letnik XX
številka 5
maj 1982
Priznanje
delavcem
Tovarno glinice in aluminija pozna skoraj vsak tod okoli. Gigant so ji rekli nekoč, tovarna, ker se dobro zasluži, kjer dobiš tudi stanovanje takoj, je bilo slišati. Danes je o tej tovarni slišati tudi kaj drugega, ne preveč spodbujajočega. Če ne več, vsaj enkrat na leto poskrbimo, da se drugi zgražajo nad nami, kako se obnašamo ob zaključnem računu. Pa pustimo to. Vsi, ki delamo tukaj vemo, da smo v tovarni, kjer ob tehnološko zastarelih napravah delajo ljudje v težkih pogojih, predvsem v poletnih mesecih, ko se živo srebro dvigne tudi žez 50° C, kjer vročina in plini naredijo svoje in iz leta v leto imamo več delovnih invalidov. Izredna moč volje je potrebna, da človek v takšnih razmerah zdrži in dela dobro.
Prav zaradi tega so se na sestanku izvršnega odbora sindikata v tozdu Proizvodnja aluminija sklenili, da ob prvi priložnosti nagradijo tiste svoje delavce, ki za stroji, pečmi, v skladiščih in še kje v proizvodnji, delajo dobro in vestno. Niso družbenopolitično aktivni. Ne, da tega ne bi hoteli, skromni in tihi kot so, ostanejo neopazni. Nihče jim ne reče: »Bodi to« in tako pač niso vključeni drugam, kot v delo.
Prav prvi maj —praznik dela —-se je zdel družbenopolitičnim organizacijam in vodstvu tozda najprimernejši za podelitev priznanj.
Deset delovnih skupin je med svojimi izbralo 45 sodelavcev. Niso jih 'imenovali z vrha, tudi število ni bilo določeno. Toliko, kot so sodelavci menili, da si ijih zasluži priznanje, toliko jih je dobilo.
Ni res, da bi tegeajevci hlepeli le po denarju, kot je bilo zadnje čase velikokrat slišati. Tudi skromna nagrada, beseda v zahvalo in stisk roke je dovolj. Zelo veliko jim pomeni to priznanje. Videti je bilo na njihovih obrazih.
K podelitvi so prišli skorajda vsi. Posedli so v sobi delavskega sveta in zadržanost je kmalu
(Nadaljevanje na 2. str.)
Nagrajevanje po delu in še kaj
O tretji konferenci ZSS na kateri so obravnavali predvsem probleme socialne varnosti delavcev je bilo že mnogo povedanega in napisanega (nekaj tudi v našem glasilu), vendar pa to ne pomeni, da o tem še ne bi spregovorili kaj več, saj je prav na tej konferenci bilo slišati marsikaj, o čemer so potrebne nenehne razprave in reševanja vrste problemov, ki nas še vedno (in nas še bodo) pestijo pri našem vsakdanjem delu. »Delavci se organizirajo v zvezi sindikatov, da bi lahko izražali in uveljavili svoje interese, jih usklajevali z interesi drugih delavcev ter s splošnimi interesi celotne družbe. Zveza sindikatov mora ob tem nenehno krepiti enotnost delavskega razreda pri razvijanju socialističnega samoupravljanja in uveljavljanja drugih pravic delavcev.«
(Nadaljevanje s 1. str.)
prešla v sproščen klepet. Pa ne o prazniku, ik' je bil pred nami, niti o delu, ki marsikoga čaka doma, temveč o proizvodnji. Kako delati dalije, predvsem poleti, ko !bo v vročini težko preseči plan proizvodnje, tako 'kot so ga v teh dneh. Kako delati, da bodo lahko upravičeno prejemali tudi boljši osebni dohodek. Veliko je bilo govora o nagrajevanju po delu in vsi pogovori so se končali z veliko željo, da bi kmalu delali v boljših delovnih pogojih, ki pa jih bodo imeli 'le v novi elektrolizi.
Pomembno je omeniti tudi to, da med nagrajenimi niso bili le starejši izkušeni delavci, ampak tudi veliko mladih, ki prav tako zavzeto skrbijo za cimboljše proizvodne uspehe.
Če vsak mesec beremo imena kaznovanih, se mi zdi prav, da tokrat objavimo tudi imena vseh, ki so dobili knjižne nagrade za dobro delo. Pa jih naštejmo:
Helena Majcen, Vida Resnik, Ludvik Ostroško, Blaž Turk, Vinko Zver, Jože Vtič, Anton Levič-nik, Ivan Kirbiš, Ludvik Mlinarič, Štefan Tašner, Anton Lovrenčič, Jože Frank, Ludvik Milošič, Jože Plajnšek, Franc Štrucl, Martin Meznarič, Stanko Bogša, Avgust Kirbiž, Venčeslav Veselič, Franc Habjanič, Ivan Tacinger, Franc Rožman, Ciril Kumer, Martin Vukovič, Marija Kozoderc, Franc Krajnc, Stanko Hetiš, Jože Selin-šek, Janez Kurež, Stanko Breg, Franc Efbus, Rudolf Rodošek, Mirko Lozinšek, Roman Varžič, Franc Beranič, Jože Toplek, Vlado Šalamun, Franc 'Dogša, Jože Krivec, Franc Mohorko, Zlatko Gajšek, Drago Arnuš, Lovro Šeruga, Albin Dovečar in (mer Bro-jaj.
V tozdu Proizvodnja so sklenili, da bodo še naprej skrbeli za dobre medsebojne odnose, spremljali delo ter počutje svojih delavcev in jih pri težkem delu spodbujali. Želimo jim še veliko delovnih uspehov.
V. P.
Ta odlomek iz razprav na tretji konferenci ZSS me je tudi spodbudil, da napišem tudi kaj o tem, predvsem še zato, ker je tudi pri nas bila 25. marca 1982 konstituivna seja Konference osnovnih organizacij sindikata ter je tudi na njej bilo govora o vprašanju nagrajevanja po delu, o katerem govorimo že leta, prav tako pa so delegati razpravljali tudi o mnogih drugih problemih tako v delovanju sindikata, kot tudi o mnogih ostalih. Stališče našega sindikata bi moralo biti, da bi bila čimprej urejena ter realizirana plan in nagrajevanje po delu. To pa razumljivo pomeni, da je plan dokončno le treba čimprej sprejeti, zatem pa tudi nagrajevanje po delu, kar bi pomenilo rešitev enega izmed dolgoletnih prizadevanj v tej smeri. S tretjo konferenco se sicer niso povečale zahteve o večji socialni varnosti delavcev, vendar pa so le bila poudarjena nekatera precej pereča področja ter vprašanja, ki se v vsakodnevni praksi pa le mnogo prepočasi uresničujejo, pri čemer je seveda mišljeno pregvsem nagrajevanje po delu, zaposlovanju mladih kadrov in tudi izobraževanju delavcev. Vemo pa tudi to, da se nagrajevanje po delu v praksi pokaže šele takrat, ko ga merimo z osebno oceno (to bi bilo stimuliranje po doseganju norme (po kvaliteti in gospodarnosti TOZD). Mnogo tega je še nedodelano, pa se bo seveda pri nas potrebno nasloniti na naše notranje razmere in okolje, v katerih se dela. Zato mora biti sistem nagrajevanja po delu permanenten pojav delovanja vseh družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji. Še vedno namreč ugotavljamo vrsto pomanjkljivosti, saj je mnogo stvari še nedorečenih, nepravilno postavljenih in tako dalje. Samo in le pravilno ovrednoteno delo bo dalo novo višjo vrednost, s katero bomo vsi skupaj lahko uresničili vse potrebe tako družbe kot tudi posameznika. Iz tega vsega in še mnogočesar lahko sklepamo le to, da se bomo v času stabilizacije morali prav vsi (predvsem še komunisti) aktivno vključiti v delo na področju nagrajevanja po delu, socialne varnosti delavcev itd.
Mnogokrat sem že poudarjal, da bi morale biti aktivnejše sindikalne skupine, ki smo jih formirali — ne zaradi formalnosti, ampak željo, da bi vsi delavci aktivno sodelovali v razpravah tako o problemih nagrajevanja po delu, kot tudi mnogih drugih zadevah, kot so delovna disciplina, večja odgovornost do dela, medsebojnih odnosov tako med samimi delavci, kot tozdi v delovni organizaciji. Tudi samoupravne delavske kontrole pri nas še vedno niso zaživele in nekateri pač menijo, da le-te niso imele možnosti, da bi zaživele. V razpravi na konstitutivni seji KOOS TGA smo slišali tudi precej o naši nedisciplini, o čemer najbolj zgovorno kažejo objavljeni disciplinski ukrepi v našem glasilu. Poudarjeno je bilo
to, da večina prekrškov naredijo delavci z visokimi matičnimi številkami, pa je menda tudi odnos do dela v sindikatu isti, ker se enostavno ne čuti odgovornost do dela na delovnem mestu, zato pa tudi ne V DPO.
K temu vsemu sodi največ slabo izkoriščanje delovnega časa, kar je eden izmed ključnih problemov tudi pri nas in ga moramo uvrščati med pereče probleme predvsem v času, ko se moramo boriti za čimvečjo produktivnost in doseganje višjega dohodka oz. prihodka itd. Da je disciplina tudi na tem področju zelo padla, pa kaže mnogo neopravičenih izostankov iz dela, in da je prezgodnjo zapuščanje delovnih mest vsakodnevni pojav, ki bi ga morali na vsak način patreti in tako nedisciplino še ostreje kaznovati — ne glede kdo je to, kajti pri takih prekrških ne more in ne sme biti nobenih izjem. Tudi bolniški izostanki predstavljajo zelo velik problem, saj če pogledamo zaključni račun lahko ugotovimo, da smo že tudi pri nas zelo bolan kolektiv. Res je, da je veliko število naših delavcev bolnih, ker so zboleli na delovnih mestih, in vem, da bi bili rajši zdravi, kajti pota okrog zdravnikov in staleži niso prijetna zadeva. Veliko bolj pa bi se morali pri vsem tem zamisliti tisti, ki iščejo in hočejo izsiliti pri zdravniku stalež za svoje osebne potrebe in koristi, katere so si že prej dobro preračunali. Mnogi primeri, ko delavec toži na delovnem mestu o vsemogočih bolečinah in kot take s trdnim prepričevanjem dokazuje tudi zdravniku, doma pa kar pridno dela. Kdo so taki »težki« bolniki vedo najbolj prav oni sami, poznamo pa jih tudi mnogi ostali. Vse to in še ostalo so pojavi, ki nas pestijo in pri čemer bi si morali prizadevati, da take slabosti odpravimo. Nudimo resnično bolanemu delavcu to, da bo čimprej ozdravel in se vrnT na svoje delovno mesto, nudimo mu mnogo več aktivne zdravstvene rekreacije, ki naj bo resnično namenjena le njegovemu okreva-
nju. Za to nam ne sme nikoli biti žal sredstev, pa naj bodo še tako visoka, kajti ie zdrav človek —- delavec lahko s polno močjo tudi ustvarja dobrine, tako za sebe, kot za celotno družbo.
Boljše delo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela se vsekakor mora odražati tudi skozi stimulacijo ter vrednotenja vloženega živega dela. Ta del osebnega dohodka mora pridobivati na veljavi, pri tem pa se bo še kako potrebno boriti proti lažni solidarnosti, ko delavci mnogokrat ščitijo nede-lavce, z druge strani pa ga obrekujejo, ko seveda ie-ta ne dela dovolj dobro in uspešno. Čeprav to ni nobeno pravilo, saj o tem govorimo vsa minula leta je to, da tistega, ki ne more in noče delati ter se ravnati po družbeno priznanih normah, vsekakor sindikat prav gotovo ne more in »ne sme« ščititi, kajti prav taki delavci najbolj kritizirajo sindikat, češ da od njega nič nimajo, saj jih ne zaščiti in podobno.
Še in še bi lahko naštevali po dolgem vrstnem redu in bi se tudi o uveljavljanju soc.alnih pravic delavcev dalo še mnogo govoriti In razpravljati, vendar sem pri koncu sestavka mnenja, da je v dokumentih, ki izhajajo iz tretje konference ZSS vse opredeljeno in, da se bomo morali potruditi vsi skupaj, da bomo le-te v praksi tudi čimprej uresničili in tako lahko trdili, da smo v smeri našega sindikata napravili korak naprej, vendar pa le-ta mora biti povsem v pozitivni smeri. Problemi, ki so pred nami vsekakor niso lahki, potrebno se jih je lotiti s skupnimi močmi. Le enotni v takih prizadevanjih, pa se bomo lahko ponašali tudi z uspešnim nagrajevanjem po delu, in reševanjem mnogih problemov, ki nas v bodočem delu še čakajo!
France Meško
Tiskanje folije
aluminij 2
Več akcijske prodornosti
Ko smo si izvolili nova vodstva v osnovnih organizacijah ZK v TOZD in DO smo s tem istočasno sklenili tudii to, da bodo le-ta bolj elastična 'itn, da	bo ipri le-teh	tuidi	več
akcijske prodornosti. Seveda je le	prekratek čas	za	oceno	dosedanjega delovanja	po
opravljenih volilnih konferencah, vendar pa že tolikšen, da že v samem začetku — in to je tudi naš namen in cilj, da moramo skušati ugotoviti, zakaj delo v 00 ZK ponekod ne poteka tako, kot je to bilo sklenjeno ter sprejeto z zaključki ter	programom dela	za	‘bodo-
če, kateri pa se seveda razumljivo mora nenehno usklajevati z vsakodnevnimi premiki in potrebami po boljši organizaciji dela, večji produktivnosti in delovni disciplini ter še in še. Že sam izredno težak družbenoekonomski položaj, v katerem se je v zadnjih letih znašla naša država, je v samem vsebinskem delu priprav na programske konference (volilne), narekoval, da se prav temu področju v programih dela OO ZK daje velik poudarek. Razumljivo gre pri vsem tem predvsem za to, da se dokončno oblikuje in iskristalizira ocena, kako so se 00 ZK v svojih delovnih okoljih aktivno vključevala v razreševanje nastalih razmer, predvsem še tistih, ki so nastale oz. zadevale samo uresničitev plana in z njim tudi povezano produktivnost dela ter samo gospodarjenje. Ko smo na naših programsko-volilnih konferencah razpravljali o našem trenutnem stanju, nam je že bilo povsem jasno, da smo imeli v naši delovni organizaciji največ problema z rednim in nemotenim zagotavljanjem vsega potrebnega repromateriala, prav tako pa tudi nekaj s samo prodajo gotovih izdelkov. Povsem razumljivo je, da so se v taka reševanja določenih problemov vključevale TOZD, tako kot pač teče sama povezava v kontinuirani proizvodnji. Ko smo namreč v naših 00 ZK ocenjevali delo v preteklem mandatnem obdobju ali bolje rečeno v njihovem mandatu, smo ugotavljali to, da je bilo značilno, da sta delo in problematika, s katero smo se nenehno srečevali komunisti zelo obsežna, da še zdaleč ni bilo storjeno vse, kar smo si zadali
v naših programih in nalogah. Če smo komunisti redno sledili vsem pojavom in našim notranjim problemorp, potem sledi iz vsega predvsem to, da smo komunisti dolžni oceniti tudi to, koliko je posamezna 00 ZK 'idejnopolitično usposobljena, da lahko kot taka predstavlja oporo za razreševanje problematike, ki bodisi iz kakršnih objektivnih ali subjektivnih razlogov niso bile kos. Dokaj čudno pa se sliši to, da v nekaterih 00 ZK v TOZD ne vedo, kaj bi naj delali komunisti v sredinah, v katerih živijo. Mislim, da so naše naloge konkretne in da pri vsem tem ni in ne more ter ne sme biti nobenih izgovorov, predvsem pa se mora (kar sem že neštetokrat poudarjal) dokončno ugotoviti, kdo so tisti, ki so v ZK le zgolj zaradi položajev in stolčkov in se jim plačevanje članarine na ta račun izplača in kdo so tisti, ki delajo in želijo delati, pa se v veliki senci neaktivnih članov izgubijo, oziroma vsaj niso nikjer vidna in opazna njihova prizadevanja in akcije, čeprav jih ni malo, saj je treba aktivnost člana ZK pogledati tudi skozi prizmo njegove aktivnosti v kraju, kjer živi, to je v KS in tam delujočih DPO. Mi smo si namreč na programsko-volilnih konferencah zastavili in tudi sprejeli konkretne naloge delovanja komunistov v TOZD, v DO in v KS pa žal skoraj nenehno ugotavljamo, da se mnogi temu kar spretno ter z vsemogočnimi izgovori izmikajo. Trdno sem prepričan v to, da mi v ZK ne potrebujemo članov zgolj zaradi članarine, saj nam prav taki vedno in povsod delajo največ problemov, pa tudi ostali člani, ki so aktivnejši izgubljajo avtoriteto pred svojimi ostalimi sodelavci, ki jih gledajo kot člane ZK, ki bi naj bili ne le člani, ampak prisotni predvsem tam kjer je njihovo mesto in vloga in kjer se morajo tudi najbolj aktivirati in vključevati v dejanske aktivne akcije. Zato pa bo v bodoče v vseh naših 00 ZK v DO potrebne več akcijske prodornosti in ne le groženj nekaterih sekretarjev, da odstopajo svoja mesta drugim, ker nalogam niso kos, vendar o tem več prihodnjič.
France Meško
SPOMIN NA TITA
Dih zastane, onemi, solza stopi' nam v oči, bliža ura se spomina, ko je zajokala domovina. So sirene zatulile, kri v žilah žled ernie, so zastali stroji, vlaki in utihnili) koraki.
Leti dve sta že minili, ko sta žalost, bol zakrili srca vsa le zanj goreča, v žalost še zdaj trpeča.
Tita mi smo izgubili, a ne bomo zdaj klonili, zvesti ‘bomo mu ostali, njegovo pot naprej peljali...
Albina Ocepek
Nastop folklorne skupine OŠ Kidričevo
Zvezna štafeta skozi Kidričevo
Petek, 23. aprila 1982 'bo brez dvoma ostal mnogim stanovalcem naselja Kidričevo, predvsem pa mladini in najmlajšim, v globokem ter trajnem spominu. To je bil namreč dan, ko je skozi Kidričevo potekala tudi trasa letošnje zvezne štefete mladosti. Že mnogo pred napovedano uro prihoda štafete se je pred spomenikom Borisa Kidriča zbralo precejšnje število stanovalcev naselja Kidričevo in Njiverce, seveda predvsem mladih, ki so vse do prihoda z velikim zanimanjem sledili programu, ki ga je pripravila in uspešno izvedla osnovna šola »Boris Kidrič« Kidričevo. Kot sem poudaril je bilo prisotnih največ cicibanov, pionirjev in mladine, izostali pa seveda niso tudi starejši krajani KS Kidričevo, ki so z velikim zadovoljstvom spremljali pripravljeni program ob prihodu zvezne štafete mladosti. Lepe pesmi in pesmice, ki so jih zapeli otroci osnovne šole pod vodstvom neumorne učiteljice in duhovnega vodje tega zbora,
tovarišice Majde Muhičeve, nato folklore v živopisanih nošah, ki jo vodi in za njo nenehno skrbi prav tako neumorna in prizadevna tovarišica Rajherje-va in katerih program je navdušil vse prisotne. Ko je napočil težko pričakovani trenutek in je iz smeri tovarne tekla (oz. so tekli mladi iin nosili štafetno palico) mladina, je završalo in ob pogledu na štafetno palico ter pozdravne besede, ki jih je prebrala SMILJA RAJHER, so se tudii nekaterim starejšim orosile oči. Toda to so bile solze radosti ob spominu na našega največjega sina, pokojnega tovariša TITA. Ponosna sta bila tudi DUŠANKA GEGIČ ter tov. KO-PUSAR, ki sta bila med nosilci štafete in jima bo prav gotovo ta trenutek ostal v nepozabnem spominu. Skratka, krajan) Kidričevega smo pospremili štafeto mladosti kot se spodobi in tako dokazali našo privrženost pokojnemu tovarišu TITU in njegovim idejam, ki jih uresničujemo!
France MEŠKO
Sprejem zvezne štafete v Kidričevem
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO!
aluminij 3
Bili smo na šolanju za proizvodnjo aluminijskih izparilcev
so jo imenovali Francozi! Zbrali
Zahtevno in odgovorno v DO in KS
Vedno več .',vj.izvajalcev v svetu, pa tudi n icslovanskih proizvajalcev hlr ,ne tehnike, vgrajuje v svoj; modele hladilnikov, kot razhiddne elemente, izparilce iz aluminija. Proizvodnja izparilcev iz aluminija je višja stopnja predelave aluminija in vse jugoslovanske potrebe po tem repro-materialu so sedaj vezane na uvoz. To sta bila glavna razloga za lažjo odločitev nas samih, kakor tudi družbe, da je prišlo do postavitve obrata Al izparilcev v TGA, ki je sedaj v fazi montaže.
Šolanje je bilo pri firmi Forges de Crams v Ohamberyju v Franciji, s katero je naša DO sklenila nakupno pogodbo za opremo in tehnologijo za omenjeno proizvodnjo. V Okviru te pogodbe je bilo zajeto tudi šolanje kadra, ki je trajalo od 22. marca do 2. aprila za delavce — bodoče vzdrževai-nike ter za kontrolo (kvalitete, za tehnologe in organizatorje proizvodnje, pa je trajalo do 16. aprila 1982, torej do začetka montaže opreme ,pri nas.
Naš delovni šolski dan je iz-gledal takole:
—	ob 8. uri začetek dopoldanskega dela, ki je trajalo do 12. ure
—	ob 12. uri 'kosilo in počitek
—	od 14. ure do 16. ure nadaljevanje dela
—	ob 16. uri pa ije bila običajno »konferenca«, ki je trajala do približno 18. ure.
Če nekoliko razčlenim ta »dnevni red«, naj omenim, da smo prva dva dneva bili skupaj na liniji Expandal, kakršno ime ima tudi naša, naslednje dni pa smo se razdelili po specialnostih v •elektro pnevmatsko skupino, v skupino za strojno vzdrževanje, (kontrolo kvalitete ter skupino za tehnologijo im organizacijo proizvodnje. !Na (koncu »šolskega dne« omenjam (konferenco, tako
smo se v manjši dvorani, skupno •z odgovornimi pri omenjeni firmi za uspeh šolanja fn sploh za montažo in vzpostavitev proizvodnje pri nas. Običajno ije bilo na konferenci tako, da smo mi •spraševali, njihovi strokovnjaki pa odgovarjali v zvezi z opremo, vzdrževanjem in tehnologijo. Za vse elemente linije, ki so zajeti v pogodbi, smo dobili potrebne podatke in odgovore, za tiste elemente linije, 'ki pa •niso zajeti v pogodbi oziroma dobavi, pa »nekoliko« manj informaci j.
Celotna skupina, ki je bila na šolanju, je bila tudi »popeljana« skozi obrat konfekcioniranja 'izparilcev, 'kar pomeni nadaljnjo obdelavo teh, kot je krivljenje, varenje priključkov, barvanje ... Ta dela opravljajo tukaj večinoma ženske. Enako smo tudi videli proizvodnjo Al izparilcev na liniji Roli Bond, ki ima nekoliko drugačno tehnologijo kot je naša. Na koncu solarija smo nekateri delavci tudi na kratko videli opremo za izdelavo ekranov za sitotisk ter risanje design® (izgleda), ki so pomembni členi v tehnologiji proizvodnje Al izparilcev.
Naj še dodam! Dajalec tehnologije Forges de Crans razvija linijo Expandal in sploh proizvon-nijo Al izpariJcev, in zadnje čase tudi sončne kolektorje že več (kot 20 let. Naši DO ni uspelo kupiti vseh izedbenih elementov te linije, tako da nam ostajajo še precejšnje odprte naloge pri izpopolnjevanju same linije, predvsem kar se tiče njene avtomatike, kar bi 'lahko občutno pripomoglo k zvišanju proizvodne zmogljivosti.
Želimo si čimprejšnjega zagona 'in 'kvalitetne proizvodnje!
Topolovec Rajko
Za nami so volitve tako v občinske skupščine, kot tudi v organe republike in federacije, v delovnih organizacijah volitve v samoupravne organe, med tem časom pa bodo verjetno končane tudi volitve v samoupravne organe krajevnih skupnosti. Za vse to pa že lahko mirno in odločno trdimo, da so same volitve bile povsem uspešne, kar je predvsem pripisati dobrim predpripravam v samih postopkih evidentiranja in nato kandidacijskih postopkov tako v delovnih organizacijah kot tudi v krajevnih skupnostih. Mnogo dela in truda je bilo vloženega v teh postopkih in so tako sindikati, kot krajevne konference SZDL v KS imeli polne roke zahtevnega in odgovornega dela, predno je prišlo tako daleč, da je sleherni evidentirani in nato v kandidacijskem postopku potrjeni kandidat podpisal izjavo, da sprejme kandidaturo in s tem tudi odgovornost za delo v DPO ali v KS in DO, katero ni bilo nikoli enostavno in lahko, nikoli pa tudi tako težko, da ga z resnostjo in odgovornostjo ne bi mogli opravljati.
Ni treba poudarjati vseh problemov in nalog, ki so pred nami v naslednjem mandatnem obdobju, ker stanje tako kot je vsi dobro poznamo in ga sprejemamo zavestno z odgovornostjo, da odpravimo mnoge negativne pojave, ki nam slabijo naša prizadevanja. Mislim vsaj na tista, na katera imamo vpliv in je takorekoč naša usoda v naših rokah.
Novoizvoljeni delegati v vseh organih, ki smo jih pred nedavnim izvolili, imajo brez dvoma težko, zahtevno in odgovorno nalogo prav v času, ki je pred nami in v katerem mora biti aktivist prav sleherni izmed nas, tako v delovnih organizacijah, kot v krajevnih skupnostih. To pa je že del tistega, za kar smo se odločili in za kar smo sklenili, da bomo tudi dosledno iz-
vajali. Ne bi našteval vseh problemov, ki nas tarejo, niti nalog, ki nas čakajo, ker le-te kako dobro vsi poznamo. Naloga delavca na njegovem delovnem mestu je jasna in znana, enako za ostale institucije, ki so v tem krogu nujno potrebne, manj znano , pa je morda to, kar ne želimo vedno vedeti in videti, da mnogih problemov v TOZD in DO ne more reševati le nekaj izvoljenih delegatov v samoupravnih organih, ampak da je ta odgovornost na nas vseh. Novoizvoljenim delegatom v samoupravnih organih, bo brez dvoma potrebna pomoč, ki smo jim jo dolžni tudi predvsem tisti, ki se že vrsto let s takimi nalogami soočamo in jih s skupno pomočjo vseh zaposlenih v tozdih tudi opravljamo. Tri tem me je predvsem izzvala izjava nekega novoizvoljenega delegata v DS TOZD (ni pomembno v katerem tozdu), ki mi je preprosto dejal: »Verjamem tov. Franc, da je to tebi lahko, ker si o teh stvareh dobro seznanjen in že vrsto let tudi delaš v organih tako v DO kot v KS, žal pa je nam zelo težko kar tako naenkrat prevzeti take naloge, k) niso niti najmanj lahke, predvsem še, če nisi dobro o vsem informiran.« Tisti, s katerim sva to razpravljala, mi bo gotovo dal (in mi je tudi že dal) prav, da bi delavci morali veliko bolj sodelovati v samoupravljanju, predvsem preko sindikalnih skupin in v nenehni povezavi z delegati, katere so izvolili v delavske svete in ostale organe, kot svoje zastopnike, ki morajo zastopati njihove in naše skupne interese (nikakor pa svojih osebnih), ki so nam cilj le boljše samoupravljanje, čimvečja proizvodnja in produktivnost, solidarnost med TOZD in medsebojni odnosi, ki so še kako nujni pri vseh izvrševanjih postavljenih nalog. Res je vsak začetek težak, toda s skupnimi močmi nobena še tako zahtevna na-
loga ni toliko težka, da ji ne bi
Pred upravno zgradbo Forges de Crans
m
ČESTITKA
Stanku Horvatu, zaposlenemu v TOZD Vzdrževanje — elektro, čestitajo za opravljeno diplomo na Visoki tehniški šoli v Mariboru — elektro smer.	Njegovi sodelavci
aluminij 4
bili kos. Navoizvoljenim delegatom bo vsekakor potrebno pomagati — toda ne pomagati v klasičnem načinu, kot si ga nekdo zamišlja, ampak resnično pri skupnem opravljanju nalog, ki so za vse nas skupne in neraz-družljive. Če sem že prej uvodoma spregovoril tudi o tem, da morajo delegati delovati tako v DO kot v KS, potem bi rad poudaril le še to, kar je po moje (ali vsaj za mene) še kako pomembno, da krajevna skupnost lahko polno živi le v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela, v kateriI delajo krajani iz te KS. To seveda še kako velja za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, kajti mnogokrat se pozablja, da mnoge delovne organizacije obstajajo v krajevni skupnosti in ne krajevna skupnost v delovni organizaciji, kar si mnogi vse preveč predstavljajo in se v tej smeri tudi tako obnašajo. Naj poudarim misli, ki so bile med drugim zapisane tudi v osnutku resolucije 9. kongresa ZKS v kateri je poudarjeno, da politične razsežnosti občine treba razvijati tako, da bodo odnosi v njej omogočali delegatskim skupščinam z vsemi njihovimi povezavami z delegacijami TOZD, krajevnih skupnosti in njihovih samoupravnih organov ter DPO odločati o vseh vprašanjih razvoja, dela in samoupravljanja v teh organizac'jah in skupnostih oziroma v družbi nasploh. Uveljaviti, upoštevati in obravnavati morajo tiste probleme iz njihovega življenja in dela, ki so najbolj pereči in ki najbolj zadevajo vsakodnevne interese delovnih ljudi in občanov. Takšna praksa in ustrezna pravna ureditev bosta skupščine razbremenili vseh tistih , odgovornosti in obveznosti, Ki so po svoji naravi takšne, da jih lahko uspešno razrešujejo le v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. O teh mislih pa bi morali brez dvoma še kako razmišljati v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, krajevne skupnosti, družbeni organizaciji ali društvu. Mislim, da je povsem jasno in razumljivo, da krajevna skup-skupnost ni skupina občanov, temveč predvsem posebna interesna skupnost vseh organiza-
cij združenega dela z vseh področij delovanja, to je iz materialne proizvodnje in iz družbenih dejavnosti (katerih delavci in njihove družine žive na območju KS).
Glede na vse mora plan krajevne skupnosti izražati skupne interese in cilje vseh ali samo posameznih skupin udeležencev planiranja v krajevni skupnosti. Predvideti pa mora tudi njihove medsebojne odnose, pravice in vzajemne odgovornosti pri uresničevanju tega plana. To je temeljni plan delavcev in delovnih ljudi, na osnovi njihovega teritorialnega združevanja zaradi samoupravnega zadovoljevanja njihovih vsakodnevnih življenjskih interesov in načrtov. Takšen plan pa seveda mora biti sprejet s samoupravnim sporazumom udeležencev planiranja v krajevni skupnosti.
Če se spomnimo nekaj časa nazaj je tako sodelovanje med KS pri nas in delovno organizacijo oz. TOZD še v praksi doživelo mnogo pozitivnih premikov. Ne bi našteval vseh, saj so vidni vsak dan in tudi sami dobro vemo, za kaj smo se na zborih delavcev odločali in kaj smo sprejemali. Naša udeležba pri izgradnje nove pošte, priprave na izgradnjo kotlovnice za naselje v KS Kidričevo ter še in še, so le dokazi, pred katerimi ni treba zamižati, kajti to so skupne akcije v katerih resnično prideta do iste enakopravne veljave glasova delavca v TOZD, kot občana v KS. Težko bi bilo naštevati vse dosedanje uspehe, ki so bili dosežem prav na 'aki osnovi in principu delovanja TOZD na območju krajevne skupnosti, pa vendar se bomo v prihodnje (ko bodo mnogi rezultati še bolj vidni) na to tematiko še vrnili, ter se še podrobneje seznanili v eni prihodnjih številk našega glasila, kjer bi naj sodelovala tudi predsednik in tajnik sveta krajevne skupnosti oz. predsednik skupščine krajevne skupnosti, saj se bo tako lahko še mnogokaj prikazalo, kar jaz v tem svojem sestavku nisem mogel, prepričan pa sem, da je delovanje na relaciji DO — KS pri nas na pfa-vi samoupravni poti!
France Meško
Profili
IZNAJDITELJSTVO
INVENTIVNI PREDLOG št. 247
z naslovom »IZBOLJŠAVA NA CEVNIH TRANSPORTNIH POLŽIH 0 300 IN 240 V NOVEM OBRATU ZA MLETJE SPECIALNE GLINICE V KALCINACIJI II. je prijavila skupina avtorjev:
Franc Majcen, mat. št. 4680, strojni tehni,
Jože SMOLNIGER, mat. št. 2441, VKV ključavničar
Anton TOMAŽIČ, mat. št. 2601, KV ključavničar
Ivan PIŠEK, mat. št. 4463, KV ključavničar
Jože BAUMAN, mat. št. 3165, KV ljučavničar
Jože PURG, mat. št. 5357, KV ključavničar
iMarjan TURKUŽ, mat. št. 5392, KV ključavničar
Avgust MAJCEN, mat. št. 5424, ključavničar,
Alojz BEDENIK, mat. št. 4321, PKV ključavničar vsi iz TOZD Vzdrževanje.
Njihov predlog je bil' realiziran pri poskusnem obratovanju novega obrata za mletje specialne iglinice, ko je po nekaj dnevih obratovanja odpovedal cevni transportni polž 0 300 im 240. Pri popravilu so vležajenje polža premestili iz pokrova polža izven direktnega dotika z glinico. Cev polža so skrajšali in tako polža vležajiii z ležajnim ohišjem, da so ina pokrov polža privarili podnožje za pritrditev ležajnega o-hišja.
Prednost nove izvedbe vleža-jenja je v tem, da ležaj ni več izpostavljen deformaciji zaradi vdora glinice, s tem pa tudi odpadejo poškodbe .osi polža im pokrova. Lažja je menjava ležajev in varnejše je delo.
Komisija za inventivno dejavnost je predlagala delavskemu TOZD Tovarna glinice, kjer se je predlog uporabil, naj odobri avtorjem enkratno posebno nadomestilo, ker je menila, da v TOZD Tovarna glinice ne bi postili transporterjev s tako kratko življenjsko dobo v obratovanju na takšen način, kot so bili v pogonu pred realizacijo tega inventivnega predloga.
Delavski svet je predlog komisije potrdil in avtorjem odobril enkratno posebno nadomestilo v skupnem znesku din 4.469,65 oz. v različnih deležih glede na razmerje posameznega avtorja oz. predloga do avtorjevih rednih nalog in opravil. Predlog je bil sprejet na seji dne 15. 4. 1981.
Avtorji so v TGA zaposleni različno dolgo: od 22 let, do leta in pol. Želimo Ijim, da bi uspešno delali skupaj še naprej!
INVENTIVNI PREDLOG ŠT. 252 z naslovom »ZBIRANJE ODPADNEGA BAKRA« je prijavila skupina avtorjev. Vsi so iz TOZD Predelava aluminija, in sicer:
Anton BANKO, mat. št. 3659, VKV delavec
Ivan LEVIČNIK, mat. št. 2394, VKV delavec
Anton FERLEŽ, mat. št. 1926, KV delavec,
Jože ŠKERGET, mat. št. 2396, VKV delavec
Franc MLINARIČ, mat. št. 5040, KV delavec
Alojz VIGALI, mat, št. 2926, PKV delavec in
Marjan NEŽMAH, mat. št. 5314, KV delavec.
Skupina teh ljudi je v dveh dneh na lastno iniciativo zbrala med zdrobljenimi salonitnimi ploščami dkrog elektrolize B, ki je bila lani na novo prekrita — 1980 kg bakra. Kolikor tega bakra navedeni delavci ne fai Zbrali, bi vse skupaj buldožer pripravil za odvoz v gramoznico kot odpad. Baker — stijen v pakete, so delavci predali TOZD Predelava aluminija.
Pri izračunu koristnosti predloga smo upoštevali zadnjo ceno odpadnega bakra, po kateri smo prejeli odpadni baker od »SUROVINE«. Lenta je znašala 44,95 din za kilogram. Prihranka ni težko izračunati: v dveh 'dneh je skupina osmih delavcev prihranila svoji TOZD 89.001,00 din.
Enkratna odškodnina, ki pripada avtorjem, je različno visoka. Odvisna je od tega, v katero strokovnostno kategorijo spadajo avtorjeva redna dela in naloge. Skupaj jim je bilo izplačano 15.178,40 din.
Delavski svet TOZD Predelava je potrdil ta predlog za koristen na seji dne 16. 6. 1981.
Delavci iz te skupine so v TGA zaposleni različno dolgo: eden že 24 let, dva po 22 let, eden 18 let, eden 13 let, eden 7 let in dva po dve leti, vsem pa je skupna lastnost — skrbno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Posnemanja vredno!
ČESTITKA
Naš delavec
Rajko Matijevič,
zaposlen v kadrovsko socialnem sektorju, je 25. maja 1982 prejel
MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD,
ki jo je podelilo Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Vestnemu in izredno družbenopolitično aktivnemu sodelavcu iskreno čestitamo
aluminij 5
Ekologija in kultura
mantično vtopiti vanjo. Nasprot-
Delo osnovne organizacije ZSMS TGA v
informativ-
nem
centru
Na svoji prvi redni seji informativnega centra osnovne organizacije ZSMS TGA Kidričevo so se sestali člani tega centra, si zadali naloge o delovanju centra ter zaželeli čimboljšo informiranje mladih. Seja .informativnega centra je vsebovala vsega skupaj samo dve točki in sicer program dela informativnega centra 00 ZSMS TGA'Kidričevo.
Zaželjeno b"r bilö sodelovanje s predstavniki' Informativnega centra po tozdih in DSSS ter sproti redno dbvšščartje prek razglasne radijske postaje, je vse večja želja. Rfečeno je bilo, tako veliko število mladih, kot je prav v naši delovni .organizaciji, naj hi si ustanovilo, mladinsko radijsko oddajo, na sporedu bi naj bila vsak četrtek v tednu.
Predvajali bi jo v času malice, kajti takrat imajo naši delovni ljudje čas za poslušanje. Oddaja bi naj vsebovala delo naše mlade generacije, zaposlovanje mladih, pereče probleme o stanovanjski problematiki, mladinske akcije, ki bi se naj organizirale po TOZD in skupne akcije na nivoju DO v TGA Kidričevo, namenjen bi tudi naj bil čas v oddaji pod rubriko dogodki od četrtka do četrtka.
Zagotoviti bi si morali tudi svojo stran v glasilu Aluminij ter še z večjo pozornostjo spodbujati mlade k aktivnejšemu delu. Organizirali bi tudi izobraževanje za predstavnike informativnega centra. Povezali bi se z ustanovo Radio Tednik iz Ptuja. Srečevati se moramo bolj pogosto z našimi predstavniki z mladimi iz našega TOZD v Trbovljah.
Največja želja pa je sodelovanje z IMPOLOM iz Slov. Bistrice.
Naša predsednica informativnega centra tov. Marija Hojnik je program dela res pestro in zanimivo pripravila, upamo lahko, da te bogate besede ne bodo ostale zapisane samo na papirju, ampak želimo, da bi se čimprej uresničile.
Mladi iz 00 ZSMS TGA Kidričevo in mislim tudi vsi delovrvi ljudje naše tovarne imajo prav enake želje, zaželimo informativnemu centru 00 ZSMS obilo delovnih uspehov z geslom »MLADI GREMO NA DELO«.
Srečko Širovnik
(nadaljevanje)
Ustanovitev ekologije pripisujejo nemškemu biologu Ernestu Headklu, ki je okoli leta 1866 prvič uporabil njuno ime. Taka ugotovitev ustanovitve ekologije je seveda nezadostno, saj tako poimenovanje nove veje biologije ne vzdrži zgodovinsko metološke kritike. Čeprav sta nesluten razvoj naravoslovnih znanosti, posebno darvizma in klasični marksizem prispevala razvoju ekologije, ki je izrazito dialektično materijallstična disciplina, tega ponavadi zgodovina znanosti ne pove. Engelsova »Dialektika narave« bi zaslužila podnaslov »u-vod v marksistično ekologijo«. Njen pomen je predvsem v tem, da Engels dodaja ekološki sistematiki tretji, za marksistično misel bistven element— zraven organske in anorganske narave še navzočnost zavestnega človeka in zavestne družbe v njej. Lahko bi rekli, da je Engels s tem postavil ekologijo na noge kot Marx Heglovo dialektiko.
Sklicevanje na razlage in stališča klasikov marksizma je prepričljivo predvsem zato, ker obravnavajo razmerja med naravo In družbo kot del »splošnega zakona razvoja narave, družbe in mišljenja«. S tem pa ni rečeno, da taka prepričljivost apriori izključuje drugačna staiižša, pa čeprav se opirajo na isti marksizem. Francoski marksist Henri Lefebvre, meni, da harmonije med naravo in človekom ni. Človek se boni proti naravi, mora pasivno ostati na njeni ravni in premišljevati o njej, ali pa se ro-
no, človek jo mora premagati, zagospodariti nad njo z delom, tehniko, znanstvenim spoznavanjem in tako postali človek«. Torej 'bi, po tej teoriji, človek postal človek šele tedaj, ko bi premagal naravo kot nekaj zunaj njega, nekaj sovražnega.
Tvegano je raziskovati procese družbenega razvoja brez medsebojnega sodelovanja znanosti in kulture v zavesti raziskovalca, brez razumskega in občutnega v iskanju resnice. »Čista« znanost vodi v ehnokratizem, »čista« na primer abstraktna umetnost pa v individualizem in lažno romantiko, obe pa stran od življenja v namišljeni svet brez kriterijev za ražlikovanje nečloveškega od človeškega.
Naloga znanstvenega osvajanja sveta je, da nam za pojavi vse globlje odkriva njihova bistva. Tudi umetnost jih odkriva, a na popolnoma drugačen način, s tem da pestrost pojavnih oblik ohranja in z njimi ponazarja življenje z enkratnih, 'individualiziranih čutno nazornih likih, tako sta si znanost in umetnost istovetni v tam, da vsaka na svoj način odkriva bistvene zveze med zakoni gibanja v naravi in družbi. Grška antika ni poznala razlikovanja znanosti in umetnosti. Tudi Goethe v svojem miselnem svetu združuje znanost im umetnost. Vse to so iskanja najglobljega bistva življenja v filozofiji, ki je definirana kot združitev in abstrakcija znanosti' «n umetniških teženji. Le človeku prirojena šla po ustvarjalnosti,
sveta je eminentno skupni imenovalec znanosti in umetnosti.
Vprašanje lepega
Če smo pbjem ekologije in kulture zožili na umetnost, še to na bistveno vprašanje teorije umetnosti, na estetiko, na vprašanje lepega.
Nekatere umetnosti so bolj neposredno povezane z materialno proizvodnjo, druge pa manj. Vse teorije o umetnosti priznavajo kot svojo osnovno tezo, da nič ne more poistati, ostati in biti trajno lepo, če je to lepo v nasprotju z vrednotami njunega naravnega okolja. Vse lepo se v tem pogledu spremeni v nič, če hoče prikrivati strukturo uporabljene materije in učinkov njej lastne tehnologije, ali se z njimi spopadati z namenom, da bi jih premagalo in ponižalo na podrejeno pomožno sredstvo. Nasprotno, predpogoj za resnično lepo je v odkrivanju in povzdigovanju temeljnih karakteristik materiala in v uporabi take obdelovalne tehnike, ki se tudi sama ne spopada z zakonitostmi strukture uporabljenega materiala. Le to je resnično kulturen odnos do »življenja« materiala in do lastne izvirne govorice obdelovalnega, s tem pa resnično kulturen odnos do vanjo vloženega dela.
Zato zaključimo, da bi ekologija morala postati del izobrazbe tistih strokovnih profilov, ki s svojim delom posegajo (na kakršenkoli način) v razmerja med živo naravo in neživim okoljem, med biološkim in tehnološkim delom družbene reprodukcije.
Po članku dr. inž. Marjana Tepine priredil Ivo Ercegovič, dipil.inž.
po spoznavanju In spreminjanju
Ob elektrolizi
aluminij e
Kako smo poslovali?
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu aprilu. Kolona indeksov v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z osnutkom letnega plana poslovanja za leto 1982.
rOZD/PRO IZVOD
1
DOSEŽENO	INDEKS
Enota Osnutek let. plana	----------------------------------------------------------------------
mere	1981	1982	1982/1981	1982
IV	l-IV	IV	l-IV	IV	l-IV	7:5	8:6 __________7^3__________£T4
23	4	4	6	7	89	10 _11_12
I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA TOZD TOVARNA GLINICE
Al hidrat — AI203		t	9.510	37.527	11.600	
Kalcinirana glinica		t	8.585	34.337	8.736	
Prodani hidrat		t	638	2.553	532	
Skupaj (kale. g. + pr. h.)		t	9.223	36.890	9.268	
TOZD PROIZVODNJA Al						
Elektr. Al — hala A		t	1.646	6.584	1.693	
Eiektr. Al — hala B		t	2.046	8.185	2.089	
Anodna masa		t	2.288	9.152	2.294	
TOZD PREDELAVA Al Al žica		t	524	1.482		
Al trak — ozki		t	100	150		—
Al trak — široki		t	590	1.440		—
Al formati		t	828	5.093	1.798	
Ai zlitine: gnetne		t	715	2.860	550	
livarske		t	1.208	4.833	1.541	
Predzl itine : lastne		t	102	404		84
za prodajo		t	—	—		—
Drogi za kline		t	8	35		7
Stikala		t	1	2		—
LIVARNA SKUPAJ:		t	4.076	16.299	3.980	
Pretapljanje Al		t	123	493		76
II. PREGLED PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA						
TOZD/SUROVINA	Enota mere - m	Osnutek let. plana 1982	DOSEŽENO IV l-IV		INDEKS 4:3 5:3	
1	2	3	4	5	6	7
TOZD TOVARNA GLINICE						
Al hidrat — AI203 — boksit	t *	2,545	2,568	2,498	101	98
NaOH —100%	t *	0,09367	0,09663	0,09527	103	102
— para	t	4,450	4,26238	4,44254	96	100
— ei. energija	kWh 326,182		380,333	345,069	117	106
— žgano apno	t	0,042	0,01951	0,03016	46	72
Kalcinirana glinica	t	0,12141	0,11420	0,11890	94	98
— para /	t	0,04135	0,04842	0,04569	117	110
— Al fluorid	t	0,00026	0,00011	0,00017	42	65
— el. energija	kWh	33,0174	32,839	31,867	99	97
TOZD PROIZVODNJA Al Elektrolit. Al — hala A			j ■			
— glinica	t	1,920	1,91956	1,91980	100	100
— anodna masa	t	0,585	0,58418	0,58355	100	100
— kriolit	t	0,035	0,02724	0,03291	78	94
— Al fluorid	t	0,035	0,04050	0,03566	116	102
— el. energija	kWh	18.037	17.714	17.646	98	98
Elektrolit. Al — hala B						
— glinica	t	1,920	1,91997	1,91994	100	100
— anodna masa	t	0,570	0,56753	0,56911	100	100
— kriolit	t	0,035	0,02978	0,03527	85	101
— Al fluorid	t	0,035	0,03766	0,03330	108	95
— el. energija	kWh	17.357	17.150	17.158	99	99
Anodna masa — petrolkoks	t	0,67165	0,68158	0,67934	101	101
— katranska smola	t	0,338015	0,32905	0,33191	97	98
— mazut	t	0,0048	0,00483	0,00576	101	120
— el. energija	kWh	150	133	136	89	91
* programiran normativ
TOZD TOVARNA GLINICE
V mesecu aprilu smo proizvedli 8.278 ton Al hidrata AI203, kar je za 1.232 ton manj kot smo planirali v osnutku letnega plana poslovanja (indeks 87) in
3.322 ton man kot isti mesec preteklega leta (indeks 71). V obdobju l-IV je proizvodnja Al hidrata AI203 manjša za 1.503 ton od planirane (indeks 96) in 792 ton manjša kot v istem obdobju lanskega leta (indeks 98).
36.816
34.195
2.545
36.740
6.731
8.339
7.975
8.259
2.144
5.072
321
17
52
15.865
118
8.278
8.261
109
8.370
1.700
2.089
2.394
387
59
573 1.674
574 806
89
8
4.170
322
36.024
35.018
884
35.902
6.832
8.361
8.863
1.158
203
1.353
8.775
2.157
2.268
265
24
50
19
16.272
1.494
Proizvodnja kalcinirane glinice je v aprilu 8.261 ton in je za 324 ton manjša od predvidene in 475 ton manjša kot isti mesec preteklega leta.
Skupna proizvodnja (kalcinira-na glinica in prodani hidrat) znaša v aprilu 8.370 ton in je za 853 ton oz. 9 % manjša od planirane v osnutku letnega plana poslovanja, od proizvodnje v istem mesecu lanskega leta pa je za 898 ton oz. 10%. V času od l-IV smo proizvedli 35.902 ton, kar je za 988 ton manj kot smo predvideli (indeks 97) in 838 ton manj kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 98).
Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v obdobju l-IV porabili za 2 % več NaOH in 6 % več električne energije kot smo planirali. Poraba ostalih surovin je pod planirano. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo v prvih štirih mesecih porabili 98 % mazuta, 110 % pare, 65 % Al fluorida in 97 % električne energije.
TOZD PROIZVODNJA Al
Proizvodnja elektrolitskega Al znaša v aprilu v hali A 1.700 ton, to je za 54 ton več kot smo predvideli (indeks 103), glede na lanskoletno proizvodnjo v aprilu pa je večja za 7 ton. V prvih štirih mesecih tega leta smo proizvedli 6.832 ton elektrolit-skgea Al in presegli planirano proizvodnjo za 248 ton oz. 4 %, glede na lansko obdobje pa smo proizvedli 101 tono več (indeks 102).
V elektrolizi B smo v aprilu proizvedli 2.089 ton elektrolitskega Al, kar je za 43 ton več kot smo planirali v osnutku letnega plana poslovanja (indeks 102). Proizvodnja v času od l-IV znaša 8.361 ton in je za 176 ton
71	98
95	102
20	35
90	98
100	102
100	100
104	111
93	106
104	101
52	45
106	83
—	141
114	96
105	103
424	—
87	96
96	102
17	35
91	97
103	104
102	102
105	97
74	78
59	135
97	94
202	172
80	75
67	47
87	66
100	143
102	100
262	303
večja od planirane (indeks 102).
Poraba surovin je v hali A v obdobju l-IV enaka planirani pri glinici in anodni masi, kriolita je porabljeno 94 %, Al fluorida 102 % in električne energije 98 %.
V	hali B je v prvih štirih mesecih prekoračena poraba samo kriolita (indeks 101), glinice in anodne mase je enako 100 %, Al fluorida 95 % in električne energije 99 %
Proizvodnja anodne mase znaša v aprilu 2.394 ton, kar pomeni, da je za 106 ton večja kot smo predvideli v osnutku letnega plana (indeks 105) in 100 ton večja kot isti mesec lanskega leta (indeks 104). V času od l-IV znaša proizvodnja anodne mase 8.863 ton in je za 289 ton manjša od planirane (indeks 97) in 888 ton večja od lanske proizvodnje v istem obdobju (indeks 111).
Pri proizvodnji anodne mase smo v obdobju l-IV presegli porabo petrolkoksa (indeks 101) in mazuta (indeks 120). Katranske smole smo porabili 98%, električne energije pa 91 %.
TOZD PREDELAVA Al
V	livarni v obratu predelave smo aprila proizvedli 4.170 ton različnih livarniških proizvodov, kar je za 94 ton več kot smo predvideli v osnutku letnega plana poslovanza (indeks 102) in 190 ton več kot isti mesec preteklega leta (indeks 105).
Proizvodnja v obdobju l-IV znaša 16.272 ton In je manjša od planirane za 29 ton (indeks 100), od lanske proizvodnje v istem obdobju pa je večja za 407 ton (indeks 103).
Gradivo pripravila: Dragica Leskovar
aluminij 7
O domovini
Skoraj štirideset let je že minilo od takrat, ko je za vedno utihnilo grmenje topov, kar je pomenilo konec strašne štiriletne vojne. Pričel se je mir, napočila je svoboda. Svoboda, o kateri so sanjali prezebli in na smrt utrujeni partizani, ko so za hip počivali med dolgim pohodom. Nastopila je svoboda, s katero so matere tolažile svoje prestradane otroke, vedno lačne kruha, ki ga je med vojno primanjkovalo.
Svoboda je res prišla, toda skrbi mi bilo konec. Zdaj je bilo treba obnoviti porušeno domovino in začeti ustvarjati vse tisto, o čemer so sanjali med vojno.
Tako smo začeli graditi ceste in železnice in nove tovarne. Mnogo je bilo opravljenega s prostovoljnim delom in še danes je tako. Radi delamo in. ponosni smo na to, da živimo v svobodni deželi, kjer imajo vsii narodi enake pravice, zato se ravnamo po Titovih besedah — UČIMO SE.
Jasmina Gradin
5.	b
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Mamina mladost
Bil je prijeten jesenski večer. Z mamo sva sedeli pri mizi in se pogovarjali o različnih stvareh
—	o šoli, o pletenju, o rožah ...
Toda najbolj me je pritegnilo
pripovedovanje o njeni mladosti, o časih, v katerih je odraščala. Naslonila sem se na miizo in zamaknjeno vsrkavala vsako njeno besedo.
Mama je imela revno in žalostno otroštvo. Odraščala je na samotni kmetiji visoko v Halozah
—	sredi hribov — »grap« in »lazov«, kakor bi rekla moja mama. Oče ji je umrl, ko je imela tri leta, njena mama pa se kasneje nii več poročila, tako da je mama ostala edinka in bila sredi že tako samotne pokrajine še bolj osamljena, sama. Ni se mogla igrati s sosedovimi otroki, ni mogla zaupati svoje skrivnosti prijateljicam, saj je bila njena prijateljica doma pol ure hoda od njenega doma. V šolo je hodila peš skoraj urom pol. Pripovedovala mi je, da je bilo v šoli nekoč čisto drugačer kot je danes. Rekla mi je, da takrat niso imeli zvezkov in peres, ampak so pisali s kredo na tablico in da so jih učitelji pretepali s palico. Tega si danes skoraj ne morem predstavljati.
Drugače pa je morala mama tudi trdo delati in sicer v sadovnjaku in v vinogradu. Pa tudi z živino je imela opravka.
Ko ji je bilo 17 let, je mama zapustila samotne Haloze in odšla iskat srečo drugam. Zaposlila se je v Ptuju, nato v Maribor-ru in tam dela še danes.
Čeprav je minilo že veliko časa, odkar babice ni več, se mama še vedno rada vrača v Haloze. A kadar se zazre pred svojim nekdanjim domom daleč v daljavo, opazim, da je v njenih očeh žalost. Zakaj? Morda zaradi
aluminij s
»vikendov«, ki so zrasli čez noč in kvarijo nekdanjo podobo pokrajine? Morda je žalostna zaradi hiše, v kateri je nekoč živela, zdaj pa so v njej tujci?
Kdo bi vedel, kaj jo teži? Morda pa ji je težko, ker se spominja svojega otroštva — svoje mladosti...
Jožica Petrovič
7.	a
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Del moje mladosti
Ko razmišljam o mojih šolskih letih, mi misli nenadoma pohite v Lovrenc v šolo, kjer sem prvič sedla v šolsko klop in kjer sem spoznala prve tovarišice in prijatelje. Stara in mala je ta šola, saj ima le nekaj učilnic, kuhinjo in stranišča, vendar me nanjo veže mnogo lepih spominov. Nismo imeli telovadnice, pa smo bili kljub temu srečni. Tekali smo po igrišču in travnikih, se igrali razne igrice z žogo in z vrvicami. Med prostim časom, to je med malico in varstvu, smo is j pričarali svet škratov, čarovnic, očkov in mamic. Bilo je zelo lepo, tako da me ob spominu na ta leta kar stisne pri srcu in mislim, da so to bila moja najlepša šolska leta. Tudi tu je lepo, vendar vsa ta stopnišča, to tekanje iz razreda v razred, temu se ne morem privaditi. Vse to je za nas Lovrenčane novo. Bili smo le en razred in navezani drug na drugega lin sedaj smo se razdelili. Še sedaj, ko je že minilo toliko časa, ne morem razumeti, zakaj nisva s prijateljico v istem razredu. Tudi tu sem se našla z mnogimi prijateljicami, s katerimi se zelo razumem, a moje najboljše prijateljice Klavdije pa le ni v razredu.
Zavedam se tudi tega, da se ti vedno vse želje ne morejo izpolniti. Na vse se je pač treba navaditi in potem na koncu ugotoviš, da se ti ni zgodila krivica.
Milena Zafošnik
5.	b
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
TITO
Tito, ti si naša nada,
Tito, ti si upanje!
Tebe imamo vsi najraje, tebi vsi zaupamo.
Vedno si nam bil tovariš, vedno si pomagal rad.
Ti si ustvaril nam deželo, srečni v njej živimo zdaj.
Tebe, Tito, ni več med nami, res prezgodaj si odšel.
A zapustil si spomine, mi ponosni smo nanje.
Irena TOPOLOVEC
8.	b
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Moj oče in njegova mladost
2e kot majhnemu otroku mi je oče pripovedoval svoje spomine iiz otroških let.
Izhajal je Iz številne delavske družine doma iz Jelovic. Oče in mati sta bila dninarja. Le s težavo sta preživljala svoje otroke in jim dajala osnovne življenjske potrebe.
Moj oče je prvi razred začel obiskovati v času vojne. Zaradi bojazni, da bi se v šolo naselila nemška policija, so partizani zažgali šolo. Od tistega dne oče ni več obiskoval šole vse do osvoboditve.
Ko je začel prvi razred ponovno obiskovati v Majšperku, je bil star enajst let. Vsak dan je hodil v šolo peš, le poz imi, kadar je zapadel sneg, ga ni bilo v šolo tudi po petnajst dni. Drugi razred je začel obiskovati v Na-rapljah. Ker šola ni bila dokončana, so imeli pouk pod jablano, ki še danes stoji. Konec meseca oktobra pa se je začel redni pouk.
Doma je bil najstarejši in je moral paziti na svoje brate in sestre. Ko staršev ni bilo doma, je moral kuhati kosilo in nahraniti živino. Kuhal je v krušni peči. Ker je bil premajhen, je moral zlesti v peč, da je lahko zakuril. Ko je prišel iz peči, je bil ves črn in pepelnat.
Morda bom tudi jaz kdaj svojim otrokom pripovedovala, kot je moj oče meni; le da moji spomini na otroštvo ne bodo tako temni in grenki.
Brglez Evelin
7.	a
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Platane pripovedujejo
Na tretjem prijateljskem srečanju osnovnih šol, so v Kidričevem predstavniki zasadili devet mladih platan. Do danes so zrasle v drevesa. Tvorijo kratek, a lep drevored, ki se širi ob cesti pred vhodom v našo šolsko zgradbo.
Kadar sedim v učilnici, lahko opazujem visoke krošnje in poslušam šelestenje njihovih listov. Zdi se mi, da so ta prečudno lepa drevesa moji prijatelji, ki me pozdravljajo in mi hočejo povedati mnogo, prav mnogo. Drevesa se zavedajo, da so znak trdnega prijateljstva šol širom po Jugoslaviji. S svojo bujno rastjo, s senco poleti in s šumenjem listov v pozni jeseni želijo prebuditi vsa srca naših učencev in jim pripovedovati o prijateljih, o bratskih šolah in o krajih, kjer ti živijo.
Veselim se že, da bom leta 1983, ko bom v šestem razredu, lahko doživel srečanje prijateljstva, ki bo že drugič na naši šoli.
Fredi Lampret
4.	a
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Naš kraj
Stanujem v vasi Kungota pri Kidričevem. Svoj kraj Imam rad, zato tudi skrbim, da ni »nastlan« s papirjem.
Moj kraj ima tudi svojo zgodovino. Verjetno so prve domačije nastale ob cerkvi, ker je tam najbolj naseljeno področje. Če te pot pelje skozi drevored, kjer se šopirijo mogočni kostanji in dišeča lipa, me moreš prezreti starega, na žalost propadajočega gradu. Kdaj je bil zgrajen, ne vem. Vem pa to, da so ga nazadnje obnovili leta 1674 in da se je v njem menjalo veliko število grofov. Iz pripovedovanja stare mame sem izvedel tudi to, da je o tem gradu nastala pesem: »Tam dol na Rumenem polju stoji en beli grad ...«
Kungota se je namreč prej imenovala Rumeno polje. Po 2. svetovni vojni se je Kungota začela razvijati. Ostalo je le nekaj trdnih kmetij. Veliko vaščanov iz Kungote se je zaposlilo v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, v Ptuju in drugih mestih. Marljivi vaščani so zgradili kulturni dom, kjer prirejajo proslave in druge prireditve. S samoprispevkom smo zgradili ceste, boljšo električno omrežje, pa tudi igrišče. Čeprav je naš kraj Kungota le majhna vas, je ne bi želel zapustiti.
Zupanič Zoran 7. a
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Naj ne izgine roža z naših polj, toplina iz naših src
Sedim pred oknom in opazujem razigrano pomlad, ki je polna cvetja, življenja in vonja po ljubezni. Občudujem njeno lepoto in čar, ki sta videti večna. Zazrem se v daljavo in zagledam dva metulja, 'ki vztrajno letata cveta na cvet in pri tem pomislim na ljudi, ki so se nekoč imeli radi, sedaj pa so si čisto odtujeni.
Z napredkom in razvojem tehnike, znanosti ter kulture je človeštvo obsojeno na propad. Postajamo sužnji strojev, aparatov in vse manj je topline med nami. Z uničevanjem narave ne pomislimo, da s tem uničujemo tudi ljudi. Dan za dnem hitimo po opravkih iin se sploh ne znamo več pogovoriti med seboj. Zaprti smo med sive zidove in ne vemo ničesar, kaj se dogaja z ljudmi. Ali sploh še znamo prisluhniti težavam drugih ljudi? Se še znamo pogovoriti in pomagati starejšim ljudem?
Toda ta svet še ne bo propadel. Roža ne bo izginila z naših polj, toplina ne iz naših src, kajti na tem svetu so še ljudje dobrega srca.
Sandra Kmjič
8.	a
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Kidričevo
Delo v krožku
Sredi slikovite Štajerske, na prehodu z Dravskega v Ptujsko polje, leži Kidričevo. Razvijati se je začelo med drugo svetovno vojno. Nastajalo je ob tovarni glinice in aluminija, ki so jo začeli graditi Nemci. Takrat se je kraj imenoval Strmišče. Niti tovarne, oliti naselje Nemci niso dogradili, ker jih je prehitel konec vojne.
Ko so se naši narodi osvobodili, je bila skoraj vsa Jugoslavija porušena. Delovni ljudje so z veliko vnemo začeli obnavljati domovino. Za mašo tovarno se niso mogli odločiti, ali naj jo dokončajo ali ne. Zanjo se je zavzel prvi predsednik slovenske vlade, ki je bila ustanovljena 5. maja 1945 v Ajdovščini, narodni heroj Boris Kidrič. Predlagal je, naj tovarno dogradijo. Zaposlili so veliko delavcev in ob tovarni je zraslo naše lepo naselje.
Ime so mu dali po narodnem heroju Borisu Kidriču, saj je imel prav on največ zaslug pni razvoju tega kraja.
Danes je Kidričevo delavsko naselje, v katerem lahko delovni človek zadovoljuje svoje osnovne potrebe. Svoj prosti čas preživimo poleti ob bazenu, na trimski stezi in na mnogih drugih športnih objektih in igriščih. V osnovni šoli, ki si je tudi nadela Kidričevo ime, že šest let poteka celodnevni pouk. Učenci in naši starši smo zadovoljni s takšnim načinom šolanja, saj večino nalog in učenja opravimo v šoli. Tudi prostovoljne dejavnosti so se v zadnjih letih močno razmahnile; mnogi uspehi naših učencev na športnih in drugih tekmovanjih in prireditvah so del marljivega dela v krožkih. Seveda pa ne živimo brez želja in potreb; v prihodnosti bomo morali našo šolo razširiti in posodobiti, da bi povsem ustrezala načelom in delu prave celodnevne osnovne šole. Ob tem se bomo morali zateči kot že velikokrat prej, po pomoč k delovnim ljudem v tovarni glinice in aluminija, kjer je zaposlenih veliko indših staršev.
Če bo koga vadila pot v naš kraj bo gotovo opaziil še kakšno zanimivost, ki je nisem opisal; morda bo kdo celo soglašal z mojo ugotovitvijo, da ni lepšega kraja, kot je Kidričevo.
Gorazd Soršak 8. a
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
BOR
Daleč tam v daljavi visoko gori bor stoji. Sam je ...
Tudi gora je sama sredi daljnih teh pustinj.
Bor viharen trdno gori tam stoji. Veter vanj buči, dež se zliva nanj, vendar trdno bor stoji.
Prišla je pomlad
Ptički na veji prav lepo pojo, sonce na nebu jih gleda svetlo.
Rožice bele cvetijo mu v čast, deček na polju pa vriska naglas.
»Prišla je pomlad,
spet bo lepo v soncu vstati.
Veselo bom skakal in vriskal čez plan, da si le tu, prelepa ravan!«
Čelan Alenka, 6. a
Postala sem pionirka
V pionirsko organizaciji smo bili sprejeti, ko je imela domovina rojstni dan. Takrat smo obljubili, da bomo pridni učenci.
Vindiš Klariča, I. a
Moja mamica
Moja mamica je srček. Ona zame skrbi.
Dobnik Andreja, I. b
Postali smo pionirji
ZELO SMO PONOSNI, KER SMO POSTALI PIONIRJI.
DOBILI SMO PIONIRSKE RUTICE, KAPICE, ZNAČKE IN PIONIRSKE IZKAZNICE. SVEČANO SMO DALI PIONIRSKO OBLJUBO, DA SE BOMO PRIDNO UČILI IN TAKO KORISTILI SEBI IN DOMOVINI.
Čelan Nataša 1. raz.
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Pripravljamo se za obrambo domovine
Na naši osnovni šoli imamo več krožkov. Jaz sem se vključil v krožek folklore. Vodi nas tovarišica Rajher Jelka. V učilnici 16 vadimo razne plese. Tu imamo dovolj prostora. V ta krožek se je vključilo 20 učencev. Izvolili smo Tatjano za gospodarja, Klavdijo za tajnico in Andrejo za predsednika. Vsaka je dobila določeno zadolžitev in delo v krožku je urejeno.
Plešem z Matejo, s katero se včasih tudi skregam. Sedaj v parih vadimo valček, pri katerem imamo velike težave. Včasih nas na harmoniki spremlja Andreja, včasih pa nam igra Janko. Do zdaj smo se naučili razne plesne korake, naučili pa smo se tudi plesati Partizansko kolo, Ob bistrem potočku je mlin in Marko skače.
Zame je folklora zelo prijetna in poučna dejavnost.
Lampret Fredi
4.	a
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Moja knjižnica
Spominjam se še, bil sem majhen, ko mi ie mamica prebirala pripovedke iin pravljice.
Vedno sem si želel, da bi se naučil brati. To se mi je izpolnilo ob vstopu v šolo. Tu sem spoznal, da je v knjigah veliko poučnega. Obiskujem šolsko knjižnico.
Vsaka knjiga me zanima. Iz nje se nekaj naučim, predvsem to, da. se življenje deli na dobro in slabo. Vse te zanimive knjige so nam napisali mladinski pisatelji. Vanje so zlili svoje izkušnje in vse, kar jih je spremljalo na njihovih poteh življenja.
Dobra in poučna knjiga mi je lahko tudi zvesta prijateljica v življenju.
Turk Janko
6.	b
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Oh, prekrasen bor, trden, kot trdna skala.
Nikar ne pusti vetru in dežju, da izrujeta te, iz zemlje rodne tvoje.
Stoj trden, kot je trdna skala na braniku gore te!
Naj ob tebi bor,
nastane velik gozd;
trden, kot si trden ti in skala.
Alenka Čelan
6.	b
OŠ BORIS KIDRIČ Kidričevo
Naša domovina živi v prijateljskih stikih z vsemi sosednjimi državami, vendar se vseeno lahko zgodi, da jo napade sovražnik. Zato moramo biti vsak trenutek pripravljeni ubraniti jo pred rokami tujcev, ki bi si jo želeli prilastiti. Vsi si želimo, da se to nikoli ne bi zgodilo, saj vsi vemo, kako so trpeli naši vrstniki med vojno in kako hrabri so bili njihovi očetje, ko so se podali v borbo z mnogo močnejšim sovražnikom in mu iz rok iztrgali našo prelepo domovino.
Zato iimamo po vseh šolah obrambne dneve, na katerih se učimo, kako ubraniti sebe iin domovino pred sovražnikom. Tudi letos smo ga imeli na naši šoli. Že v naprej smo se ga veselili ter ugibali, česa vsega se bomo ta dan novega naučili. Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Kot nekakšna otvoritev obrambnega dne je bila gasilska vaja, ki so jo izvedli gasiilci TGA iz Kidričevega. Pokazali so nam več vrst gasilnih aparatov in nam tudi razložili ob kakšnih požarih in kako se kateri uporablja. Bilo je zelo zanimivo, pa tudi veliko novega smo se naučili.
. Po vaji pa smo se razvrstili na svoja mesta, kakor smo bili vnaprej določeni, kajti sledil je orientacijski pohod. Med potjo pa
morajo ekipe še tekmovati v streljanju z zračno puško, znanju iz orientacije v naravi, pravilno os-krbetni poškodovanca ,in še marsikaj. Cilj pohoda je bil v Kungoti za učence iz bližnje okolice Kidričevega, za ostale pa v Lovrencu. Na tem pohodu so sodelovali učencti 6., 7., 8. razredov, ostali pa so dobili naloge, ki so bile manj zahtevne od naših.
Jaz nisem tekmovala, ampak sem bila določena še z dvema sošolkama in tovarišicama za eno od postaj. .Ekipe so pri nas reševale vprašanja iz orientacije v naravi, ki pa so bila zelo težka. Ko so se zvrstile vse ekipe, smo tudi mi krenili proti Kungoti, našemu cilju. Tam smo dobili enolončnico, ki smo jo s tekom pojedli, saj smo bili že zelo lačni.
Po malici je imel naš razred še nalogo, da odpelje dopiov u-čence drugega razreda. S to nalogo smo uspešno zaključili naš obrambni dan.
Srečni smo šli domov, saj smo se ta dan naučili veliko novega, kar bi nam koristilo, če bi naši domovini grozila nevarnost.
Metka Pislak 8. b
OŠ BORIS KIDRIČ
Kidričevo
aluminij 9
Popotni vtisi iz Amerike
Izlet v Washington D. C.
Videti New York, še me pome-meni videti Ameriko. Celovitejšo sliko dežele si ustvariš, če vidiš več njenih mest, ‘krajev, pokrajin in podeželje. Nekaj od tega se mi je ponudilo in brez oklevanja sem se odločil za avtobusni izlet v Washington, D. C., ki ga je za nas organiziralo Yugotourso-vo predstavništvo v Nev Yorku.
Izlet je il ep, če je lepo tudi vreme. Kakšno pa bo, pa si lahko izvedel, če si aktiviral na televizorju kanal 1 (kabelski kanal). To je približno tako, kot če pri nas zasučeš telefonsko številko 95 in izveš, koliko je ura. Na e-kranu se pojavijo razni podatki o vremenu s tonskim komentarjem. Težava je bila le v tem, da sem moral nekatere podatke preračunavati, kot recimo temperaturo iz stopinj Fahrenheita v stopinje Celzijusa, da sem vedel kako toplo je. Zanimivo je, kako se računalniško spremlja in kontinuirano posreduje stanje im napoved vremena na TV ekran. To možnost informiranja sem izkoristil, in že v postelji zvedel, kako se naj oblečem za izlet. Prognoza je bila dobra.
Odhod je bil planiran za sedmo uro zjutraj izpred hotela Washington, D. C. je od New Yorka oddaljen približno toliko, kot je Ptuj od Beograda, približno 500 km. Vprašam, ali bi se pri nas odpravili v Beograd z avtobusom, s tem, da vemo, da se še isti dan vračamo, šele ob sedmi uri?
Velika avtobusa z vgrajeno klima napravo in sanitarijami nista bila polno zasedena, saj je nekaj naših turistov za vikend odpotovalo drugam po ZDA in Kanadi, k sorodnikom in znancem. Čim smo podvodno »pod-šli« reko Hudson, kar se je zgodilo po 20 minutah vožnje, smo se morali zaustaviti na cestin-ski postaji, kajti reka Hudson meji mesto in hkrati državo New York z državo New Jersey. Cestnina se torej plačuje tudi v ZDA! Od tu nas je vodič še opozoril na pogled Manhattana oziroma New Yorka iz te strani — panorama, ki je baje redkeje fotografirana. Kmalu smo se vključili v promet na avtocesti, 'ki je imela šest vozišč v vsako smer, nekako bi rekel »dopiirana« avtocesta. Večinoma smo se vozili po tretjem, kje pa je bila vzpetina, pa po četrtem pasu. Doplirane avtoceste je bilo‘kakih 200 km, nato pa je bila do Wa-shingtona, D. C. standardna, kakršne imamo nekaj tudi pri nas Nekaj milj nas je nato spremljala rafinerija nafte, kar mi je dalo odgovor, odkod benzin za New York in sploh za avtomobilski živžav tukaj. Med pripovedovanjem vodiča o pokrajini, ki jo sekamo, sem skušal usklajevati razlago s panoramo, (ki smo jo občudovali ob avtocesti. Na zahodni strani so se videli obrisi glavnega mesta te države — New Jersey city. V ospredju pre-
stolnice je bil' velik kompleks tekstilne Industrije z znanimi inštituti, iz katerih izvirajo iznajdbe skoraj vseh umetnih vlaken, začenši od naylona. Naslednja državna meja, ki smo jo zaznali, ne samo zaradi cestnine, tudi iz raznoraznih obcestnih panojev, je bila meja države Delaware. Prečkali smo le njen -najsevernejši del. Potovanje čez to državo je trajalo samo kake pol ure, tako, da nam niti vodič vsega o tej državi ni utegnil povedati. Razlago o Delaware je moral nadaljevati v Marylandu.ki je ena od večjih in bogatejših držav v ZDA. Severni del Marylanda je industrijski, južni proti Virginiji, pa kmetijski. Tukaj smo se peljali mimo tovarne, ker izdelujejo skafandre za ameriške av-stronavte. Na dvorišču te tovarne sem tudi opazil velik »klopotec«, dvokrako vetrnico z napisom >^NASA«, prav isto, ki sem jo že videl v nekem našem časopisu. S pridobivanjem el. energije iz vetra se torej ukvarja tudi NASA!
Nekaj deset kilometrov oziroma milj je bilo še do Baltimore, ki je prestolnica Marylanda, ko je avtobus skrenil iz avtoceste. Zaustavili smo se za dvajset minut v motelu. Tisti, ki so postanek najbolj forsirali, so se ušteli, saj alkohola v ameriških motelih ne poznajo. Vsaka pijača je bila tu dobesedno ledena. Če se ne poslužiš avtomata, ki je tudi »leden«, ti točajka v plastični kozarec najprej zajame kot koruzo debela zrna ledu, nato pa nanj prilije še kak deci kakšnega sadnega koncentrata. Nekaj časa pač moraš počakati, da se ti nekaj ledu odtaji, vsaj toliko, da ti začne funkcionirati slamica za srkanje. Še en dokaz več, da se je hladilnik rodil v Ameriki. Mnogo je bilo tukaj tudi spominkov — tudi zastonj, če si se ile podpisal v »veliko« knjigo, da si bil turist države Maryland. Kakšen ponos!
Na desni se je v nadaljevanju potovanja prikazal obris več mi-
lijonskega Baltimore. Naša pot pa je vodila mimo, naravnost proti morju — Atlantiku, ki se je od sonca obsijan bleščal pred nami, in ki se tukaj močno zajeda v ameriško celino. Še preden se ustavimo, izvemo, da se borno peljali šest kilometrov pod morjem. Predor je bil obložen z rumenimi ploščicami in močno osvetljen, vožnja skozi, pa se je plačala posebej. Nad njim pa je luka, ena od največjih v ZDA. Pod kolikimi ladjami smo se peljali, nismo zvedeli, kajti, ko smo spet zagledali sonce, ije bila že za nami, prav talko tudi Baltimore.
»Ob enih bo pripravljeno kosilo«, je bilo sporočilo vodiča, ki se je o tem dokončno iz motela po telefonu dogovorili. Toraj še dobra ura vožnje. Drugi naš avtobus nas je spet prehitel, nato pa se je ponovno razpištoli! naš šofer, tako da sta se voznika obeh avtobusov, sicer oba črnca, kar izživljala v hitri in vratolomni vožnji. Šest ur vožnje za 500 km je lepa povprečna hitrost, če jo preračunaš v »naše« kilometre na uro. Pokrajina do Washingtona, D. C. je bila tukaj v južnem Marylandu rahlo valovita. Farme, bolje rečeno kmetije so bile sodeč po številu krav na paši ((40 do 50) srednje velike, rekel bi okrog 30 hektarjev. Na dvoriščih teh je bilo videti traktorje »Ford«, razne avtomobile in ostalo navlako, (predvsem kmetijsko orodje in stroje. Na dveh dvoriščih sem opazil tudi manjše letalo.
Kmalu smo se ločili od avtoceste. Predmestje, ki je ponavadi industrijsko, v Washiingtonu,
D.	C. ni, ker tukaj večje Industrije ni. Primestne vile In hišice počasi prerastejo v večje zgradbe, toda ne v nebotičnike. Nobena zgradba tukaj ne sme biti višja od točke, (kjer se začenja kupula na US Capitolili, ki je sicer na manjšem hribčku. To je zlato pravilo arhitekture Washington a, D. C.
Washington s pripisom D. C., ki pomeni (democratic city) svobodno mesto, je bil osnovan za časa vladanja prvega predsednika ZDA, čigar ime tudi nosi, leta 1776. Mesto se nahaja, kot je bilo takrat sklenjeno, točno na meji rivalov »mirnim« sevenjem in »vročim« jugom. Zanj sta zemljišče odstopile, vsaka polovico Maryland in Virginia. Torej je Washington, D. C. le vladno mesto ZDA, država Washington pa se nahaja na nasprotni strani kontinenta, na zahodu ob Tihem oceanu.
Kosilo nas je čakalo v okusno dekorirani ribiški restavraciji ob obali reke (Potomac, nekoliko izven mestnega jedra, tega mesta, ki ima nekaj manj kot milijon prebivalcev. »Opet ovi američki štosovi«, je hudomušno dodal sosed pri omizju in ponovno prestavil vse svoje krožnike, saj očitno ni vedel, kje ožiroma kako bi začel jesti. »Tu bi se morali učiti naši gostinci, kako se streže gostu«, je rekla sotrpinka pri sosednji mizi. Res, naenkrat smo imeli polno mizo raznih jedi, toda vse skupaj bi rade volje zamenjal za pasulj, ali segediner. Po polurnem košenju smo se ob reki (Potomac peljali protitočno do mostu, ki vodi na vojaško pokopališče Arlinkton, kar je že v Virginiji. Peš smo krenili navkreber po a s val trni cesti, ki je vodila (čez to pokopališče. Na obeh straneh ceste je na tisoče enakih nagrobnih kamnov — obeležij padlih ameriških vojakov iz domovinske vojne, obeh svetovnih vojn, Koreje lin nazadnje iz Vietnama. Proti vrhu te vzpetine sta tudi preprosta groba bratov Kennedy, kamor je tudi 'bilo namenjeno naše (pešačenje. Od tu je lep razgled na vladno četrt mesta, oddaljeno kake tri kilometre čez reko. Desno, skozi gozd, ki mu je že delno odpadlo listje, pa je bilo v enaki oddaljenosti videti mogočno zgradbo Pentagona — obrambnega mini-sterstva ZDA.
Naslednji postanek je bil pred mavzolejem Abrahama Lincolna, predsednika ZDA, ki je odpravil suženjstvo. Mavzolej ima 36 stebrov iz belega marmorja, to je toliko, koliko je 'bilo takrat zveznih /držav, ilmpozanten objekt ima v notranjosti veliko sedečo marmornato plastiko predsednika, ki jo straži častna straža a-meriške garde. »Kranjski Janez straži Lincolna«, je smešno, toda tako ije bilo. Ko je stražar »Janez« slišal pristni slovenski jezik, je pozabil na vojaško disciplino. Povedal nam je v lepem slovenskem jeziku,da je njegov oče doma iz Kranja in da ima še nekaj mesecev služiti Reganu. Želi si tudi priti na olimpiado v Sarajevo.
aluminij 10
Belo hišo pa »mo si (natančneje ogledali, zlasti še prednjo stran, in imeli (kaj videti! Med nas »radovedneže« so se kmalu pomešali drugačni turisti — »gostje«, ki so prišli »pozdravit« predsednika. Nekateri so »spoštovanje« izkazovali tiho, nekateri pa bučno. Spomnim se starejše Japonke iz Hiroshime — žive ptiče atomsike eksplozije. Tako je bilo soditi iz njenega de-mostrativnega gradiva, oziroma iz slik na njenem transparentu. Glavo je imela veliko kot košaro, kar je menda predstavljalo tumor, ki je nastal 'zaradi atomskega žarčenja. To je bila torej borka zoper atomsko oboroževanje. Izgleda* da so taki »sprehajalci« tukaj pred belo hišo (nekaj vsakdanjega, saj policija, ki je stražila ta obekt, ni posvečala temu posebne pozornosti, niti nam, ki smo ta dogajanja oblegali s kamerami in fotoaparati.
Do US Colpitala, ki je oddaljen od bele hiše kakega pol kilometra smo šli peš. Tudi tukaj se je hotel vsak fotografirati, zlasti še, ker je bilo to zaradi zahajočega sonca zadnja možnost. Na nasprotni strani preko ceste pa je kongresna knjižnica, v katero smo pogledali, in izplačalo se je. Tukaj v preddverju sem videl prvo tiskano knjigo iz Evrope. Biblija iz leta 1445 (Gutenberg, Johannes), je kot darilo nekega nemškega cesarja zašla semkaj, in moram reči, je dobro zavarovana, kakor pred dolgimi prsti, tako proti fizikalnim -in kemijskim vplivom. Tudi sama zgradba je, kakor od zunaj, tako od znotraj vredna ogleda. V planu smo še (imeli ogled muzeja avstroinav-tike in letalstva — Smithsonia-novo institucijo. To je znanstvena ustanova na nivoju nacionalnega, ‘kakor svetovnega pomena. Ostalih njenih muzejev ni bilo časa za ogled. Med ikrižarenjem po Washingtomu, D. C. smo bili še opozorjeni na zgradbe Watergate, kovnico, dolarjev, Kenine-dyjev center... ‘Ko smo se peljali na poti do omenjenega muzeja mimo radia »Glas Americe«, je nekdo pripomnili« Idemo, da vidimo Grgo Zlatopera«, nato pa je nekdo drug nadaljeval, »več je umro«. Tako smo si torej lajšali naporni dan.
Že predverje navedenega muzeja, je vsaj name naredilo močan vtis. Na tleh je bila originalna kabina Mercuri - 6 s prvim avstronavTom John Glenom (iz voška). Točno nad tem eksponatom pa je viselo, skoraj v dosegu roke originalno letalo bratov Wright — mejnik v zgodovini letalstva. Z njim se je 17. decembra 1903 Orville, ki sem ga pravtaiko v »voščeni obliki« občudoval, kot prvi človek odlepil od zemlje. Poleg Wrigihtove-ga letala so bili suvereno razstavljeni še naslednji prvenci: levo, Limbergovo letalo »St. Loois«, ki je prvo preletelo Antlantik, desno, prvi letalski model na paro, in v ozadju najmlajši prvenec, letalo »Condor«, ki je 23. avgusta 1978 osvojilo nagrado za polet človeka z lastnimi mišicami, ki je bila razpisana več kot 10 let. Ko sem splezal do vrat »Pajka« — lunarnega modula Apola
aluminij u
11, ime že policaj iz tal rahlo povleče za hlačnico in kaže na uro, ki je bila že 18, ko se muzej zapre. Tako sem le površno videl eksponate v pritličju, v nadstropje pa se sploh nisem podal.
V (New York smo se vrnili nekaj po eni uri čez polnoč, kar za Ameriko niti ni pozno, ‘in je tem lažje razumeti, zakaj smo se odpravili na tako dolgo pot šele ob sedmi uri zjutraj.
Pozno zvečer, drugega decembra 1981 smo imeli letalo za povratek. Na letališču Kennedy so nam Amerikanci pripravljali letalo, tdkrat DC-10 »!N. Tesla«. Med čakajočimi je bila tudi posadka letala, ki nas ‘bo »spravila« nazaj čez »lužo«. NI bilo potnika, ki ne bi želel kaj konkretnejšega izvedeti — »iz prve roke«, o nesreči našega letala na Korziki, za katero smo zvedeli tudi mi tukaj. Moder odgovor (kapetana letala je bil, da po zakonu verjetnosti mi tega ne bomo doživeli, kar nas je ohrabrilo.
Nazaj je potekal polet po isti poti, vendar je bil za več kot uro krajši, ker nam je nasprotna rotacija zemlje pomagala pri štednji dragocenega goriva. Spontan plosk vseh potnikov v letalu je ob dotiku koles na beograjskem letališču dal vedeti, da smo se srečno vrnili v svojo domovino.
Rajko Topolovec
Protest žena iz Hiroshime pred Belo hišo
KADROVSKE VESTI
Delavci, ki so se zaposlili od februarja do aprila 1982
V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
Ivan Ivančič, Marjan Kokot, Stanislav Rep, Stanislav Mesareč, Jožef Ribič, Janez Mesarič in Janez Stranjšak
V	TOZD Vzdrževanje
Milan Firbas, inž. in Bojan Marčič
V	TOZD Promet
Vinko Frešer in Branko Bezjak
V	TOZD Kontrola kvalitete
Rezika Jokhadar
V	DSSS
Dragica Bedenik, Antonija Sakel-šek, Jožefa Tumpej, Franc Kolarič, dipl. oec., Ana Primožič in Marinka Mohorko
V	TOZD LLBK Trbovlje
Ružica Dabeskovič, Veselin Da-beskovič, Naser Fejzullahi, Branko Lenart, Sadija Mujič, Ajna Šabič, Slavica Tunjic, Ljubica Ma-rinovič, Dragiša Dobrič in Nihad Im am o vic
Iz JLA so se vrnili
Ljubo Horvat, Zdravko Erlih in Janez Krempl, dipl inž.
DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DO OD FEBRUARJA DO APRILA 1982
Iz TOZD Tovarna glinice
Drago Cafuta
Iz TOZD Proizvodnja aluminija
Sead čelikovič, Janez Vertič, Anton Branšteter, Maks Potočnik in Jožef Marin
Iz TOZD Vzdrževanje
Marjan Galun, Danilo Krajnc in Viktor M ertük
Iz DSSS
Marinka Mohorko, Alojzija Mesarič, Silvija Horvat, Erika Feguš, dipl. oec. in Dragica Bedenik
Iz TOZD LLBK Trbovlje
Sead Bosnič, Finka Piljič, Ham-zalije Ćoliič, Zorka Cvetkovič, Ankica Matanovič, Franc Feštanj, Halil Džanković, Jelena Cvetkovič, Anton Kaučič, Ajša Saliho-vić, Ružica Dabeskovič, Veselin Dabeskovič, Sara Jurič, Ilija Cvetkovič in Alojzij Čretnik
Upokojeni
Vinko Dovečar, Janko Krajnc, Anton Murko in Stanko Štajner iz TOZD Tovarna glinice
Štefanija Žnidarič, Geza Vitez, Ivan Kostanjevec in Janez Zavec iz TOZD Proizvodnja aluminija
Janez Šprah, Franc Vidovič, Franc Gajšt in Matevž Skok iz TOZD Vzdrževanje
Vinko Verlek iz TOZD Promet
Katarina Kmetec, Jože Šegula, Jože Belšak, Marija Andrašič, Franc Tomanič in Marija Horvat iz DSSS
Marija Klenovšek iz TOZD LLBK Trbovlje
UMRLI
Ivan Ivanuša iz TOZD Proizvodnja aluminija
V JLA SO ODŠLI
Stanko Vedlin, Bojan Držaič, Marjan Sluga, Vekoslav Širec, Miran Drevenšek, Zlatko Ostroško, Janez Janžekovič, Miran Lazar, dipl inž., Bojan Marčič, Zoran Manov in Branko Lenart.
Srečanje
po
tridesetih
letih
Težko je opisati to enkratno doživetje. Srečati sepo tolikih letih s svojimi prijatelji, sošolci iz šolskih let, je zares veselo in nadvse prijetno. Ko se je pred več kot 30 leti formirala šola učencev — vajencev pri tovarni TGA smo se zbrali takrat še skoraj kot otroci iz vseh koncev naše ožje domovine. Prišli smo iz Haloz, Slov. Goric, Dr. polja, Prekmurja in iz sosednje Hrvatske. Ni bilo lahko 'internatsko življenje, pa vendar iz anegdot po tolikih letih je bilo bivanje v njem polno vedrega in veselega. Bili smo generacija, ki je močno čutila posledice vojne. Imeli smo slabo učno podlago za takšno šolo, pa veendar bilo je volje, ki je navečja garancija za uspeh. Res, vse je treba samo doživeti, ker noben opis ne da tako žive slike.
Ko se danes po tolikih letih vračam s svojimi spomini nazaj, kar nemorem verjeti, koliko smo imeli volje in zagona. Kakor je rastel gigant tovarne, tako smo rasli mi takrat mladi iz tega internata vsi v sami eni želji, končati šolo in potem vsak po svojih močeh in sposobnostih čim več doprinesti k razvoju tovarne in naše socialistične izgradnje. Vse je bilo prilagojeno takratnim potrebam in zmožnostim. Ustvarjalne možnosti so bile težke bilo je potrebno dvigniti porušeno domovino, živeti samo za povojno obnovo. Bile so množične dejavnosti takratne šole in njenih učencev. Nismo se udeleževali zveznih mladinskih delovnih akcij, ali vendar smo izvajali mnoga udarniška dela kot so: izgradnja stadiona tu v Kidričevem, dela na takratni ekonomiji Itd.
Kakor smo šli v tovarno vsak dan na praktični pouk v stroju, tako smo hodili tudi na druga dela seveda s pesmijo in vedrino. Tri leta življenja v internatu so minila kakor blisk. Komaj smo se vživeli in dodobra spoznali, že je prišel čas mature in kakor smo prihajali od vseh strani, tako smo se razšli. To je bil vesel, pa tudi žalosten trenutek. Vesel, ker si prestal internatski red in tudi učenja je bilo konec, pa tudi učenja je bilo konec, pa tudi nasmehoval se ti je prvi zaslužek. Bilo je tudi žalosti, ker tri leta takega življenja ti daje možnosti, da spoznaš dobrega prijatelja. Šolske prijateljske vezi še ostanejo nekaj časa žive, potem pa gre vse počasi v pozabo. Kakor so se stekale naše poti pred toliko leti proti takratnemu Strni-šču, tako so se tudi razšle po končam šoli na vse strani. Kam so nas vodile, smo ugotavljali zdaj po tolikih letih. Predolgo bi
bilo naštevanje, ker so nekateri celo odšli izven naših meja, zdaj pa prišli na srečanje. Človek je kakor lastovka, ki se rad vrača.
Skoraj leto dni smo se pripravljali na to naše srečanje. Bilo je treba vložiti mnogo truda Sn napora celotnega pripravljalnega odbora. Trud je bil poplačan in izplačalo se je, saj se nas je na dan srečanja zbralo kar lepo število. Pred upravnim poslopjem TGA, kjer smo se zbrali je bilo vsega: solznih oči, spoznavanja in objemanja. Koliko napravi čas, smo pravzaprav ugotavljali tu.
Tako kot smo pred 30 leti odhajali iz internata še čisto mladi, smo se sedaj zbirali že osiveli in pri Abrahamu ali že tudi krepko čez. Naše veselo srečanje smo potem nadaljevali v sejni dvorani DS tovarne. Srečanje smo popestrili s programom, ki je trajal kar dve uri. Svoj delež so prispevali tudi naši nekdanji predavatelji in mojster, ki so se odzvali našemu povabilu in to prav vsi. Naj navedem njihova imena: direktor šole Mirko Potočnik, Stane Tonejc, dpi. ing., Rudi Majcen, Marjan Berlič in mojster Jože Zupanič. Naj mi bo dovoljeno, da se jim v imenu pripravljalnega odbora najlepše zahvaljujem. Prav tako se moram zahvaliti delovni organizaciji za vsestransko razumevanje še posebej tov. Zvonku Kozodercu, ki je pozdravil lin prisostvoval našemu srečanju kot predstavnik TGA, sam delal lin nas pogostil. Zahvaljujem se tudi OOS vzdrževanja za denarno pomoč in razumevanje. Hvala tudi tov. Aleksandru Sankoviču, ki je vodil našo skupino po tovarni.
Na koncu programa smo se tudi dogovorili za naše naslednje srečanje, ki bo čez pet let zopet v Kidričevem. Po ogledu delovne organizacije smo nadaljevali srečanje v enem od ptujskih lokalov ob prijetni glasbi in. vinski kapljici, vedri in veseli do ranih jutranjih ur. Ob slovesu smo bili vsi prežeti z eno samo mislijo nasvidenje čez pet let.
Janez HORVAT
Dragi prijatelji sošolci, spoštovane tovarišice in tovariši!
»Ob našem I. jubilejnem srečanju vas prav prisrčno pozdravljam, z veliko željo, da bi se ob tem prvem snidenju po tolikih letih imeli najbolje in, da bo vsak od nas v svojem srcu odnesel lep spomin z željo, da si omogočimo še v večjem številu ponovna prijateljska srečanja.«
Talko ‘je v soboto, 15. maja 1982, pozdravil svoje sošolce Jože Zupanič, nekoč učenec šole za gospodarstvo, ki jo je takoj po vojni organizirala naša tovarna.
Od takrat je preteklo že mnogo let, toda spomini na težka čudovita leta so živi, kot da je bilo včeraj.
Jože Zupanič, zaposlen v Elek-trokovini, je nadaljeval:
»Prav tako naj velja pozdrav našim prvim predavateljem, tovarišem: direktorju šole Mirku Potočniku, razredniku Marjanu Berliču, ing. Stanetu Tonejcu, Rudiju Majcenu in Jožetu Zupaniču, ki so nas učili in vzgajali,
da smo Iz te šole življenja izšli kot dobri delavci, samoupravljal-ci in državljani naše socialistične družbe.
V naši sredini pozdravljam tudi predstavnika naše prve delovne organizacije Antona Kozoder-ca in šole, na katero nas veže nešteto mladostnih spominov. Obenem se zahvaljujem za popolno razumevanje, da smo lahko čimbolj uspešno izvedli program srečanja.
Menda ne bo odveč, če spregovorim nekaj besed v spomin na naša mlada leta, ki so se lahko z gotovostjo drugače merila v primerjavi današnjega učenca v gospodarstvu. Bili smo generacija povojne — porušene dežele, katere industrijo je bilo treba najprej zgraditi. O dvainštirideset urniku še v sanjah nismo mislili. Nedelje so bile rezervirane za izgradnjo zadružnih domov. Prosti popoldnevi so bili neštetokrat žrtvovani za pomoč v pospravilu kmetijskih pridelkov. Bivalni prostori v barakah. Praktični pouk v tovarni, ki je bila v izgradnji. Tudi na športnem 'in kulturnem področju smo se aktivno udejstvovali za kar gre posebna zahvala direktorju šole, saj je bil tisti čas življenja, ki smo ga skupno prebili v internatu za nas dobesedno vse. Ob vseh naštetih pogojih, ki niso bili najboljši, smo ob dobri organizacij in izostrenim čutom za vzgojo mladega človeka, zrastli v dobrega delavca, mojstra, učite-Ija.
Življenjska pot nas je posejala po vsej naši domovini in tujih deželah, vendar lahko povsod, kjerkoli smo spustili korenine, ponosno gledamo v bodočnost, z zavestjo, da smo vredni družbe, v kateri živimo.
Svet je majhen za tiste, ki so se imeli radi, in mi smo se prav gotovo imeli, se od blizu in daleč zbrali, zato izkoristimo to priliko, da to potrdimo z današnjim in bodočimi srečanji. Pre-nekaterega učenca iz pred tridesetih let ni med nami. Ne obsojajmo njihove odsotnosti, saj bi se gotovo vsi želeli udeležiti srečanja, če bi bil razlog samo njihov.
Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala s klicem na ponovno srečanje«.
aluminij 12
Disciplinski ukrepi
1.	V-Iado LONČARIČ, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno 'izostajati z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 30 % enomesečnega OD.
2.	Maks EMERŠIČ, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z deta, 'izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 28 % enomesečnega OD.
3.	Marjan TURK, iz tozd Tovarna gtimlce, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
4.	Janez KUŽNER, iz tozd Vzdrževanje, hotel odnesti iz DO razne predmete, izrečen ukrep denarna kazen in sicer v višini 10% enomesečnega OD.
5.	Janez LEBAR, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z - dela, izrečen ukrep javni opomin im plačilo pavšalne odškodnine v znesku 22 % enomesečnega OD.
6.	Stanko PUKŠI-Č, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z dela in ni upoštevati zdravnikovih navodil, izrečen u-krep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 15 % enomesečnega OD.
7.	Ivan KMETEC, iz tozd Tovarna glinice, prišel' na delovno mesto v vinjenem stanju, izrečen ukrep javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% enomesečnega OD.
8.	Alojz ZOREC, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal1 z dela, izrečen ukrep — javni o-porriin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% enomesečnega OD.
9.	Franjo ŠKVORC, jz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
10.	Stanko VALENTIČ, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen u-krep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku ■10 % enomesečnega OD.
11.	Jože CAF, fe tozd Proizvodnja aluminija, predčasno odšel dela, izrečen ukrep ijavmi opomin in piacilo pavšalne odškodnine v znesku 3 % enomesečnega OD.
12.	Anton BRANŠTETER, iz tozd Proizvodnja aluminija neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
13.	Janez VERTIČ, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v Znesku 40 % enomesečnega OD.
14.	Jože MARIN, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno ■izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine V znesku 2.000,00 din.
15.	Dušan KOLMANIČ, iz tozd Tovarna glinice, bil v vinjenem stanju in je bil napoten domov,
Izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 3 % enomesečnega OD.
16.	Ivan BAUMAN, iz tozd Tovarna glinice, kolesom se je peljal v DO brez predpisanega dovoljenja, izrečen ukrep — opomin.
17.	Janez SILAK, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 35 % enomesečnega OD.
18.	Joviča GAJIČ, iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delo in neopravičeno zamudil na delo, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 4 % enomesečnega OD.
19.	Dušan KAVČ EVI Č, jz tozd Vzdrževanje, predčasno zapustil delovno mesto lin ni žigosal kartice, se neprimerno vedel na delovnem mestu, ter ne nosi zaščitne čelade, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 6 % enomesečnega OD.
20.	Viktor MARKOVIČ, iz tozd Vzdrževanje, dovolil v meseou marcu, aprilu, juniju 1981 Edvardu CIBULI opravljanje del preko polnega delovnega časa, izrečen ukrep — denarna kazen in sicer v višini 10 % enomesečnega OD.
21.	Milan MI-KŠA, iž tozd Vzdrževanje, žigosal kartico drugemu sodelavcu pni tem pa žalil tov. OGRINCA, izrečen ukrep — javni opomin.
22.	Stanko JUNGER, iz tozd Vzdrževanje, predčasno odšel z dela, izrečen ukrep -— opomin in plačilo pavšalno odškodnine v znesku 2 % enomesečnega OD.
23.	Franc MLAKAR, iz tozd Vzdrževanje, ni uporabljal zaščitne čelade — izrečen ukrep — o-pomi-n.
24.	Alojz MESAREČ, iz tozd Vzdrževanje, hotel nesti v DO 2 litra vina, izrečen ukrep — o-pomin.
25.	Dušan KRESLIN, liz tozd Vzdrževanje, mi 'uporabljal zaščitne čelade, izrečen ukrep — opomin.
26.	Jože VEK, iz tozd DSSS, prišel na delo vinjep lin imel 8 ur neopravičenega izostanka, malomarno opravljal svoja dela, izrečen ukrep — javni .opomin in plačilo pavšalno odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
27.	Anton KRAMBERGER, Jz tozd iPromety zapustil delovno mesto brez predpisanega pismenega dovoljenja in imel 5 ur NI, izrečen ukrep— opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 6 % enomesečnega OD.
28.	Stanislav KOSI, iz tozd Promet, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep —• opomin, in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
29.	Martin MLAKAR, iz tozd Promet, neopravičeno (izostal z dela, izrečen ukrep — javni o-■pomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 15 % enomesečnega OD.
30.	Dragica BEDENl-K, Delovna skupnost Skupnih služb, neopravičeno izostajala z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne od-
škodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
31.	Vinko MAROH, 'iz tozd Promet, zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — javni opomin.
32.	Nada TMINC in Marjan STRIHIĆ, Delovna skupnost skupnih služb, nista izločila iz prometa oporečne turist salame, izrečen ukrep — javni opomin.
33.	Franc POTOČNIK, iz tozd Promet, vozil tovorni avtomobil v vinjenem stanju, 'izrečen ukrep
—	opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD.
34.	Feliks MILOŠ, iz tozd Promet, zapustil delovno mesto, izrečen ukrep —■ javni opomin -in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 4 % enomesečnega OD.
35.	Alojz LOZINŠEK, iz tozd Promet, neopravičeno izostajal z dela, izrečen Ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za 6 mesecev in plačilo -pavšalne odškodnine 40 % enomesečnega OD.
36.	Drago PETEK, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal -z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo -pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
37.	Martin POTOČNIK, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno Izostajal z dela, (izrečen u-krep — javni opomin -i-n plačilo pavšalne odškodnine v znesku 30 % enomesečnega OD.
38.	Franc MILOŠIČ, iz tozd Proizvodnja aluminija, -neopravičeno 'izostal z dela, izrečen Ukrep
—	javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
39.	Vlado UNUK, iz tozd Proizvodnja aluminija, s kolesom ho-tev v DO pri te-m pa žalil službujočega vratarja izrečen ukrep
—	javni opomin.
40.	Janez BEDENlK, iz tozd Proizvodnja -aluminija, samovoljno zapustil grupo B-2 in odšel -na grupo D-2 i-n žalil predpostavljenega delavca, izrečen ukrep — javni opomin.
41.	Milan CESTAR, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z -dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
42.	De-rnal KARASULJIČ, iz tozd' Promet, neopravičeno izostal z -dela, izrečen Ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
43.	Franc VINDIŠ, iz tozd Predelava -aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
44.	Miroslav ZOTLAR, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen u-kre-p — javni opomin in plačilo pavšalne -odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
45.	Stanislav BERANIČ, 'iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
46.	Anton LEBAR, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep —
javni opomin i-n plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
47.	Anton VIDOVIČ, iz tozd Proizvodnja aluminija, -neopravičeno izostali z dela, 'izrečen u-krep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
48.	Marijan KRAJNC, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, -izrečen u-krep -javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
49.	Maks Potočnik, liz -tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, 'izrečen Ukre-p — prenehanje delovnega razmerja in piacilo pavšalne odškodnine v znesku 36 % enomesečnega OD.
50.	Martin VESENJAK, iz tozd Proizvodnja aluminija, predčasno odšel domov in 'imel 3 ure NI, izrečen ukrep — opomin.
51.	Marjan IRGL, iz tozd Vzdrževanje, -predčasno odšel s celotno Skupino -na -malico, ne -nosi zaščitne čelade, se -ni pridrževal delovnega časa, ampak je s celotno skupino prej -nehal delati, izrečen -Ukrep — opomin.
52.	Dušan 'MENOMI, Iz tozd Vzdrževanje, pri delu -ne uporablja zaščitne čelade, izrečen u-krep — opomin.
53.	Franc JAKOLIČ, 'iz tozd Vzdrževanje, pri de-lu ne -uporablja zaščitne čelade, izrečen u-krep — javnii opomin.
54.	Stanko FRČEČ, iz tozd Vzdrževanje, pri- delu -rti u-po-rabljal zaščitne čelade, izrečen ukrep — opomin.
55.	Franc MESAREČ, iz tozd Vzdrževanje, naročil Jožetu MESARIČU da odnese iz DO en par nosilcev, izrečen -ukrep — javni o-pomin 'i-n povzročilo škode v višini 357,00 din.
56.	Anton CENAR, liz tozd Vzdrževanje, ni opravljal del v času zbora delovnih ljudi, -ampak se }e zaklenil v delavnico in prehi-ra-l časopis, izrečen ukrep — o-pom-in.
57.	LudVi-k ARNUŠ, iz tozd Vzdrževanje, v poročilo o prisotnosti na žboru -delavcev vpi-sai 6 prisotnih, dejansko pa so biffi le prisotni 3. delavci, izrečen u-krep — javni opomin.
58.	Jože ŽUMER, liz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostajal z z dela, izrečen -ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za -dobo 12 -mesecev lin plačilo pavšalne odškodnin ev znesku 20 % enomesečnega OD.
59.	Jože KAMPL, 'iz tozd Vzdrževanje, po končanem tečaju zapustil delovno (mesto -in Imel 6 ur NI, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 6 % enomesečnega OD.
60.	Darko LOZINŠEK, iz tozd Promet, -neopravičeno izostajal z dela, Izrečen Ukrep — javni o-po-mSn in plačilo -pavšalne odškodnine v znešku 20 % enomesečnega OD.
61.	Alojz BEDENlK, iz tozd Vzdrževanje, -neopravičeno izostajal z dela, -izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
A.Š.
aluminij 13
XI. športne igre
Mostar je bil gostitelj ekip iz sedmih delovnih organizacij, ki so se že enajstič zapored srečale na aluminiadi. Zbralo se je več kot 450 tekmovalcev, ki so se pomerili v več disciplinah in ponovno utrdili prijateljske vezi, kar je vredno še več kot pokal. Naša ekipa UNIAL se je dobro odrezala. 66 tekmovalcev je osvojilo največ zmag in si tako priborilo osem pokalov in dvanajst diplom.
REZULTATI PRVEGA DNE
TEKMOVANJA
Mali nogomet
Mostar — Sevojno Skopje — Niš Šibenik — Maribor
Odbojka
Maribor — Mostar Skopje — Niš
Rokomet
Skopje — Maribor Niš — Mostar Titograd — Sevojno Kegljanje — ženske
1.	Šibenik
2.	Sevojno
3.	Maribor
4.	Mostar
5.	Titograd
Mali nogomet
II. kolo
I.	skupina
Titograd — Mostar Sevojno prosto
II.	skupina
Niš — Maribor Skopje — Šibenik Ili. kolo
Sevojno — Titograd Šibenik — Niš Maribor — Skopje
STRELJANJE
Končna uvrstitev ekip
1:1	1. mesto Maribor	1696 krogov
3:1	2. mesto Mostar	1640 krogov
3:0	3. mesto Niš	1626 krogov
	4. mesto Šibenik	1620 krogov
2:0	5. mesto Titograd	1425 krogov
2:0	6. mesto Skopje	1364 krogov
	7. mesto Sevojno	1094 krogov
16:24		
14:29	Posamezni rezultati	— ženske
12:16		krogov
	1. Ilič Miroslava,	Niš 351
2.	Lugarič Slava, Maribor 338
3.	Nikolič Biserka, Niš 328
4.	Pšajd Albina, Maribor 322
5.	Pekas Vilma, Šibenik 317
6.	Pintul Amira, Mostar 302
7.	Krčenda Enisa, Mostar 295
8.	Petrovska Lenče, Skopje 290
9.	Čibula Nevenka, Šibenik 283
10.	Lepa Trumpeska, Skopje 267
0:8	11.	Damjanovič Momirka, Titograd,	244
	12.	Petronijevič Julijana,	
1:3		Sevojno	225
0:1	13.	Novakovič Vesna, Titograd	199
7:3	14.	Gajič Košana, Sevojno	172
1:0			
1:5	Posamezni rezultati — moški		
Tekme za končno uvrstitev
Mostar — Skopje	5:2
Titograd — Maribor	4:2
Sevojno — Šibenik	3:1
Končna uvrstitev ekip
1.	Mostar
2.	Skopje
3.	Sevojno
4.	Šibenik
5.	Titograd
6.	Maribor
7.	Niš
UVRSTITEV EKIP V VOŽNJI S
KOLESOM
1.	mesto	Šibenik	9	točk
2.	mesto	Mostar	7	točk
3.	mesto	Titograd	5	točk
4.	mesto	Maribor	4	točke
5.	mesto	Sevojno	3	točke
6.	mesto	Niš	2	točki
Skopje ni imelo ekipe.
krogov
1.	Mulahasanovič Sead,
Mostar	378
2.	Pšajd Ludvik, Maribor 353
3.	Kovše Mirko, Maribor 352
4.	Janoševič Djordje, Šib. 351
5.	Marjanovič Zoran, Niš 342
6.	Radetič Dragan, Titograd 341
7.	Rakovič Vukadin, Titogr. 339
8.	Bogojevič Jovo, Mostar 336
9.	Goger Radovan, Šibenik 336
10.	Špec Stanko, Šibenik 333
11.	Lendero Franc, Maribor 331
12.	Djikič Slobodan, Mostar 329
13.	Stevanovič Dragan, Niš 319
14.	čolovič Dragan, Titograd 302
15.	Todorovski Mihajlo,
Skopje	287
16.	Živanovič Slobodan, Niš 286
17.	Karatajkov Dimče,
Skopje	284
Eloksirnica
18.	Draškič Milijan, Sevojno 274
19.	Djurevski Petre, Skopje 236
20.	Tijanič Slobodan,
	Sevojno	227
21	. Radovanovič Milomir,	
	Sevojno	196
METANJE KROGLE		
1.	Sevojno najb. rezultat 13,52 m	9 točk
2.	Maribor 12,99 m	7 točk
3.	Mostar 11,90 m	5 točk
4.	Šibenik 9,12 m	4 točke
5.	Titograd 7,76 m	3 točke
6.	Niš 7.39 m	2 točki
METANJE ŽOGE V KROG		
1.	Skopje	9 točk
2.	Šibenik	7 točk
3.	Mostar	5 točk
4.	Niš,	4 točke
5.	Maribor	3 točke
6.	Titograd	2 točki
7.	Sevojno	1 točko
SKOK V DALJINO		
1.	Maribor, najb. rezultat 2,94 m	9 točk
2.	Mostar 2,94 m	7 točk
3.	Titograd 2,92 m	5 točk
4.	Šibenik 2,90 m	4 točke
5.	Sevojno 2,50 m	3 točke
6.	Niš 2,44 m	2 točki
PIKADO		
1.	mesto Maribor	554 točk
2.	mesto Sevojno	534 točk
3.	mesto Šibenik	530 točk
4.	mesto Mostar	525 točk
5.	mesto Titograd	380 točk
Niš in Skopje nista imeli ekip.
Rezultati posamezno
1.	Plej Edita, Maribor 159 točk
2.	Gajič Kosa, Sevojno 140 točk
3.	Samardžija Branka,
Šibenik	134 točk
NAMIZNI TENIS
Predtekmovanje
I. skupina	
Titograd — Skopje	5:3
Mostar — Titograd	5:0
Skopje — Mostar	2:5
II. skupina	
Maribor — Šibenik	0:5
Šibenik — Niš	5:1
Niš — Maribor	5:2
Finale	
za 1. in 2. mesto	
Šibenik — Mostar	5:4
Titograd — Niš	5:3
Maribor — Skopje	5:2
Končna uvrstitev ekip	
1. Šibenik	
2. Mostar	
3. Titograd	
4. Niš	
5. Maribor	
6. Skopje	
TEK NA 60 m — ŽENSKE	
1. Maribor	
najb. rezultat 9,9 sek.	9 točk
2. Mostar 10,3 sek.	7 točk
3. Šibenik 10,9 sek.	5 točk
4. Titograd 11,0 sek.	4 točke
5. Niš 11,2 sek.	3 točke
6. Sevojno 11,6 sek.	2 točki
TEK NA 2000 m — MOŠKI	
1. Maribor	9 točk
2. Titograd	7 točk
3. Skopje	5 točk
4. Mostar	4 točke
5. Šibenik	3 točke
6. Niš	2 točki
7. Sevojno	1 točko
ŠAH
I. kolo
1. Titograd — Maribor	VA: 2'A
2. Skopje — Niš	1 'A :2'A
3. Šibenik — Mostar	2 : 2
II. kolo	
1. Maribor — Niš	3 : 1
2. Titograd — Skopje	4 : 0
3. Sevojno — Šibenik	2 : 2
III. kolo	
1. Skopje — Maribor	4 : 0
2. Niš —• Titograd	1 'A :2'A
3. Mostar — Sevojno	3 : 1
Končne uvrstitve	
za I. mesto:	
Maribor — Mostar	1 : 3
za III. mesto:	
Titograd — Šibenik	2 : 2
za V. mesto:	
Niš — Sevojno	3 : 1
VIL mesto: Skopje
Končna uvrstitev:
1.	mesto	Mostar
2.	mesto	Maribor
3.	mesto	Titograd
4.	mesto	Šibenik
5.	mesto	Niš
6.	mesto	Sevojno
7.	mesto	Skopje
ROKOMET		II. kolo
I.	skupina	
Šibenik — Skopje	20:18
Maribor prost
II.	skupina
Mostar — Sevojno	18:12
Niš — Titograd	11:26
lil. kolo
I.	skupina
Maribor — Šibenik	13:15
Skopje prosto
II.	skupina
Titograd —	Mostar	13:21
Sevojno —	Niš	34:16
Tekme za končno uvrstitev
Mostar — Šibenik	18:10
Sevojno —	Maribor	25:22
Titograd —	Skopje	19:23
Končna uvrstitev
1.	mesto Mostar
2.	mesto Šibenik
3.	mesto Sevojno
4.	mesto Maribor
5.	mesto Skopje
6.	mesto Titograd
7.	mesto Niš
ODBOJKA
II.	kolo
I.	skupina
Sevojno — Maribor	2:0
Mostar prost
II.	skupina
Skopje — Titograd	2:0
Niš prost
III.	kolo
I.	skupina
Mostar — Sevojno	1:2
II.	skupina
Titograd — Niš	2:0
Tekme za končno uvrstitev
Sevojno — Skopje	2:0
Maribor — Titograd	2:0
Mostar — Niš	2:0
Končna uvrstitev
1.	mesto Sevojno
2.	mesto Skopje
3.	mesto Maribor
4.	mesto Titograd
5.	mesto Mostar
6.	mesto Niš
7.	mesto Šibenik
aluminij 14
KEGLJANJE — ŽENSKE
1.	Šibenik	454	kegljev
2.	Sevojno	437	kegljev
3.	Maribor	422	kegljev
4.	Mostar	380	kegljev
5.	Titograd	375	kegljev
Ekipi Niša in Skopja nista imeli predstavnikov.
Posamezne uvrstitve
1.	Kos Jožica,
Maribor	174	kegljev
2.	Brkič Šenka
Šibenik	170	kegljev
3.	Miiojević Desa
Sevojno	161	kegljev
3.	Mostar	2228	kegljev
4.	Sevojno	2210	kegljev
5.	Titograd	2194	kegljev
6.	Skopje	2190	kegljev
Ekipa Niša ni tekmovala. Posamezne uvrstitve
1.	Mileta Vojo
Šibenik	414	kegljev
2.	Fotač Jadranko
Mostar	396	kegljev
3.	Cerović Mihajlo
Sevojno	396	kegljev
REZULTATI TEKMOVANJA V DISCIPLINI VISEČA KROGLA
KEGLJANJE — MOŠKI	1. Maribor
1. Šibenik	2282 kegljev	2. Šibenik
2. Maribor	2247 kegljev 3. Mostar
9 točk 7 točk 5 točk
SKUPNA UVRSTITEV
1 Ekipa	Kros moški	Skok v daljino	Metanje krogle	Metanje žoge v krog Tek na 60 m ženske	Vožnja s kolesom Mž	Viseča krogla Skupno	število točk	Uvrstitev
1. Maribor	9	9	7	3 9	4	9	50	1.
2. Mostar	4	7	5	5 7	7	5	50	2.
3. Šibenik	3	4	4	7 5	9	7	39	3.
4. Titograd	7	5	3	2 4	5	—	26	4.
5. Sevojno	1	3	9	1 2	3	—	19	5.
6. Niš	2	2	2	4 3	2	—	15	6.
7. Skopje	5	—	—	9 —	—	—	14	7.
Očiščevalna
akcija
v TOZD LLBK
Biila ije sobota, sedemnajstega oprila 1982, ponujal se je lep, sončen pomladanski dan. Mladi iz TOZD LLBK pa smo se odločili, da bomo s prostovoljno akcijo uredili okolico tovarne.
Zarana smo se zbrali pred tovarno, si razdelili orodje in pridno pričeli z delom. Odstranili smo navlako, ki se je nabrala na dvorišču, odstranili smo plevel in drugo nesnago ter pometli in razgrabili pesek.
Akcije se je udeležilo 13 mladincev, čeprav je v tozdu 70 mladih. A vseeno velja pohvaliti to prizadevno skupino, sai so nekateri mladinci delali v nočni izmeni, a so vseeno prišli tudi na' očiščevalno akcijo. Ker je število
udeleženih bilo majhno, jih bom naštela poimensko. Akcije so se udeležili naslednji mladinci in mladinke:
Potokar Radoš, Ocepek Albina, Manov Gordana, Marinovič Natalija, Kneževič Slobodanka, Podlesnik Milan, Marinovič Milorad, Manov Zlatko, Mlakar Danica, Kmetič Boris, Pervanič Mesud, Horvat Brigita im Lamper Ivan. Naše akcije se je udeležila tudi tovarišica Zalokar Katarina, ki sicer ni mladinka, a je vseeno prispevala svoj delež k akciji. Mladim je skuhala kavo, da smo se med akcijo malo Okrepili, malce pa je tudi priganjala in spodbujala k delu, da je bilo pravilno razporejeno. Po oprvaljeni akciji pa nam je postregla z malico, ki nam je odlično teknila. Sklenili smo, da bomo v bodoče še organizirali podobne aktivnosti fn skušali, bomo pridobiti še več mladih.	i
Albina Ocepek
S sestanka poslovnega odbora SUA L
V aprilu se je že tretjič sestal poslovni odbor Skupnosti za medsebojno plansko im poslovno sodelovanje na področju aluminija (SUAL) in obravnaval pereče probleme oskrbe z aluminijem našim dobaviteljem, da katere je prišlo predvsem zaradi pomanjkanja silicija.
Ugotovili so, da je nastala nevzdržna situacija na relaciji podpisniki SaS •— združevale! sredstev in našo delovno organizacijo predvsem zato, ker je TGA zaradi pomanjkanja silicija izdo-bavila le 73 % aluminija, čeprav so nekatere podpisnice devizno participacijo plačale v celoti.
Nujno potrebno bi bilo v TGA zagotoviti take zaloge silicija, kakršne so potrebne za nemoteno proizvodnjo livarskih zlitin, pa čeprav bi morali silicij uvoziti. Odslej ne sme priti več do motenj v reprodukcijski verigi. TGA mora skrbeti, da bo dobaviteljem pošiljala dogovorjene količine aluminija.
Ugotovili so tudi, da izvoz primarnega aluminija ne prinaša dovolj ustreznega dohodka, zato moramo poskrbeti za višje oblike predelave in si tako zagotoviti več prepotrebnih deviz.
Združevalci sredstev so kritično opozorili na izid sprejemanja zaključnega računa v delovni organizaciji TGA. Poudarili so, da je nesprejemljivo ravnanje delavcev v tozdih in DSSS, ki so razporedili del sredstev za osebne dohodke zunaj dogovorjenih družbenih meril in meril iz Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 in to v času priprav na investicijo MPPAI, za katero združujejo sredstva tudi delavci drugih delovnih organizacij. Vse delovne organizacije--podpisnice SaS o plansko poslovni skupnosti se v zaostrenih gospodarskih pogojih tudi odrekajo delu dohodka skozi združevanje deviz za zagotovitev neprekinjene proizvodnje v TGA, saj je znano, da se pri ostrih konkurenčnih pogojih na zunanjem tržišču v največ primerih izgublja na dohodku.
Člani poslovnega odbora SUAL so izrecno poudarili, da so jih delavci njihovih kolektivov zadolžili, da na poslovnem odboru opozorijo predstavnike TGA in prek njih vse delavce v TGA na to, da dosledno spoštujejo družbena merila in usmeritve resolucije.	V. P.
ZAHVALA
Podpisani Zadravec Anton iz železniškega prometa, se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavcem za izkazano pozornost — darilo« ob odhodu v pokoj, ki ste mi ga izročili ob prireditvi po-šlovitve. Ista zahvala gre tudi osnovni organizaciji sindikata za pogostitev in obdaritev.
Precej časa smo bili skupaj, delili slabo in dobro, saj v 26 letih skupnega dela se marsikaj doživi. Ih ta vaša pozornost ob òdhodu v pokoj, me bo spominjala na doživetja skupnega dela in razumevanja, torej mi bo svetal in trajen spomin na sodelavce.
Ob tej priliki vsem v celem TOZD želim še naprej obilo de-
lovnih uspehov, veliko medsebojnega razumevanja pri delu in upravljanju. Želim tudi vsem vam in vašim svojcem zdravja in obilo osebne sreče.
Zadravec Anton
ZAHVALA
Podpisani Anton Kukovič se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem druge izmene hale A za venec, ki ste ga darovali ob smrti mojega očeta.
Posebno se zahvaljujem za u-deležbo na pogrebu tovarišema Francu Bračunu in Leopoldu Planincu.
ANTON KUKOVIČ
fstV
i fa /^y tuirS if^y,
tir ,nCr
im « Nä/ä',
*r*r,
Ifttv
uw
f fSl
ff**
Iffk
lpi$
tea
(m
\?Ì9 IPSp irto
Tudi pri nas nekateri ne delajo drugo kot da odklukajo leto.
aluminij 15
Uvedba začasnega ukrepa družbenega varstva
Skupščina občine Ptuj je na seji Zbora združenega dela, dne 19. maja 1982 sprejela
SKLEP
o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva omejitev izplačevanja sredstev za osebne dohodke nad višino izplačila za mesec marec 1982 najdalj za dobo enega leta v vseh TOZD in DSSS združenih v delovno organizacijo TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
Zaradi hujše kršitve usmeritev Resolucije o družbeno ekonomskem razvoju občine Ptuj za leto 1981 ter Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 na področju delitve osebnih dohodkov in druge točke 620. člena Zakona o združenem delu, se v cilju zaščite družbene lastnine kot začasni ukrep družbenega varstva omeji izplačevanje osebnih dohodkov nad višino izplačila za mesec marec 1982 v TOZD Tovarna glinice, Delovni skupno-
sti skupnih služb, TOZD Proizvodnja aluminija, TOZD Vzdrževanje, TOZD Predelava aluminija, TOZD Promet in TOZD Kontrola kvalitete, združenih v delovni organizaciji TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
Omejitev izplačevanja osebnih dohodkov v višini izplačil za mesec marec 1982 traja toliko časa dokler in bodo navedene TOZD in DSSS dokazano poračunale preveč razporejenih sredstev za elto 1981 v smislu določil Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1981. Pri tem se TGA Kidričevo kot celoti zaradi izjemno težkih delovnih pogojev pri elektrolizah in nekaterih drugih delih zmanjša obveznost poračuna preveč izplačanih sredstev iz leta 1981 za znesek preseganja izplačil v TOZD Proizvodnja aluminija tako, da znaša skupna obveznost za poračun v letu 1982 27,071.293
Omejitev izplačevanja višine osebnih dohodkov traja največ za dobo enega leta.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je pooblaščen, da spremlja uresničevanje tega začasnega ukrepa družbenega varstva in po dakazani vskladitvi obvesti Službo družbenega knjigovodstva, da so podani razlogi za prenehanje izvajanja začasnega ukrepa, Skupščini občine Ptuj pa takoj poda predlog za njegovo prenehanje.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj kot tudi sklep o njegovem prenehanju.
OBRAZLOŽITEV:
Ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1981 v vseh TOZD in DSSS delovne organizacije TGA »Boris Kidrič« Kidričevo,
so delavci odločili o dodatnem izplačilu 60 % enomesečnega povprečnega osebnega dohodka iz leta 1981.
Ker že med letom 1981, ob periodičnih obračunih, niso izkazovali skladne delitve osebnih dohodkov z ustvarjenim dohodkom se je z dodatnim izplačilom osebnih dohodkov po zaključnem računu to neskladje povečalo na 11 odstotnih točk glede na določila Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v ^etu 1982. Takšna delitev je bila izvedena kljub opozorilu Zbora združenega dela Skupščine občine Ptuj, Občinskega sveta ZSS Ptuj in Družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Po členu 620 točke 2 Zakona o združenem delu se šteje, da je organizacija združenega dela oškodovala družbene interese, če z delitvijo sredstev za osebne dohodke delavcev kali odnose, ki ustrezajo načelu delitve po delu ali povzroče motnje v družbeni reprodukciji. Delitev sredstev mimo dogovora in nespoštovanje poziva Zbora združenega dela na skladno delitev sredstev za osebne dohodke sta elementa, ki kalita odnose in povzroča motnje v reprodukciji.
Pravna podlaga za uvedbo ukrepa je tako podana.
Delavci v vseh TOZD in DSSS so sklenili sporazum o skupnem ugotavljanju skladne delitve sredstev za osebne dohodke z dogovorom, torej na nivoju delovne organizacije. Zato je tudi omejitev izplačila osebnih dohodkov enaka za vse TOZD in DSSS.
Izvršni svet je predlagal začasni ukrep družbenega varstva, ki ga je skupščina sprejela. Takšen ukrep tudi predvideva 2. člen zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80). Po zakonu lahko traja ukrep največ eno leto, lahko pa preneha njegovo izvajanje prej, takrat ko se ugotovi skladnost delitev sredstev z dogovorom. Izvršni svet je zato pooblaščen, da spremlja izvajanje tega ukrepa. Ko ugotovi, da so podani pogoji za njegovo prenehanje, obvesti skupščino, ta pa mora v 30 dneh izdati sklep o prenehanju izvajanja tega ukrepa. Po mnenju delegatov je takšen predlog realen, v skladu z zakonom in bi kakršenkoli drugi ukrep zelo prizadel delavce, zlasti še če bi morali po ukrepu vrniti neupravičeno sprejete osebne dohodke v enkratnem znesku.
PRAVNI POUK
Zoper ta sklep imajo prizadete TOZD in DSSS, sindikat in Družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na Sodišču združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
din.
V torek, 11. maja so v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli razstavo fotografij Stojana Kerblerja pod naslovom Haloški človek. Razstava je v glavnem predstavitev fotografij, ki so izšle v monografiji Stojana Kerblerja pri založbi Delavske enotnosti.
Na otvoritvi razstave je o delu oziroma o umetniškem izrazu Stojana Kerblerja spregovoril pisatelj Ivan Potrč.
aluminij ie
Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Albin Kopše — predsednik, Hedvika Pulko, Anica Majcen, Janko Krapša, Albina Ocepek, Franc Širec, Anton Kurilič, Jožica Sabath, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tiska in tehnično urejuje: Ptujska tiskarja, Ptuj — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3.150 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/172 z dne 24. oktobra 1975.