Lete* XV.
Poštnina pavšalirasia
■ir
V Ljubljani, 15.septembra 1920.
Posamezna številka 1 K.
št. 31.
Izhaja vsako sredo In soboto. — Urednlitvo In uprava Usta Je v Ljubljani, Krekov trg SL ta - ..RDEČI PRAPOR" velja v Jugoslaviji mesa&no S K; v zasedenem ozemlju (Primorju) Četrtletno » lir, v Nemški Avstriji, Češkoslovaški, Madšarskl In Nemčiji četrtletno 36 Jgal. K ; v Ameriki polletno 1 dolar. — Oglasi se računajo enostotpno za milimeter po 1 K.
Marx in Engels
JProleturci vseh dežel) združite se/
GLASILO KC.tUNISTlCNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Balkansko-podonavska Komunistična Federacija.
MANIFEST
delavnemu ljudstvu balkansko-podonavskih dežel.
Balkansko-podonavski proletarci! Daije.
Na svetovno vojno se je polagala nada, da bo ona osvobodila in zedinila podjarmljene in razdrobljene narode. V imenu nacijonalnega zedinjenja so bili vpleteni v vojno tudi balkanski narodi. Toda danes je za vsakega jasno: da je vojna — daleč od tega, da izpolni to nalogo — povzročila samo še nove razkole in novo zasužnjenje mnogih narodov. Bolgarski narod je neusmiljeno raztrgan. Njegovi deli v Trakiji, Dobrudži, Makedoniji so padli v tuje suženjstvo. Pod jarmom velike bojarske Rumunije zdihuje veliko število tujih narodnih manjšin — Bolgari in Turki v Dobrudži, Rusi v Besarabiji, Madžari in Nemci 'v Transilvaniji, Jugoslovani v Banatu i. t. d. Pod pestjo monarhizma in kapitalizma Jugoslavije stoje brezpravne množice Bolgarov, Turkov in Albancev v Makedoniji in Albaniji, * Madžarov in Nemcev v Vojvodini. Grška oligarhija, opojena do nezavesti z idealom za bizantinsko imperijo, je pritisnila s svojimi šapami velike množice Bolgarov, Turkov in Albancev, a v Mali Aziji še nadaljuje z ropanjem obsežnega tujega ozemlja. V Trači ji in vzhodni Rumeliji so pa ostali tudi po evropejski vojni precejšnji deli Turkov in Grkov pod diktaturo bolgarske buržoazije. Italijanski imperijalisti so zgrabili v svoje brezdušne klešče albanski narod in se silno trudijo, da ga končno zasužnijo. Toda metode imperija-listične vojne niso mogle popolnoma uresničiti nacijonalnega ujedinjenja niti zmagovalcev. Izven mej Jugoslavije so ostale pod italijansko oblastjo znatne in celotne jugoslovanske množice, kakor bodo tudi celotne množice Grkov v Carigradu in drugih mestih ravno tako ostale izven grške države.
imperialistična vojna je prinesla novo suženjstvo in novo trganje narodov, kompromitirala je idejo njihovega zbližanja in njihovega sodelovanja, odprla nove vire za mednarodno sovraštvo in vsejala seme za nove in strašnejše razdore in vojne med njimi.
Komunistične stranke balkansko - podonavskih dežel se izjavljajo tako danes, kakor so se tudi pred vojnami, proti vsakemu nacionalističnemu tlačenju in proti vsakemu nadvladanju enega naroda ali enega njegovega dela pod drugim narodom. — Proklamirajo popolno nacijonalno svobodo in ravnopravnost vseh balkansko-podonavskih narodov, kakor tudi pravico vsakemu izmed njih, da se ujedini in svobodno odloči svojo usodo. Toda one v isti čas izjavljajo: da je pri sedanji raztrganosti narodov in mešanici v teh deželah uje-dinjenje možno samo v okviru Balkansko-podonavske Federativne Sovjetske Republike, ki bo garantirala enake pravice in enako možnost za razvoj vseh narodov.
Prvi in najvažnejši korak njihovega zbližanja in ujedinjenja so napravile komunistične stranke, ki so ustvarile Balkansko-podonav-sko Komunistično Federacijo. Ni dvoma, da bodo proletarci po mestih in vaseh, združeni v Komunistični Federaciji za skupno revolucijonarno borbo, v trenotku, ko zavzamejo oblast in napravijo delavske in kmetske svete — brez odloga pristopili k osnovanju Balkansko-podonavske Komunistične Federativne Sovjetske Republike, v kateri bodo vsi narodi in kraji predstavljali svobodne, ravno-pravne in samoupravne člane.
Delavci, mali posestniki in kmetje l
Nikjer niso uničevalne posledice svetovne vojne tako velike in strašne kakor v balkanskih deželah. Jugoslavija, Bolgarija in Rumu-nija, s številom prebivalstva do 22 miljonov, so izgubile v vojnah ubitih in mrtvih 2,700.000 ljudi, ali 12 in pol odstotkov vsega števila prebivalstva. Vse balkanske pokrajine, kjer
so bila pozorišča bitk, so dobesedno opusto-šene, razdejane in oropane. Poljedelski inventar je po večini uničen. Delavna živina je povečini poginila ali pa je odgnana. Prebivalstvo Balkana danes ne more obdelovati niti dveh tretin zemlje, ki jo je obdelovalo pred vojnami. Tudi v drugih panogah narodnega gospodarstva ni manjšega opustošenja. Gozdovi so posekani in opustošenj, vrelci petroleja in rudniki razrušeni in poškodovani, tovarniška podjetja uničena ali pokvarjena, železnice in sploh vsa prevozna in prometna sredstva razdejana in pokvarjena. Celemu gospodarskemu življenju je v teh zemljah zadan strašanski udarec. Vojne so požrle vse kulturne pridobitve balkanskih narodov, uničile so njihovo relativno blagostanje in jih potisnile v globoko bedo.
Nič manj strašno je finančno bankrotstvo balkanskih držav. Vojne so jih veljale mnogo miljard. Neodvisno od tega je Bolgariji naložena ogromna vojna odškodnina, a ostale balkanske države so obložene s pripadajočimi deli dolgov onih držav, od katerih so osvojile dele ozemlja. Danes dosegajo dolgovi balkanskih državic velikokrat po deset miljard. Istočasno so državni proračuni narastli do strašnih dimenzij. Za uničeno narodno gospodarstvo neznosni, se tudi ti priključujejo k miljardam deficita, katerega balkanske vlade ne morejo z drugim nadomestiti, kakor z brezmejmm tiskanjem bankovcev. To še bolj poostruje gospodarsko in finančno krizo. Tako torej stoje vse balkanske države pred neizbežnim bankrotom.
Toda gospodarsko razdejanje in finančno bankrotstvo malih držav so tudi neobhodni pogoji za njihovo gospodarsko podjarmljenje. In razbojniški kapital Antante je začel svoj zavojevalni pohod. On neusmiljeno polaga svojo roko na vse gospodarske vire onemoglih balkanskih narodov. On je že gospodar važne donavske žile in donavskega in morskega trgovskega brodovja, on posega po petrolejskih vrelcih v Rumuniji, za katerih razdelitev je že sklenjen posebni dogovor med Anglijo in Francijo, kupuje delnice velikih industrijskih in trgovskih podjetij, pridobiva široka zemljišča in imetja in polaga svoje roke na poljedelske in druge proizvode balkansko-podonavskih dežel. Bolgarija je že podložna, gospodarsko in financijalno podvržena, ali ista neizbežna usoda čaka tudi druge balkansko-podonavske države.
Toda poleg strašnega razdejanja narodnega gospodarstva se je za časa vojn vendar izvršilo vratolomno kupičenje bogastva v rokah balkanskega meščanstva. Kakor iz zemlje so rastle in rastejo neštete banke, delniške družbe in velike firme z mnogimi miljoni kapitala, ki takoj začenjajo z razduzdano špekulacijo in faktično monopolizirajo celo trgovino. Kapitali, vzeti s pleč narodnih množic, so daleč od tega, da se nalože v razvoj produktivnih sil balkanskih dežel, temveč postajajo danes s špekulacijo in draginjo, ki stalno narašča, samo sredstvo za ropanje tudi poslednjih grižljajev iz ust narodnih množic in za njih pritiskavanje v najbolj črno siromaštvo.
Socijalne posledice vsega tega so jasne. Baikansko-podonavski narodi so razdeljeni na dva nasprotna razreda. Z ene strani neznatna manjšina bankirjev, špekulantov, trgovcev, industrijalcev, veleposestnikov in spahij, ki razpolagajo z neštevilnim bogastvom in ogromnim imetjem in žive v neprestanih veselicah in razkošju, z druge strani pa neštevilna množica mestnih in vaških delavcev, služabnikov mestnih in vaških, malih posestnikov, ki pro-
padajo od dela ali brez dela, stradajo, postajajo žrtve epidemij in družabnih šib, žive v siromaštvu, degenerirajo in cepajo kakor muhe. Skupine srednjega sloja, ki so še ostale med tema dvema velikima razredoma, bodo kmalu razpadle in se pretopile v eni ali drugi razred. In dočim se pred buržoazijo razgrinjajo svetla obzorja brezmejnega bogatenja, prevzetnega in parazitskega življenja, zija pred delavnimi množicami brezdno bede, trpljenja in smrti. To je strašna socijalna kriza, ki danes grize vse narode in ki dobiva v balkansko - podonavskih deželah zelo ostre in neznosne oblike.	(Konec prihodnjič.)
Iz stranke.
Vsem organizacijam!
Do 25. tega meseca se morajo, po zakonu o volitvah narodnih poslancev za Ustavotvorno Skupščino (Konstituanto) sestaviti volilni imeniki. Vsem organizacijam se naroča, da takoj store vse potrebno, da se v volilne imenike vpišejo vsi člani strankinih in strokovnih organizacij in vsi oni, za katere se smatra, da bodo naši volilci. Organizacije naj določijo potrebno število sodrugov, ki bodo to zadevo izvršili pod kontrolo strankinih organizacij. Organizacije se bodo za vsako nemarnost glede vpisovanja v volilne imenike poklicale na odgovornost. Ker je rok za sestavljanje volilnih imenikov jako kratek, je potrebno, da se takoj začne z delom.
Centralno tajništvo Komun. Stranke Jugoslavije.
Kmečke vstaje na Hrvaškem.
»Radničke Novine« pišejo: »V velikem delu Hrvatske, v Podravini, plameni kmečki punt. Tisoči kmetov z motikami, kosami in bati v rokah vstajajo proti oboroženemu orež-ništvu in armadi, ki z vlaki in avtomobili prihajajo iz Zagreba, da s silo bajonetov zadušijo opravičeni revolt nezadovoljnih kmetov. Preliva se kri. Padle so žrtve z ene in z druge strani: mrtvi in ranjeni. Situacija je jako resna, posebno, ker pretijo valovi vstaje zagrniti tudi hrvatsko Zagorje.
Upor se je vnel in razširil z elementarno silo naravnega fenomena. Odkod ta moč ? Kaj je sploh vzrok tej vstaji?
Uradno poročilo o teh dogodkih je ne-umno-naivno. Govori n. pr. samo o »popisovanju in žigosanju konj«, a ne pove ničesar o odvzemanju, rekvirlranju konj. Kajti, živino so , ne samo žigosali, ampak jo tudi nasilno odvzemali in sicer za čisto tajin-stvene namene.«
Nato izrazi članek mnenje, da so bili ti konji namenjeni za kontrarevolucionarnega ruskega generala Wrangla in pravi: »Naš kmet ne da za protirevolucijo niti kaplje krvi — svojih konj. To je prva lekcija, ki bi se je jugoslovanska reakcijonarna buržo-azija morala naučiti iz tfc vstaje.
Toda pravi vzroki kmečkih puntov ležijo v visoko nakupičeni nezadovoljnosti s celokupnim gospodarskim in političnim režimom, ki je zavladal v Jugoslaviji. Neprestano povišanje taks, carine in železniških tarife v, kar s seboj prinaša vedno večje naraščanje draginje, nadalje vedno bolj neusmiljeno pritiskanje z davki je iz dna zamajalo gospodarski položaj ne samo malega, temveč tudi srednjega posestnika na kmetih, kakor se je zgodilo ravno v Podravini. Gospodarski življenjski pogoji v Jugoslaviji postajajo neznosni in nevzdržljivi že tu^j za srednje posestnike na kmetih. To je druga lekcija, ki jo daje upor kmetov v relativno bogati Podravini.
Obenem z gospodarskim in čisto notranjim položajem igra v tej vstaji tudi čisto politični moment značilno vlogo. V času, ko vodi jugoslovanska buržoazija zločinsko vojno proti Albancem, v času, ko tajno podpira
vojno proti sovjetski Rusiji in hujska na vojno proti Italiji — v tem času pomeni vstaja kmetov na Hrvaškem ogorčen protest proti militarizmu in proti vojni. Ljudstvo je sito militarizma in vojn. Zahteva mir. To je tretja lekcija«
Članek konča:
• ' »Taki i|bruhi napovedujejo tudi nedvomno bližnjo smrt kapitalistične družbe. Gospodje oblastniki Jugoslavije! Ali ne čutite, da sedite na žrelu vulkana?«
Za naš tisk.
(Dopis iz delavskih vrst.)
Smatram za potrebno, da sedaj, ko smo se po enodnevnem zborovanju razšli, pov-darjam potrebo izobrazbe proletarijata. Delavstvo ne sme pozabiti na to, da mu je izobrazba, ki jo je bilo deležno v ljudskih šolah, prineslo poleg tiste sreče, da se je naučil čitati in pisati, tudi nesrečo, katere ne smemo prezreti. Pravim, da je ne smemo prezreti, zato ker nam je ta nesreča prinesla gorje, ki se dandanes nad vsem proletari-jatom maščuje. To je nezavednost. Kajti vsi dobro vemo, da je v takenA kapitalističnem sistemu ta človekoljubna buržoazija vzgajala delavske otroke v večni temi.
Dobro se spominjamo otroških let, ko se nas je učilo spoštovati razne gospodarje in se nam celo povdarjalo: hlapec si in hlapec boš! Ne moram se spuščati v podrobnosti tega kapitalističnega vzgajanja, ker to danes itak že pozna večina delavstva. Ampak sedaj po svetovnem klanju je prišlo med najširše sloje delavnega ljudstva neko hrepe-njenje po znanju in vednosti. Ker se pa nahaja precejšne število delavstva, katero si ne more najti pota do tega cilja, sem zamislil, da v teh kratkih besedah opozorim na velikanski pomen našega tiska. Ko danes vidimo na eni strani vse polno kapitalističnih dnevnikov in drugih listov, a na drugi pa samo malo število delavskega tiska, moramo priti do spoznanja, da je neobhodno potrebno širiti naš edini list med najširše sloje ljudstva in ga na ta način pripraviti do spoznanja.
Kapitalistična družba, ki ima ves aparat, to je šole, cerkve, tiskarne, vojaštvo itd. v svojih rokah, vidi nevarnost, ki ji preti od delavske izobrazbe. Zato da bi onemogočila spoznanje resnice, pa preganja, zapienjuje naše časopisje. Ne samo to, ampak mi moramo plačevati kapitalističnim podjetnikom veliko dražje za tisk, kakor ga jim plačujejo meščanski listi. Dokaz temu je, da moramo plačevati tiskarnam od vsake posamezne številke lista 76 vinarjev, dočim vidimo, da da izhaja neko glasilo kapitalistične družbe, katero se prodaja na ulici po 60 vin. izvod. To najbolj razsvetli, v kako teškem položaju se nahajajo delavske organizacije.
Nastane vprašanje, kako si iz te krize pomagati. Za vsakega zavednega sodruga je enostavno rešiti to vprašanje. Prvi pogoj temu je širjenje lista in nabiranje naročnikov. Seveda bodo nekateri sodrugi rekli, ' da nimajo zadostnih sredstev, zato ne morejo oni biti naročniki. £ato moram opozoriti te sodruge in vse druge, da ne smemo pozabiti, tistih velikih žrtev, katere doprinaša ruski delavec in kmet za dobrobit delavnega ljudstva ceiega sveta. Če ruski proletarijat krvavi za obrambo in zmago naših zahtev, je tem večja dolžnost našega proletarijata, da žrtvuje samo nekaj, kar se niti od daleč ne da pri7 merjati z žrtvami ruskega naroda
Mislim, da sem dovolj jasno izrazil svoje misli, zato je dolžnost vseh zavednih sodrugov, da medsebojno tekmujejo, kdo bo več naročnikov pridobil. Čim več naročnikov, tem prej bo »Rdeči Prapor« dnevnik. Zato sodrugi in sodružice cele Slovenije, na noge, vršimo dolžnosti, ki nam jo narekuje naša lastna želja po izobrazbi in po čimprejšnji dosegi končnega cilja, osvoboditve proletarijata,	Šplro.
Ujedinjenje kovinarjev v Jugoslaviji.
Že dve leti bo, odkar smo se ločili od dunajske centrale kovinarjev. Vsa buržoazija se je Že ujedinila v enotno fronto in mi kovinski delavci smo še vedno tam, kjer smo bili ob razpadu Avstrije. V enotni Jugoslaviji se še danes v našo sramoto nahajajo tri Zveze kovinarjev, katera vsaka zase ničesar ne pomeni. Dve leti se že ujedinjujemo in še danes imamo isti dnevni red, katerega moramo čimpreje rešiti. Še štirinajt dni nas loči do kongresa in prepričani smo, da so to po-siednji. Kajti prepričani smo, da ako bomo poslušali razne gosenice, ki hodijo in se redijo v našem zelniku, bo preteklo še dve leti in še ne bomo ujedinjeni. Dokaz temu je, kakor smo že v zadnjih dveh številkah »Rdečega Prapora« čitali, da tako ne pridemo nikdar do enotne fronte proletarijata proti enotni fronti buržoazije. Vsled tega smo v smislu beograjskih predlogov izdelali tudi naše in smo jih poslali Osrednjemu društvu kovinarjev v Ljubljani.
Naši predlogi za kongres kovinarjev so sledeči in zahtevamo, da se jih upošteva.
1. Vprašanje ujedinjenja. Položaj kovinskih delavcev v Sloveniji je nad vse težak iz sledečih vzrokov:	,
a) Kovinarska podjetja so sindicirana v Kranjski industrijalni družbi in Jadranski banki. Gospodarski boj kovinarjev, ki je pred vojno pomenil boj delavske kase proti podjetniški, je danes nemogoč, ker niti največja delavska blagajna ne more pokriti stroškov tedenskega splošnega štrajka. Industrijski kovinarski kapital se je spojil z bančnim kapitalom v celi Jugoslaviji. Na ta način je doseženo ujedinjenje podjetnikov. Mišljenje, da se bodo mogli kovinarji sami, izolirani gospodarsko, boriti proti prevelikemu izkorišče-vanju združenih podjetnikov, je blaznost, ako se vzame v obzir objektivni položaj moči ene in druge skupine.
Položaj kovinarskih delavcev v Sloveniji, ki so izolirani, je težak posebno radi tega, ker so plačani še enkrat slabše, kot kovinarji v drugih krajih Jugoslavije.
b) Vsled preureditve mej je kovinarska industrija odrezana od glavnih izvorov surovin. Ker je transport po morju postal strašno drag, ni niti misliti nekaj let, da bi tržaški plavži začeli topiti, a prevoza železne rude čez mejo Iz Nemške Avstrije ni pričakovati v doglednem času. Radi tega se bo koncentrirala železna industrija v Bosni, kjer je na enem mestu velika množina premoga in železa. Vsled tega grozi kovinarski industriji v Sloveniji propad in kovinarjev v Sloveniji bo čezdalje več brezposelnih.
c) Tak gospodarski položaj, ki je za kovinarje nad vse težak, narekuje kovinarjem v svrho ohranitve svojih živijenskih interesov, da storijo s svoje strani vse, da stvorijo enotne, močne, bojne, strokovne organizacije, ki bodo kos prizadevanju združenih podjetnikov, da vse breme draginje, vojnih dolgov zvalijo na rame delavcev. V to svrho je potrebno, da se kovinarji Slovenije združijo z ostalimi kovinarji čim preje v eno enotno strokovno zvezo.
Slovenski kovinarji morajo že zaradi jezika ohraniti neko vrsto avtonomije, ki je dosežena s tem, da se ustanovi v Ljubljani tajništvo »Saveza metaiskih radnika« za Slovenijo. Na Jesenicah, v Celju in drugih centrih naj se osnujejo tajništva, ki naj začasno poslujejo preko ljubljanskega tajništva.
2. Nevtralizacija strokovnih zvez je že davno od vseh socijaiistov ovrženi princip, ki ga pridigajo tudi klerikalci in liberalci, kadar hočejo zlorabiti strokovne organizacije za svoje osebne koristi. Potrebno je, da so strokovne zveze v najtesnejši zvezi v prvi vrsti s Komunistično Stranko Jugoslavije, v kateri je organizirano 90®/» zavednega proletarijata, a v drugi vrsti s socijalno demokr. stranko, če ta ni politično zvezana z zastopniki kapi talistov.
Stran 2,
Rdeči Prapor
št. 31.
3. Princip federacije je nemogoč v sedanjem težkem času. Enotno vodstvo celokupnega proletarskega gibanja je neizogibno potrebno. Pokrajinska ali oblastna tajništva, ki naj se osnujejo, so dovoljna garancija, da se bo oziralo na posebnosti jezika, razmer itd. v vsaki pokrajini.
4. Kar se tiče mesečnih prispevkov, mora centrala upoštevati, da imajo kovinarji v Sloveniji najmanjši zaslužek in da bodo toliko časa, dokler se dnine ne zjednačijo, prispevali sorazmerno svojim dninam.
5. V centrali morajo biti zaposleni tudi Slovenci, da bi ona v tehničnem oziru upoštevala vse posebnosti jezika itd. slovenskih kovinarjev.
Vsa ostala važna vprašanja naj reši splošni kongres vseh kovinarjev iz Jugoslavije in pa 2. Strokovni Kongres Jugoslavije.
Celjski kongres ne sme sprejeti takih resolucij in sklepov, ki bi onemogočile ujedi-njenje vseh kovinarjev Jugoslavije.
Zahtevamo, da se vsi pozivi tajništva in ves materijal za celjski kongres pošlje tudi komunističnim listom »Rdeči Prapor.«, »Uje-dinjenje«, kakor tudi »Savezu metalskih rad-nika« v Beogradu. Tajništvo v Ljubljani mora upoštevati, da je med kovinarji večina komunistov in ne sme zlorabljati kovinarske strokovne organizacije v osebne politične namene strokovnih soc. demokr. tajnikov.
Te predloge so stavile podružnice na Jesenicah, Bistrica v Rožu, Javornik, Dobrava. Žirovnica, Kamnik.
Kovinarji zgoraj imenovanih podružnic poživljamo vse sodruge ostalih podružnic, da se pridružijo našim predlogom, naj se ne puste begati in plašiti od izdajic delavstva, katerim se gre vedno le za kaso in ki hočejo na naš račun še dalje nas voditi za nos. Vedeti moramo pred vsem, da dokler nas bodo ujedinjevali strokovni tajniki, ne bomo nikdar ujedinjeni. Zato pa stopimo sami na plan in zahtevajmo potom naših delegatov, da izvedejo naše ujedinjenje v smislu nače naših in beograjskih predlogov.
Vam pa, sodrugi iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slavonije, Bačke, Banata, Baranje in Dalmacije, kličemo: Naj živi ujedinjena Zveza kovinarjev v Jugoslaviji 1
Rešitev proletarijata bo delo proletarijata samega.	Kovinarji iz Slovenije.
Ki^aj. pol. org. Kom. Stranke V. okraj priredi 19. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni Jos. Vidmar, Hradeckega vas 48, vinsko trgatev. Na obilno udeležbo vabi odbor.
Železničarski shod.
V soboto ob 7. uri zvečer se je zbralo okoli 1500 železničarjev in drugih ljubljanskih proletircev na javen železničarski shod pred »Mestnim Domom«. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen sodrug Marcel Žorga, za zapisnikarja pa sodr. Simončič.
Številni množici so govorili sledeči sodrugi: Petrič, Bartulovič, Fabjančič in Žorga o stališču razredno zavednega proletarijata napram gibanju javnih nameščencev v smislu sledeče soglasno sprejete resolucije:
Dne 11. septembra 1920 na javnem železničarskem shodu zbrani udeleženci pozdravljajo v odkritem navdušenju prvi pojav revolucionarnega značaja, katerega se poslužujejo > slovenski javni nameščenci v dosego ,svojih opravičenih zahtev po zboljšanju svojega gmotnega položaja.
Ta pojav pozdravljajo s tem večjim zadoščenjem, ker so ravno te kategorije uslužbencev železničarjem najbližje in imajo torej slednji največji interes na tem pokretu.
Z obžalovanjem pa konštatirajo, da javni nameščenci svojega gibanja niso tako pripravili, da bi bilo od istega pričakovati vsaj . delnih uspehov, in to zato, ker organizacije javnih nameščencev v splošnem nimajo značaja bojevnih organizacij, ne stoje na razrednem stališču in nimajo nikakoršnih vezi in stikov z ostalimi na razrednem stališču stoječimi organizacijami, ki so združene v Centralni delavski strokovni komisiji v Beogradu.
Priporočajo torej svojim tovarišem v javnih službah, da nedostatke v svoji organizaciji odpravijo, da se postavijo na strogo razredno stališče in da zahtevajo od svojih vodstev, da se priključijo splošnemu pokretu jugoslovanskega proletarijata.
Uvažuje, da bodo javni nameščenci ta bratski nasvet upoštevali in ga čim preje uresničili, se zavežejo zbrani, da jih bodo v takem slučaju radi vedno in povsod podpirali, ker smatrajo iavne nameščence kot del tistega velikega telesa, ki se bori za osvoboditev proletarijata celega sveta iz kapitalističnega jarma.
Živela mednarodna solidarnost proletarijata 1
Živela III. Komunistična Internacijonala!
*
Ker se noben nasprotnik ni oglasil k besedi, je sodr. Žorga zaključil sijajno uspeli shod z vzklikom: »Živela Tretja, Komunistična Internacijonala!« ob viharnem odobravanju navzoče delavske množice.
Tatovi ljudskega premoženja.
Pri nas je menda že v navadi, da kakršnakoli politična stranka, ko pride na vlado, razpolaga z ljudskim premoženjem, kakor se njej poljubi. Denar, ki se iz ljudstva na razne načine izžerna, se vporablja v strankarske svrhe. Toda to, kar je klerikalna razbojniška družba v zadnjih časih naredila, presega vse njene dosedanje podlosti.
Imeli smo neko oblačilnico, katera je imela nalogo, preskrbeti revnejše sloje ljudstva s cenejšimi oblačili. Sedaj, ko je oblačilnica razpuščena, pa vidimo, da je bilo čez 200.000 K dobička. Če je namen oblačilnice bil dobavljati cenejša oblačila, bi sploh ne smela delati z dobičkom, ker če je res služila svojemu namenu, so bili večji del revni sloji odjemalci.
Toda kar je, je in se ne da več popraviti. Ali da se teh 200.000 kron razdeli med razne kloštre in klerikalne organizacije, je preveč podlo. Ljudstvo ni zato stradalo, da se njegovi krvavo zasluženi krajcarji dajejo lenuhom in raznim društvom, ki niso ničesar druzega, kot agitatorične podružnice klerikalne stranke. Gospodarstvo teh tatov ljudskega premoženja iz predvojnih let, je skoro vsakemu hribovcu znano. Tisto staro prakso, da se ljudsko premoženje zapravlja v svoje strankarske svrhe, hočejo, oziroma so že zopet uveljavili.
To	je zločin, za	katerega	bi bila najmanjša	kazen vislice,	kajti iz	ust revnega
ljudstva trgati in zapravljati denar je enostavna tatvina.
Delavno ljudstvo	Slovenije	je začelo z
odprtimi očmi gledati in se dobro zaveda, da, če bi tem žegnanim tatovom dalo pri volitvah oblast v roke, bi kopalo samo sebi grob. Ker	pa	lačno in golo	ljudstvo	hoče živeti,
zato bo tudi vedelo, kje je treba pritisniti, da se tem poštenjakom pristrižejo peruti.
Špiro.
Iz komunistične Slovenile.
Tržič. Tu se je vršil 12. septembra shod naše stranke. Sklican je bil na pol 9. uro dopoldne v prostorih konzumnega društva. Ker pa je bila dvorana oddana za konferenco vseh strokovnih odborov, se je shod vršil v stranskem prostoru. Soba in veža je bila natlačeno polna poslušalcev, ki so mirno poslu-, šali poročevalca sodr. Battuloviča, kateri je v poljudnem govoru navzočim razjasnil splošni politični položaj. Označil je delo meščanskih strank, ki so za delavno ljudstvo prinesle najhujše gorje, svetovno vojno. Povdarjal je, da takrat, ko se je mednarodni socijalizem začel s svojo idejo razvijati in ko so vse so-cijaliste preganjali, zapirali in ubijali, ni bilo teh raznih narodno - socijalnih in krščanskih organizacij, da bi se za delavstvo brigale. To je dokaz, da so v službi kapitalizma, ker ko je mednarodni kapitalizem uvidel, da z nasiljem in preganjanjem ne more uničiti ideje socijalizma, je začel ustanavljati te vrste organizacij, da bi slabile moč proletarijata. Ampak delavstvo dobro pozna te pijavke ljudske krvi in se bo dobro premislilo, preden nasede na klerikalno-liberalni lim. S pozivom, da naj se delavstvo izobražuje, se je lepo uspeli shod zaključil.
V Kamniku se je v nedeljo ob 10. uri vršil na glavnem trgu javen shod Komunistične Stranke, ki se ga je udeležila velika množica (čez tisoč ljudi). Veličastni shod je otvoril v imenu kraj. pol. org. sodr. Vovk, nakar je delavsko pevsko društvo zapelo delavsko »marseljezo«, pri čemur se je vsa tisočglava množica odkrila. Nato je povzel besedo sodr. Fabjančič, ki v enourem govoru z vznesenimi besedami opisoval bedo in trpljenje delavnega ljudstva, kamor ga je pripeljala imperijalistična svetovna vojna. Razkrinkal je vse laži in zmote nasprotnih strank in je .dokazal, da je edina rešitev delavcev in trpečega ljudstva na kmetih, da skupaj korakajo pod rdečo zastavo komunizma naproti zmagi Dela nad Kapitalom. Viharno odobravanje, s katerim je zbrano ljudstvo večkrat prekinjalo govor sodruga govornika, pokazuje, da črni Kamnik postaja ponosni rdeči Kamnik. Konečno je pevski zbor zapel še »pesem dela« in nato je sodr.
Vovk zaključil veličastni shod z vzkliki: »Živela zmaga Dela nad Kapitalom! Živela Tretja Internacijonala! Živela Komunistična Stranka Jugoslavije!« Celo zbrano ljudstvo je vzkliknilo trikratni »živio!« in se nato mirno razšlo.
Trbovlje. V nedeljo 29. avgusta se je vršil v Trbovljah na vrtu g. Božiča javen ljudski shod, ki ga je sklical pripravljalni odbor podružnice Sav. rud. del. Jugoslavije. Shod se je vršii zunaj na prostem, kjer se je zbralo ogromno število trboveljskega proletarijata (okrog 3000 ljudi) v veliko jezo socijalpatrijotov in obup nekaj elementov, ki so nam trgali lepake z zida in vodili obširno protiagitacijo: »Saj ne bo shoda in če bo, Vas bodo pa žandarji razgnali«. Shod je ob pol 10. dopoldan otvoril v imenu odsotnega sodr. Rinalda, sodr. Hacin, nakar se je prešlo k izvolitvi predsedništva. Izvoljen je bil sodr. Hacin za predsednika, za zapisnikarja sodr. Princ. Sdr. Hacin je pozdravil navzoče zborovalce, kateri so kljub tajni socijalpatrijotski agitaciji, prihiteli na shod. Pozdravil je tudi v imenu organizacije in trboveljskega proletarijata iz celjskih zaporov došle sodruge (Aplavz).
Nato je poročal sod. Makuc iz Ljubljane, kateri je pozdravil zborovalce v imenu ljubljanske strankine organizacije ter v obširnem govoru razpravljal o nastanku rudarskih strokovnih organizacij, njih razvijanju v nekdanji A. O. M. in sedanji Uniji slov. rudarjev v Zagorju, katera je prenehala obstojati za komunistične rudarje. (Odobravanje.) Očrtal je razvoj strokovnih organizacij po preobratu v Sloveniji in ostali Jugoslaviji, podal je jasno sliko o politiki, katero vodijo nekdanji voditelji delavstva, v parlamentu, zunaj in znotraj države. Parola socijalpatrijotov je: konsolidirajmo državo. Ko bo država močna in bogata, jo bomo šele prevzeli v svoje roke (Smeh.) Naglašal je tudi krizo, v katero je zabredla kapitalistična družba, govoril je tudi o atentatu, katerega pripravlja jugoslovanska meščanska družba na 8 urni delavnik in o famoznem zakonu o redu in delu. Dolžnost proletarijata je, da se organizira v Komunistični Stranki ter da se zbira pod okriljem moskovske Internacijonale. (Viharno odobravanje.) Rešitev proletarijata je le njem samem, v komunistični družbi na sovjetskem sistemu. Sodrug govornik je govoril tudi o pokretu komunističnih strank v drugih državah, ki so združene v 3. Inter-nacijonali, katera ima za seboj največje število razvedno zavednega proletarijata celega sveta. Rešite^ proletarijata je le v njegovih močnih političnih in strokovnih organizacij, katere vodijo boj zh upostavitev komunistične družbe. (Odobravanje.)
Govorili so še ss. Hlebec, Kačnik in Pe-klar, ki so došli prejšnje dni iz celjskega okrožnega zapora in so zbranemu trboveljskemu delavstvu slikali preganjenje komunistov v jugoslovanski državi. Apelirali so na zbrano ljudstvo, naj se organizira v K. S. J. in v »Savez rudarskih delavcev Jugoslavije«, kajti le z močnimi organizacijami bo mogoče uspešno voditi boj proti kapitalizmu. Govori sodrugov so bili sprejeti z velikim odobravanjem. Nato je sodr. Koren prečital resolucijo, ki zahteva^ odstranitev gerenta iz Trboveljske občine; sodr. Hlebec- je predlagal iri prečital resolucijo o bratovski skladnici, ki glasi :
Resolucija.
Na javnem zborovanju dne 29. Vlil. t. I. na vrtu g. Božiča v Trbovljah zbrani rudarji protestirajo proti zvišanju prispevkov v bolniško blagajno, katero je dekretiral g. ravnatelj ali g. rudarski glavar brez vednosti odbora II. skupine bratovske skladnice.
Nadalje protestirajo proti več kakor netaktnemu postopanju gg. ravnatelja in rudniškega glavarja, katera delata vse vazne ukrepe brez vednosti odbora in tega Ignorirata. Seje odbora bratovske skladnice ravnatelj sploh ne sklicuje mesečno, kakor predpisujejo to predpisi in zakoni; od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil še 6. VI. t. I., še ni sklical niti ene seje.
Zahtevamo, da pristojna oblast v tem slučaju napravi red in preskrbi, da se bodeta gg. ravnatelj in rudniški glavar ozirala na te predpise.
Kcnčn^ zahtevamo najodločnejše, da se vsi ukrepi, ki so se napravili brez vednosti odbora, razveljavijo. Obe resoluciji sta bili enoglasno sprejeti.
Sodr. Hacin je s kratkim govorom in vzklikom »Živela Kom. Stranka Jugoslavije« »Živela tretja internacijonala« zaključil ob pol i2 impozantni shod trboveljskega proletarijata.	•
V Mali vasi pri Ježici se je pretečeno sredo vršil shod Komunistične Stranke, na katerem je v petčetrturnem govoru poročal sodrug Perdan o političnem položaju, ciljih komunističnega gibanja in o usodepolnih napakah in zločinih socialdemokratov. Navzoče kmečko ljudstvo je izprevidelo, da so jih socijalpatrijotje pošteno potegnili, in je takoj osnovalo zaupništvo naše stranke, ki se bo organizirala v Mali vasi.
\y V Bizoviku smo imeli v nedeljo dobro obiskan shod* stavbinskih delavcev. Poročal je o strokovnem gibanju sodr. Gabrovec ter v imenu Komunistične Stranke sodr. Osterc. Bizoviško delavstvo je prav pazno sledilo izvajanjem obeh govornikov. To je znak, da je tudi v Bizoviku začel proletarijat samostojno misliti.
Vsem podružnicam »Zveze rudarjev v Jugoslaviji!« V vseh zadevah, ki se tičejo strokovnih vprašanj, naj se podružnice obračajo na tajništvo »Zveze rudarjev v Jugoslaviji« Trbovlje I., Božiči
Trbovlje: Vsled intervencije pri vladi, rudar, glavarstvu, reprezentanci 'trb. premo-gokopne družbe in pov. za soc. skrbstvo je sprejetih v Trbovljah zopet v delo 13 rudarjev, katere je družba ob času stavke v aprilu odpustila.
Liboje. Premogokopna družba »Schutz« je odpustila tri zaupnike naše org., ki so vodili zadnja mezdna pogajanja. Ukrenili smo potrebne korake, da se to protipoštavno postopanje družbe kaznuje in odpuščene zaupnike sprejme v delo.
Kočevje. Večina tukajšnjega delavstva je pristopila k »Zvezi rudarjev v Jugoslaviji«, ki nas bo znala in hotela ščititi pred krivicami in šikanami, pod katerimi smo dosedaj trpeli.
Guštanj-Ravne, Koroško. Delav. izobraževalna organizacija »Svoboda« v Cušte-nju priredi dne 19. IX. t 1. ob 3. uri pop. v takozvani »Ruski baraki« poleg fabrike gledališko predstavo. Na sporedu je I. »Kovačev študent«, spevoigra v treh dejanjih, spremljena z društvenim orkestrom. II. »Č e sta dva...«, burka v enem dejanju. Po predstavi se vrši prosta zabava z razkošnim vzporedom v gostilni pri »pošti«. To je prva samostojna prireditev guštanjskega proletarijata, organiziranega v »Svobodi« strogo kulturega značaja. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev javne »Delavske knjižnice, ki se bo otvorila še to jesen v okrilju »Svobode«. Proletarijat udeleži se svoje prireditve!
Odbor.
Diskusijski večer K. S. J. Most se
vrši v četrtek 16. t. m. v gostilni pri A. Klincu točrio ob 8. uri zvečer. Sodrugi, pridite vsi!
Razne novice.
Znana stavka v Dugiresi, o kateri je že poročal »Rdeči Prapor«, se je po posredovanju naših . organizacij srečno končala. Zvišale so se plače in pripoznala se je organizacija. Odpuščeni so bili sprejeti na delo.
Revoiucijonarno gibanje v Italiji. Po zadnjih vestih iz Rima so narasli delavski nemiri, zlasti v Genovi in okolici. Delavci so se polastili še nekaj tovarn. Oblasti v Genovi, v Turinu in nekaterih drugih mestih so izdale vojaške odredbe proti vsem slučajem. Za sedaj se ne da reči, kako se bodo razvijali dogodki nadalje.
Krvavi dogodki v Trstu. Prebivalci predmestja Sv. Jakoba so zgradili barikade, ki so jih okrasili z rdečimi zastavami in napisi: »živio Lenin!« Živio komunizem! z namenom, da preprečijo po ulicah vožnjo vojaškim avtomobilom intvojaškim oddelkom. Vojaštvo pa je streljalo na barikade s topovi in strojnicami. Ubitih je bilo doslej 7 ljudi in cela vrsta ranjenih. Stavka se je začasno ustavila, vendar je mogoče, da vsaki čas na novo izbruhne, ker delavstvo ne odneha prej, dokler se ne ugodi njegovim upravičenim zahtevam.
Nova ruska ofenziva je pridela z uspehom. Podrobnosti manjkajo.
Kmečki upori na Hrvaškem. »Radničke Novine pišejo: »Za Albanci so se začeli puntati — Hrvati! Hrvaški kmetje se upirajo popisovanju in žigosanju živine za armado in pri tem je prišlo do krvavih spopadov z oblastmi in vojsko. Kmetje že plačujejo s svojimi' glavami za neposlušnost blagoslovljenemu režimu. Gibanje se je začelo v belovarski županiji in se je razširilo že na druge kraje .. . Tako misli buržoazija agitirati za volitve za Konstituanto in ljudska kri jim je potrebna kot agitacijsko sredstvo v medsebojnem boju . .. Hrvaški kmetje, na katere se sedaj pošilja naš bajonet in batina, bodo
zraven toliko drugih dobili še eno lekcijo o narodnem edinstvu in veliki demokratični svobodi. Srbski kmetje, ki služijo v vojski, bi morali razumeti, da jih oblastniki pošiljajo proti rodnim bratom, hrvatskim kmetom, in ne bi smeli biti rablji nad brati. Jugoslavija se konsolidira. Uvaja se red •— z nožem in puško !«
20. transport sibirskih čehoslovašklh
iegijonarjev je izdal dva poziva na celo delavno ljudstvo v čehoslovaški republiki, v katerih najostrejše obsoja politiko militarističnega in političnega vodstva čehošlovaške sibirske armade, ki je bila postavljena na izdajalsko postopanje mladočeških voditeljev v službi antantnega kapitala. Bridke izkušnje, ki so jih napravili v revoiucijonarni Rusiji, kažejo brezciljnost kompromisne taktike desnih socijaiistov. Prepričali so se, da so v okviru sedanjega družabnega reda radikalnejše reforme utopija. Radi tega hočejo delovati nato. da se zgradi resnična socijalistična država, kar je mogoče !e, če pride državna oblast v roke delavstva. Na podlagi tega priznavajo program Tretje, Komunistične Internacijonale.
Praški »Tagblatt« javlja, da je bil tretji polk ruskih Iegijonarjev, ko je potoval skozi Brno, okrasen z' rdečimi klinčki, vlak z rdečimi zastavami in desko z napisom: Tretji komunistični čehoslovaški polk. Ko ga je godba pozdravila s pesmijo »Hej Slovane«, so legijonarji zahtevali pesem »Rudy Prapor«, kar je kapelnik odklonil, ker ni imel takega povelja.
Poljska revolucija. Pred kratkim je bila v Varšavi komunistična skrivna konferenca, katere so se udeležili zastopniki industrijskih in poljskih delavcev skoro iz cele Poljske. Dognalo se je, da bo revolucijo podpiralo gotovo 80% kmetov in 40% industrijskih delavcev. Malo po konferenci je pričela vlada zapirati sumljive revolucijonarne elemente; mnogo vplivnih voditeljev je pobegnilo v Rusijo. Edina ovira revolucije je bila armada Pilsudskega. Pričakovati je, da se bo poljska vlada upirala razorožitvi, ker se boji kmetov,
»Moskovska Izvestija« javljajo iz Vi-tebska, da je poljska armada na svojem umiku iz Minska dva dni in pol požigala in ropala. Poljski vojaki so udirali y hiše, jemali poslednje imetje, zažigali hiše in ovirali gasilce 35 oseb je bilo umorjenih, 150 žen posiljenih, 1800 hiš požganih, 10.000 stanovanj in vse trgovine oropane. Isto je bilo v Kajdanah in drugih mestih.
Moskovska »Pravda« poroča iz Kazana, da je mohamedanski kongres v Spasku, se-stoječ se iz 12 delegatov duhovništva in 62 kmečkih delegatov, izdelal resolucijo, v kateri pozdravlja tatarsko sovjetsko republiko in sovjetsko vlado kot pravo zaščitnico malih narodov. •
S&ottf IscSrasi® I
Kako skrbi poverjeništvo za socijalno skrbstvo za invalide? Poverjeništvo mi je Nkot ubogemu invalidu s 4 otroci obljubilo trafiko v Straži pri Novem mestu in me na ta način spravilo iz invalidnice v Strnišču pri Ptuju. Elementi, ki so me spravili iz invalidnice, so menda to storili zato, da ne bi bil priča, knko se prodaja amerikanska obleka, čevlji itd., ki bi jo imelo dobiti ubogo ljudstvo. Od 1. avgusta sein v Straži in sem vedno čakal. Sedaj pa pravi dr. Hribar v poverjeništvu, da nič ne ve o trafiki, neRi drugi gospod pa/ne tolaži z nekim novim zakonom, ki me bo rešil menda o svetem nikoli. Imam 282 kron na mesec in 4 otroke in ženo. Poskusite vi drugi gospodje živeti v mojem položaju.	Martin	Papež, vojni slepec.
Pozor!
imam več zgotovljei.ih
Štedilnikov
18 X 24 col, več železnih vrat za vsako uporabo Nadalje 1 dobro ohranjen Acetelin aparat s cevmi. In	ključavničar,	Gllnce	220,	Vič	pri
IV. ZrUiKOt Ljubljani.--------------------------------------------------
izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani. — Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. — Odgovorni urednik Rajko Osterc Tisk tiskarne Mako« Hrovatinv Ljubljani.