IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
Urejuje uredniški odbor: predsednik Marjan Bizovičar, člani: Vida Detiček, Anica Klajnšek, Anton Ko-zoderc, Ivan Mazera, Franc Meško, Simon Pešec, Ivan Tušek, Franc Vrlič, Mirko Zupanič
Odgovorni urednik:
Jože Vrabl Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 23-12/211 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna časopisnega podjetja »Mariborski tisk« Maribor
Št. 4
Kidričevo, oktober 1963
Leto I.
Planske obveznosti
v redu izpolnjufemo
Ro zbranih podatkih iz evidenc o količinskem Obsegu proizvodni« lahko prikažemo naše proizvodne uspehe, dosežene v septembru 1963 in v času od januarja do septembra. S tem mesecem so is e končale tri četrtine leta in ne bo napačno vedeti, s kakšnimi obveznostmi prehajamo v zadnje tromesečje.
Mesečni plan proizvodnje glinice je bdi septemlbrd dosežen s kar 126,68 %> in je bila v tem mesecu količina proizvedene glinice naivečja. Zaradi tega, ker je bil plan proizvodnje presežen vsak mesec, je v končnem le-ta presežen za obdobje jaunar — september z 11,00%, kar je vsekakor uspeh. Tudi za
bodoče mesece lahko upamo, da bo plan vsekakor dosežen.
Plan proizvodnje elektrolitskega aluminija v hali A je bil dosežen s 100,68 %. Fiksne planske zadolžitve za elektrolizo B nismo imeli. Proizvodnja livarskega aluminija ¡izkazuje indeks 149,23, k temu je pripomogla proizvodnja v elektrolizi B, ki plansko ni upoštevana. Statistika nam poye, da je že v septembru 1963 'Obratovalo v tej elektrolizi povprečno 83 eldktrolit-sikih peči. Z vsakim novim vklopom se bo ta ¡rezultat še izboljšal. Za obdobje januar-sep-tember določen količinski plan je tail presežen z 12,39 °/o.
Plan proizvodnje a n o d n e
Dr. Jože Potrč nam bo v trajnem spominu
V	petek, i. oktobra 1963, je umrl v Ljubljani tovariš dr. Jože Potrč, zdravnik in javni delavec, domačin iz Janeževe pri Ptuju. Naš kolektiv se je vsaj v malem oddolžil njegovemu spominu z razobešeno črno zastavo, z enominutnim molkom na seji delavskega sveta, s so-žalno brzojavko njegovi družini, z vencem in z udeležbo dela kolektiva na pogrebu 7. oktobra v Ljubljani na Žalah.
Malo je članov našega kolektiva, ki pokojnika niso poznali. Vse je enako prizadela vest o njegovi prerani smrti, vsi so občutili enako srčno bolečino, ker nam je nenadoma preminil priljubljen, vzgleden revolucionar in humanist dr. Jože Potrč, ki ga bomo težko pogrešali.
V	vsem, kar so o pokojniku povedali ob pogrebu tovariši Vida Tomšičeva, Ivan Kreft in Janko Vogrinec, in v vsem, kar so pred in potem v slovo od pokojnika napisali v časnikih razni ugledni avtorji, je bilo priznanje značaju, plemenitemu delu in neomajnemu pokojnikovemu zaupanju v moč ljudskih, množic, v sile napredka v naši domovini in v svetu ter priznanje tovarišu Titu in njegovim sodelavcem za miroljubno politiko, ki jo je dr. Jože Potrč tako cenil. Skratka, to je bilo zasluženo priznanje skromnemu človeku, ki je imel za vsakega človeka prijazno besedo in ki je bil s svojim delom, z življenjem in s svojim neizčrpnim optimizmom moralna in politična sila, ob kateri je našel vsakdo življenjsko oporo in pomoč za delo. Vsakdo, ki ga je ob raznih priložnostih dobro poslušal in pravilno razu-
mel, si je nabral nove pobude za svoje politično, vzgojno in drugo delo. Radi so ga poslušali na raznih zborovanjih delavci, kmetje, prosvetarji, zdravstveni delavci in vsi po vrsti, ker se je z njimi tako neposredno in prisrčno pomenil kakor z najbližjim človekom. Radi so se pomenkovali z njim vsi, ki so prihajali k njemu in ki so ga vabili na svoje zbore in prireditve. Z njim je mnogo izgubila tudi naša publicistika. V dnevnem in strokovnem tisku se je pomenkoval z neštetimi bralci o socialnih, vzgojnih in drugih problemih, za katere je vedno imel pripravljeno najboljšo in vedno humano rešitev. Iz vseh teh priznanj se zrcali podoba skromnega, napredku predanega in izredno agilnega vzornika, ki je bil našim delovnim ljudem zelo potreben. Ko je prišel med nje, jim je prinesel s seboj toliko naprednega ognja in delovne vneme, da so se potem čutili dovolj močni, da so lahko opravljali za skupnost tudi najtežje naloge.
Spomin nanj bo ohranila sedanja generacija tudi mlajšim generacijam, ki bodo prav srečne, ko bodo odkrile dr. Jožetu Potrču enakega iz vrste odraslih ali v svojih vrstah, ki ga bodo enako spoštovale in cenile in mu bodo rade sledile.
Ob bližnjem dnevu mrtvih se zopet spomnimo dr. Jožeta Potrča in vseh, ki so padli in pri delu izgoreli za svetle ideale, katerih sadove danes uživamo. Spomnimo se tudi vseh tistih naših sodelavcev, članov kolektiva, ki so po opravljenih nalogah v našem podjetju legli v prerani grob.
Slava njihovemu spominu.
Predsednik centralne komisije za vpis posojila za pomoč Skopju, tov. Boris Solovjev, je dal za naš časnik nekaj pojasnil na vprašanje o uspehu akcije za vpis posojila za pomoč Skopju.
Kot ob vseh večjih akcijah, ki so že bile v našem kolektivu, se je pokazalo tudi tokrat, da so naši ljudje pripravljeni pomagati soljudem ne glede na to, ali gre za ljudi iz našega kolektiva ali za ljudi iz drugih kolektivov, občin, okrajev ali celo republik in to po svojih močeh, brez zadržka, brez posebnega prigovarjanja, odvisno pač od tega, za kako nesrečo gre in za kako pomoč.
O sami nesreči v Skopju je vedelo skoraj vse članstvo našega kolektiva, saj jih ima večina radio aparate ali časnike, iz katerih zvedo za vse tragične in ostale dogodke v domovini in po svetu. V zvezi s samim posojilom jim ni bilo potrebno po-
sebno prigovarjati, da bi akcijo čimbolj podprli. Soglašali so s predlogom, da bi vpisali za posojilo vsi člani vsaj 20 % enomesečnega osebnega dohodka. Odobravali so tudi poznejšo progresivno lestvico za vpis posojila, in sicer glede na višino dohodka, po kateri bi naj vpisali prejemniki nad 50.000 din v drugačnem razmerju kot ostali, ki prejemajo izpod 50.000 din mesečno.
Do 11. oktobra 1963 je vpisalo 1617 vpisnikov 11,144.000 din posojila. Pri tem je potrebno poudariti, da je vpisala sredina razmeroma največ in višje zneske kot ostali z višjimi dohodki. Nekaj članov kolektiva je preseglo vsa pričakovanja in so v tej akciji na čelu vpisnikov. To so Ante Gulin, ki je vpisal 100.000 din, Drago Ačimovič 80.000 din, Janez Zuran
60.000	din in Janez Kostanjevec
50.000	din. Več je vpisnikov s po
45.000	in 40.000 din, ostali pa so vpisali manjše zneske.
Pri samem vpisovanju ni bilo težav. Nekaj diskusije je bilo o tem, da prepustijo v dobrodelnih akcijah materialno boljše si-turiani prednost drugim; težko je od nekaterih pričakovati, da bi bili s svojo darežljivostjo in s pomočjo za zgled ostalim. V tem primeru so bili to imenovani delavci in tisti člani kolektiva, ki so brez posebnega prigovarjanja tudi materialno pokazali vse razumevanje za nesrečo v Skopju.
Na zadnji seji delavskega sveta, 5. oktobra 1963, je bilo odobreno tudi posojilo podjetja v višini 50,000.000 din iz poslovnih sredstev, ki bo nakazano najpozneje do 1. 3. 1964, t. j. po zaključnem računu za 1963. leto.
Naše podjetje in občina Ptuj sta tako izpolnila tudi s svojo pomočjo Skopju vse pričakovanje.
VPISANO NAD 11 MILIJONOV ZA SKOPJE
mase je bili dosežen s 100,11 %, skupno za obdobje ¡januar—september 1963 ¡pa le s 86,55 %>. Objektivni vzroki so omenjeni že v prejšnjih številkah.
Od stranskih proizvodov, kd so pogoj za reden postopek proizvodnje, (je ¡na prvem mestu proizvodnjo plina, :ki je bila v mesecu ¡septembru dosežena s 117,48 %>, v obdobju januar— september pa s 107,64 °/o. Plan proizvodnje pare za september ¡ni ¡dosežen, in sicer za 2,36 °/o, medtem ¡ko je za Obdobje januar—september dosežen s 106,91%>. Proizvodnja lastne električne energije izkazuje v ¡septembru indeks na-pram planu 100,24, ¡medtem ko kaže za obdobje januar—september 99,88.
Po zgoraj izkazanih rezultatih količinske proizvodnje v septembru 1963 lahko ugotovimo, da smo planske ¡naloge oziroma mesečni ¡dinamični plan za podjetje kot celoto vsekakor občutno ¡presegli. K terhu ie pripomogla vedno večja ¡proizvodnja aluminija v elektrolizi B in glinice.
Planske naloge za tričetrt leta so ravno tako ¡izvršene in tudi presežene. Ob takih rezultatih stopamo v zadnjo etapo, v kateri -moramo ustvariti vsaj take, če že ne ¡boljše rezultate od prejšnjih. Ob vsem ¡tem lahko sklepamo, ida se ¡proizvodni plan v redu izpolnjuje in da lahko pričakujemo tudi dober končni uspeh ob 'Zaključku poslovnega leta 1963.
T. V.
Upravno poslopje TGA v Kidričevem
Komisije centralnega delavskega sveta
Disciplinska komisija: 1. Vernik Anton, predsednik; 2. Gajšt Stanko, namestnik predsednika;
3.	Frčeč Matija, član; 4. Beranič Lovro, namestnik člana; 5. Turk Franc, član; 6. Klajnšek Anton, namestnik člana.
Kadrovska komisija: 1. Učakar Martin, predsednik; 2. Vrtič Franc, član; 3. Repič Justin, član; 4. Šegula Jože, član; 5. Kumer Franc, član.
Posebna komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij:	1. Jakomini Ivan,
predsednik; 2. Jabločnik Maks, član; 3. Černivec Franc, član.
Komisija za odpis drobnega orodja: 1. Belšak Riudi, predsednik; 2. Mlinarič Branko, član; 3. Antonič Karl, član.
mon, član; 5. Meško Franc, član;
6.	Kozoderc Anton, član; 7. Zupanič Mirko, član; 8. Vrtič Franc, član; 9. Detiček Vida, član; 10. Klajnšek Anica, član;
11.	Vrabl Jože, član.
Komisija za pregled pravilnikov: 1. Zupanič Jože, predsednik; 2. Kosi Adolf, član; 3. Učakar Martin, član; 4. Bizovičar Marjan, član; 5. Klemenčič Franc, član; 6. Zupanič Mirko, član; 7. Longhino Milan, član; 8. ing. Tonejc Stane, član; 9. Skrbinšek Jože, član; 10. Terbuc Jože, član; 11. Trplan Vinko, član; 12. Meško Franc, član.
Komisija za skrajšan delovni
čas: 1. Kurilič Anton, predsednik; 2. ing. Auer Franc, član;
3. ing. Operčkal Jože, član; 4. ing. Lejko Franc, član; 5. Tom-še Albin, član; 6. Longhino Milan, član; 7. Solovjev Boris, član.
Komisija za izdelavo statuta:
1. Prelog Viktor, predsednik; 2. Longhino Milan, član; 3. Učakar Martin, član; 4. Šegula Jože, član; 5. Kozoderc Anton, član; 7. Bizovičar Marjan, član; 8. Lončarič Franc, član; 9. Mlinarič Branko, član.
KOMISIJA UPRAVNEGA ODBORA
Stanovanjska komisija:	1.
Klemenčič Franc, predsednik; 2. Skrbinšek Jože, član; 3. Ferk Konrad, član; 4. Rožman Ivan, član; 5. Munda Ivan, član.
Pogled na dekantatorje z druge strani
DELAVSKI SVET JE ZOPET ZASEDAL
Komisija za odpis osnovnih sredstev: 1. Kurilič Anton, predsednik; 2. Detiček Vili, član; 3. Mlinarič Branko, član.
HTV komisija: 1. Lah Franc, predsednik; 2. Hazabent Viktor, član; 3. Pulko Stanko, član; A.. Štelcer Rudi, član; 5. Hliš Jože, član; 6. Klepač Rudi, član; 7, Ferk Konrad, član; 8. B-rgles Viktor, član; 9. Žnidar Jože, član; 10. Zadravec Anton, član; 11. Kmetec Viktor, član.
Komisija za štipendije: 1. Hojnik Franc, predsednik; 2. Lončarič Franc, član; 3. ing. Tonejc Stane, član.
Komisija za ugotavljanje invalidskih delovnih mest: 1.
Kramberger Konrad, predsednik; 2. Kožul dr. Stjepan, član; 3. Knez Jože, član; 4. Mihelič Dora, član; 5. Klepač Rudi, član.
Komisija za prošnje in pritožbe: 1. Kranjec Angela, predsednik; 2. Kristovič Alojz, član; 3. Goričan Stanko, član.
Upravni odbor počitniškega doma: 1. Pal Stanko, predsednik; 2. Belšak Rudi, član; 3. Kozoderc Anton, član; 4. Popržan Dragica, član; 5. Zupanič Mirko, član.
Uredniški odbor tovarniškega časopisa: 1. Bizovičar Marjan, predsednik; 2. Tušek Ivo, član; 3. Mazera Ivan, član; 4. Pešec Si-
Poslanec gospodarskega zbora Zvezne Skupščine Simon Pešec, predsednik delavskega sveta našega podjetja, je bil v ¡tednu po
5.	oktobru 1963 ina zasedanju gospodarskega zbora Zvezne, skupščine v Beogradu. Na vprašanje, če je razpravtljai zbor ob tej priliki tudi o problemih inidustrije, je dejal:
»Ob tej priliki smo poslanci gospodarskega zbora razpravljali o letošnjem gospodarskem razvoju. Po zbranih podatkih in ugotovitvah bo letošnji družbeni plan dosežen in presežen le ob enakem razmahu, kot je bil doslej. Družbeni proizvod in narodni dohodek bo večji, kot je bil predviden, in sicer od 9 na 11—12%.
Jugoslavija je izvozila letos v prvih 7 mesecih proizvodov za 129,6 milijarde deviznih dinarjev. Celoletni izvoz ‘bo dosegel predvidoma 10 milijard več kot predvideva družbeni plan (240 milijard). Uvozili smo za 185,7 milijard, ito je le 65% po letnem planu. Uvoz bo do konca leta dosegel 300 milijard deviznih dinarjev, 16,5 milijarde več, kot je bilo planirano. Na osnovi tega bo potrebno povečati tudi izvoz.
Nadaljnji razvoj gospodarstva še vedno ovirajo nekatere težave, ¡ki nam jih še ni uspelo odpraviti. Večja aktivnost vseh či-niteljev v gospodarskih organi-
Na dnevnem redu 16. redne seje CDS, ki je bila 5. oktobra 1963 kot običajno v sejni dvorani CDS, so bila polletna poročila HTV službe, obratne ambulante, komisije za vpis posojila za Skopje, o neizvršenih sklepih, poročila komisij delavskega sveta, potrditev pravilnikov o izdajanju časnika »Aluminija« in honoriranju prispevkov, izvolitev namestnika predsednika DS in predsednika HTV komisije ter obravnava raznih tekočih vprašanj.
Uvodoma je sporočil predsednik DS Simon Pešec navzočim na seji, da je umrl 4. oktobra 1963 dr. Jože Potrč, član CK ZKS in ZKJ, zdravnik in javni delavec, borec za pravice delovnega ljudstva, .minister za zdravstvo, minister za znanost in kulturo, minister za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, predsednik sveta LRS za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo in član izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Po 1-minutnem molku v spomin nanj je sklenil DS, da bo tričlanska delegacija odnesla v Ljubljano venec 'in da se bo nekaj članov kolektiva odpeljalo v ponedeljek, 7. oktobra 1963, z avtobusom v Ljubljano na pogreb. Takoj je bila odpo-
zacijah, v občinah, v 'republiških zbornicah in v sindikatu bo pomagala odpraviti 'težave in rešiti obstoječe probleme. Gospodarski .sistem bomo morali še nadalje izpopolnjevati. Izkoristiti moramo vse možnosti, da bodo proizvodne kapacitete v podjetjih maksimalno izkoriščene, da bo povečana proizvodnja surovin in reprodukcijskega materiala v tistih panogah, ki še zaostajajo. Potrebno bo še proučita vrsto vprašanj v zvezi z gospodarskim položajem podjetij, z ‘njihovimi finančnimi problemi, poslovnimi istrošiki, omejitvami izkoriščanja sredstev itd. Posebno pozornost dolgujemo plasmaju industrijskih proizvodov. Pospešiti moramo razvoj tiste industrijske proizvodnje, ki povečuje izvoz, pri tem pa izkoristiti investicijska sredstva in kredite v okviru obstoječih predpisov. Urediti bo potrebno sodelovanje med proizvajalci in trgovino.
V prometu se obeta občutno izboljšanje s 1700 novimi vagoni in s programom prevoza za čas do konca leta, ki je v delu. Poslovanje transportnih delovnih organizacij bo potrebno spraviti v sklad z investicijsko politiko v prometu in z racionalnim izkoriščanjem transportnih kapacitet.
Na področju proizvodnje, de-(Nadaljevanje na 3. strani)
slana družini pokojnega dr. Potrča žalna brzojavka. V spomin na pokojnika sie je vila 3 dni z upravnega poslopja črna zastava.
Med najvažnejšimi sklepi te seje je bil sklep o odobritvi posojila v znesku 50 milijonov dinarjev iz sredstev poslovnega sklada po zaključnem računu za 1963. leto. En izvod tozadevnega sklepa je bil takoj odposlan ,v Narodno banko Ptuj. S tem se je vsota vpisanega ljudskega posojila v ptujski občini znatno spremenila na boljše.
Komisije so poročale delavskemu svetu
Sledila so poročila 10 komisij DS. Med njimi je bilo najobšir-nejše poročilo HTV službe, ki ga je odobril DS oziroma ga je vzel na znanje. O svojem delu so poročale delavskemu svetu tudi: komisija za statut, komisija za prošnje in pritožbe, disciplinska komisija, posebna komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, komisija za pregled pravilnikov, komisija za ugotavljanje invalidskih delovnih mest, kadrovska komisija in komisija za skrajšani delovni čas.
O potrjenima pravilnikoma o izdajanju časnika »Aluminij« in o honoriranju člankov je poseben članek.
Za namestnika predsednika DS je bil izvoljen Anton Kurilič, za predsednika HTV komisije pa Franc Lah in za člana te komisije Viktor Kmetec.
V	komisijo za izdelavo statuta sta še imenovana Marjan Bizovičar, vodja analitsko planskega sektorja, in Branko Mlinarič, vodja komercialnega sektorja.
V	komisijo za ureditev delitve osebnega dohodka za obdobje julij—december je imenovan Rudi Belšak, vodja PE strojnega vzdrževanja.
Večina sklepov že izvršena
ali v izvrševanju
Direktor podjetja inž. Franjo Grunfeld je poročal o neizvršenih sklepih DS iz lanskega in letošnjega leta, ¡in sicer v zvezi s popravkom pravil o osebnih dohodkih za delovna mesta v elektrolizi, v zvezi z nepismenimi, v zvezi s 7-letnim perspektivnim planom, z obračunom o porabi 3,430.000 din dotacije Stanovanjski skupnosti Kidričevo za adaptacijo bazena v Kidričevem, s planiranimi dopusti, z rekonstrukcijo, z delovnim mestom pomočnika vodje EE strojne energetike, s poslovnikom o vodenju disciplinskega postopka, s cepljenjem proti gripi, z zborom kolektiva ob novem letu, z zgraditvijo kolesarnice, s turnusom 12/24 v strojni ener-
getiki. Nekaj teh sklepov je že izvršenih, nekaj jih je v izvršitvi, za nekaj pa so dane zadolžitve za izvršitev.
V decembru izpiti za nepismene
Vsi sprejeti sklepi po organih delavskega samoupravljanja v podjetju, ki se nanašajo na nepismene, se razveljavljajo. Vsi nekvalificirani in polkv.alificira-ni delavci v podjetju bodo preizkušeni glede pismenosti. Izobraževalni center izvede testiranje ob sodelovanju posameznih vodij proizvodnih enot in sekcij. Pri katerih delavcih bo ugotovljeno, da so nepismeni, bodo morali opraviti pred izpitno komisijo v izobraževalnem centru izpit. Tega lahko opravijo samo enkrat, in sicer v času od 1. do
10.	decembra 1963. Vsem, ki do napovedanega roka ne bodo opravili izpita in so mlajši kot 45 let in v podjetju manj kot 8 let, bo odpovedano delovno razmerje, ostali pa, ki so v podjetju nad 8 let. in so stari nad 45 let, bodo premeščeni na takšna delovna mesta, kjer jih nepismenost ne spravlja v nevarnost. Odgovorni vodje za razporejanje na delovna mesta so dolžni izvršiti ta sklep.
Disciplinska .komisija pri DS je zadolžena, da mora predložiti poslovnik za vodenje disciplinskega postopka DS v potrditev.
Pri vseh društvih in organizacijah, ki dobijo dotacijo od podjetja, bo enkrat letno pregled finančnega oziroma blagajniškega poslovanja. Pregled bo opravila komisija, ki bo sestavljena iz zaposlenih v FRS in jo imenuje vodja FRS. O ugotovitvah in stanju pri posameznih društvih in organizacijah je komisija dolžna poročati DS.
Komisija za pregled pravil o delitvi osebnega dohodka je nadalje zadolžena za ureditev delitve osebnega dohodka za obdobje julij—december. Vsi člani komisije se bodo sestali z vodstvom podjetja v zvezi z nadaljnjimi nalogami komisije.
Komisija za štipendije .ni predložila svojega poročila o delu, zato mora do prihodnje seje poročati DS o svojem delu in nakazati problematiko štipendiranja.
Delovno mesto urednika časopisa se s 1. 1. 1964 prenese iz splošnega sektorja v kadrovsko-socialni sektor.
Odobrena sredstva
Odobreno je plačilo računa za prevoz članstva kolektiva na odkritje spomenika Borisu Kidriču v Mariboru in na pogreb pokojnega sodelavca Bera ter izdatek za udeležbo delegacije in članstva kolektiva na pogrebu dr. Jožeta Potrča v Ljubljani.
Strelski družini Kidričevo je odobril upravni odbor dotacijo
80.006 din. DS je potrdil ta sklep upravnega odbora.
Vso problematiko o Izgradnji novega stanovanjskega bloka bo nakazal vodja proizvodne enote gradbenega vzdrževanja v poročilu za delavski svet do 15. oktobra 1963.
Za posvežitev hrastovih oken i.n vrat, iza popravilo črne kritine, žlebov in odtočnih cevi na zgradbi restavracije ter fasade je odobrenih 1,140.000 din.
Podjetje bo plačalo komunalni prispevek, ki ga je dolžno plačati pri izgradnji stanovanjske zgradbe. Na račun komunalnega prispevka za izgradnjo 32-stanovanjskega bloka v Ptuju je podjetje že plačalo 3,400.000 din, ostanek 4,600.000 din pa bo še plačalo.
Odobreno je izplačilo 3,000.000-din Geološkemu zavodu SRS v Ljubljani za raziskovalna dela. na 'boksitih.
Rešene in zavrnjene pritožbe
Komisija za ureditev obračuna, nagrad pri morebitnih individualnih nejasnih primerih je sprejela 76 pritožb. 39 jih je ugodno rešila, 36 jih je zavrnila, 1 primer pa še ni rešen, ker je disciplinski postopek še v teku. Čas za te pritožbe je bil 5. oktober 1963. Vsi, ki so jim pritožbe ugodno ali neugodno rešene, dobijo pismena obvestila.
Janez Artenjak je predčasno ■končal študij na Ekonomski fakulteti, zato je zaprosil upravni odbor za izplačilo štipendije do konca rednega študija. Upravni odbor prošnji ni ugodil. DS je zavrnil pritožbo. Janez Artenjak je sklenil pogodbo, da ga bo podjetje štipendiralo do konca študija. Imenovani je študije končal in se takoj zaposlil , v podjetju.
Enkratna denarna pomoč v znesku 100.000 din je odobrena družini pokojnega delavca Topolovca iz Pongerc.
Pritožba Ivana Cafuta (403) iz. skladišča v zvezi s stanovanjem, je odstopljena komisiji za prošnje in pritožbe pri DS, da bo proučila zadevo in da bo o njej poročala delavskemu svetu.
Uspešno delo le s skupnimi napori
O celotni seji DS bi lahko rekli, da je bila programsko in vsebinsko zelo obsežna, saj je bilo pripravljenega ogromno sejnega materiala. Ob 14,30, ko je seja končala, so bili vsi člani DS in drugi navzoči pošteno utrujeni. Takih sej je več, so pa tudi seje DS, ki se morajo čez dan ali dva nadaljevati, če hoče DS rešiti naloge z dnevnega reda.	V. J.
letošnji plen proizvodnjo bo presežen
Transportni trak za prenos boksita v mline
Skrb za zadostne količine boksita
Hitra prodaja in odprema proizvodov
Osnovna surovina za proizvodnjo glinice je boksitna ruda. Da zagotovimo zadostne celoletne zaloge boksita, okrog 200.000 ton, sklepamo z boksitnimi rudniki kupoprodajne pogodbe.
Skrb za nabavo zadostnih količin vodi nabavna služba v komercialnem oddelku. Pogodbe se sklepajo v tekočem letu že za prihodnjo sezono. Za dobavo boksita traja sezona od meseca marca do konca meseca novembra, to je v času, ko računamo z lepim, suhim vremenom. To pa iz razloga, ker imamo za razkladanje hoksitne rude urejeno posebno mehanično napravo. Ta deluje na ta način, da se ena stran vagona dvigne, da pride dno istega pod 'kot 45 stopinj in
Letošnji plan proizvodnje bo presežen
(Nadaljevaijje z 2. strani) litve in potrošnje ne bi smeli izdelovati prenapetih planov izven realnih možnosti in na škodo pravilne orientacije v proizvodnji in delitvi.
Leto 1964 je prvo leto 7-letnega razdobja 1964—1970. Med drugim bo potrebno v tem letu nadaljevati z vsklajevamjem odnosov med zaposlenostjo, produktivnostjo dela in proizvodnjo. Vse to zahteva izboljšanje gospodarskega .sistema, ki stimulira večjo zainteresiranost za povečanje produktivnosti dela, modernizacijo in rekonstrukcijo proizvodnih kapacitet, izboljšanje tehnične opremljenosti, tehniških postopkov, upoštevanje izsledkov znanstvenih raziskav in strokovno usposabljanje zaposlenih. Napore za strokovno izobraževanje delovne sile in kadrov je potrebno povečati predvsem na področju izobraževanja -mladine in pri zaposlenih odraslih, -za kar bi morale gospodarske organizacije mnogo bolj skrbeti kot so doslej.
Pri izvajanju vseh teh nalog bo uspešno delo samoupravnih organov in delavnih organizacij močno vplivalo na izboljšanje sistema boljše proizvodnje in notranje delitve v gospodarskih organizacijah po principu ter 'kriterijih za delitev -dohodka iz navodil ZIS za delitev dohodka .gospodarskih organizacij.
Na seji gospodarskega zbora je bil sprejet okvirni program dela gospodarskega Zbora za čas do -konca leta 1963, ki obsega tudi probleme iz družbenega plana za 1964. leto in iz perspektivnega družbenega plana za razdobje 1964—1970. Do konca 1963. leta bodo obravnaval zbori in skupščina predlog zveznega družbenega plana. Ob -razprav-lanju o družbenem planu za 1964. leto bodo analizirana vprašanja v zvezi s proizvodnjo v nekaterih gospodarskih pano-.gah.«
vsled tega zdrsne boksit v bunker. Mehanično razkladanje deluje hitro in pravilno le, če je ruda suha. V nasprotnem, če je mokra, se pretvori v blato, v maso, ki se oprime dna in stranic Pagona in ne zdrsi iz vagona. Če pa nas pri dobavi boksita še. zaloti zima, to je čas, ko že zmrzuje, je razkladanje sploh nemogoče. Ruda na vagonu zamrzne in se mora vsak vagon posebej segrevati, odtajati in s krampi ter lopatami ročno razkladati. Tak način razkladanja je seveda počasnejši in povzroča dosti večje stroške. Kljub temu, da imamo z dobavitelji pogodbeno -določen dobavni rok najpozneje do konca meseca novembra, nam ne uspe pravočasna dobava celotne zaključene količine, ker rudniki ne dobijo od železnice redno in zadostnega števila vagonov za nakladanje. Zaostanke, nastale v poletnih mesecih zaradi pomanjkanja vagonov, poskušajo rudniki potem nadoknaditi v jeseni s podvojenimi dobavami. Takrat prihaja v nekaterih dneh tudi do 120 vagonov boksita. Kljub irazkladalni napravi je nemogoče razložiti vseh teh vagonov v predpisanem razkla-dal-nem roku, zato pa nam železnica za vsako uro prekoračitve zaračunava stojnino.
Vse naše dosedanje intervencije pri železniških organih za odstranitev te pomanjkljivosti še niso dale zaželenega rezultata, to je, da bi imeli -rudniki na razpolago zadostno in dnevno enakomerno število vagonov. S tem bi nam bila zagotovljena redna in pravočasna preskrba s potrebno osnovno surovino za našo proizvodnjo.
M. G.
Republiški zbor in Gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije sta na svojih sejah dne 23. septembra 1963 obravnavala gibanje gospodarstva v prvih sedmih mesecih leta 1963 in prognozo izvršitve družbenega plana SR Slovenije, in sicer na podlagi analize, ki jo je predložil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, ter njegovih sklepov in stališč.
Oba zbora sta pri tem ugotovila, da so se ugodna gospodarska gibanja, ki so se začela v drugi polovici leta 1962, nadaljevala tudi letos na vseh področjih gospodarskih aktivnosti. V letošnjem letu se je pokazalo, da taki gospodarski uspehi niso posledica trenutnih ugodnih okoliščin, ampak da so posledica na eni strani boljših pogojev gospodarjenja, ki jih nudi gospodarski sistem, na drugi strani pa tudi ¡temeljitejšega obvla-
Prodajni oddelek in prodajno skladišče spadata med tiste službe v naši tovarni, ki lahko s svojim delom krepita ugled TGA pri odjemalcih s samo kvaliteto proizvodov kot tudi ureditvijo prodaje in odpreme. Kupci morajo priti najenostavneje in najhitreje do materiala. Večina teh zatrjuje, da sta prodajni in prevzemni postopek pri nas zelo enostavna, drugje pa prilično komplicirana. Pogodba in telefonski ali pismeni sporazum s prodajnim oddelkom zadoščajo za sestavo potrebnih listin za odkup in prevzem materiala v prodajnem skladišču tovarne, če je material na razpolago v zahtevanih kvalitetah in količinah.
Vodja prodajhega oddelka Stanko Kovačič, vodja skladišča Bogo Hmelina in skladiščnik Ivan Gregorec menijo, da je sedanja ureditev prodaje in prevzema materiala rezultat nenehnega iskanja take ureditve poslovanja, ki bi prodajalcu in kupcu najbolj odgovarjala. Stanko Kovačič pravi, da je veselje sporočiti stranki, kdaj lahko dobi, kar potrebuje in ji podpisati potrebne listine za prevzem materiala v prodajnem skladišču. Šofer transportnega podjetja »Ljubljana-transport« Polde Pšajd pravi, da že dolgo vozi 25-tonski avto Saurer s priklopnikom po celi Jugoslaviji. Največkrat vozi na relaciji Kidričevo— Šibenik in je vedno vesel, da mu v Kidričevem hitro in pravilno naložijo, kar piše na listinah. V Kidričevem je vsaj 2-krat tedensko. Vodja skladišča Bogo Hmelina je potrdil, da je res, da sta prodajni postopek in odprava prodanega materiala v TGA dobro organizirana. Vagoni in avtomobili morajo biti hitro natovorjeni in to lepo in v redu, da ne pride med vožnjo do težav in to ne glede ali gre za »kekse«, hlebčke, valje ali bloke raznih tež in dimenzij. To hitrost občutijo vozači viličarjev Silvo Frangež, Janez Vidovič in Anton Čemer ter skladiščni delavci, ki si morajo vedeti pri dielu_ pomagati. Na dan natovorijo do 240 ton različnega materiala. Pridejo dnevi, ko odpra-vijo po 7 vagonov in po štiri 25-tonske avtomobile. Kdaj pa kdaj jim tudi kaj spodrsne__in hitro ¡mora kdo v bolnišnico ali k zdravniku s poškodovano roko ali nogo. Deset ljudi iz skladišča za sprejem in nakladanje in za_ črpanje glinice v elektrolizo ima z odpremo že dragocene izkušnje.
dovanja gospodarskih problemov v delovnih kolektivih. Pri naporih za izpolnjevanje druž-
Delo v skladišču je tudi polno odgovornosti. Najobčutljivejše je tehtanje in nakladanje materiala; zlasti pri tehtanju ne sme biti pomot na škodo našega kolektiva niti stranke. Pri tonskih dobavah bi napake pri tehtanju hitro pokazale zgube in komplikacije, ki se jih vsi izogibajo. Točnost in vestnost sta tukaj glavna pogoja za uspešno delo. Reklamacije so dokaj neprijetna zadeva, zato se jih v prodajnem oddelku in v skladišču vsi radi izogibajo.
Zaposleni v prodajnem skladišču so po lastnem mnenju na boljšem od delavcev, ki nakladajo glinico v vrečah v slabem zraku in v vročem prostoru, so pa pozimi, pa tudi v ostalem
Montaža elektrolitskih peči v elektrolizi B, poskusna proizvodnja že gotovih peči in redna proizvodnja že preizkušenih peči so v ospredju vse pozornosti vodilnega tehniškega osebja tovarne, organov upravljanja in samih delavcev, to tem bolj, ker se bliža čas dokončne zgraditve elektrolize B in pogona celotnega obrata ter proizvodnja aluminija s polno kapaciteto.
Sedaj že redno obratuje 96 elektrolitskih peči. Od začetka oktobra 1963 je na gretju nadaljnjih 24 peči, ki bodo te dni štartale ter začele s proizvodnjo aluminija. Na vrsto pride potem še 40 novih peči, ki spadajo v skupino 160 peči elektrolize B. Montaža teh peči je že v teku in
benega plana je prišla do izraza velika pobuda vseh družbeno-(Nadaljevanje na 7. strani)
času na slabšem od zaposlenih v zaprtih oddelkih. Pozimi je težko delati v velikih hladnih dvoranah, najbolj pa v stalnem prepihu. Proti vsemu še ni zaščitnih sredstev. Sčasoma bo moralo biti rešeno tudi to vprašanje.
Sedaj, ko bo proizvodnja podvojena, bo tudi služba prodaje in odpreme morala- biti preurejena na nove kapacitete. Čakajo jo velike in odgovorne naloge odpreme še večjih količin blaga. Na povečano proizvodnjo se bo pripravil tudi prodajni oddelek, ki hoče tovarni ohraniti dosedanji renome ažurnega in administrativno prožnega prodajalca.
bo trajala do konca oktobra ali celo nekaj dni v novembru 1963, nakar bi naj začelo gretje teh peči in končni šiart. Do konca letošnjega leta bi naj bile vse nove peči v elektrolizi B v pogonu in v redni proizvodnji.
Sama zgradba elektrolize B je v celoti pokrita, zasteklena, gotove so že žaluzije in vse ostalo, tako da je podjetje »Gradis« na tem objektu končalo svoja dela.
V gradnji je še betonski most iz elektrolize B proti livarni. Po tem mostu bo ves potrebni promet med elektrolizo B in livarno. Po njem bo mogoče prevažati tekoči aluminij v livarno z električnimi vozički, traktor, ki opravlja sedaj to nalogo, bo lahko drugje koristil.
Tako se bližajo dnevi konca graditve elektrolize B in stranskega objekta pri tej zgradbi, betonskega mostu, in vedno bliže je dan, ko bo dajala tovarna aluminija v Kidričevem dvakrat več kot prej, ko bo lažje zadovoljevala vse odjemalce z najkvalitetnejšim aluminijem in ko se bo lažje posvetila urejanju manjših problemov, kot je graditev in trošenje milijardnih investicijskih sredstev, varovanje ljudi in materiala pred nesrečami in škodo in drugo, kar je neizogibno pri tako obsežnih novogradnjah in rekonstrukcijskih delih, kot so sedaj v TGA Kidričevo.
Po sedanjem resnem zadržanju vseh, po pomanjkanju časa za manj važne stvari, po delovni vnemi in nervozi bi lahko rekli, da je tukaj dragocena res vsaka minuta in da se nima nikdo časa pomeniti niti o najnujnejšem.
Leto 1964 obeta tudi Kidričevemu zmernejši tempo dela in več prilike za razmišljanje in reševanje vseh problemov, ki sta jih izgradnja elektrolize B in rekonstrukcija Tovarne glinice začasno potisnila ob stran.
Inozemska cisterna za prevoz glinice
Priporočila za nadaljnji razvoj našega gospodarstva
-VJ-
Nakladanje aluminija na transportne avtomobile
V POGONU 96 PEČI
üzobrazevàlm
Naš izobraževalni center je še v razvojni fazi, zato še tudi HTV služba v centru ni dosegla ustreznega mesta. Uvajanje novih delavcev je še po svojem dosedanjem načinu preveč improvizirano. Ni še dovolj proučen in izpopolnjen program za uvajanje novincev, kot ga zahteva sistem uvajanja, in zadostna skrb za novo sprejetega delavca od prvega pa do tistega dne, ko se vodstvo prepriča, da je novinec primerno uveden v svoje delo.
Uvajanje novinca je potrebno takoj, ko ga sprejme kadrovska služba. Večja podjetja sprejemajo v določenem času nove delavce. Pri nas še to ni urejeno. Delavci so sprejeti v podjetje in poslani na delovno .mesto, ne da bi jih kdorkoli vpeljal v podjetje, v katerega ¡so sprejeti. Samo pomenek v kadrovski službi z novo sprejetim ne zadošča. Tak način postavljanja delavca na delovno mesto pa tudi na poskušajo je škodljiv. Ravno v času, odkar je tak način sprejemanja ljudi v službo, je bilo največ nesreč pri novincih. V prejšnjih časih takih nesreč sploh ni bilo.
Za vse na novo sprejete se sicer organizira 2- do 3-dnevni seminar, ki pa vedno ne doseže namena, zlasti če so že ti delavci nekaj mesecev delali in niso več tako zainteresirani kot novinci, ki so se znašli že prvi dan službe v izobraževalnem centru. Če si hočemo pridobiti in ohraniti zdrav kader, bo nujno, da se za sprejem delavcev določi čas, v katerem bo lahko obratni zdravnik novo sprejetega temeljito pregledal, proučil in potem priporočil za delovno mesto, za katerega je tudi zdravstveno sposoben. Pri sprejemanju novincev morata sodelovati tudi
Nesreče in obolenja avgusta 1963
V	letošnjem avgustu se je ponesrečilo pri delu 19 članov kolektiva, na poti v službo 1 član, 40 pa izven podjetja, pri domačem delu.
V	tem času je bolovalo 174 oseb. Zaradi nezgod in obolenj je bilo avgusta izgubljenih 1875 delovnih dni. Finančna škoda znaša 8,265.000 din. Stroški zdravljenja pri tem niso upoštevani.
Največ nesreč in obolenj je bilo avgusta 1963 v proizvodni enoti strojnega vzdrževanja in v elektrolizi A.
V	skladišču hidrata obrata glinica XII se je pripetila avgusta 1963 težja nesreča. Alojz Bezjak je vlačil s kupa hidrat k transportnemu polžu. Korito transportnega polža je bilo odkrito. Med delom je stopil Alojz Bezjak z eno nogo v korito transportnega polža. Ta mu je zagrabil nogo in mu odtrgal nekaj prstov. Sodelavcu Jerneju Zeleniku je lahko hvaležen, da mu je rešil ¡nogo. Hitro mu je priskočil na pomoč, mu izvlekel nogo in ga je tako obvaroval še pred hujšimi poškodbami; nogo bi mu sicer zdrobilo ali celo odtrgalo.
Kljub tej težki nesreči je bilo čez nekaj dni ugotovljeno, da se je delo pri polžu nadaljevalo pri nepokritem 'koritu. Da se to ne bi ponavljalo, je dal potem vodja proizvodne enote zavariti pokrov na korito. Vzdrževanje polža bo sicer otežkočeno, vendar bo tako najlaže preprečena nadaljnja možnost poškodb.
Stalna budnost nad nevarnostmi in nad lastnim zdravjem ter upoštevanjem HTV predpisov so edino jamstvo, da bo v bodoče manj nesreč in da bo uresničena želja domačih: »ATA, VRNI SE ZDRAV!«
center in varstvena vzgoja
industrijski psiholog in socialni delavec. Nato prevzame novinca izobraževalni center. Predavatelju o HTV mora biti na razpolago za predavanje toliko časa, da bo lahko novincu obrazložil vse nevarnosti, ki mu pretijo pri delu, ter da bo novinec razumel, kje in kako se mora varovati pred nesrečami in obolenji. Šele po vsem tem pride novinec v obrat, kjer ga prevzame mojster, ki ga je dolžan dalje dobro podučiti o poteku dela, o nevarnostih, ki so možne pri delu, in podobno.
Izobraževalnemu centru bo potrebno pomagati, da si bo
ljudi na svojem delovnem območju. Oni so odgovorni za pravilno delovanje varstvenih sredstev na strojih in napravah pa tudi za to, da ljudje pravilno uporabljajo sredstva za osebno varnost, da služijo ta sredstva namenu, da so sposobna za rabo ter da z njimi res dosežemo na-nV' V primerih, ko ljudje opusi .. varstvene mere, ko se ne ra.uajo po varstvenih navodilih, ko ne uporabljajo varstvenih sredstev in podobno in 'ko ne zaleže dobra beseda in osebno posvarilo, pač morajo predpostavljeni zavarovati HT varnost sodelavcev po disciplinski
Ce delavcu njegovo delovno mesto ne ustreza, pride do nesoglasij 'bodisi. v sami tovarni ali pa v njegovi družini. Ne smemo pozabiti, da mora za uspeh in zadovoljstvo pri delu obstajati motivizacijia za delo — to je največkrat zaslužek, afirmacija v družbi in grupna pripadnost.
■Razen teh osnovnih motivov
lovnem mestu spoštovan, da občuti, da je važen člen v verigi proizvodnega procesa.
Najti v tovarni primerno delo tudi za tiste, ki so slabotnejši, invalidi in bolehni, je težko-, ni pa nemogoče. Razvoj tehnike gre slabotnim v prid. Težkega telesnega dela j-e v modernih tovarnah čedalje manj, težko delo opravi stroj, dvigalo, žerjav in v tovarni se lahko uveljavijo tudi telesno manj močni, če le znajo s stroji in napravami pravilno ravnati. Manj težaškega dela, m-anj potu, pa več znanja, budnosti in pazljivosti, to je značilnost tehničnega napredka v industriji.
V naši tovarni gredo navadno na novo sprejeti delavci na 3-dnevni seminar v Izobraževalni center. Rravim navadno, kajti pri nas še -niso točno določeni
dnevi, kdaj -bi se sprejemalo delavce, ampak prihajajo različno. To pa otežk-oča delo v centru, kajti predavanja ¡za vsakega posameznika se ne splačajo.
Program seminarja zajema med drugim tudi -predavanja o socialni in zdravstveni službi v podjetju. To je nujno potrebno, kajti marsikateri delavec še ne ve, kakšne pravice in dolžnosti
ima iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja.
Z vsakim n-ovim delavcem se razgovarjam, da bi zvedela njegove želje, sposobnosti -do dela, da ga potem po naših m-ožnostih razvrstimo -na -tako delovno mesto, -ki bi ga opravljal z veseljem. Njegovo delo staln-o spremljamo, dokler s-e ne prilagodi ok-olju in sodelavci njemu. Za delavca je važno, da ga grupa, v kateri bo stalno delal, d-obno sprejme i-n mu v začetku tudi pomaga. Vse druge morebitne nevšečnosti bo potem reš-i-l z lahkoto.
Če bi.se vedno držali pravila »pravega človeka za pravo delovno mesto«, bi odpadle marsikatere težave v zvezi -z neopravičenimi izostanki, bolniškim staležem in fluktu-acijo delovne sile.	G. A.
čl-ovek želi, da je na svojem de-
Pravega človeka na pravo delovno mesto
Udeleženci nedavnega uvajalnega seminarja
lahko dobro razvil sistem periodičnega obnavljanja seminarjev za posamezne službe, ki bi jih morali obiskovati tudi vodstveni kadri obratov in oddelkov. Pri njegovem dosedanjem tozadevnem prizadevanju očividno ni imel dovolj materialne in druge opore. Na izboljšanje stanja HTV bo poleg strokovnega izpopolnjevanja pozitivno vplivala tudi metodična obdelava aktualnih vprašanj HTV, predvsem pa pravilno delo z ljudmi.
Iz navedenega je razvidno, da ni odvisna HTV služba samo od varnostnih tehnikov. Ti niso izvrševalci higiansko-tehničnega varstva v podjetju, pač pa vodje obratov oziroma oddelkov, moj-stri, preddelavci, nadzorne
osebe itd., ki skrbijo -za varstvo poti, še preden je prišlo -do telesnih poškodb in do škode, ki je večkrat ni mogoče nadoknaditi.
Na delovnih mestih so se ljudje dolžni ravnati po navodilih svojega predpostavljenega ter po predpisih in so dolžni skrbeti za lastno zdravje in varnost pri delu pa tudi za varnost svojih sodelavcev v okolici. Vsakdo je dolžan opozoriti sodelavce na vse nevarnosti, ki jim prete na delovnih mestih, zlasti pa so na to -dolžni opozarjati predpostavljeni, ki so prevzeli nove delavce na priučitev oziroma izvrševanje potrebnega dela.
-KJ-
Z -novim -pravilnikom o službi za zavarovanje premoženja tovarne glinice in aluminija, ki ga je sprejel delavski svet na predzadnji s-eji 24. avgusta 1963, so j-asno določene naloge in pravice čuvajev in vratarj-ev naše tovarne.
-Služba za zavarovanje premoženja je -dobila z -novim pravilnikom popoln vpogled v vse naloge in pravice, kri s-o v zvezi z njenim izvrševanjem in z ljudmi, ki jo izvršujejo. Vsak član te službe ima svoj izvod pravilnika, da si lahk-o v njem sproti poišče odgovore na vprašanja v zvezi s svojimi pristojnostmi, nalogami in pravicami -ob izvrševanju nalog.
HITRO POSLOVNO SPORAZUMEVANJE
V ptujski občini so sedaj samo še 4 podjetja od okrog 1000 podjetij o Jugoslaviji, ki imajo teleprinterje. Od podjetij d občini sta imeli teleprinter najprej pošta Ptuj in naša tovarna. Ze nad 10 let pošilja in sprejema po njem važna poslovna sporočila in obvestila od podjetij v domovini in v inozemstvu, s katerimi je v poslovnih stikih.
Od junija 1963 dalje ima naša tovarna nov Siemensov teleprinter s perforator jem. Montiralo ga je PTT podjetje Maribor. Ima mnoge prednosti od prejšnjega in je z njim možno dajanje in sprejemanje sporočil in obvestil v najkrajšem času. S teleprinterjem lahko dobi podjetje v najkrajšem času zvezo s podjetji v 80 deželah po svetu, ki imajo teleprinterje. Zunanje zveze posreduje centrala za telex zveze v Zagrebu in Beogradu.
Z novim teleprinterjem dela največ tov. Vera Dobljekarjeva iz komerciale in ima z njim tudi največ izkušenj. Ko je ona odsotna, dela pri njem tov. Rozika Klančnik.
Delo na teleprinterju je vezano na mednarodne telex znake in krajšave zaradi enotnega in lažjega sporazumevanja. Tako pomeni npr. CRV — Kako spre-
jemate?; QOK — Ali se strinjate?; SVP — Prosim vas!; MOM — Čakajte! itd.
Za delo novega Siemens teleprinterja je zelo važno, da lahko oddaja sporočila in obvestila avtomatično s perforiranega traka, na katerega so posneta sporočila. Tako je oddajanje sporočil omejeno na minima-
len čas, kar je zelo važno glede na mednarodno tarifo telex službe.
Sčasoma bo imelo vedno več podjetij teleprinterje, ker to zahtevajo sodobne poslovne zveze, zlasti pa sodobna neposredna trgovina, ki omejuje posredništvo glede na dragocen čas in zmanjšuje stroške prodaje.
Teleprinter znamke Siemens
po pipi pravilni
Kot je razvidno iz ¡pravilnika, j-e -dolžna služba zavarovanja opravljati vse delo. v zvezi z zavarovanjem in čuvanjem stavb, naprav, priprav, -orodja, surovin in drugega premoženja podjetja pred u-nličenj-em, poškodovanjem, tatvinami in pred drugimi oblikami škodljiivstva.
Ta služba ima dovolj -oseb, da lah-k-o izvaja med drugim zlasti naloge in pravice iz 11. do 14. člena pravilnika. Te naloge so toliko lažje, kolik-or jih pomaga izvrševa-ti vsak član kolektiva, da ,me pride -do dejanj in pojavov, ki bi zahtevali skupno akcijo. Moralno obvezuje ta pravilnik vs-akeg-a člana straže pa tudi kolektiva, da j-e pri sv-o-jem delu in zadržanju v po-djetju za zgled sodelavcem, sicer si j-e sam. odvzel moralno -pravico svariti in kontrolirati sodelavce in preprečevati škodljiva dej-anja. Na. v-estn-o d-el-o veže. vsakogar poleg moralne obveznosti tu-di sama službena dolžnost in odgovornost.
Vodja tovarniške straže Frane Godec je dejal v zvezi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v tej službi sledeče:
»Sam sem v tej službi že 17 let i-n moram priznati, da je ta s-lužba odveč samo tistim posameznikom v kolektivu, ki nimajo čistih pojmov o redu in disciplini v kolektivnem -delu in življenj-u in o -nujnem poštenju vsakega posameznika v skupnosti, kar je predpogoj za red v podjetju in za medsebojno spoštovanje in vestno opravljanje službe.«
N-alogo službe zavarovanja večina članov kolektiva pravilno razume. To se je že -doslej izkazalo v neštetih -primerih, ko so sami člani kolektiva preprečili razne negativne poskuse in pojave, v k-atarih niti ni prišlo do intervencije straže. Ta razveseljiva ugotovitev pa seveda ne m-ore zmanjševati budnosti samo straže, -ki mora skupnosti zagotoviti budnost -nad premoženjem skupnosti -ob vseh ra-zmarah in pogojih in tudi zanesljivo zavarovanje tega premoženja, ki ga ima kolektiv v upravljanju, ter'
(Nadaljevanje na 5. strani)
DOSEDANIE USPEŠNO DELO BLAGAINE VZAjElUNE POMOČI
Za poslovanje Blagajne vzajemne pomoči (BVP) pri tovarniških odborih sindikata bodo veljala od 1. 1. 1964 nova načela. Po teh načelih bodo ustanovljene blagajne tudi pri tistih odborih sindikata, kjer jih še nimajo. Bila so sprejeta na plenumu Centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije 3. 7. 1963.
Pravilnik naše BVP, ki je veljaven od 30. 10. 1961 din je zamenjal pravilnik od 20. 12. 1957, je že doslej vseboval bistvo sprejetih novih načel in ga bodo le-ta mogoče v malem dopolnila.
Doslej so bili lahko člani BVP v naši tovarni zaposleni, ki so vplačali enkratni osnovni delež najmanj 100 din in ki so vlagali oziroma so si dali odtegniti po plačilni listi mesečno vsaj po 200 din za svoj svobodno določen, neomejen, neobrestovan znesek.. S tem so si pridobili pravico do posojila ob 1 ali 2 porokih v vfiišiini do največ
20.000	din, ki so ga morali potem vrniti v 4—6 mesecih. Svoj redni delež lahko dvignejo ob izstopu, osnovni delež 100 din pa ostane dalje v blagajni. Kdor v 1 letu po prenehanju delovnega
Člani našega kolektiva so pričeli odhajati na dopust v počitniški dom s 5. junijem, ko je odpotoval na dopust v Crikvenico Franc Pišek iz PE strojnega vzdrževanja. Zadnja je bila za svoj dopust v počitniškem domu Tonka Murko iz finančno računskega sektorja dn tako ise ije končala sezona letovanja za maš kolektiv s 13. ¡septembrom'1963.
V	času sezone je v našem počitniškem domu letovalo skupno 265 oseb, od tega:
Iz EE aluminija 8 članov kolektiva s 13 družinskimi člani; iz EE glinice 20 članov kolektiva s 34 družinskimi člani; iz EE strojne energetike 5 članov kolektiva z 11 družinskimi člani; iz EE vzdrževalnih obratov 20 članov kolektiva s 40 družinskimi člani in iz proračunske enote 37 članov kolektiva z 51. družinskimi člani.
V	gornjem skupnem številu koristnikov je 35 članov iz drugih kolektivov.
Na splošno je bilo prijavljenih mnogo več naših članov, ki pa so pozneje odjavili svoje letovanje v Orikvenici iz upravičenih ali manj upravičenih razlogov.
V	glavnem so bili vsi zadovoljni z uslugami počitniškega
Zavarovanje premoženja po novem pravilniku
(Nadaljevanje s 4. strani) reda in mirnega ¡poslovanja v podjetju.
Koristno tod bilo, da bi bili z vsebino tega pravilnika seznanjeni vsi člani kolektiva ali vsaj novodošli delavci, ki jih je potrebno takoj na uvajalnem seminarju seznaniti z njihovimi dolžnostmi do premoženja skupnosti, do reda in discipline v podjetju, zlasti pa z nalogami in pravicami članov službe primerih kakršnegakoli ogrožanja premoženja ter reda in discipline v kolektivu.
Za drobljenje slekla polomljenih steklenic v gospodinjstvu si je izdelala firma F. & J. na Angleškem iz aluminija nov stroj, ki zdrobi steklene črepinje na male kose brez običajnega zvenka in zelo hitro.
razmerja ni dvignil svojega deleža, se smatra, da ga je pustil BVP in se prenese v sklad osnovnih deležev BVP.
Tako služi BVP svojemu namenu organiziranega kolektivnega varčevanja in pomoči članom sindikata v raznih stiskah in potrebah z brezobrestnimi posojili iz brezobrestnih vlog članov. Najeta posojila vrnejo člani v določenem roku ob plačilu minimalnih manipulativnih stroškov.
5921 dolgoročnih in 1799 kratkoročnih posojil
V času od 15. 9. 1952, ko je bila BVP ustanovljena, je bilo izplačanih 5921 dolgoročnih in 1799 kratkoročnih posojil. Med-časno je posodilo podjetje BVP
1,662.000	din. Ta posojila so že vrnjena. Na dan 30. 9. 1963 je imela blagajna 3,288.550 din na ime deležev, 31.500 din vpisnine novih članov, 293.996 din v ¡skladu BVP in 200.000 din sredstev sindikalne podružnice. Gotovine je bilo koncem septembra 1963, in sicer 538.527 din in 3,275.519 dinarjev razposojenih članom. V tem času je bilo včlanjenih 718
doma, razen nekaterih manjših izjem, ko bi želeli člani za svoj dopust vsako leto v drugi kraj ali pa jim ne ustrezajo cene, ker menijo, da bi za to ceno lahko letovali tudi drugje.
Ta možnost je bila dana članom kolektiva s sklepom CDS podjetja z dne 1. 4. 1963, da lahko dobijo regres za letovanje tudi v drugih počitniških domovih v času od 1. 10. do 30. 4., ko naš počitniški dom ni odprt, vendar se še do danes, tega ni poslužil noben član kolektiva. Ta ugodnost bi bila predvsem koristna za tiste člane kolektiva, katerim iz zdravstvenih razlogov ni priporočljiv dopust na morju oziroma ki sami želijo iti na dopust na planine ali v druge letoviške kraje.	P. E.
Občinski ¡sindikalni svet Ptuj je obvestil potom »Tednika«, Ptuj, vse ¡kolektive v ptujski občini, da je uvedel pravno službo za brezplačno pravno pomoč iž viseh zadev, ¡predvsem pa v zadevah iz delovne in socialno-
članov kolektiva; od tega je največ članov, in sicer 119 iz elektrolize.
Stanje posojil še iz meseca v mesec menjava. Najviišje je bilo stanje letos aprila (1,320.000 din), naj nižje pa septembra, ko so znašala posojila le 740.000 din. Z vračili je drugače; najvišje stanje (1,098.000 din) je bilo julija in najnižje (999.500) pa v septembru 1963. Največ deležev je bilo dvignjenih v juliju (66.140 din), vlog pa je bilo največ junija, in sicer 543.200 din. Junija 1963 se je tudi vpisalo več članov kot ostale mesece.
Iniciatorji BVP so bili Marjan Čuček, ki je bil prvi predsednik, Rudi Majcen, ki je bil prvi tajnik, Maks Jabločnik in drugi. Prva posojila so dobili Ivan Kampi, Maks Lačen, Ludvik Gojkovič in drugi. Sedanji predsednik je Viktor Kmetec in blagajnik Karl Antonič. Upravni in nadzorni odbor imata s pravilnikom določene dolžnosti in pravice.
Pomoč
za izjemne primere in pomoč z varčevanjem
Tako ima kolektiv v Kidričevem tovarniško pomoč za izjemne primere ob nesrečah in smrti (TP) in pomoč z varčevanjem (BVP). Obe pomoči še nista pridobili vseh članov kolektiva, sta pa jih toliko, da lahko obstajata, se lahko razvijata in lahko pomagata sočlanom v stiski in v nesreči. Kolektiv v Kidričevem je vsekakor med prvimi kolektivi v Sloveniji, ki so organizirali navedeni dve obliki pomoči in sta omogočili sodelavcem naj-bližnjo in najugodnejšo pomoč. S tem varujeta svoje članstvo pred raznimi izkoriščevalskimi oblikami posojil. Ta še obstajajo. Posamezniki ¡posojajo ljudem denar in ¡izsiljujejo od njih v stiski 10—li5°/o obresti ali vrnitev dvojne vsote posojila.
Ob večjem številu članstva, ob višjem deležu in ob večjih vlogah ho obema pomočema mogoče povečati ¡tudi pravice. Kdaj in v kakšni obliki bo lahko prišlo tudi do tega, je odvisno od samega članstva in od njihovih predlogov ter dolbre volje, da bi za večje pravice nosili tudi večje dolžnosti.	A. K.
krat potrebna članom 'kolektivov.
Pravna služba Občinskega sindikalnega ¡sveta posluje vsak četrtek ¡od 15. ido 18. ure v prostorih Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ¡na magistratu, soba št. 16/1.
varstvene ¡zakonodaje, Iki je več-
Samski dom (hotel) v naselju v Kidričevem
V'
(Qlatti kolektiva in Letni dvpuiii ob ta Ve j u
Pravna pomoč članom kolektivov
Stanovanjska zgradba št. 15 v naselju v Kidričevem
Odgovori na vprašanja
VPRAŠANJE:
V slučaju bolezni ali poškodbe odredi zdravnik v ambulanti prevoz v bolnišnico z rešilnim avtomobilom. Zanima me, kdaj lahko naroči bolničarka rešilni avto na stroške ambulante in kdaj lahko to odkloni z utemeljitvijo, da ambulanta ne more nositi stroškov.
Odgovor:
Če se pripeti članu kolektiva TGA Kidričevo nezgoda ali da zboli med službenim časom in je prevoz z rešilnim avtom nujno potreben, pokličemo rešilni avto iz ambulante. Stroške telefonskega pogovora nosi obrat, v katerem je delavec zaposlen.
Če pa ise hoče član kolektiva TGA Kidričevo ali njegovemu svojcu nezgoda doma ali če zboli, doma in je potreben prevoz v bolnišnico z rešilnim avtom, dajo svojci poklicati rešilni avto preko pošte ali Zdravstvenega doma Kidričevo; v tem primeru nosi stroške za telefonski pogovor dotični, ki je naročil telefonski pogovor.
Če »'a se hoče član kolektiva TGA Kidričevo med službenim časom telefonsko informirati preko Obratne ambulante za svojca, ki je v bolnišnici, se sporazume s sekretarjem tovarne ¡za telefonski pogovor. Stroške tega nogovora nosi sam.
Obratna ambulanta Kidričevo
Vprašanje: KOT ČLAN SINDIKALNE PODRUŽNICE BI RAD V SVOJI ORGANIZACIJI ZAHTEVAL KAKŠNO POJASNILO ALI PA BI KDAJ POTREBOVAL POMOČ SVOJE ORGANIZACIJE. KER NI SINDIKALNIH SESTANKOV IN KER SE SINDIKALNI PODODBOR NE ZNAJDE V SVOJEM DELU, BI RAD VEDEL, NA KOGA SE NAJ OBRNEM V NUJNEM PRIMERU.
Odgovor: Člani sindikata imajo pravico do moralne in materialne pomoči svoje organizacije. V prvi vrsti je zadolžen za to sindikalni pododbor, ki je dolžan spremljati življenje svojega članstva. Kolikor je situacija takšna, kot jo je opisal tovariš C. M., naj se s svojimi predlogi ali prošnjami obrne na vodstvo sindikalne podružnice, v skrajnem primeru pa na tovarniški odbor sindikata.
Z decentralizacijo našega aktiva so podane vse možnosti reševanja problemov pododborom in podružnicam, saj prav ti aktivi imajo največ vpogleda v težave članstva. In končno, prav je, da je tov. C. M. načel vprašanje dela svojega pododbora.
Sekretariat tovarniškega odbora
Vprašanje S. F. iz prodajnega skladišča:
»Sem zaposlen v skladišču. Ker sem mlad, zdrav in sposoben za vsako delo, bi se potegoval za odgovornejše delo, ki bi mi tudi omogočilo večje dohodke. Najraje bi bil zaposlen v elektrolizi. Kako bi zvedel, kdaj potrebuje elektroliza nove delavce? Ali bo mogoč tudi v naši tovarni sedaj, ko imamo časopis, notranji razpis za delovna mesta, kot je to po nekaterih večjih tovarnah? Ali je drugače možno zvedeti za razpoložljiva delovna mesta?«
Odgovor kadrovskega oddelka:
»Kdaj potrebuje elektroliza nove delavce ali kateri drugi oddelek, lahko dobi sodelavec vsa pojasnila v kadrovskem oddelku. Tudi v naši tovarni so lahko razpisi delovnih mest v smislu določil pravilnika o delovnih razmerjih, in sicer po 16. členu, 3. odstavku, ki pravi: ,Poleg vodilnih mest se lahko razpišejo tudi vsa ostala delovna mesta. Obvezno pa se morajo razpisati delovna mesta, na katerih se zahteva strokovna izobrazba visokokvalificiranega delavca, in delovna mesta, za katera se zahteva visoka in višja strokovna izobrazba/
Kolikor je sodelavec zainteresiran za drugo delovno mesto izven svoje ekonomske enote, naj lastnoročno napiše prošnjo, jo predloži vodstvu proizvodne enote, da ta poda svoje mnenje in predloge, kolikor je potrebno, da bi ostal na delovnem mestu ali je potrebno nadomestilo zanj.
Ko je sodelavec uredil z vodstvom proizvodne in ekonomske enote, predloži prošnjo kadrovski službi, da ta ugotovi, če izpolnjuje sodelavec zahtevane pogoje za zaprošeno delovno mesto. Gre na zdravniški pregled. O njegovi prošnji razpravlja tudi kadrovska komisija in vodstvo ekonomske enote, v kateri se želi zaposliti. Odločbe za premestitev iz ene ekonomske enote v drugo izda na osnovi vse dokumentacije direktor podjetja. Zoper njegovo odločbo je dopustna pritožba na upravni odbor.
Na razpisana delovna mesta imajo prednostno pravico že zaposleni sodelavci iz naše tovarne, ki izpolnjujejo strokovne in ostale pogoje. Kolikor ni notranjih kandidatov, pridejo v poštev novosprejeti delavci.
Glavna ovira pri premestitvah pa je ta, da sodelavcev, ki želijo premestitev, vodstvo proizvodnih in ekonomskih enot ne želi pustiti iz svojih obratov, ker so se usposobili za opravljanje posameznih del na delovnih mestih, kot npr. gliničarji, plinarji, elektrolizerji itd.«
Vrtec v družinskem stanovanju
V 3. 'stanovanjskem bloku v naselju v Kidričevem je v enem stanovanju 'družina, ki ima največ otrok; sedaj jih je 45, novembra in decembra pa jih bo najmanj 75, starih do 8 let. Tu je otroški vrtec Kidričevo s 3 vzgojiteljicami dn z 2 tehničnima sodelavkama. Vse do časa, ko 'bo imelo Kidričevo^ otroški vrtec s svojimi prostori, bodo tukaj gostovali dn deJild vse 'dobro dn težave z ostalimi sostanovalci v. tej zgradbi, M so se že navadili na vrvež najmlajših. 1 sobo še imajo v stanovanjskem bloku št. 12.
Dobili so mnogo novih, lepih knjig
Knjižnici osnovnih šol v Kidričevem in v Žetalah sta dobili septembra 1963 od naše tovarne po 63 leposlovnih knjig založbe »BOREC« v sküpni vrednosti okrog 200.000 din. Večina knjig je posvečena spominu na revolucionarje, junake, 'boje in žrtve iz druge svetovne vojne ter na povojne napore za napredek svobodne socialistične Jugoslavije.
Med knjigami so: Borec — letnik 1959, 1962; J. Klusov: Bataljon; R. Polič: Žita zorijo, Sonce in ceste; H. Bratož-OKI: Dnevnik partizana; R. Gobec: Naša partizanska pesem; A. Vo-jinovič: Ponovno - svobodni; Hotel Park; V. Kovačevič: V okopih Španije; R. Vigano: Neža gre v smrt; M. Jovanov ski; Nabrekle zvezde; V- Vujovič: Srečanje v vojni; F. Filipič: Pojoči konji; V. Teric: Sedem borcev; V. Nazor: S partizani; J. Vitko-vič: Bela Krajina; T. Pavček: Iz krvi rdeče; K. Urdin: Ljubezen za rešetkami; F. Tudman; Rojstvo socialistične Jugoslavije; I. Hariš: Diverzant; Roy S. Neil: Izpolnjena obljuba; Č. Culic: Morje gneva in svobode; K. J. Beneš: Past; I. Jan: Dražgoše; S. Terčak: Ukradeni otroci; C. Zlobec: Moška leta našega otroštva; V. Hafner: Srečno pot, fanta; J. Vergan: Od Marezig do Madrida; M. Pavlin: Jurišni bataljon; V. Lašič: Svetloba mladih let; A. Dumajevski: Aleksa Dundič; R. Lindsay: Gverilski zdravnik; W. Jones: Dvanajst mesecev s Titovimi partizani; G. Vidovič: Kurir Mladen; K. Gra-beljšek: SOS S TV 17; 6 slikanic za otroke; B. Božovič: Kra-gujevška tragedija; Dr. V. Voljč-jak: Bolnica Franja; D. Aza-njac: Bela grobnica; F. Šušteršič: Vražji vrtec; J. Zupančič: Frata; S. Petelin: Kronika Vojkove brigade; M. Pavlin: V ognju in snegu; C. Šinkovec: Oblaki nad sončno deželo; E. Sovdat: Tam, kjer teče bistra Zilja; J. Peskar: Preko Dolomitov na Štajersko; M. Štolfa: Med briškimi griči je posijalo sonce; K. Brenk: Dolga pot (slikanica); G. Jakopin: Devet fantov in eno dekle; R. Pušenjak: Spomini proletarca; A. Milič: 22.000 km od Kragujevca do Kragujevca; I. del; S. Šušteršič: Kovači lepših dni; A. Vojinovič: Beli bregovi Pohorja; A. Ravbar: Iz viharnih dni; K. Špur: Slepa v pregnanstvu; F. Filipič: Pohorski bataljon; M. Hace: Ljudje na prelomnici; Tito — život i rad; Ptujski zbornik; Naši Španci; Ognjeni krst; Z XIX. divizijo; Zbornik fotografij iz narod-no-osvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945; Volk Pogoltnik; Jernejčkov odred; Mi, otroci vojne; Razbita hajka, Kurirček Srbečica.
Z bogato izbiro novih knjig je tovarna v Kidričevem podprla dve šoli — svoja varovanca — in je s tem omogočila vsem učencem dostop do novega poučnega branja, ki jim bo zlasti sedaj v začetku šolskega leta izredno koristilo.	Ps. V.
Kort menii upravnica vrtca Majda Banko, ki je obenem ena izmed treh vzgojiteljic, je delo v tej ustanovi v veliki meri odvisno od optimizma osebja, staršev in vseh v Kidričevem, ki upajo, da bo moralo priti prej ali slej do dokončne ureditve vprašanja vrtca v kraju z okrog 3000 prebivalci in z velikim številom malih otrok v tovarni zaposlenih, 'iin da bo sedanji pro-vizorij v bloku 3. in 12. zopet služil prvotnemu namenu, družinskemu stanovanju.
Dnevno od 6.30 do 15.30 je živo v prostorih vrtca ali pa v njegovi okolici. Kamorkoli se podajo v naselju, tam je njihov gibalni prostor aM pa nikjer, ker nima sedanji provizorij svojega posebnega igralnega prostora s svojimi rekviziti in raznimi možnostmi zaposlitve malih ljudi z malimi rokami in z domiselnimi glavicami. Z nastopom hladnejših 'dni Ibo vse njihovo gibanje 'omejeno na sprehode in na razno zaposlitev v sobah. Ker je vseh 5, niti velikih sob zasedenih s 'potrebnim inventarjem in ker so v vseh otroci, ni mogoče nobenega prostora uporabljati za kuhinjo za pripravljanje kosil. Južino jim sicer pripravijo, kosila, pa ne morejo, zato jiim ga dobavlja menza; sedaj dnevno 35 obrokov za otroke, ki morajo čakati na starše do 15.15, ko pridejo z dela. Tudi ni dovolj prostora za naselitev vzgojiteljic. Vsaj eno Stanovanje bo zasedla ena 'izmed njih v novem 6-sta-novairajiskem 'bloku, ki že .raste iz zemlje pri trgovskem paviljonu. S -tem še ne bo odstranjeno vprašanje stanovanj za vse osebje vrtca, in jaslic. To namreč tudi vpliva' na stalnost osebja in
ni čudno, če se kdo odioči za kraj, kjer je skrb za vrtec med prvimi skrbmi v zvezi s skrbjo za delovnega človeka.
Na osebne dohodke osebja in n-a nekatere materialne stroške omejena sredštva iz dotacij iz občinskega šolskega sklada in iz prispevkov staršev za otroke omejujejo tudi možnosti nakupa raznih igrač in ostalega, -s čimer je mogoče v omejenem prostoru zaposliti 9 ur otroke, ki se hitro naveličajo enih din istih stvari in iščejo vedno nove, za inije zanimivejše, primerne za njihovo rast in duševni razvoj.
Osebje vrtca v Kidričevem se dobro zaveda, da je v ptuj-ski občini ogromno problemov v zvezi z varstvom in vzgojo predšolskih otrok in da je ob njih težko priznavati nekaterim krajem prednosti, vendar smatra kljub temu, da le pripada industrijskim krajem nekaj prednosti glede na dnevno v 'istem času zaposleno delavstvo, ki je -navezano pri varstvu -in negi ter Vzgoji otrok v č-a-su svoje odsotnosti na vrtec. Glede na to bi bilo potem nujno najti- med vrtcem, občino in tovarno skupno besedo, ki bo pomenila upanje na bližnji datum, ko bo vzet tudi ta problem na dnevni red sej družbeno političnih skupnosti in organov delavskega samoupravljanja v zvezi z določanjem 'i-n odobritvijo sredstev za otroške vrtce. Ko bo prišl-o do tega, bo prav -gotov-o pripravljen delavski svet tovarne odobriti primerne vsote -za zgraditev otroškega vrtca, kot je bil že pred leti, k-o še -ptujska -občina ni mogla -primakniti svojega deleža za zgraditev -za ta vrtec potrebnega poslopja.
Po prireditvi v vrtcu v Kidričevem
V 1. številki »Aluminija« je bil objavljen članek o študentih tehniške fakultete iz AArhusa na Danskem ki so v spremstvu svojih profesorjev 2. j.uli-ja 1963 obiskali Kidričevo in si ogledal-i pod vodstvom Franca Vrliča tudi našo tovarno. Ta fakulteta pošilja že od 1959. leta -dalje svoje študente na potovanje ipo Jugoslaviji iin tudi na obisk v Kidričevo.
Direktor tehniške fakultete iz AArhusa g. Linaa Jorgensen je poslal naši .upravi pismo z dne 9. oktobra 1963 s sledečo v-sebi-
»Radi bi se Vam tem potom najilepše zahvalili za ljubeznivost, ki ste j,o izkazali Skupini naših študentov, ki je bila v juniju in juliij-u 19-63 na potovanju po Avstriji in Jugoslaviji.
Za Skupino študentov je bil zelo zanimiv ogled vaše velike tovarne; po odličnem tolmačenju je bi-l-o mogoče dobiti dober vpogled v 'proizvodnjo 'i-n v obrato-^ vanje vaših postrojenj.
Ponovno -se Vam zahvaljujemo in beležimo z odličnim spošto-
vanjem.<
Direktor
Linaa Jorgensen, 1. r.
V Kidričevem nad 480 šolarjev
Osnovna šola v Kidričevem ima -letos. 14 oddelkov s 438 učenci. Poleg tega Odhaja z območja -te šole .v osemletko »Ivana Spolenjaka« na Bregu — Ptuij 35 učencev in na Hajdino 10 učencev. Sola v Kidričevem namreč nima 6., 7. in 8. razreda zaradi pomanjkanja prostorov. Ta vrzel bo prenehala s končano dograditvijo teh in še dodatnih -oddelkov v novem -delu šolske zgradbe, ki ga gradi od letošnjega 8. maja dalje podjetje »Gradis«.
Sedanji pouk poteka v 3 izmenah, in sicer od 1. do 4. razreda v 3 izmenah, 5 razred pa v dveh. Po sedanji zasedbi učiteljskih mest — skupno jih je vštevšd upravitelja 13 — bi hil možen pouk v 2 izmenah, če 'bi .bilo dovolj šolskih prostorov. Prva učna ura prične ob 7. uri in pouk
1.	izmene neha ob 10.25, nakar -začne po 10-miinutnem odmo-ru
2.	izmena, (ki konča o(b 14. uri, in zadnja izmena .konča ob 17.35.
Pouk sam poteka po predpi-
sanih učnih načrtih za osnovne šole. Kolektiv isacm si je izdelal za 1933/64 šolsko leto delovni načrt, po katerem ije na 1. mestu izpopolnjevanje in poglabljanje učnega in vzgojnega dela in aktivnost šole v družbeni dejavnosti, v ostalem pa delo s šolskim odborom in delo .komisije za pravilnike, za s-estavo osnutka statuta in pravilnikov. Pod .izpopolnjevanjem iso mišljeni strokovni referati in predavanja član-ov kolektiva na rednih ¡mesečnih konferencah dn na študijskih sestankih, ki so praviloma vsak mesec. Sem spadajo 'tudi .skupne hospitacije v posameznih oddelkih enkrat mesečno. Pod aktivnosrtjo šole v družbeni dejavnosti' pa so mišljeni roditeljski skupni in razredni sestanki ipo 4-torat na leto. K temu spada tudi organizacija šolskih proslav dn sodelovanje pri proslavah družbenih organizacij. Glavni namen vsega tega dela je dvig vz-gojnih in učnih uspehov dn čimboljša stik -med
domom in šolo ter -medsebojna pomoč pri vzgojnem in učnem delu. Važno je tudi sodelovanje med učiteljskim kolektivom, pionirskim štabom na šoli in pionirskim starešinskim svetom, ki dima ‘tudi svoj plan dela za tekoče lato. Sodelovanje šolske-ga kolektiva -in pionirjev s krajevnim odborom Združenja borcev N.OV ima itudi koristen namen ¡seznanjati učence z zgodovino NOB iz ust aktivnih borcev pa tudi z obiski partizanskih krajev. Tudi ostali del delovnega načrta zasleduje za vzgojo i.n pouk koristne cilje s področja estetske, prometne dn druge vzgoje.
S telesno vzgojo bo šola v Kidričevem sčasoma na mnogo boljšem, kot je bila doslej, ker ne ibo telovadba več v šolski avli is cementnim podom-teracom, ampak bo v prostorni sodobno urejeni telovadnici. K -temu je mnogo pripomogel delavski svet tovarne, -ki je založil svojo vpliv-
no besedo tudi v korist telovadnice. V lepem vremenu imajo otroci za telovadne ure dovolj prostora pred šolskim poslopjem, na travnatem igrišču, kjer se lahko pri raznih igrah svobodno razživijo in razgibajo.
Mlečna kuhinja je začela s pripravljanjem 'tople malice, kruh z namazom, mleko, čaj ah kakao, 1. oktobra in nabrani dnevno okrog 168 otrok. Starši sami prispevajo 750 din na mesec, ostalo pa -gre iz sredstev šolskega proračuna. Kuhinja bo v bodoče v novem traktu dn bo večja 'in tu-dd boljše opremljena.
Učiteljski kolektiv se že zelo veseli prihodnjega šolskega leta, ko ho novo dopolnjeno -šolsko poslopje omogočalo pouk za učence vseh osmih razredov v dveh izmenah dn v vseh potrebnih prostorih, to bo možno otrokom med poukom in v pr-oiStem času v krožkih posredovati vse znanje dn spretnosti ter udejstvovanje, ki -jih j.e otrokom v tej starosti potrebno dati.
Izobraževanje na delovnem mestu po novem učnem načrtu
V navidez neprijetni baraki so lepo urejene predavalnice in pisarne Izobraževalnega centra
Zavod SRS za strokovno izobraževanje j-e i-zdel-al Osnovni program za poklice v kovinski industriji. Ta učni načrt obsega tista osnovna znanja za to panogo, ki so podlaga za druga znanja večjega ali manjšega števila -sorodnih poklicev. ¡Po' tem programu se lahko izobražujejo delavci tudi za vse specializacije. Obenem so ta znanja tudi del osnovnih znanj za vse poklice v elektro-industriji in metalurgiji. . Ta učni načrt je namenjen vsem gospodarskim organizaci-. jam, ki priučujejio delavce na delovnih mestih v panogi kovinske industrije, elektroindustrije in metalurgije. Načrt je tako sestavljen, da ne bo potrebno gospodarskim organizacijam, ki
priučujej-o delavce na delovnem mestu, sestavljati učnih načrtov, ampak bodo lahko izbrali iz njega vsebino, ki jo zahteva delovno mesto.
Učni načrt obsega 90 risb, nadrobno analizo osnovnih znanj v panogi kovinske industrije in drugo. Obsega 180 strani in stane 5000 dim.
Da bi koristil ta učni načrt čim večjemu številu gospodarskih organizacij, je poslal Zavod SRS za strokovno izobraževanje Ljubljana učni načrt na o-gled večjim gospodarskim organizacijam in tudi našemu podjetju s pripombo, da j-e pripravljen -dati inštruktorjem po podjetjih tudi .navodila za uporabo tega novega učnega načrta.
Večerna politična šola
Za aktivno družbeno poli-tič-
Priporočila za nadaljnji razvoj našega gospodarstva
(Nadaljevanje s 3. strani) političnih in gospodarskih čini-teljev. Uspehi so še .posebej pomembni zato, ker so doseženi z večjo produktivnostjo dela, kar predstavlja poleg večjega vključevanja v mednarodno blagovno menjavo novo kvaliteto v našem gospodarstvu. S tem so ustvarjene trdne osnove za močno in vsestransko rast našega gospodarstva tudi v prihodnje.
Kljub temu pa niso izkoriščene še vse objektivne možnosti, niti odstranjene nekatere notranje neusklajenosti v gospodarstvu (kot npr. zaostajanje prometa, slabo razvita notranja trgovina itd.). Boj za izpolnitev letošnjih gospodarskih nalog bo prispeval, da bodo lahko dali delovni kolektivi pomoč in izpolnili obveznosti, ki so jih sprejeli v zvezi z obnovo porušenega Skopja.
Poleg reševanja neposrednih tekočih nalog naj gospodarske organizacije stalno izpopolnjujejo svoje gospodarjenje in poslovanje, pri čemer naj bo njihova aktivnost usmerjena predvsem v to, da zagotovijo trajne pogoje razvoja svojega gospodarjenja. Ta njihova prizadevanja naj se izražajo v njihovih statutih in drugih samoupravnih aktih ter v dolgoročnejših programih njihovega razvoja.
Pri takih prizadevanjih naj gospodarskim organizacijam nudijo pomoč gospodarske zbornice, znanstveno-strokovne ter družbeno-politične organizacije. Napori za smotrnejše gospodarjenje naj v večji meri kot doslej pomagajo gospodarskim organizacijam povečati produktivnost dela. Povečanje produktivnosti dela je eden od osnovnih pogojev za prehod na 42-urni delovni tednik in za nadaljnjo rast življenjske ravni. Uvedba 42-urnega delovnega tednika bo zahtevala seveda uvedbo modernejše organizacije dela, višje stopnje mehanizacije in avtomatizacije ter sodobnejših proizvodnih postopkov, kar pa je možno le na podlagi temeljitih analiz in priprav. S. J.
Ali res ni dela za sindikalne organizacije?
Po decentralizaciji sindikata je v naši tovarni marsikdo pričakoval novo obdobje v sindikalnem delu. Do nje je prišlo z namenom, da bi čimveč članov kolektiva aktivno sodelovalo in sproti reševalo ali vsaj obravnavalo vso problematiko svojega področja.
Zakaj je sedaj, vse drugače? Sindikalne podružnice počivajo, še bolj pa sindikalni pododbori. Ali je lepše, če rečem, da le čakajo na navodila za svoje vsakdanje delo. Niso daleč od svojih članov, da jih ine bi slišali neorganizirano razpravljati o raznih problemih. Ali jih ni škoda pustiti same in čakati križem rok z izgovorom, da nimajo dela?
Ustavimo se pri sindikalnem pododboru v 'glinici II. Od svojega občnega zbora, ki je bil letos marca, do danes ni imel niti enega množičnega proizvodnega sestanka. Samo vodstvo se je menda le enkrat sestalo. Sprejet je program dela. Visel je na oglasni deski. Prej članstvo ni vedelo zanj, pozneje pa se zanj ni zanimalo. Tako je ostal program samo na papirju. Je dobro sestavljen in lepo napisan. Po njem do danes menda ni nič napravljeno.
Pododbor te podružnice je do zadnjega občnega zbora dobro delal in je bil celo med najboljšimi v tovarni. Z občnim zborom je bil konec njegove aktivnosti.
Prav gotovo je v tej in v vseh drugih podružnicah v naši tovarni mnogo nerešenih proble-(Nadaljevanje na 8. strani)
no delo je zelo važno nenehno ideološko politično izobraževanje članov ZK. Osnovne organizacije ZK so idoiiižne ravno za to bolj skrbeti. Vesten delavec in upravi j alec mora biti v današnjem družbenem razvoju vsestransko razgledan, če hoče izpolnjevati vse naloge proizvajalca in uipravijalca, ki jih prevzema od naše družbe.
Skrb za nenehno idejno politično izobraževanje je dolžnost vsakega posameznika, člana ZK in družbeno političnega delavca. Da bi olajšali individualni študij, organizira tovarniški komite ZKS Večerno politično šolo v podjetju. Namen te šole, ki traja 4—5 mesecev (predavanja so dvakrat tedensko), je, da posreduje šlušalteljem osnove i'z delavskega samoupravlljaoja, o razvoju današnje 'družbene ureditve itd. Vsi ti ciklusi predavanj dajejo osnovo za lažji -nadaljnji individualni študij in idejno politično izobraževanje.
V našem kolektivu je že bila trikrat takšna šola v preteklih letih ter .je tudi pokazala zadovoljive uspehe. Delavska univerza Ptuj bo (tudi letos organizirala Večerno politično šolo. Program šale bo izpopolnjen in prilagojen -današnjim potrebam. Tovarniški komite ZK in ideološka komisija pri TK ZKS srta že o tem razpravljala ter sklenila, da je potreben takšen način izobraževanja i-n tudi najbolj potreben.
V, letošnjem letu (bo Večerna politična šola v .našem kolektivu ter bo 'sprejela zraven članov ZK tudi družbeno politične delavcev iz sindikata in iz mladinske organizacije. Takšen način šolanja je bil že v letu 1962, ker ni mogoče organizirati dveh šol — VPŠ -in Sindikalno politično šolo. V bistvu pa -se programa sindikalne politične šole in VPŠ ne razlikujeta in imata isti namen, slušateljem posredovati najnujnejše, kar se zahteva oziroma kair je pdtrethno za današnjega družbenoHpdlitičnega delavca pri njegovem uveljavljanju na področju delavskega samoupravljanja im v družbeno političnih organizacijah.
Kompletne ograje iz aluminijskih okvirov in žice stanejo le SO®/« več kot enake ograje iz galvanizirane jeklene žice.
(Nadaljevanje in konec)
Velik potrošnik aluminija je pohištvena industrija. (Marles Maribor, LIP Bled itd.). Iz aluminija je oprema za restavracije, so stoli, mize, je oprema bolnišnic (postelje), otroški vozički itd. Vse to se izdeluje iz aluminijskih cevi (Alpos Šentjur, Jadran Zagreb, Ra-dulaška Beograd itd.).
Velike količine, več desettisoč lestev, izdelanih iz ovalnih cevi i-z aluminijske zlitine,, izvažamo v inozemstvo (Alpos Šentjur, Inkop Kočevje).
T-udi nosilne palice dežnikov, senčnikov itd. ¡so iz aluminijskih cevi (Tovarna dežnikov Lendava).
Med prvimi v Evropi smo v proizvodnji aluminijskih lizpa-rilni-kov (Impol) za hladilne naprave (LTH Škofja Loka). Izdelava izparilnikov zahteva zelo zahteven tehnološki postopek.
Aluminijski trakovi se sečejo v rondelice z luknjo; te se uporabljajo za brizganje najrazličnejših tub (Tuba Ljubljana). Povečana industrija piva, jedilnega olja itd. potrebuje vedno več in več zamaškov za zapiranje ste-
Možnosit vpisa ima vsak član kolektiva. Prijave zbirajo osnovne organizacije ZK, sindikalne podružnice in mladinska organizacija.
Novembra bodo konference ZKS
Osnovne organizacije ZKS se pripravljajo na letine konference, ki bodo v ¡novembru. Namen konferenc je, pregledati delo osnovnih organizacij ter vlogo in aktivnost članov ZK.
Posebno bodo na ¡konferencah razprave o realizaciji sklepov
III.	in IV. plenuma CK ZKJ, o upravljanju in delitvi dohodka —> Osebnega dohodka ter o izpopolnjevanju sistema delavskega samoupravljanja. Drugo vprašanje, o katerem b;o nujno razpravljati na letnih konferencah, so priprave na skrajšani delovni čas in o izdelavi statuta podjetja ter delo in vloga ZK pri reševanju teh vprašanj.
Iz tovarniškega komiteja ZK
Društvo prijateljev mladine v Kidričevem začenja znova z delom po začasnem odmoru, ker ga silijo k temu ¡naloge, ki si jih je naložil 31. 5. 1963 izvoljeni odbor ¡im ker to narekuje splošna skrb za mladino.
V	delovnem načrtu so navedena obsežna dela, ki (jih ne bd zmogel tsam ¡Odlboir, za to so ustanovljene sekcije, dm sicer za: socialna vprašanja, za stalne prireditve, za ¡dom igre in dela, za letovanja, za vzgojna 'posvetovanja in sekcija Starešinskega sveta (pionirjev). V teh sekcijah bo delalo vsaj po 4 dio 5 članov. Cdani sekcij bodo predvsem izmed staršev, predstavnikov organizacij dn društev ter kolektiva Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo. Vsaka sekcija isd sestavlja delovni načrt v okviru delovnega načrta odbora.
V	ospredju vseh vprašanj in dela vseh sekcij so otroci z območja društva, ki živijo v socialno neurejenih razmerah, v silabih družinskih materialnih prilikah dn ki ne morejo tudi duševno dohitevati svojih vrst-
klenic. Sposobnost aluminija za globoko izvlačenje nam omogoča izdelavo teh (Plu-tal Ljubljana, Pluto Zagreb). Tudi industrija zdravil potrebuje aluminij za zapiranje steklenic z zdravili; aluminij ne škoduje zdravju.
Aluminijski polizdelki se uporabljajo tudi v ortopedskih delavnicah za invalidske vozičke, proteze (Soča Ljubljana itd.).
Velik potrošnik aluminijske pločevine so podjetja za izdelavo kotlov in cistern za pivovarsko industrijo in za transport vode (Jedinstvo Zagreb).
Aluminij se uporablja še v industriji tekstilnih strojev (Uten-zilija Ljubljana, Tekstilstroj Zagreb).
Osvojena je aluminijska zlitina za izdelavo aluminijskih žebljev, vijakov in zakovic (Impol). Te izdelke že izdelujejo v Tovarni vijakov Ljubljana, Plamen Kropa.
Ne zaostaja uporaba aluminija v kmetijstvu. Osvojena je izdelava cevi is tanko steno (1,25 mm) velikih premerov (125 mm) po posebnem tehnološkem .postopku. Te cevi služijo za narpakal-ne naprave; izdržati morajo
Mesto našega tovarniškega časnika »Aluminij« je utrjeno s pravilnikom o izdajanju tega lista, ki ga je potrdil delavski svet na seji 5. oktobra 1963. S tem
pravilnikom je zagotovljeno vsem članom kolektiva in zunanjim sodelavcem nemoteno sodelovanje s časnikom pri njegovem informativno-vzgojnem namenu in delu ter članom kolektiva, upokojencem in štipendistom brezplačno mesečno prejemanje časnika.
Samo poslovanje uredniškega odbora, ki je organ delavskega sveta dn mu je tudi odgovoren za svoje delo, je urejeno z ustreznim določilom, enako njegove pristojnosti, naloge in pravice. Šteje 11 članov, vštevši odgovornega urednika. Da lahko sodeluje v njem čiim širši krog sodelavcev, mu je določena 1-letna mandatna doba. V njem so predstavniki iz organov delavskega samoupravljanja, političnih organizacij, posameznih sektorjev, neposrednih proizvajalcev in tovarišev, >ki se ukvarjajo s publicistiko. Z dajanjem
nifcav iz boljših prilik. Taki otroci trpijo na dva načina'. Med sovrstniki se ne .počutijo ugodno, ker se v marsičem od njih razlikujejo, pa (tudi v šoli jim je težko, ker ne dosegajo uspehov, ki is-i (jih želijo in si za nje prizadevajo učitelji. Vse to seveda po svoje vpliva tudi na starše, ki ne vidijo za svoje otroke enako svetle -bodočnosti, kot jo vidijo pri drugih otrocih.
Društvo prijateljev mladine vidi rešitev prizadetih otrok tudi iz takšnega -položaja. Za tovrstno prizadevanje bi potrebovalo poleg agilnih članov odlbora. im sekcij predvsem pomoč staršev. T-i bi morali -sami najti v sebi toliko molči iin volje, da bi dali slovo vzrokom, ki isiliijo njihove družine v mezaviden položaj. Med temi vzroki je za družinsko in ostalo življenje najnevarnejše uživanje alkohola, ki jim jemlje za-upanje v svojo moč, jim izpodkopava zdravje ter rahlja živce, da prihaja v družinah do škodljivih prepirov in isc-en, ki porazno vplivajo na razvoj otrokove duševnosti.
(Nadaljevanje prihodnjič)
v Jugoslaviji
predpisan pritisk vode in morajo biti odporne proti udarcem. Tudi vsi sklepi so iz aluminijske zlitine. V ta namen gre več sto ton aluminija delno na domače, delno na izvozno tržišče (Agro-stroj Ljubljana).
Več sto ton aluminijskih profilov je za izdelavo okvirov za zasteklitev steklenjakov (toplih gred) kot so že delno v obratovanju v Velenju in v okolici Mostarja.
Aluminij ne zaostaja pri izdelavi športnih pripomočkov. Bambusovo smučarsko palico je zamenjala palica iz aluminijske cevi. Popolnoma osvojena je izdelava aluminijske smučke (Elan Begunje). Aluminijske cevi rabimo pri izdelavi šotorov, ležalnikov, mizic, stolov itd. (Planica šport)
Aluminijski profil se uporablja za izdelavo aluminijskih obročev za kolesa. Iz aluminijskih palic so izdelani prtljažniki itd. (Rog Ljubljana).
Dobra obdelovalnost aluminijske zlitine (AlCuPb) je omogočila, da izpodriva aluminij medenino z avtomobilskih stružnic in ostalih obdelovalnih strojev.
osnovnih smernic za vsebino »Aluminija« je naložena uredniškemu odboru moralno-politična obveznost, da bi moral biti občutljiv na (razpoloženje in doga-
janje v kolektivu, na predloge, pobude in želje članov kolektiva in da bi izbral za vsako številko tista najbolj pereča, neodložljiva vprašanja, ki so potrebna najširše politične obravnave in najboljših predlogov za -njihovo reševanje.
Stimulirano sodelovanje s tovarniškim listom
V 15. členu tega pravilnika je omenjen poseben pravilnik o obračunavanju in izplačevanju avtorskih honorarjev, ki je bil tudi po-trj-en na tej seji DS. Ta pravilnik obsega 15 členov. Vsi, ki bodo dopisovali v »Aluminij«, so v primerih, ko ne dopisujejo po službeni -dolžnosti, stimulirani za vsebinsko stran svojih sestavkov, ki pridejo v poštev za objavo v »Aluminiju«, in sicer po 12 d-o 20 din zia vrstico glede na objavljeno zvrst. Posebej pa so še stimulirani za skrb za prispevke, da bi jih imela uredniški odbor in odgovorni urednik čimveč in pravočasno na- razpolago, in sicer iz vseh dejavnosti v tovarni, da bi lahko odbirala idejno-politično in stvarno odlične in iprav dobre sestavke neposrednih proizvajalcev in drugih članov kolektiva od drugih in da bi lahko z njimi pravočasno zalagala tiskarno, da ta lahko dela brez motenj in zastojev in brez zaračunavanj stroškov, ki jih včasih povzročajo zamude.
Oba pravilnika zasledujeta le namen spodbujati vse člane kolektiva, da bi sodelovali s časnikom, da bi dosegel svoj namen, da bi s svojo priljubljenostjo v kolektivu zlahka -opravičeval svoj obstoj. Naj spodbuja svoje sodelavce in bralce k .čim uspešnejšemu sodelovanju v proizvod-' nji in pri »Aluminiju« in k ustvarjanju prijetnega vzdušja v kol-ektivu, med delom in v prostem času, ob razčiščenih pojmih -o dolžnostih in pravicah za-poslenih v socialističnem podjetju in v življenju, kjer sta socialistična znanost in vsakdanja življenjska praksa neločljivi.
V. J.
Več sto ton aluminija, obdelanega na teh strojih, se uporabi v vojni industriji. Raizna industrija uporablja palice v najrazličnejše svrhe.
Vsak dan imajo prebivalci Jugoslavije v rokah 1, 2 in 5 dinarske 'kovance iz aluminija in 10, 20 in 50 dinarske kovance iz alubrona.
V -ponos arhitektov in predelovalcev aluminija je 27 m visok spomenik pri Žužembergu; izdelan je iz aluminijske pločevine. Skupna teža vgrajenega aluminija je 4 tone. Pri postavitvi spomenika je imelo velik pomen varjenje aluminija (Impol).
Aluminijska folija vsak dan bolj prodira na področje embalaže (Saturnus Ljubljana).
Aluminij je potreben tudi v železarstvu za dezoksidaoijo in pomirjen j e jekla itd.
Se in še bi lahko naštevali uporabo aluminija v naši državi. Vkljub vsemu še vedno ne dosežemo evropskega povprečja (ca. 4,5 kg na osebo; pri nas je potrošnja samo še 2,5 kg na osebo).
Osvajati bo treba še nadaljnje nove izdelke in njih uporabnost ter tako zagotoviti naši mladi aluminijski industriji sigurno tržišče.
Praktična uporaba aluminija
Inž. Marija Keržar
vpišite: se med člane dpm
Potrjena pravilnika za „Aluminij“
PERSONALNE SPREMEMBE
Člani kolektiva, ki dopolnijo v oktobru najdaljšo neprekinjeno delovno dobo v tovarni 16 let: Bur jan Ludvik, nastopil službo 16. 10. 1947; Kovačič Stanislav,
1.	10. 1947; Kokol Franc, 23. 10. 1947; Lačen Maks, 20. 10. 1947; Petrovič Sonja, 20. 10. 1947; Vrabl Franc, 10. 10. 1947.
15 let: Juriševič Ivan, 25. 10. 1948; Kmetec Maks, 20. 10. 1948; Mojzer Martin, 20.	10.	1948; Pulko Ivan,
19. 10. 1948; Tomažič Stanko 4. 10. 1948.
14 let: Berglez Franc, 21. 10. 1949; Breščak Feliks, 12. 10. 1949, Elsner Ivan, 1. 10. 1949: Gradišnik Jože. 1. 10. 1949; Meglič Stanko, 1. 10. 1949.
13 let: Slešič Anton, 23. 10. 1950; Špoljar Marija 2. 10. 1950.
12 let: Fajt Mihael, 5. 10. 1951; Krneča Frido, 1. 10. 1951, Lampič Stane, 6.10. 1951, Rotvajn Jože 16. 10. 1951; Solovjev Boris, 2. 10. 1951; Sluga Ludvik, 8. 10. 1951.
11 let: Arnuš Anton, 14. 10. 1952; Bratuša Franc, 4. 10. 1952; Ceh Franc,
1.	10. 1952, Čuček Feliks, 20. 10. 1952; Krajnc Ivan, 16. 10. 1952; Lah Ivan, 15. 10. 1952; Medved Jakob, 7. 10. 1952; Mohorko Jakob, 15. 10. 1952; Mlinarič Rudolf, 21. 10. 1952; Novak Franc,
2.	10. 1952; Pulko Stanko, 13. 10. 1952;
Rašl Franc, 1.	10.	1952; Svenšek
Alojz, 7. 10. 1952; Vehovar Franc,
3.	.10. 1952.
10 let delovne dobe v podjetju napolni Prelog Viktor, nastopil službo 2. 10. 1953.
NOVI ČLANI KOLEKTIVA:
Golob Janez, Princi Franc, Galun, Jožef, Vrbanec Franjo, Valant Slavko, Fras Stefan, Menoni Stanislav, Lamberger Franc, Pulko Venčeslav, Breg Martin, Petek Alojz, Erjavec Adolf, Arnejčič Janez, Lozinšek Franc, Bezjak Franc, Svenšek Stanislav, Rakuš Martin.
Odšli iz podjetja: Predikaka Ferdo, Šoltič Josip, Rozman Janez (JLA), Baš ing. Franc (JLA), Rakuš Jože (JLA), Galun Ivana, Pehan Pe-
ter (JLA), Cagran Alojz (JLA), Krojs Mirko (JLA), Cančar Adolf (JLA), Gornik Andrej (JLA), Tement Martin (JLA), Saše Viljem (JLA), Vindiš Alojz, Logar Antonija, Sambolec Stefan, Kupčič Anton, Artenjak Janez (JLA), Vidovič Jože, Koritnik Vladimir.
Naši upokojenci: Krajnc Franc iz PE str. vzdr. in Pišek Franc iz Prometne sekcije.
Naš 50-letnik: Krajnc Franc, rojen
1.	oktobra 1913.
Poročili so se: Petek Bogomir iz PE plinarne, Gregorič Stanko iz PE elektrolize, Petrovič Franc in Fabjan Oto iz PE el. vzdrževanja.
Novi družinski člani: Klajnšek Franc je dobil Darjo, Tominc Maks — Ido, Meško Davorin — Marijo, Holc Vincenc — Draga, Vraz Avgust — Mirana, Muzek Franc — Liljano, Primožič Janez — Mirana, Korpič Maks — Ireno, Zamuda Stanko — Branka in Darka, Rozman Avgust — Mirana.	M. T.
OPRAVLJENI STROKOVNI IZPITI V PODJETJU
Na predlog izpitne komisije in po
2.	točki Spldšnih navodil o pridobitvi strokovne izobrazbe polkvalifici-ranega delavca je UO podjetja na svoji seji dne 10. septembra 1963 priznal polkvalifikacijo za naziv pol-kvalificiranega transportnega delavca — stroke transportne — sledečim zaposlenim delavcem v Prometni sekciji, ki so uspešno opravili izpit: Arnuš Anton, Avguštin Martin, Dokša Franc, Cajnko Viktor, Cebek Ciril, Ficko Janez, Gluhak Stefan, Golob Alojz, Glavica Janez, Jeren-ko Jože, Jus Anton, Kajzersberger Ivan, Kirbiš Janez, Krivec Franc, Kroj sl Jože, Lačen Franc, Mesarič Janez, Meško Davorin, Ornik Franc, Pavlinič Jože, Rajh Jože, Sladnjak Alojz, Svršnj.ak Janez, Spevan Jože, Šalamun Ludvik, Škrjanec Janez, Tomanič Jože, Topolovec Janez, Zajšek Stanko, Zemljak Stanko.
P. E.
•<YYrrrrYYrrrYYYYYTrrYvrrYrrrrYYYYYYYYYYYYYY>-
OBVESTILO
Centralni 'delavski svet je 'razpravljal na seji, dne 5. oktobra o uporabi pravice proste izbire zdravnika. Higtonsko-tehniiSno-varstvena komisija je ugotovila, da je vedno več slučajev, da se javljajo zaposleni obratnemu zdravniku šele po končanem zdravljenju.
249. ölen Zakona o delavnih razmerjih določa, da se mora 'delavec javiti podjetju v roku 24 ur, če izostane od dela iz kakršnegakoli razloga. V obrazložitvi tega člena določa zakon, da je opustitev tega disciplinski prekršek. To določilo je povzeto tudi v našem pravilniku o delovnih razmerjih.
Zaradi tega je Sklenil centralni delavski svet tem potom opozoriti vse člane kolektiva na sledeče:
VSI ČLANI KOLEKTIVA, KI IZ KAKRŠNEGAKOLI RAZLOGA NE PRIDEJO NA DELO, SO SE DOLŽNI V 24 URAH JAVITI PODJETJU Z NAVADNO ALI Z V TA NAMEN PREJETO DOPISNICO.
V ta inamen bo založilo podjetje posebne dopisnice, na katerih bo potrebno vpisati samo ime in matično številko ter vzrok odsotnosti.
Centralni delavski svet
YAJUUUUUUUUUULJUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUV
Prijetno jesensko jutro..'. Ob robu ceste se je peljal sam s kolesom srednje hitro. Na prtljažniku je imel obrabljeno aktovko in v njej prav verjetno skromno južino. Po obrabljeni kapi, vpadlem in neobritem obrazu, po skromni obleki in čevljih ni bilo težko sklepati, da je eden izmed mnogih, ki se vozijo vsak dan po tej cesti v Kidričevo. Na prvi pogled tuj obraz, po prvih besedah pa dobrodušen 50-letnik, domačin. Eden izmed mnogih s podeželja, ki se mu začne delovni dan ob 5. zjutraj, ko se mora odpraviti na dolgo pot s tega ali drugega vrha v Slovenskih goricah ali v Halozah. V Kidričevem je zidar. Ni še dolgo v službi. Šteje se že med stare, ker je že prestal preizkušnjo tudi po starem izreku: »Vsaj leto dni moraš vzdržati pri enem delodajalcu, čeprav bi na tebi koso klepal.« Vsak dan, ne glede na vreme, se vozi z Ločkega vrha in nazaj s kolesom predvojne izdelave, ki mu mora brezhibno teči.
V nekaj minutah vožnje je
razodel sovozaču del svoje življenjske zgodbe.
Z ženo gospodarita na 3 ha zemlje, ki bi morala dati dovolj pridelka za občinski davek, za 6 otrok, za ženo in zanj. Pa ne da. Ni je mogoče pripraviti do tega. Pri hiši je premalo rok, ki bi jo obdelovale, premalo živine in gnoja, da bi jo dobro pognojili, premalo denarja, da bi kupil zanjo umetno gnojilo. Skratka, vsega je premalo in vseeno se Ločkega vrha družina krčevito oklepa.
»Tam smo doma. Delamo kot moremo. Za svet sva z ženo premalo šolana. Za otroke bo to lažje.« Prvi otrok je star 14 let, eden hodi v šolo, ostali pa so še doma. »Prepozno sem se oženil,« je dodal, šest otrok, šest želodčkov. Kruh zartje mora dati zemlja. »O otroškem dodatku ni govora!«
Naučil se, je zidariti. To znanje mu je pomagalo, da je prišel v tovarno. Dolgo časa se ni mogel odločiti, končno pa se je le vdal. Vse je lažje, vstajanje, 2-kratna dolga vožnja s kolesom, skromna mrzla malica in
KINO »SVOBODA«
KIDRIČEVO
Program kino predstav od 19. oktobra do 15. novembra 1963.
OKTOBER:
1.9. do 20. »VIKINGI«, barvni, kinemaskopski film.
23.	do 24. »LEILA IN GABOR«, madžarski barvni film.
26. do 27. »SLADKO ŽIVLJENJE«, italijanski, črnoJbeli, kinemaskopski film.
NOVEMBER:
2. do 3. »BABET GRE V VOJNO«, francoski, barvni, kinemaskopski film.
6.	do 7. »DRUŽINSKI DNEVNIK«, jugoslovanski, črno-beli film.
9. do 10. »TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE«, ameriški, barvni film.
13. do 14. »DARCLEE«, romunski, barvni film.
g?£ iireduutoa
R. F. Prispevek, ki je dobro napisan, bi bil z malimi korekturami primeren za objavo, vendar šale potem, ko Ibo znan avtor. Člankov neznanih avtorjev ne objavlja ¡noben časnik.
Sodelavcem!
Sodelavci, Iki sb dali podatke za razne članke, naj oprostijo, če še njihovi -članki niso tokrat objavljeni, iker s® na vrsti za prihodnjo številko.
Uredništvo
„Aluminij“ na
Z nogometnimi tekmami v SNL je sedaj NK »Aluminij«, mimo dveh tretjin vseh tekem, na katerih si je zasluženo nabral osem točk in je z njimi med klubi, ki so ¡dosegli doslej največ do 13 točk. »Aluminij« se je uvrstil med elitne slovenske ¡nogometne klube.
Čakajo ga še štiri tekme, in sicer dve na domačem igrišču —
27.	10. 1963 is »Svobodo« iz Ljubljane in 1. 12. 1963 z »Olimpijo« iz Celja — in dve na 'drugih igriščih, in sicer 10. 11. 1963 s »Slovanom« v Ljuhljani in
24.	11. 1963 is »Celjem« v Celju. Kolikor bo ¡uspelo »Aluminiju« premagati ¡»Svobodo« iz Ljubljane bo imel možnost uvrstitve na četrto ali na peto mesto v SNL.
Tekom dosedanjih osmih tekem se je ¡pokazalo, da je obramba »Aluminija« na čelu z Lovrom Mesaričem boljši del moštva, kar je tudi dokazano z dobrimi rezultati na drugih igriščih. Napad ,se bo moral v bodoče izboljšati, če želi, da bi dosegel »Aluminij« eino izmed boljših mast .na tabeli. Kondicija celotnega ¡moštva je brezhibna, k čemur je pripomogel redni trening in prizadevnost vseh igralcev, ki se redno udeležujejo treninga.
Finančno klub ni v težavah po zaslugi razumevanja organov upravljanja in vodstva tovarne.
Iz lestvice SNL z dne 13. okto-
Se nekaj iz naše strokovne knjižnice
V septembru 1963 so prispele v našo strokovno knjižnico sledeče ‘knjige in strokovni časopisi:
STROKOVNI ČASOPISI:
TEHNIKA, št. 9, 10, 1963, Beograd;
KEMIJA U INDUSTRIJI, 6, 8/9, 1963, Zagreb;
PREGLED, št. 8/9, 10, 1963 — Ameriška ambasada, Beograd;
ANGEWANDTE CHEMIE, št. 16/17, 1963, Frankfurt;
ELEKTRONIK, št. 6,	1963,
München;
FUNKSGHAU, št. 16, 17, 18, 1963 — München;
ELEKTROTECHNISCHE ZEITSCHRIFT, št. A 15, 17, 18, 19, 1963, Berlin;
ELEKTROTECHNISCHE
8 ur dela; vse je lažje kot pomanjkanje, če ni pri osemčlanski družini zadostnega letnega ali mesečnega dohodka. Težko je odgovarjati otroškim vprašujočim očem: »Ata, mama, zakaj imajo drugi otroci to in ono, mi pa ne?« Moraš iti po svetu, moraš prijeti tudi za najtežje delo. Bojiš se vprašati: »Koliko boste plačali na uro? Delal bi zidarsko, to vem!« V sončnem, deževnem, vročem ali mrzlem jutru mora zdoma. »Otroci, tako radi imate dinarje. Zanje moram biti zelo priden, discipliniran. Moram paziti, da se mi kaj ne pripeti. Neštetokrat se vas spomnim, da se tudi vam doma ne bi kaj pripetilo. Ko bi me samo videli, kako pritiskam na pedale, tudi po delu. Rad bi bil čimprej pri vas!« Mama jih tolaži: »Potrpite, saj bo prišel ata. Pomagal nam bo, da bomo vse opravili!«
»Človek mora biti kot jeklo, vedno močan, vzravnan, dobre volje, pravičen in potrpežljiv, sam s seboj in z vsem, kar si je naložil na svoje življenje. Ko po-rastejo otroci, bo že boljše!«
ZEITSCHRIFT, št. B 17, 18, 19, 1963, Berlin;
ELEKTRO- UND MASCHINENBAU, St. 17, 18, 1963, Wien;
GASS- UND WASSERFACH, št. 33, 34, 35, 36, 37, 1963, München;
CVETNIE METALI, št. 8, 1963,
Moskva;
AEG MITTEILUNGEN, št. 7/8, 1963, Berlin;
METALL, št. 9, 1963, Berlin. STROKOVNE KNJIGE:
PARNI KOTAO, št. 327, inž. Gvidon Gulič;
VENTILATOREN, št. 324, inž. Bruno Eck;
ŽEPNI STROJNIŠKI PRIROČNIK št. 452, 453, 454, Bojan Kraut;
DIE HEBEZEUGE, I., II., III., št. 456, 457, 458, dr. inž. Hellmut Ernest;
METALURGI® DES ALUMINIUMS, I., IL, A. J. Beljajev, št. 507, 508, 509, 510;
NAUK O TOPLINI, I., II., št. 103 ¡in 114, dr. inž. F. Bošnjakovi č;
RECHNEN IN DER CHEMIE, I. in IL, št. 291, 292, dr. inž. Walter Wittenberger;
ENZ'IKLOPEDIE DER TECHNISCHEN CHEMIE v 10 knjigah;
ELEKTRIČNE MAŠINE II., št. 57, Livsic-Glekner;
Petdeset let je že za njim. »Če bo le zdravje, bo pa šlo!«
Prehitel je skupino sodelavcev, prav tako na kolesih, večinoma mlajših. Ni bilo pozno, vendar ni popustil. '»Tri četrt na sedem moram biti pri upravi. To je moja ura!« In res je bil po svoje pravočasen. Pri vhodu se je pomešal med druge sodelavce in je z njimi odhitel na svoje delovno mesto, med zidarje v elektrolizi B. Zopet bo opravil svoje delo in 8 ur bo zopet minilo. Ob 15. uri bo v skupini drvečih proti domu tudi on, 6-kratni oče z Ločkega vrha, ki ga tudi doma vsak dan težko pričakujejo...
-vj-
šestem mesta
bra 1963 ¡je razvidno, da je prehitel »Aluminij« osam moštev drugih klubov, med katerimi so zlasti r en amarant klubi »Železničar«, »Slovan«, »Soibota«, »Nova Gorica« in »Triglav«.
Ker bo nogometna tekma s »Svobodo« iz Ljubljane na igrišču v Kidričevem 27. 10. it. 1. zelo ¡pomembna in odločilna za članstvo »Aluminija« v SNL, bi bilo iprav, ida bi ¡se te tekme udeležilo čim več članov kolektiva in okoliških prijateljev nogometa, ki jih zanimajo uspehi moštva »Aluminija«.. Ob tej ¡priliki bodo lahko na lastne oči videli igro domačega 'belo-rdečega moštva ter ga bodrili, da bo tudi tokrat zmagalo.
Ali res ni dela za sindikalne organizacije?
(Nadaljevanje s 7. strani)
mov. Zanimivo bi bilo pogledati sedaj vsaj v arhiv te in drugih podružnic, koliko problemov je bilo pismeno nakazanih organom upravljanja, upravi, raznim službam, stanovanjski skupnosti ali ptujski občini.
Sama rekonstrukcija za podružnico glinice II ni bila dovolj, da bi se pododbor lotil raznih problemov in težav, pa tudi že same proizvodnje. Delavcem iz tega oddelka ni jasno, zakaj ni več proizvodnih sestankov, da bi se na njih temeljito pogovorili o raznih problemih in zadevah, ki jih ljudje sami ne morejo obravnavati niti rešiti. Ali naj velja namesto demokratičnih načel v proizvodnji načelo: molči in delaj? V razgovoru z raznimi člani bi dobili tudi odgovor: »Čemu bi sklicevali sestanke? Ali ni vse v redu? Ni nikakih vprašanj članov niti navodil, o čem naj razpravljamo!«
Ni dovolj samo vedeti za probleme. Morali .bi se jih lotiti in dati članstvu priložnost za obravnavanje, pododboru pa, da predlaga samoupravnim organom in raznim službam v tovarni, stanovanjski skupnosti ali občini, kako jih naj rešijo.
Naj navedem samo nekaj najvažnejših stvari, ki bi jih moral obravnavati sindikat:
V proizvodnji smo večkrat naleteli na razne ¡težave, ki zavirajo proizvodnjo. Uspeh dela ni takšen, kot bi lahko bil. O delovni disciplini in o odnosih med sodelavci, med »podrejenimi« in »nadrejenimi« bi se morali posebej pomeniti. V obravnavi je statut delovne organizacije. Vsi bi morali preštudirati poglavje za poglavjem, člen za členom in dati svoje pripombe, ali se strinjamo s sedanjim osnutkom ali pa predlagamo spremembe in dopolnitve. Od nas samih bo odvisno, ali bo statut slika sedanjega stanja v naši tovarni ali naj bo slika novega stanja, ki ga narekuje nova ustava.
Ob zadostni ¡dobri volji za sindikalno delo in ob primerni občutljivosti za probleme sindikata kot celote in njegovega članstva ter ob dobro organiziranih akcijah sindikalno delo ne bi bilo dolgočasno in nadležno.
Prepričan sem, da bo lahko sindikalno delo v PE glinice II drugim podružnicam zopet za zgled, če se bosta vodstvo sindikalne podružnice in OO ZK glinice ob pomoči vodstva PE potrudila odpraviti seddnje »mrtvilo« v sindikalnem delu. Le z načrtnim, zavestnim in s skupnim delom je mogoče doseči uspehe tudi na sindikalnem področju, ¡ne samo v PE, ampak v celi ekonomski enoti in v celotnem kolektivu Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem.	M. F.
^Odpisujte o
„c/UtutiLiiLj“