. Nem.) 14'00”6, Ha-ro (šp.) 14’07”2, Den Ordt (Hol.)
14’09”8, Barabas (Rom.) 14’10”, Hel-land (Norv.) 14'23”2, Briault (VB)
14’26”6, Kolodynskl (Polj.) 14’41”4.
SKOK V DALJINO ŽENSKE V finale so se uvrstile:
Diana Jorgova (Bul.) 6,30 m, Vio-rica Viscopoleanu (Rom.) 6,26, Bur-ghiild Wieozorek (V. Nem.) 6,22, Renata Latse (SZ) 6,21, Eva Kučma-1 lova (Bol.) 11”4,
...........uti,im iiim)iiiiiiI,nun,n,milni............................
Prihodnji teden na Blejskem jezeru
nova (CSSR) 6,19, Tatjana Tališe-va (SZ) 6,19, Corrie Bakker (Hol.) 6,16, Mary Rand (VB) 6,15, Helga Hoffmann (Fr.) 6,12, Meta Antenen (SZ) 6,12, Irena Kiszenstein (Polj.) 6,12, Sheila Parkln (VB) 6,05.
80 m OVIRE ŽENSKE Prve štiri vsake skupine so se uvrstile v polfinale.
1.	SKUPINA: Karin Balzer (V. Nemčija) 10”9, Frisch (Z. Nem.) 10”9, Prikrylova (CSSR) 11”1, Kor-sakova 11”2, Magaly Vettorazzo (It.) 11”2, Pryce (VB) 11”2, MaSe (Fr.) 11"5, Aydinoglu (Tur.) 12"4.
2.	SKUPINA: Danuta Straszyn-ska (Polj.) 10”9, Larjonova (SZ) 11"1, Gueneau (Fr.) 11”2, Hoefer (V. Nem.) 11"2, Botley (VB) 11”4. Petho (Madž.) 11”7, Haroula (Grč.) 12”1.
3.	SKUPINA: Elzbieta Bednarek (Polj.) 10”7, Schell (Z. Nem.) 10”8, Diel (V. Nem.) 11", Van Slooten (Hol.) 11”1, Norrlund (Fin.) ll’T, Hiltscherova (CSSR) ll”2, Lubei (Jug.) 11”2.
4.	SKUPINA: Renate Balck (Z. Nem.) 10”9, Kulkova (SZ) 10”9, Meta Antenen (šv.) 11”2, Snežana Ja-
32 DRŽAV
540
VESLAČEV
BLED, 2. — Biser Gorenjske nestrpno pričakuje začetek svetovnega prvenstva v veslanju. V sredo 7. t.m. bo slovesna otvoritev, od četrtka dalje pa se bodo na gladini Blejskega jezera začele borbe za vstop v nadaljnji del tekmovanja vse do finala. Prireditelji si mortja niso pričakovali tako re-
kordnega števila prijavlj " ih bo
encev. Po
dokončnih prijavah bo na Bledu nastopilo 540 veslačev (s 40 čolni) iz 32 držav. V četvercu s krmarjem bo nastopilo 25 posadk, v dvojcu brez krmarja 20, v dvojcu s krmarjem 14, v četvercu brez krmarja 22, v double scullu 18, v osmercu 22, skifistov pa bo na startu kar 20. Zaradi tako velikega števila tekmovalcev so prireditelji spoznali, da je prvotni načrt tekmovanja skoraj neizvedljiv. Po starem sporedu naj bi bila v četrtek
Prireditelji imajo tudi druge skrbi: predvsem bodo morali ‘poskrbeti nekaterim ekipam čolne, novinarjem, ki jih bo na Bledu rekordno število (iz Avstrije, Anglije, Belgije, CSSR, Danske, Francije, Italije, Kanade, Vzhodne Nemčije, Zahodne Nemčije, Nizozemske, Polj. ske, Sovjetske zveze, švedske, Švice, ZAR, ZDA in seveda Jugoslavije), pa bodo morali urediti najboljše pogoje za delo. Na to so seveda prireditelji že davno mislili, ker pač vedo, da predstavniki sed-
izločilna tekmovanja, v petek re- me sile ne smejo odnesti s prven-
..	/-»*■ «-» „mn1< flnnlm, tl C ttlO in	J«	T   1 • •	.
pesaži, v soboto «mali finalen, v nedeljo pa veliki. Četrtkov in petkov razpored je ostal nespremenjen, v soboto pa bodo morali, kar je novost za veslaška prvenstva, izvesti polfinale. Mali finale so tako prestavili na nedeljo zjutraj (ob 9.30), veliki finale z dodelitvijo naslovov pa na popoldne ob 14. uri.
	=	-		
		
Catania-Foggia	1	
Livomo-Vicenza	1	X 2
Modena-Spal	X	1
Padova-Venezia	2	
Palcrmo-Roma	2	
Pisa-Milan	2	
Reggiana-Mantova	1	
Reggina-Messina	1	X
Salem! tana-Potenza	1	X
Sampdoria-Genoa	1	
Savona-Juventus	2	
Varese-Atalanta	1	X
Verona-Brescia	1	X 2
stva in seveda iz Jugoslavije slabega vtisa.
Nekaj ekip je že na Bledu. Med temi so tudi Italijani, ki pa še pred dnevi niso dokončno določili četverca brez krmarja. Na razpolago sta dva: ekipa tržaških gasilcev m posadka vojaških sil iz Sabaudie. Italijani so hoteli izvesti izbirno tekmovanje na Bledu, vendar so tudi krožile govorice, da so posadko določili kar «pri mizi«. To je razburilo duhove v Trstu, ker še je govorilo, da bodo Tržačani, do danes boljši, ostali ob strani. Zaradi te krivice in sklepa, ki nima športne podlage, je občinski svetovalec Lucijan Pahor (KPI) zahteval od odbornika za šport takojšnji poseg. Pomagalo pa ne bo nič, ker je vodstvo na Bledu že določilo vojaško posadko za nastop na prvenstvu. Izgovor: tržaška posadka, tehnično boljša, je prelahka...
Za prihodnje dni so najavile prihod že številne države: 3. t.m. bi morali priti na Bled poljski, sovjetski in španski veslači, 4. t.m. Danci, Avstrijci, Bolgari in Cehi, 5. t.m. Finci, Madžari, Norvežani, veslači obeh Nemčij, Švice, Grčije in Tur-čije.
BUDIMPEŠTA, 2. — Italijani so danes osvojili prvo zlato kolajno letošnjega evropskega prvenstva v atletiki. Pridobil si jo je Roberto Frinolli z zmago na 400 m ovire. Sploh so danes Italijani zabeležili nekaj dobrih rezultatov: Dionisi je bil četrti v skoku s palico, Pignijeva pa se je uvrstila v polfinale teka na 800 m. Tu moramo omeniti Jugoslovanko Nikoličevo, ki je v svoji skupini zasedla prvo mesto in se je prav tako uvrstila v nadaljnje tekmovanje.
Poleg Frinollija so evropske naslove osvojili danes Rus Jan Lusis v metu kopja, temnopolti Francoz Roger Banbuok v teku na 200 m, vzhodni Nemec Wolfgang Nordwing v skoku s palico in Poljakinja Irena Kirzsenstein v teku na 200 m.
IZIDI DANAŠNJIH FINALNIH TEKEM SO NASLEDNJI:
400 M OVIRE
1.	ROBERTO FRINOLLI (It.) 49”8
2.	Gerd Lossdorfer (Z. Nem.) 50”3
3.	Robert Poirier (Fr.)	50”5
4.	Vasilj Anisimov (SZ) 50”5; 5. Jaakko Tuominen (Fin.) 50”9; 6. Horst Giessler (Fin.) 50”9; 6. Horst Giessler (Z. Nem.) 51”2; 7. Jean Behm (Fr.) 51”3; 8. Alain Heba-rard (Fr.) 52”9.
200 M — ŽENSKE
1.	IRENA KIRSZENSTEIN (Polj-
ska)	23”1
2.	Ewa Klobukowska (Pol.) 23”4
3.	Vera Popkova (SZ)	23”7
4.	Kirsten Roggenkamp (Z. Nem.) 23”8; 5. Ingrid Tiedtke (V. Nem.) 23”9; 6. Lehotska (CSSR) 24”, 7. Trabert (Z. Nem.) 24”2; 8. Hennip. man (Niz.) 24”2.
SKOK S PALICO
1.	VVOLFGANG NORDWlNG (Vzh.
Nemčija)	5,10
2.	Charalambos Papanicolaou (Grčija)	5,05
3.	Herve D’Encausse (Fr.)	5,00
4.	Renato Dionisi (It.) 4,80; 5. Igna-cio Sola (Šp.) 4,80; 6. Sokolowski (Pol.) 4,80; 7. Butscher (Pol.) 4,80;
8. Feld (SZ) 4,70.
200 M — MOŠKI
1.	ROGER BAMBUCK (Fr.)	20”9
2.	Marjan Dudzjak (Pol.) 21”0
3.	Jean Cl. Nallet (Fr.)	21”0
4.	Jean Werner (Pol.) 21”1; 5. Ladislav Kriz (CSSR) 21”3; 6. Fritz Roderfeld (Z. Nem.) 21”4; 7. Livio Berruti (It.) 21"5; 8. Ennio Prea-toni (It.) 21”7.
MET KOPJA — MOŠKI 1. JANIS LUSIS (SZ)	84,48
2 Wladyslaw Nikičjuk (Pol.) 81,76 3. Gergely Kulcsar (Madž.) 80,54
PRED TRETJIM KOLOM NOGOMETNEGA TURNIRJA SŠ1
Jutri ob 16. uri v Sovodnjah tekma Doberdob-Skamperle
Vsa ostala srečanja bodo na stadionu «Prvi maj»
4. Pauli Nevala (Fin.) 80,36; 5. Mi-klos Nemeth (Madž.) 79,82 ; 6. Ku-isma (Fin.) 79,26; 7. Sidlo (Pol.) 78,86; 8. Stolle (V. Nem.) 78,70 ; 9. Gordzamashvili (SZ) 75,68; 10. Voj. tek (CSSR) 72,52; 11. Von Wart-burg (šv.) 72,06; 12. Kinnunen (Finska) 70,48.
Primorje —• Cankar bo gotovo najzanimivejše srečanje jutrišnjega kola. Camkanjašem bo zadostoval neodločen rezultat za vstop v četrtfinale, Prosečani pa morajo zmagati z razliko treh golov, če hi-čejo ostati še na površju. Borba bo res velika. Šentjakobčani imajo vse pogoje za kvalifikacijo: dobrega vratarja, več kot solidno obrambo in požrtvovalni napad. Va-
žen pa je psihološki moment, ., katerim bodo Cankarjaši začeli to zanje izredno važno tekmo. Zagrešiti namreč ne smejo iste napake kot Barkovljani, ki so v drugem kolu mislili le na obrambo in na
PLAVANJI
V POKRITEM BAZENU
V četrtek in petek zanimive borbe za naslov IX. SSI
Plavalno tekmovanje IX. sloven- samo v svoji panogi.
skih športnih iger, ki bo 8. in 9. septembra bo vsebovalo naslednje panoge:
1.	DAN
Starejši mladinci (SM)
—	33 m prsno (ž)
33 m prosto (m)
Članice (ŽE)
—	33 m prosto
Člani (MO)
—	33 m delfin 200 m prosto 66 m hrbtno
štafeta 4x66 m prosto
2.	DAN Otroci (O)
—	33 m v poljubnem slogu (moški in ženske skupaj)
Mlajši mladinci (MM)
—	33 m v poljubnem slogu (moški in ženske skupaj)
Starejši mladinci (SM)
—	33 m prosto (ž)
33 m prsno (m)
Članice (ŽE)
—	33 m prsno
štafeta 4x33 m prosto Člani (MO)
—	66 m prsno 66 m prosto
štafeta 4x33 m mešano
STAROSTNE KATEGORIJE
Otroci (rojeni leta 1957 ali kasneje) — lahko nastopajo samo v svoji panogi.
Mlajši mladinci (rojeni v letih 1954, 55, 56) — lahko nastoppajo


ATtniKA
PRI SV. SOBOTI
Danes in jutri miting ŠZ Bor
URNIK TEKMOVANJA SOBOTA
17.00	— zbor
17.30	— 80m zapreke (četveroboj),
disk, daljina
17.45	— 80 m zapreke
18.00	— 300 m
18.30	— kopje (četveroboj), 2000 m,
višina
18.45	— 1500 m steeple (mladinci) | 19.00 — hoja 6 km
NEDELJA
9.00 — zbor
9.30 — 60 m zapreke (ragazzi),
troskok, palica (četveroboj) 9.45 — 1000 m (ragazzi)
10.00	— 1000 m 10.15 — krogla
10.30	— 800 m zapreke, palica, vi-
šina (ragazzi)
10.45 — 300 m (četveroboj)
11.00	— 80 m, kopje (ragazzi)
11.30	— štafeta 4x100 m
Starejši mladinci (rojeni v letih 1951, 52, 53) — lahko nastopajo v obeh panogah kategorije in v eni članski panogi.
Članice (rojene leta 1950 ali prej)
—	lahko nastopajo v vseh panogah kategorije.
Člani (rojeni leta 1950 ali prej)
—	lahko nastopajo vsak dan v dveh panogah za posameznike in v eni štafeti.
URNIK TEKMOVANJA
1.	DAN
18.30	— zbor sodnikov in tekmovalcev
19.00	— 33 m prsno (SM-ž) — kva-lifikacije
19.20 — 33 m prosto (SM-m) — kvalifikacije
19.40	— 66 m hrbtno (MO) — kva. lifikacije
19.50	— 33 m prosto (ŽE) — kvalifikacije
20.00	— 200 m prosto (MO) — se-rije
20.30	— 33 m prsno (SM-ž) — finale
20.40	- 66 m hrbtno (MO) — finale
20.50	— 33 m prosto (SM-m) — finale
21.00	— 33 m delfin (MO) — serije
21.10	— 33 m prsno (ŽE) — finale
21.30	— štafeta 4x66 m (MO) —
serije
2.	DAN
18.30	— zbor sodnikov in tekmovalcev
19.00	— 33 m prsno (ŽE) — kva-lifikacije
19.10	— 33 m poljubno (MM) — kvalifikacije
19.20	— 66 m prosto (MO) — kvalifikacije
19.40	— 33 m prosto (SM-ž) — kvalifikacije
19.50	— 66 m prsno (MO) — kva-
lifllfnoi ip
20.00	— 33 m prsno (SM-m) — kvalifikacije
20.20	— 33 m poljubno (O) — serije
20.30	— 33 m prsno (ŽE) — finale 20.35 — 33 m poljubno (MM) —
finale
20.40	— 66 m prosto (MO) — finale
20.50	— 33 m prosto (SM-ž) — fi-nale
20.55 — 66 m prsno (MO) — finale
21.00	— 33 m prsno (SM-m) — finale
21.20	— štafeta 4x33 m prosto (ŽE) —■ serije
21.30	— štafeta 4x33 m mešano
(MO) — serije
V serijah se bo vrstni red določil na podlagi doseženih časov. V primerih enakih časov se tekmovalci ali štafete uvrstijo ex equo. Iz kvalifikacij se bo v finale uvrstilo 7 najboljših časov. V primeru izenačenosti bo odločal žreb.	1
neodločen rezultat. Nato pa so jih Cankarjaši z dvema goloma v drugem polčasu presenetili in jim odvzeli vse upe za vstop v četrtfinale. Sicer ima Cankar zares dobro obrambo, kjer je trojica Pe-scatori, Olenik io Lucijan Savarin skoro nepremagljiva. Po dolgem obleganju pa bi lahko tudi ti solidni igralci klonili. Torej vse je odvisno od napada Ce se bodo Race in drugi vrgli z isto vnemo v napad kot v prejšnjem kolu, bodo Cankarjaši v nedeljo nedvomno slavili svoj največji uspeh na športnih igrah, seveda v tej disciplini. Držati pa se bodo morali nogometnega pregovora, da je dober napad najmočnejša obramba.
Za Frosečane ni reSitve, zmagati morajo in to tudi z veliko razliko golov. Zabiti tri gole Seraži-nu ne bo tako enostavna stvar. Položaj Primorja je torej skoraj brezupen. Y prvem kolu Prosečani nas niso navdušili in če -bodo tudi jutri tako zaigrali, Cankarjaši lahko upajo na več kot neodločen rezultat. Toda izkušenost nekaterih igralcev kot Verginella, Fragiacomo in Bukavec bi lahko bila odločilne važnosti v tem srečanju. Vsekakor bo za Prosečane ta tekma sijajen trening za bodoče nastope v italijanskem amaterskem prvenstvu, kajti v lanski sezoni se ekipa Primorja ni ravno najbolje izkazala.
Razveseljiva novost jutrišnjega -kola je, da se bo srečanje med Doberdobom in Škamnerlom odvi jalo na igrišču v Sovodnjah. Športne igre se torej tako prvič preselijo na Goriško, kjer ni ta izredna slovenska zamejska športna manifestacija nikoli vzbujala posebnega zanimanja. Doberdobci so nas že presenetili s tem, da so se kot prvi goriški predstavniki vpisali na športne igre v tej disciplini. Razumeli so značaj in pomen športnih iger in tako so organizirali tekmo v Sovodnjah, ker v Doberdobu če vedno nimajo last-rega_ igrišča, da bi seznanili tudi Goričane s to športno manifestacijo. Zares hvale vredna pobuda, ki gre v vso čast Doberdobcem.
Kaj pa tehnično to srečanje? Doberdobci bi se morali oddolžiti za
nedeljski poraz in premagati P°' žrtvovalno svetoivansko ekipo, ki tehnično ni ravno na višini. Kljub temu pa znajo igralci Skamperla izredno požrtvovalno zaigrati in 1 neverjetnim agonizmom, s čemer so večkrat spravili v zadrego tu‘ di kvalitetno zelo dobre ekipe. Se vedno se namreč spominjamo srečanja, ki so ga Svetoivančani odi; grali s Primorjem in so klonih le po dveh avtogolih. Ce pa bodo Dužman in drugi zaigrali kot V nedeljo in če se bodo še ojačili 1 dvema igralcema Pro Gorizie, bo Svetoivančanom res trda predla-
Ostala srečanja.
Repen — Kolarič. Po vsej verjetnosti se bodo uveljavili Repenči, ki so individualno močnejši od nasprotnikov in poleg tega imajo tudi zadovoljivo skupno igro. Sicer pa bi jim zadostoval neodločen rezultat za kvalifikacijo, toda Repenči želijo avtoritetno zasesti prvo mesto v svoji skupini, kar pa bodo dosegli samo z zmago. Za igralce Sv. Barbare bi bil neodločen rezultat že viden uspeh zmaga pa največje presenečenje-S to zmago bi se seveda najbolj okoristili nogometaši Uniona, k1 bi se tako presenetljivo kvalific1' rali v polfinale.
Bazoviški nogometaši so prebredli prvi dve oviri z neverjetno 'ah' koto. Zabili so skupno pet golov in njihov vratar Kalin je še vedno nepremagan. Vedno so se solidno izkazali in predvsem je zablestela prednja vrsta z Baldasi-nom nad vsemi. Tudi Sokol jim ne bi smel delati preglavic, še posebno, ker bo v nedeljo lahko ponovno nastopil odlični Marc, ki je moral v prejšnjem kolu ostati izven igrišča zaradi poškodbe. Zarja bi se morala predstaviti z napadom Križmančič, Kalc, Žagah Baldasm in Marc. Sokol bo moral paziti predvsem v obrambi, da bo lahko ustavil vigrane bazoviške napadalce, ki odlično poznajo svoje delo. Sicer bodo na sredini igrišča izgubili svojega najboljšega elementa Rudeia, ki je bil diskvalificiran. Neodločen rezultat bi bil za Nabrežince že viden uspeh in največja nagrada za te požrtvovalne nogometaše, ki so imeli na tem turnirju precej smole.
Srečanje Primorec — Kras je od; prto vsem možnostim. Vseeno bi še izrekli za zmago igralcev i* Trebč, ki so v B skupini za Zarjo tehfnično najmočnejši.
• edson -
Jutrišnje tekme III. kola
NA STADIONU .PRVI MAJ.
A SKUPINA
CANKAR — PRIMORJE. Ob 8.15. Sodnik: Mahorčlč P., delegat: Lakovič B.
B SKUPINA
~ ZARJA. Ob 14.15. Sodnik: Soli S., delegat: Lakovič B. PRIMOREC — KRAS. Ob 16. uri. Sodnik: Bukavec J., delegat:
Bandi N.
C SKUPINA
REPEN — KOLARIČ. Ob 12.30. Sodnik: Rupel B., delegat: Vitez F.
V SOVODNJAH C SKUPINA
DOBERDOB - ŠKAMPERLE. Ob 16. uri. Sodnik: Svetina V de-legat: Rupel A.
ŠZ BOR
Vpisovanje za plavalno tekmovanje bo v dneh 5. in 6. septembra od 21. ure dalje na sedežu športnega združenja Bor v Trstu. Vpisnina 200 lir za tekmovalca.
Za sestavo sodniške komisije so vsa društva naprošena. da prijavijo člane, ki ne bodo tekmovali. Sezname kandidatov - sodnikov sprejema Bor v istih dneh kot vpisnine tekmovalcev. Kratek tečaj za sodnike bo dne 7. septembra ob 20.30 na sedežu š.Z. Bor.
| llilllli" 1	ITI		m j
1. —	prvi	X	1 2
	drugi	1	X X
2. —	prvi	1	
	drugi	X	
3. —	prvi	1	1
	drugi	2	X
4. —	prvi	1	2
	drugi	i,	
5. —	prvi	I	
	drugi	2	
6. —	prvi	1	2
	drugi	2	1
JURIJ KOROUKOV
V
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Spet so se začela, dolga izčrpavajoča zasliševanja. Zdaj so Imeli preiskovalci ra razpolago temeljni dokaz proti organizaciji Ramzaj — fascikel dešifriranih poročil, ki jih je bila organizacija pošiljala v center v teku številnih let. Zvedelo se je, da je samo v zadnjih treh letih odšlo v eter 65.420 petštevilč-mh skupin. To je 327.000 številk. Preiskovalci zadeve Ramzaj so prešteli vse po letih. Ugotovili so, da je 1939 leta Ramzajeva tajna radijska postaja poslala v eter 23.139 številčnih skupin, najzaupnejših šifriranih Sorgejevih poročil. Štiridesetega leta je radiotelegrafist Clausen delal še intenzivneje in je poslal centru 29179 šifriranih skupin. Naslednjega leta jih je bilo manj — samo 13.000, toda preiskovalci so ugotovili, da se obseg informacij in njihov pomen ni zmanjšal, temveč morda celo povečal.
«Ali poznate te številke?« ga je vprašal preiskovalec med zasliševanjem.
«Nisem imel časa, da bi se ukvarjal s takšnimi proračuni,« je odgovoril Sorge. «Toda mislim, da je to tako, če ni nihče drug, razen nas, prenašal šifer na naših valovih. Vendar
menim, da to še zdaleč ni vse.«
«Kaj pomeni — ni vse?« je vprašal preiskovalec.
«Ali ste lahko prepričani o tem, da so vaši radio prisluškovalci tako idealno delovali? Marsikaj je lahko ušlo mimo.«
«Za nas je čisto dovolj tudi to, kar imamo, da bi vas zato lahko postavili pred sodišče.«
«0, potem pa vam ni potrebno, da bi veliko vedeli! Dovolj je nekaj dejstev. Ko smo pošiljali radiograme centru, so začeli korakati milijoni...«
Preiskovalec je jezno pogledal zapornika. Sorgejevo obnašanje ga je spravljalo s tira. Ko je prevzemal odgovornost nase, je odvračal pozornost preiskovalca od svojih tovarišev.
Ko so Richardu pokazali seznam poročil, ki jih je bil poslal centru, je Sorge posmehljivo vzkliknil:
‘•Celo sam si nisem mogel predstavljati, da smo storili tako mnogo!«
Tu je bilo tudi poročilo o tem, da je generalni štab sklenil modernizirati svojo armado po nemškem vzorcu, pregled vojne industrije s popisom tovarn sintetičnega bencina, aluminijske industrije in proizvodnje letal. Iz starih oddaj je pre iskovalec opozoril na sporočilo o tajni tovarni torpedov v Negoji. Richard je bil tisto poročilo poslal, ko se je bil prvič srečal z Ottom, takrat še neznanim podpolkovnikom v japonskem topniškem polku. Tu je bilo tudi poročilo o številčnem stanju kvantunške armade, o številu divizij, ki so prišle iz Japonske in severne Kitajske.
To pa so bile zadnje dešlfrirane brzojavke, ki so opozarjale na to, da je na sovjetsko-nemški meji skoncentriranih devet armad. Richard se je bil spomnil: to informacijo je bil prejel od polkovnika Sole, ki so ga iz Siama premestili v Tokio.
Najprej je bila informacija o nacionalnih rezervah bencina s podrobnimi številkami in zaključki: v vojni mornarici so rezerve štirikrat večje kot pri pehoti. Zaključek: pred nami
proti jugu.
In zdaj še zadnje poročilo iz 1941. leta; Japonska si ne upa napasti Sovjetske zveze.
Preiskovalec bere monotono in opazuje Sorgeja skozi debela, prozorna očala. Richard posluša, toda ilegalčeve misli so daleč... Da, ni malo storil on sam in njegovi odločni, vztrajni fantje za obrambo domovine, za ohranitev miru. Na Sor-gejevem obrazu je bil nasmeh zadovoljstva, preiskovalec pa je z nerazumevanjem opazoval tega čudnega moža, ki se je med zasliševanjem smehljal...
Maja 1942. leta se je v japonskem tisku pojavila prva vest o aretaciji Sorgejeve skupine in zaslišanju, ki je pravkar potekalo... Toda vojaška policija tokoko, kot tudi vojaška proti obveščevalna služba, nista mogli odkriti ničesar novega...
Protiobveščevalcem se je, resnici na voljo, posrečilo odkriti sled zdravnika Jasude. Aretirali so ga Junija 1942. leta.
“To je prav tisti gad, ki je Sorgeja rešil smrti,« je zabrusil policijski agent, ko so se zapirala jetniška vrata za starim zdravnikom, «dal mu je zdravila, brez katerih bi Rus težko ozdravel.«
Preiskovalci drugega o Jasidi niso vedeli, to Je bila doslej edina obtožba proti njemu.
Minili sta skoraj dve leti od aretacije. Septembra 1943. leta je bila obravnava proti članom ilegalne organizacije Ramzaj, ki je vrsto let delala na Japonskem. Richard Sorge in Hosumi Osaki sta bila obsojena na smrt, Vukelič, Clausen in Mijagi pa na dosmrtno ječo. Toda hudo bolni Mijagi je že preživljaj svoje zadnje dni; v hudem stanju je bil tudi Vukelič. Jetniški režim ju je ubijal-brez smrtne kazni.
Minilo je še pol leta, preden so potrdili obsodbo In spet so se začeli vleči mučni dnevi na smrt obsojenih, ko je utegnil biti sleherni dan poslednji dan. Tako je trajalo mnogo mesecev, mesecev življenja v celicah na smrt obsojenih.
lucije, je celico na smrt obsojenih odprl upravnik jetnišnice, se priklonil in poslovno vprašal: ali pravilno izgovarja ime zapornika — Richard Sorge?
e*,MX!Da’ jaz,se’n Richard Sorge.« Zapornik Je vstal z okroglega stolčka, na katerem je sedel za leseno mizo.
«Koliko ste stari?«
«Devetinstirideset let.«
Upravnik jetnišnice je natančno povedal naslov Sorgeje-vega stanovanja, v katerem je živel v Tokiu do svoje aretacije in potem, ko je službeno ugotovil, da je pred njim prav on, obsojenec na smrt, se je ceremonialno priklonil še enkrat.
«NaložiIi so mi dolžnost,« je spregovoril, «naj vam sporočim, da bo nad vami izrečena smrtna obsodba po ukaz« pravosodnega ministra Ivamure danes izvršena... Od vas pričakujemo, da boste mirno umrli.«
Spet tradicionalni priklon, na katerega Je Sorge odgovoril tako, da je prikimal z glavo.
“Ali imate kakšne želje?« Je vprašal upravnik Jetnišnice.
«Ne, svojo poslednjo željo sem sporočil pismeno.«
«Ali hočete dati poslednjo izjavo?«
«Ne, vse sem že povedal.«
“V tem primeru vas prosim, če greste z menoj.«
((Pripravljen sem,« je mirno odgovoril Sorge.
Seveda je bilo to drobno, podlo maščevanje - usmrtiti komunista na dan njegovega velikega praznika...
Richard je zapustil celico. V bučnih jetnišklh hodnikih Je utihnilo udarjanje njegovih težkih čevljev. Kmalu je v jetniš-nici Sugamo spet zavladala tišina...
Richarda so popeljali čez dvorišče v tesno, opečnato kol-nico. Tu so ga pričakovali tožilec, krvnik in budistični svečenik. Richard Sorge je sam stopil pod vislice, postavljene ns tleh. Dvignil je pest kvišku in glasno spregovoril v ruščini: »Živela Sovjetska zveza!... živela Rdeča armada!...«