Vciika aii mala obCina ? (Sestavil Ivan Dolinar.) 2e dokaj časa se razpravlja o tem predmetu ustmeno in pismeno. Pred nedavnim časom je prinesel tudi »Domoljub« par člankovo tem. Dočim se je pred leti zahtevalo, da se naj ukinejo vse male občine in združijo v velike, ki bodo imele najmanj po 5.000 prebivalcev, se v zadnjem času zahteva samo še po 2.000 prebivalstva. Kaj reče kmečko prebivalstvo na to? Kar se misli storiti glede ukinitve malih obCin in združitve v velike, se naj stori samo in edino le z vidika ljuds":;o koristi. Naj torej ne bo merodajno ne Stevilo prebivalstva in ne velikost obsega. Odločilno naj bo samo dejstvo, je-li v posameznih slučajih taka združitev ljudstvu v korist ali v škodo. Zato se taka združitev naj ne določi za \§e slučaje s kakim enotnim merilom, ki bi morebiti zahtevalo gotovo število prebivalstva ali velikost obsega. Takorekoč z viška. Navsezadnje bo pri tem prizadeto Ijudstvo. Njemu bo v korist ali škodo. Zato naj se prej zasliši mnenje ljudstva. In to po županstvih in posameznikih. Ker je pa mogoče, da bi pri županstvih ali posameznikih tupatam prevladali malenkostni oziri in pomisleki proti javnemu blagru, naj se zaslišijo tudi okrajni zastopi. V teh so Se odborniki z večjim duševnim obzorIjem, ki obenem še poznajo vse prilike raznih občin. Proti mnenju okrajnih zastopov, ki poznajo razmere !n teritorije (obsege) občin, pa naj se ne bi poStopalo. Uradniki v višjih uradih ne morejo več detajlivano (nadrobno) spoznati in presoditi razmere in teritorije posameznih občin. Kakšni vidiki naj bodo merodajni? Možnost nadzorsiva. Glede občinskih naprav in \judl. To velja zlasti za gorate kraje. Po ravnini so občine bolj obljudene, zato dostikrat po številu prebivalstva velikff, po obBegu okoliša pa majhne. V planinskih krajih pa so občine, četudi po številu prebivalstva morda prav majhne, po razsežnosti teritorija (okoliša) pa zadosti velike. Koliko je v eni sami taki občini terenskih ali površinskih razlik! Koliko hribčkov in dolinic, grabnov in jarkov, grap in vzpon, presek in klancev itd. Koliko izvirkov in potočkov in hudournikov! Kolikokrat moia občinBka cesta ali pot preko potoha in na- zaj, preko vzpon navzgor in zopet navzdol! — Glavno delo županovo v takih planinskih občinah je skrb za dobre občinske poti, za napravo oziroma popravo mostov, za škarpe in jezove ob potokih in hudournikih, za obrane in škarpe proti plazovom. Le v mali občini pa more župan sam nadzirati vsa prometna sredstva, ceste, poti. mostove, škarpe, jezove itd., ngoiavljati nujne poprave all naprave in iste tudl takoj dati izvršiti. Saj četudi se naroČi to delo posameznim odbornikom, mora še župan nje nadzorovati. Ne more se vselej zanesti popolnoma na nje. To izkušnjo potrdijo vsl županl. Ako bo pa združenlh več takih goratib. občin v eno, bo vsaka taka nadrobna kotttrola nemogoča, ker bo županu (pa tudl odbornikom) nemožno večkrat na leto, zlasti poleti, po nalivih in povodnjib., pogledati tudi v zadnje kote obfiin, kjer se končno vsled površinskih razmer zgodi najvefi poškodb. Tako pa bi ravno prebivalstvo na periferijah ob5in (naoddaljenih krajih) bilo skraino zanemarjeno in zapušČeno nasproti onemu, ki je bližje središču in županstvu, kjer se seveda vsaka poškodba sproti ugotovi in tudi lažje popravl. Tudi je dobro, če župan svo]e pbčane vsaj po veCini pozna, zlasti vojaške obveznike. V vehkih goratih obČinah bi bilo kaj takega popolnoma nemožno. Naši župani so namreC ali gospodarji ali obrtniki in izvršujejo županske posle vrh svojega poklica. Da bl se pa naj dalo županom toliko plače, da bi bili vedno lahko na poti in torej popolnoma odškodovani za obCinsko delo, in tako tudi v velikih občinah tnogll vrŠiti nadrobno nadzorstvo povsod, potem bi bile nove občine preobremenjene z izdatki za občinsko upravo. V malih občinah vršijo zdaj župani županske posle ali gratis ali protl neznatni odškodnini in sicer dobro, v velikih občinah bi tega ne mogli. Kultnrno središče. Drugi vidik je, da se naj prl določitvi občin pomisli, kje ima ljudstvo nekako svoje kulturno središče. Mislim tukaj v prvi vrsti župno cerkev, kjer se Ijudstvo ob nedelfah in praznikih zbira. Večinoma so v tch krajih dandanes že društveni domovi ali vs&j prostori. Ce je v tem središču še šola, toliko bolj to velja. Če je torej v taki zaokroženi župniii s kulturnim sre« diščem — cerkvijo in šolo — obenem tudi že danes sedež županstva, bi ne bilo pametno tako občino ukinja* ti in prideliti drugi, morda še celo dale8 proč. Morebitl taka obfiina kje v planini nima vefi ko 500 ali še ne toliko prebivalstva. Pa je drugafie oddaljena od večjih krajev. Vendar ker ima svojo farno cerkev tn šolo, ima svoje sredlšče. Ljudstvo ima dostikrat opravka na občini. Pa ko pride ob nedeljah in praznikih k božji službl, opravi potem tudi navadno na občini ali v šoli. —* Če bi se tako občino ukinilo in pridelilo drugi, bi se napravilo ljudem mno go nepotrebnih dolgih potov k novemu obCinskemu gedežu. Morda bi imeli taki občani, kl imajo že zdaj do svojo župne cerkve po 1—2 uri, k novemu občinskemu sedežu po 2—4 ure. Koliko ne* potrebnega trpinčenja ubogega In izmučenega hribovskega prebivalstva! —Obenem bi se mnoge odtegnilo na t^ na5in od domače, in tako morda sploh od božje službe. Duševna zapuščenost in nevednost, ki je marsikje že ital^ velika, bi postala še ve5ja. — In koliko nepotrebnih stroSkov! Pot je dolga, utrujenost velika, žeja hnda, pa se vsed« k pijači in pozabi vstati. V goratih krajih naj se torej pri določitvi občin ne gleda ne na Število prebivalstva, tie na obseg. Odločilna naj bo možnost, nadzorstva in kulturno središče (cerkev in šola). Seveda, kjer tudi župnije niso zaokrožene po terenskih prilikah, bi se morale tudi te nanovo zaokrožiti. Marsikje v planini gorski vrhovl in hribi tvorijo med scboj nekak kotel. proti katerega središču težijo (gravitirajo) vsa pobočja. Je tudl to navadno naravno središče župnij« in šolskega okoliša, naj bo torej tudi ša občine. Včaslh pa je to kaka višina all gorski hrbet sredi tega kotla. Čisto drugačne so razmere v ravninl. Tam navadno nl toliko terenskih razlik. — Kvečjemu kaka večja reka ob' povodnji trga zemljo ali naplavlja s peskom obdelani svet. Občinski proračun ni tollko obremenjen zaradi poprav prometnih sredstev. V ravnini so navadno tudi velike župnije z večjim številom prebivalstva. In ravno v ravnini najdemo zelo majhne občine z zelo majhnim površinskim obsegom in tudi dostiltrat prav neznatnim številom prebivalstva. Tako so v marsikateri župniji po tri, štiri občine, ali jih je še več, rnorda pet, šest. Šolski okoliš eden ali dva. Tukaj bi morda bilo na mestu, da se male občine združijo, da stvorijo med seboj večjo davčno moč. Tako bi mogle marsikatere občine koristno javno deio (zajezitev rek, naprava mostov, elektrifikacija itd.) lažje izpeijati. Ljudstvu bi se ne napravilo težav, ker so pota ravna in ne tako težavna kot v planini. In tako bi prebivalstvo tudi do novega občinskega srcdišča ne imelo predaleko pot. — Če bi ee nova občina vstvarlla tako, da bi po verjetnosti župan izbral občinski urad tudi v kulturtiein središcu (pri cerkvi ali šoli), bi se ljudstvu celo olajšalo glede potov in itroSkov. Šole, kjer jih je več, seveda tnorajo ostati, ker tu je merodajna daljava poti za otroke. Zato se more reči, da bi v nekem oziru bllo koristno, če bi se ukinile nekatere male občine in združile v velike. Marsikje bi bilo potrebno obstoječe občine ne ukiniti ampak je zaokrožiti, to Je, njlh obseg preurediti. Na eni strani morebiti od občine del odtrgati in pridelitl sosedni občini. Na drugi strani pa od sosedne občine del odtrgati in prideliti sem. Seveda bi taka arondacija (zaokrožitev) občin gospodom pri zemljiški knjigi in davčni oblasti povzročila precej dela, pa pomenila bi za ljudstvo trajno korist. Eončna beseda. Vsaka ukinitev, oziroma združitev občin, in ravnotako zaokrožitev (arondacija) naj se dobro premisli. Naj ne bo merodajen ne obseg občine, ne število prebivalstva! Naj se dela individualno (to je, primerno po pokrajinskih razmerah). Naj ne bo tozadevna določitev enotna za vse okraje! Nekoliko pritiska sicer bo morebiti potrebno tu ali tam. Ali mei-odajna naj bo Ijudska korist! Vprašati pa sc mora prizadete ljudi in občine! In proti mnenju okrajnih zastopov, ki poznajo razmere in teritorij občin, in v katerih so vendar razboriti možje, naj pa se ne stori ničesar! — Slednjič je mala občina majhna ljudska avtonornija, ki se naj ne uniči brez potrebe, ampak le zato in tam, kjer zahteva in kaže večja obča korist!