*L*SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO J*0-*"-. 8T. 45 — CENA DIN 10.— KRANJ, 12. JUNIJA 1959 Edvard Kardelj v Sijderhamnu 5 plenarna Okrajnega odbora SZDL '^predsednik Z voznega izvršne-sveta Edvard Kardelj in šved-^inistrski predsednik Erlander sk; sta sund v sredo z letalom prispela iz Jsvala v Soderhamn. Jugoslo-Vanski stvu 'jevaii gostje so potem v sprem-Predsednika Erlandera nada- ni samo naloga šole, marveč celotne družbe pot z avtomobili proti Uilui staremu in znadem u bakre-ne,rni nidniiku, ki ima velik pomen azvoju švedske industrije. JUGOSLAVIJA—GRČIJA Danes, 11. junija je v Beogra-au končala z delom mešana ju-loslovanskogrška komisija. Po Predlogu pogodbe ki jo bodo Podložili v podpis, gre ea sode-jpvanje na kulturnem, gospodarskem, turističnem in drugih Področjih Kranj, 11. junija. Danes je bil v Kranju plenum OO SZDL. Razpravljali so o reformi šolstva, o izobraževanju odraslih, o materialnem stanju v šolah, o vlogi šolskih odborov, politiki štipendij in podobno. Skratka, skušali so najti vse dobre In negativne plati dosedanjih naporov v uveljavljanju šolske reforme in dati pravo smer za prihodnje delo pri vzgajanju člana socialistične družbe. Po uvodnih besedah o pomenu izobraževanja in vzgoji delovnega človeka, ki jih je povedal predsednik OO SZDL Franc Popit, Je sekretar te organizacije Štefan Kadoič prebral obširno poročilo, iz katerega posnemamo nekatere ugotovitve. Sledila je živahna razprava z mnogimi pripombami in ugotovitvami o dosedanjih uspehih na tem področju In sugestijami za prihodnje leto. pomanjkanje prostorov in zemljišč, kjer bi učenci razvijali svojo dejavnost. Ponekod v zadnjem času odvzemajo celo tisto malo zemlji- '(Nadaljevanje na 2. strani) KOŠNJA Foto: Fr. Perdan r "S OTVORITEV NOVE TOVARNE TOMOS V KOPRU z« leto« 20.000 motornih koles tipa Coltbri V nedeljo, 14. junija bo Praznoval delovni kolektiv Novozgrajene tovarne motornih koles »Tomos« v Ko-Pru veliko gospodarsko ^ago. Tega dne bodo pre-s tekočega traku prvo, P°vsem doma izdelano motorno kolo tipa Colibri iz *«*ije 20.000 vozil, ki Jih bo Bl0,v* tovarna proizvedla že v Prvem letu poskusne pro-^vodnje. Pričakujejo, da bo *večanostl prisostvoval tudi f^dsednik republike tovar« ***o. ki je delavcem tovar-*e obljubu obisk že land. Predsednik Tito Je v sre-*° *e prispel na Brione. V glavnem poročilu plenuma je bilo poudarjeno, da široko sodelovanje državljanov in proizvajalcev v delavskem in družbenem upravljanju, kakor tudi splošni razvoj tehnike in kulturni napredek zahtevajo od ljudi zmeraj večjo ideološko in splošno kulturno raven. Zato so ob zaključku šolskega leta, ko razpolagamo z novimi podatki o načinu šolanja naše mladine in tudi o oblikah raznovrstnega izobraževanja odraslih, možni novi zaključki. V glavnem gre za postopno uveljavljanje šolske reforme. Le-ta ima tri osnovne težnje; da šolstvo da večji prispevek pri izobraževanju državljJanov, da 'šolstvo vzgaja sposobne državljane za družbeno upravljanje v vseh družbenih dejavnostih in končno, da se sistem šolstva tako demokratizira, da bodo vsem državljanom odprta vrata do najvišjih šolskih izobrazb. Toda zgolj šolstvo ni kos takim zahtevam družbe pri oblikovanju novega člana socialistične skupnosti. Potrebna je pomoč vseh so- ^OTlv z JELOVICE: Na Lipniški planini »V prvi izvidnici« Na 3. strani beri cialističmih sil. Zastarelo nazira-nje, da p amo šola vzgaja in izobražuje človeka, je danes škodljivo. Škodljivi so ostanki zapostavljanja fizičnega dela, škodljiva je bojazen, da bi z uvajanjem družbene prakse v šolo znižali njeno raven. Človeka formira in vzgaja celotno družbeno življenje, oblikuje njegove moralne in estetske vrednote, delovne navade in bogati življenske izkušnje. Zato morajo vse politične organizacije usmeriti svojo dejavnost v združevanje vseh činiteljev, ki vplivajo na izobrazbo državljanov. Šola pa mora čimbolj dosledno izpolnjevati svoj pripadajoči del nalog. Proces reformiranja šolstva v našem okraju se je začel že pred pa-timi leti z uvedbp novega začasnega učnega načrta za osnovne šole. Novi način pouka je za učence bogatejši, zanimivejši in življenski. Toda za učitelje je težji in zahtevnejši — potrebno jim je širše poznavanje družbenih, gospodarskih in socialnih prilik. Tak način pouka je uveden samo v njižjih razredih obvezne šole. V višje razrede šele vnašajo nekatere prve spremembe, to je zlasti spremembo tehničnega in vsebinskega pouka, ilikovno vzgojo itd. Velikega pomena je tudi iz-venšolska vzgoja, zlasti pri tehničnem poulku. Zadnje čase ustanavljajo razne pionirske zadTuge in tehnične krožke. Se več: uvajajo tudi fizično delo n. pr. urejevanje šolskih vrtov itd. Iz podatkov pionirskih odredov je razvidno, da se učenci udejstvujejo v 32 različnih dejavnostih izvenšo'-skega dela, ki zajemajo področja kulturne, gospodarske in športne vzgoje. Ti krožki zajemajo približno polovico učencev. Pri tem pa je opaziti nekaj težav; pionirji imajo ponekod premalo pomoči, zlasti s strani mladinskih organizacij, ovira jih tudi Zvišati proizvodnjo in znižati proizvodne stroške sta osnovni nalogi kmetijskih zadrug V ponedeljek je bil v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora letni občni zbor Okrajne zadružne zveze Kranj. Razen delegatov so se ga udeležili tudi tajnik poljedelskega odbora Zadružne poslovne zveze za Slovenijo ing. Janez Perevšek, tajnik mladih zadružnikov za Slovenijo Jaka Bogataj, organizacijski sekretar OO SZDL Kranj Jakob Zen in drugi. Referat o osnovnih nalogah kmetijskih zadrug in socialističnih kmetijskih posestev pri preobrazbi naše vasi je podal predsednik OZZ Tone Hafner. V začetku je poudaril, da je neposredni cilj kmetijskih zadrug čim večji gospodarski uspeh in povečanje delovne storilnosti ter znižanje proizvodnih stroškov, ki so še vedno mnogo previsoki. Dosedanji uspehi kmetijskih zadrug in socialističnih posestev kažejo, da je sedanja pot gorenjskega kmetijstva pravilna. Visoki hektarski donosi pri pšenici in krompirju, novi nasadi jagodičevja in sadnega drevja, priprave za pitanje mladih govedi in prašičev, vse to je dokaz, da je z boljšo organizacijo dela možno precej povečati kmetijsko proizvodnjo. Kranjski okraj kot izrazito industrijski okraj pa kljub precejšnjim uspehom v kmetijstvu v povojnih letih še ne more zadovoljiti vseh potreb prebivalstva po kmetijskih pridelkih. Letno potrebujemo v okraju približno 90.000 ton mesa, sami pa smo doslej krili le 40 % potreb. Ni problem, kam s pridelki — na svetovnem trgu je ogromno povpraševanje predvsem po govejem mesu — pač pa, kako proizvesti čimveč. Rešitev je v utrjevanju pogodbene proizvodnje med zadrugo in privatnimi proizvajalci, ki pa mora temeljiti na obojestranski materialni zainteresiranosti. Razen tega so lani v skladu s tradicijami, vrsto in pasmo živine in upoštevajoč spremembe, ki jih zahteva tržišče, rajonizirali živinorejsko proizvodnjo. Velike rezerve za povečanje živinorejske proizvodnje so tudi v izboljševanju kumske baze, predvsem v povečanju hektarskih donosov na travnikih, ki jih je v okraju 17.043 hektarov. Tudi v proizvodnji sadja, jagodičevja Ln zelenjave krijemo komaj polovico potreb, kljub temu, da Imamo, razen nekaj vrst zelenjave, vse pogoje, ne samo, da zadovoljimo domači trg, pač pa, da te pridelke tudi izvažamo. Letno pridelamo v okraju preko 330 milijonov litrov mleka, poraba na prebivalca pa je še vedno minimalna — približno 2 decilitra. O kvaliteti naših mlečnih proizvodov skorajda ne moremo govoriti. Razen tega proizvodnja mleka pada iz leta v leto. Proizvodnja torej ne dohaja naraščajoče potrošnje. Urejevanje z novimi odkupnimi in r poiDj za uspešen ranoj rti Vei J|nule tedne so na Jesenicah lta^ 0 govorili o težavah v ne-cjj ^rih gospodarskih organiza-in \"— v Zeleznini, Korotanu Prikl ° dal^e- Hotel Korotan so o > ^učili restavraciji Triglav, bese'eznini pa bo izreklo zadnjo tim- sodišče itd. Težave so jijj1 v nekaterih drugih podjet-qjj^ ^esni servis Jesenice je že g0srPOcl prisilno upravo. Zaradi kratL^arskih težav sta se Pred Pod' - združili tudi mesarski *$Ht ^' *0c*a s*anJe ^e ni zaQ"o-tiv °- Namesto, da bi se kolek-se vZt,vzel za utrditev podjetja, $^je v°dstvu prepirajo za polo- bo^0'' SG s^riva v ozadju. Ce muem° biti odkriti, je često te-fcad v?rok nezadostno sposoben rijerj1^. ^ ^e mnogokrat obreme-f>a g ^e z drugimi slabostmi. So sejne.druii vzroki, ki so daleko-iz 0LJSeSa pomena, in izhajajo ostoječega stanja na Jeseni- cah. Gospodarstvo je bilo tako rekoč v stagnaciji, za kar nosi del krivde tudi občina, ker ni dovolj skrbela, niti ni klicala na zagovor vodilnih ljudi, če so se pojavljale napake ali zlorabe položajev. Sedaj pa prihajajo do izraža ukrepi, ki so bili sprejeti pred nedavnim. Slabo je bilo zlasti to, da je bilo preveč stvari koncentriranih v občini, ki se je včasih pečala tudi z operativnimi posli, ki niso bili v njeni pristojnosti. Osnovni gospodarski koncept občine naj bi bila preskrba prebivalstva in komunalna ureditev. V zvezi stem je treba upoštevati gospodarsko strukturo občine. Na eni strani velika železarna, na drugi pa vrsta majhnih podjetij, ki še niso dosegla tistega razvoja delavskega samoupravljanja kot v železarni. Ta velika razlika še bolj zaostruje medsebojne odnose v občini. Tako je v manjših podjetjih često nerešeno vprašanje skladov, režije in drugih podobnih vprašanj, katerim često botruje še prevelika decentralizacija nekaterih podjetij itd. Te ugotovitve so privedle do tega, da so letos na Jesenicah izvedli vrsto reorganizacij posameznih podjetij. Gostišče Dom pod Golico so priključili hotelu Pošta. Pred kratkim pa so temu podjetju priključili še gostilno Gorenje na Plavžu. Korotan, kakor smo že omenili, pa je bil priključen restavraciji Triglav. — Podjetje Avtoservis v Kranjski gori so pripojili istoimenskemu podjetju na Jesenicah itd. S tem nameravajo doseči predvsem znižanje režijskih stroškov in ustvariti dve gostinski jedri na Jesenicah. Podobno reorganizacijo pripravljajo v Kranjski gori, vendar je povsod eden in isti problem, vprašanje kadrov. -k naš razgovor ""S Pred kongresom ZK Slovenije Najteže ie na vasi IV. Kongres ZKS Slovenije je pred vrati; delegati se na ta pomembni dogodek skrbno pripravljajo. Alojz Stamcar iz Iskre je med mlajšimi delegati. Saj mu je šele 29 let. Toda po izkušnjah v delu družbenih organizacij, pa tudi po njegovi marljivosti v oddelku za tehnično kontrolo, ga poznajo delavci kot zaslužnega komunista. Zato so ga tudi izvolili za delegata. »Za katera vprašanja si želite, da bi vam jih pomagal rešiti Kongres?« smo ga vprašali ob tej priložnosti. »Predvsem menim, da je treba več jasnosti pri delu,« je dejal. »Gre za metodo dela, ki včasih ni uspešna. V samem kolektivu se razmeroma močno čuti moč organizacije ZK. Teže pa je na vasi. Pravzaprav najteže. — Komunisti na vasi često ne najdejo pravih oblik dela. To se je pokazalo večkrat. V Iskri je okoli 10 odstotkov delavcev včlanjeno v ZK. Predvidena so še nova sprejemanja v vrste ZK. Vendar v naseljih, kjer ti delavci stanujejo, ni čutiti,' njihove ideološke moči. Pogosto zadevamo tudi ob vprašanje tako imenovanih polproletarcev. To so delavci, ki jim stanovanjske razmere v mestu ne dopuščajo, da bi se odtrgali s podeželja in žive pol tu pol tam. Tem delavcem je treba pomagati, da se opredelijo na eno ali drugo stran. To pa ni zgolj stvar delavcev in komunistov, ampak tudi stvar napredka naše vasi. O tem je bilo precej govora na naši konferenci in upam, da bo o tem spregovoril tudi Kongres in nam pomagal pri prihodnjem delu.« Tako je povedal tov. Alojz Štamcer, delegat iz Iskre. K. M. J prodajnimi cenami mleka pa je le eden od načinov, ki skuša stanje izboljšati. Po mnenju tovariša Hafnerja bi morali obrati kmetijskih zadrug skupno s socialističnimi kmetijskimi posestvi Juriti vsaj 50 % potreb po mleku — danes pa jih ne krijejo niti 2 %. Prav v tem pa bi bila rešitev iz zagate. Krompirja pridelamo na Gorenjskem letno okoli 706.000 ton, od tega je 5*5 % tržnega viška. Pri krompirju so naši proizvajalci dosegli že lepe hektarske donose, ki so v nekaterih primerih celo prekoračili evropsko povprečje. Proizvodni stroški pa so še vedno previsoki. To velja za semenski, jedilni in tudi za industrijski krompir. Za znižanje proizvodnih stroškov je več možnosti: £ zadruga mora postati absolutni nosilec in organizator proizvodnje semenskega krompirja, obvladati mora celotno blagovno proizvodnjo jediLnega in industrijskega krompirja gojiti mora intenzivne in kvalitetne sorte, ki najbolje uspevajo na njenem področju in ki dajo največje hektarske donose; Q proizvodnjo mora organizirati na takih zaokroženih površinah in s takim načinom obdelave, ki zagotavlja najnižje proizvodne stroške. Na občnem zboru so govorili še o mehanizaciji v kmetijstvu, o pogodbeni proizvodnji, o strokovnih kadrih v kmetijskih zadrugah itd. Ker kadrov zelo primanjkuje, so sklenili, da bodo v okviru okraja ali skupaj s sosednim okrajem organizirali dvoletno srednjo kmetijsko šolo, za katero bo vsaka zadruga zbrala potrebno število kandidatov v starosti od 22 do 30 let. Ti bodo po končanem šolanju vodili v zadrugah kmetijsko strokovno službo. T. SODELOVANJE JUGOSLAVIJE IN POLJSKE NA JEDRSKEM PODROČJU Po dvodnevnih razgovorih v zvezni komisiji za jedrsko energijo z delegacijo državnega sveta poljske vlade za miroljubno uporabo jedrske energije sta v ponedeljek predsednik zvezne komisije za jedrsko energijo profesor Pavle Savič in pooblaščenec poljske vlade Vilhelm., Bilig podpisala načrt znanstve-no-tehničnega sodelovanja med Poljsko in Jugoslavijo na področju uporabljanja jedrske energije v miroljubne namene v letu 1959 60. KOCA POPOVIC POJDE V GRČIJO Na vabilo «tSkega zunanjega ministra Evngelosa Averofa bo državni sekretar za zunajo zadeve FLRJ Koča Popovič obiskal Grčijo v dneh od 16. do 18. junija letos. S tem bo vrnil obisk ministru Avcrofu, ki je bil v Jugoslaviji lani. 514^110671 ^86185 4I 80 2 »GLAS GORENJSKE« „PLANIKA" iz Kranja JSfflL iz naših krajev otvaria svoj obrat v Turnišču Odloki V nedeljo, 14. junija bo v Turnišču pri Murski Soboti slovesna otvoritev industrijskega obrata za izdelovanje galanterijske obutve, ki ga je tam postavila kranjska tovarna obutve Planika. S tem obratom bodo prišli do stalnega zaslužka številni čevljarji iz Turnišča in okolice, ki so morali zaradi pomanjkanja dela opuščati svojo obrt in odhajati na sezonsko delo v Hrvatsko in Slovenijo. Obrat bo zaposloval sprva okrog sto delavcev-čevljarjev, z razširitvijo proizvodnje na nova, doslej še v industriji neizkoriščena področja, pa bo zaposloval okrog dvesto delavcev. Poslopje novega obrata tovarne »Planika« v Turnišču pri Murski Soboti Pod predsedstvom MijalkaTo-dorovića je bila v torek seja Zveznega izvršnega sveta. Na njej so sprejeli sklepe v zvezi s povečanjem menjave blaga z azijsko - afriškimi državami, osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetovalcev in upravnih taksah, dopolnitve osnovnega zakona o založniških podjetjih in ustanovah, odlok o zavarovanju udeležencev pri mladinskih delovnih akcijah in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prikazovanju domačih filmov. TUJE MLADINSKE BRIGADE NA AVTOMOBILSKI CESTI Glavni štab mladinskih delovnih brigad je sklenil, da se tuje mladinske delovne brigade, ki so se prijavile iz 10 držav Evrope, Azije in Afrike, nastanijo v mladinskem naselju pri Nišu, ki ga že preurejajo. Za delo v juliju in avgustu se je prijavilo doslej okoli 200 mladincev in mladink iz raznih držav. Zasedanje Zvezne ljudske skupščine V sredo dopoldne se je začelo zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Zvezni zbor in zbor proizvajalcev sta imela ločeni seji, na katerih sta določila dnevni red. Oba zbora bosta na ločenih skih zbornic Jugoslavije, statuta Plenum Okrajnega odbora SZDL (Nadaljevanje s 1. str.) šča ob šali, kot je primer v Kranju, Skorji Loki in drugod. Zelo važna je tudi predšolska vzgoja. V našem okraju imamo samo 14 'predšolskih ustanov (vrtcev itd.) z zmogljivostjo največ 764 otrok. To pa je odločno premalo, zlasti v ptriitteffjavi s številnimi zaposlenimi materami. V poročilu je bilo kritično prikazano tudi uveljavljanje vrednosti nove reformirane osemletne Obvezne šole. Podatki namreč kažejo, da niti polovica šoloobveznih otrok (48 %) ne konča pouka z dovršenim osmim razredom, marveč da se ustavijo že pni petem, šestem ali sedmem razredu. Najboljše uspehe v tem pogledu v pravkar končanem šolskem letu beleži občina Železniki, kjer je končalo šolo 62% učencev v osmem Tazre-du, sledi občina Bohinj s 57 %, Jesenice s 56 %, medtem ko je Radovljica, kjer je komaj 22,9 % učencev končalo polno osemletno šolo, na zadnjem mestu. Vzroki za to iso oddaljene vasi, pomanjkanje prostorov, učnega osebja in podobno. Poročilo posveča veliko pozornost tudi (izobraževanju odraslih. Tu je omenjena večerna šola v Kranju in na Jesenicah, seminarji za vodstveni kader v KZ itd., kar je vodila okrajna ideološka komisija. Prve uspehe je pokazal že tudi Zavod za izobrazbo kadTov in proučevanje organizacije dela, ki pomaga pri organizaciji izobraževanja v podjetjih in podobno. Organiziral je tudi razne seminarje za člane delavskih samoupravnih organov in sindikalnih funkcionarjev. Prav tako je v okraju 10 osemletk za odrasle, ki so priključene rednim šolam. Glavna slabost tega dela pri izobraževanju odraslih je, kot je ugotovil plenum, da ni bilo pri vsem tem delu enotnega koncepta. V poročilu je prav tako bilo govora o volitvi novih šolskih odborov in O drugih problemih šolstva sejah obravnavala predloge zakonov o pogodbah za izkoriščanje pomorskih ladij, o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanavljanju in poslovanju počitniških domov, o dopolnitvah zveznega družbenega plana za leto 1959, o popravku vrednosti nekaterih ladij trgovske mornarice, o dodeljevanju sredstev iz gospodarskih rezerv federacije in tako dalje. Razen tega bodo na dnevnem redu zveznega odbora predlogi carinskega zakona, zakona o splošnih načelih za organizacijo organov uprave ljudskih odborov, zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih in gospodarskih sodiščih ter poročilo mandatno-imunitetnega odbora. Zbor proizvajalcev bo razpravljal tudi o poročilu odbora za gospodarske organizacije o potrditvi statusa Zveze gostin- Združenja založniških podjetij in organizacij FLRJ ter o spremembi in dopolnitvi statuta Zvezne gradbene zbornice. Ob 11. uri dopoldne se je pod predsedstvom Petra Stambolića začela skupna seja obeh zborov z naslednjim dnevnim redom: razprava o poročilu ZIS o delu v letu 1958 in razprava o gibanju gospodarstva v razdobju januar —april letos. Ko je skupščina odobrila ta dnevni red, je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Ranković podal ekspoze o politiki in delu ZIS v preteklem letu. SEJA SVETA ZA ŠOLSTVO ZAKLJUČEK SEMINARJA Danes, 12. junija je v Kranju Pretekli teden je bil na Smar-4. seja Sveta za šolsvo OLO jetni gori svečan zaključek po-Kranj. Na dnevnem redu je raz- ntično ideološke šole pri Občinskem komiteju LMS Kranj. — Udeležencem, ki jih je bilo okrog 30, je ob tej priložnosti orisal pomen seminarja sekretar Občinskega komiteja Mirko Galičič. SEJA PLENUMA OBČINSKE GA KOMITEJA LMS KRANJ V prejšnjem tednu je imel plenum Občinskega komiteja LMS Kranj redno sejo, na kateri so govorili predvsem o lokalni mladinski delovni akciji. Govorili so o gradnji vodovoda Bašelj—Kranj, obravnavali rezultate obiskov, članov komiteja V osnovnih organizacijah na vasi itd. V KRANJSKI GORI BODO ZGRADILI MOTEL Na občinskem ljudskem odboru na Jesenicah smo zvedeli, da bodo v Kranjski gori zgradili motel. Kredita zanj so že odobreni, načrti pa še niso gotovi. Pričakujejo, da bodo z gradnjo pričeli konec letošnjega poletja. T. KMETIJSKI ZADRUGI TRSTENIK IN GORICE STA SE ZDRUŽILI Občinski ljudski odbor Kranj je na včerajšnjih ločenih sejah obeh zborov sprejel sklep o pripojitvi Kmetiske zadruge Trste-nik h Kmetijski zadrugi Gorice. Zadruga Trstenik je namreč že lani novembra vložila prošnjo za potrditev sklepa o pripojitvi KZ Trstenik h KZ Gorice. Navedeni zadrugi sta utemeljili svoj sklop, ki je bil sprejet na občnih zborih, s tem da je sedanji obseg Kmetiske zadruge Trstenik in njen ekonomski potencial prenizek, da bi zadruga mogla samostojno poslovati in izvrševati vse tiste naloge, ki jih narekujeta organizacija in pospeševanje kmetij tsva. T. prava o strokovnem šolstvu, vpisih na gimnazije in strokovne šole, o štipendijah na pedagoških šolah in o drugih vprašanjih šolstva v našem okraju. RAZGOVORI O KOOPERACIJI MED »NIKO« ŽELEZNIKI IN »ISKRO« KRANJ Zvedeli smo, da so med tovarnama »Niko« Železniki in »Iskra« Kranj v teku razgovori o tesnem proizvodnem sodelovanju. Po predlogu o sodelovanju bi podjetje »Niko« opustilo svojo dosedanjo proizvodnjo in bi od Iskre prevzelo proizvodnjo raznega obrtniškega orodja in specialnih elektromotorjev. Dohodek bi si podjetji »Niko« in "Iskra« delili v razmerju 70 : 30. O izidu razgovorov bomo še poročali. T. SKRBETI ZA SPREJEM MLADINCEV V ZK V sredo zvečer je bil v Poljanah sestanek političnega aktiva iz Poljanske doline. Mimo sekretarjev osnovnih organizacij ZK so bili na sestanku tudi vsi prosvetni delavci, člani ZK iz Poljanske doline. Na sestanku so obravnavali vprašanje sprejema novih članov v ZK. Zaključili so, da je potrebno predvsem skrbeti za sprejem mladincev, zlasti kmečke mladine, ki prevladuje v teh krajih. Pritegniti jih je treba v delo v mladinski organizaciji, Socialistični zvezi in v drugih organizacijah in jih tako pripraviti za sprejem v ZK. Poudarili so tudi pomen šole pri vzgoji mladega kadra. Sklenili so v zimskem času organizirati razna predavanja o načelih naše notranje politike, zlasti glede razvoja kmetijstva in spreminjanja socialističnih odnosov na vasi. S tem predavanjem bodo zlasti pritegnili kmečko mladino. Sestanek je vodil sekretar Občinskega komiteja ZK Skofja Loka Andrej Levičnik. M. C. PIEDSED11111 v Smederevu Te dni po sveto £ Najnovejiši sovjetski predlogi na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi — zlasti pretilog, da ostane položaj v Zahodnem Berlinu v zvezi z bivanjem čet zahodnih sil, nespremenjen še leto dni —- so privedli ženevsko konferenco v novo, zelo resno in odJočilno fazo. Medtem ko zahodne delegacije, zlasti ameriška, ustvarjajo zaradi tega predloga zelo napeto in brez-perspektivno ozračje, se britanska delegacija drži mirno in hladnokrvno. Posamezni britanski predstavniki izražajo v poluradnih razgovorih mnenje, da položaj vendarle ni tako brezupen, pa čeprav mp-mjo, da je konferenca resnično zašla v zelo resno fazo. — Trenutno stanje na ženevski konferenci zares ni najboljše. Ko to ugotavljamo, pa se kljub temu ne kaže vdajati raznim črnogledim izjavam, ki jih obe strani, zlasti pa ameriška delegacija, trenutno šiTijo. Ni pa popolnoma izključeno, da bi novi sovjetski predlogi o Berlinu vendarle predstavljali novo obdobje v razgovorih, kajti lahko se nadejamo, da bodo Zahodne sile odgovorile na sovjetski predlg z nekaterimi novimi predlogi. £ Bolgarska vlada je poslala Grčiji noto v zvezi z neurejenimi fi-V razpravi so sodelovali Dušan nančnimi vprašanji med obema de- V ponedeljek, 8. junija se je v Smederevu zbralo okrog 40.000 prebivalcev mesta in okolice, da so lahko poslušali besede predsednika Tita na tamkajšnjem zborovanju. Potem ko je predsednik govoril o pomenu Kongresa ZK Srbije in o uspehih naše dežele v zadnjih letih, je povedal tudi nekaj misli o življenju v naših delovnih kolektivih in o nekaterih pojavih, zlasti ob sedanjem NOVE MALOPRODAJNE CENE MESA Zvedeli smo, da bo zaradi zvišanja nabavnih cen govedu II. vrste od 135 na 148 dinarjev, III. vrste od 115 na 125 din, IV. vrste od 100 na 110 din in V. vrste od 80 na 88 dinarjev znašala nova povprečna maloprodajna cena za kilogram govejega mesa 300 dinarjev. Nove cene bodo začele veljati jutri. Točne maloprodajne cene za posamezne občine bodo te dni določili občinski Sveti za blagovni promet. sprejemanju tarifnih pravilnikov. »Rad bi položil na srce vsem tistim,« je dejal med drugim, »ki pri tem v glavnem odločajo, naj se zavedajo, da so neločljiv sestavni del kolektiva in da je od njih odvisno, kakšen bo ta kolektiv v prihodnje in kakšni bodo odnosi v njem. Ce bi vključili v tarifni pravilnik takšne elemente, ki ne bi upoštevali vsakega posameznika, vsakega delavca, bi škodovali, ne samo kolektivu, marveč vsej naši skupnosti. Naši delavci, člani naših delovnih kolektivov, sami upravljajo svoja podjetja. Ne bi pa mogel reči, da na vsakem mestu v polni meri uporabljajo demokracijo v upravljanju. Ponekod, v nekaterih podjetjih so na odgovornih položajih še ljudje, ki menijo, da je to, da smo dali tovarne in podjetja v upravljanje delavcem, samo teoretična, formalna stvar, da pa dejansko lahko v njih gospodari posameznik. Ne .tovariši! Mi, ki smo odgovorni za pravilne odnose v naših podjetjih, ne bomo dovolili nobenemu posamezniku, da bi izkoristil svoj položaj v osebne namene ali v korist manjše skupine, marveč bomo zahtevali, da je na odgovornem položaju samo tisti, ki ga postavi kolektiv, in ki mora zato povezovati in krepiti kolektiv.« Za tem je tovariš Tito izrazil zaskrbljenost zaradi raketnih in drugih oporišč v Italiji in povabil vse sosednje in druge narode, da sprejmejo tovariško roko. Izrazil je željo politike medsebojnega sodelovanja na enakopravni osnovi. PRIPRAVLJEN OSNUTEK ZAKONA O OSNOVNI SOLI V torek j eSvet za šolstvo LRS pod predsedstvom Vladka Majhna razpravljal o osnutku republiškega zakona o osnovni šoli, ki ga je pripravila posebna komisija sveta. Predvidevajo, da bo ta predlog o osnovni šoli na dnevnem redu prihodnjega zasedanja Ljudske skupščine LRS. PREIZKUŠNJA NAŠIH TABORNIKOV V sobotni radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino« so trije mladi kranjski taborniki Maks Jeza, Saša Otrin in Marjan Tičar z uspehom opravili Pr* vo preizkušnjo iz taborniškega znanja. Pogumnim tabornikom želimo, da bi tako uspešno predstavili svojo kranjsko enoto tudi v drugi in tretji stopnji, ki bo že prihodnjo soboto. J PROSLAVA 100-LETNICE RDEČEGA KRIŽA V počastitev Dneva krvodajalcev in 100-letnice Rdečega kriz3 je bila v Kamniku v ponedeljek. 8. junija, proslava. Le-to je Prl" redil občinski odbor Rdečega križa. Zaslužnim članom so ob tej priložnosti podelili tudi spominske kolajne. RAZSTAVA OB 40-LETNICI KPJ V kamniški in domžalski ob" čini bodo skupno organiziral1 razstavo dokumentov Iz zgodo-vine delavskega gibanja in vlo£e Komunistične partije na tem ozemlju v razdobju 40 let. Razstava bo odprta najprej v Kan1' niku, in sicer v nedeljo, 14. Jun1^ ja ,v dvorani Solidarnosti na kavarno, kasneje pa bo obšla vse kraje v obeh občinah. RAZSTAVA HTZ V KAMNI*^ V zgornjih prostorih kulturnega doma v Kamniku je P°d' jetje »Kamnik« pripravilo razstavo higiensko tehničnih za' ščitnih sredstev. RazstavlJen predmeti, skice in diagrami s° smotrno ponazarjali namen ra2' stave. ZBILJSKO JEZERO DOBI PRISTANIŠČE Turistično društvo v Medv°' dah je zadnje čase zelo delavn°j Svoje moči je lani in letos v.sem usmerilo v ureditev ZP**» skega jezera, se pravi pristan1 šča. Lani so zgradili prostor^ lopo za čolne, letos pa grade b^ Umirano pristanišče, k.ateYCr' gradbena dela bodo v kratke končana. Dosedanji leseni spla poslej ne bo več potreben. Ne bi bilo napak, če bi tu*avj nje turistično društvo oskrbe pristanišče tudi z novimi, Pr vsem lažjimi čolni. Kaže da sedanje število čolnov pog°s ne krije povpraševanja izlett11 kov, ki se radi vozijo p® jez*4. tudi' TUDI NA GORENJSKEM POD' ODBOR SLOV. BABIŠKEGA DRUŠTVA Pred dnevi so se zbrale števu" ne babice z Gorenjske v sej*1 dvorani OLO Kranj in ustanovile pododbor Slovenskega o3*^ škega društva za Gorenjsko sedežem v Kranju. Ustanovne' mu občnemu zboru je prisostvovalo tudi nekaj zdravnik*^ zdravstveno prosvetnih delavce^ in predsednica Slovenskega ba-biškega društva Slovenije «*j Luznar-Poljanšek Justi. — uvodnih referatih o P°me!L pododbora za napredek babis^ službe na Gorenjskem so spre^ jeli še društvena pravila in Pr° gram dela. -an L JUDJE IN DOGODKI Brezatomska cona na Balkanu Horjak, Jaka Eržen, Janko Rozman, Jakob Zen, Smilja Gosti-ševa in drugi člani plenuma, kakor tudi načelnik Tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo pri OLO Jože Vari. Predsedstvo OO SZDL so pooblastili, da na osnovi razprave izdela ustrezne zaključke. K. M. ■ja CP »QoT«ij«ki Itak« — Urejaj« »rertniiki odbor — Direktor S. Bcinik — O«-fvvorai nređaJk Vojko Novak — Tel. uredništva 47» — Uprava 307 — TekočI račva pri Kom—al al banki ▼ Kramjiu 007-70-1-135 — lakaja ob ponedeljkih In pet-kfh — Letaa aaeeftaJaa 000 aaaarjev, aieaečma M aaa želama, v kateri posveča znatno pozornost ustanovitvi področja brez atomskega orožja na Balkanu. Bolgarska vlada podpira predlog romunskega ministrskega predsednika Chivu Stoice, naj bi organizirali sestanek predsednikov vlad balkanskih držav, ter hkrati predlaga, naj bi Bolgarija in Grčija sklenili nenapadlno pogodbo. 0 Londonski časniki pišejo, da je britanska vlada te dni razpravljala o možnosti premestitve ameriških letalskih oporišč iz Francije v oporišča NATO v Veliki Britaniji. Med Francijo in poveljstvom NATO je namreč nastal spoT, ker zahteva Francija udeležbo tudi v kontroli ameriškega atomskega orožja na svojem ozemlju. Odbor za obrambo je priporočil britanski vladi, naj morebitno zahtevo poveljstva NATO, za premestitev ameriških oporišč v Veliko brita-nijo, »prouči s simpatijami«. Balkansko področje je postalo vnovič predmet razprav in raz-glabljan svetovnega tiska, odkar je sovjetski premier Hruščev ob nedavnom obisku v Albaniji sprožil vprašanje raketnih oporišč v Italiji in Grčiji. Sovjetska vlada bo prisiljena razpraviti z albansko in bolgarsko vlado vprašanje podobnih oporišč v teh dveh deželah, če jih bo Italija obdržala, Grčija pa uresničila namero o njihovi postavitvi. Hruščev je ob tej priložnosti poudaril, da vse balkanske dežele vštevši Jugoslavijo, nasprotujejo takim oporiščem. Hkrati pa je predsednik sovjetske vlade sprožil zamisel o ustanovitvi brezatomske zone na celotnem področju balkanskega polotoka. Zamisel o ustanovitvi brez-atomskih pasov kjerkoli po svetu, še posebej pa v neposredni bližini naših meja, se povsem sklada s koristmi in stališči naše dežele. To, da je treba ustvarjati brezatomska področja, je našo stvar, to so naša stališča, je dejal predsednik Tito pred nekaj dnevi v Smederevu in dodal, da je tdrn bolje, če se ta stališča skladajo s stališči Sovjetske zveze. Znano je, da je Jugoslavija že pred dobrim letom prvič opozorila vlado sosednje Italije na nevarnost za mir, ki se skriva v njeni nameri, da postavi na svojem ozemlju naprave 2a raketne izstrelke, ki bodo naperjeni v smeri proti Jugoslaviji. Tudi v referatu tovariša Tita na lanskem VII. kongresu ZKJ beremo v poročilu o prijateljskih odnošajih s sosednjo Italijo tole: »V zadnjem času temni naše odnose edino postavljanje raketnih oporišč v Italiji, ki objektivno lahko zagrozijo neodvisnost in varnost Jugoslavije.« Malo pred tem je predsednik Tito o intervjuju, ki ga je dal dopisniku New York Timesa, poudaril, da so realne možnosti za ustanovitev širšega neatomskega področja v Evropi. Tako dosledno stališče Jugoslavije proti raketnim oporiščem in za ustanovitev hrezatomskih področij, ki preprečujejo medsebojne spopade, ne izhaja iz kakšnih taktičnih, trenutnih političnih nagibov, marveč je zapopa-deno v temeljih celotne naše miroljubne politike. Da je temu res tako, izpričuje vsa naša vsakodnevna politična praksa celotnega povojnega obdobja. Jugoslavija ne namerava postavljati raketnih oporišč, zato je njeno ozemlje že samo po sebi brez- atomska zona. Ker smo v nac proti vsaki tekmi v oboroževanju, smo še toliko bolj Pr° j tekmi v postavljanju in grad'4^ raketnega orožja. Prav zato nimo, da bo zamisel o usta0* vitvi balkanske brezatomske ne, dobila realno vrednost tedaj, če se bodo vanjo vklju^'e vse dežele balkanskega in dranskega področja, torej P0^ drugih tudi Italija in Gretij Vsako novo področje, ki bi ' iztrgali iz rok raketni oborožit ' bi zmannjševalo nevarnost voj in olajšalo pot k atomski r** orožitvi sploh. Nasprotno Pa * vsako novo oporišče ali nje£° nadeja že sama po sebi miroljubnim prizadevanjem popuščanju mednarodne naPe*° sti. Prav zato so toliko na meS besede predsednika Tita v Sfl,*! derevu, ko je poudaril, da bi bi bolje, če bi tisti, katerih Pre 5 stavniki se zdaj pogovarjaj0 Ženevi, za ta čas rajši opus'1 postavljanje in tudi sleherno ffi voričenje o postavljanju j£j graditvi raketnih oporišč. O- fosootake vesti % Za zgraditev skladišč kmetijskih pridelkov v Novem mestu un v Mariboru so dodelili iz republiškega investicijskega s^lada 35,500.000 dinarjev. Mariborsko skladišče bo imelo zmogljivost 240, novomeško pa 40 vagonov. % Hranilne vloge v Jugoslaviji so ie presegle 50 milijard dinarjev vrednosti. V zadnjem 'etu se je denarno varčevanje m°čno povečalo. Najvišjo vred-nas* hranilnih vlog ima Srbija (ocenjene so na 17 milijard di-nariev), sledi pa Slovenija s |3 milijardami dinarjev. % Kmetijski strokovnjaki predvidevajo letos samo v Slavoniji 3° 000 vagonov tržnih viškov Z*U. To je še enkrat bogatejša zetev kot je bila v preteklem !ehi. Raj 'košnji izen kombanjov bo v ji žetvi sodelovalo še 650 strojev 7.a vezanje snopov. »Zmaj« v Zemunu bo do začetka žetve izdelal 600 kombaj-n°v- do konca leta pa še na-daljnih 400. Dnevno zapusti to-Vamo 10 st • Za VII. tekstila ki bo od 11. do 19- julija v Le sko 25() rojev. mednarodni sejem in tekstilnih strojev, bo od 11. do 19. vcu, se je doslej prijavilo razstavijalcev iz domovine 111 tujine. Med njimi so tudi Vsa Podjetja tekstilne industrije Slovenije. • Na Zagrebškem velesejmu So zaceli graditi razstavni pavijan Grčije. Zgradili ga bodo ^° letošnjega jesenskega vele-sejTna. % Do konca septembra bodo v Pogradu igTadili veliko hladil-aic<>. ki bo imela tri nadstropja. ^a hladilnica z zmogljivostjo 5000 ton bo največja v državi. v bližini hladilnice grade tudi trz"ico, ki bo zgrajena Priliodnjeg a meseca. sredi Dohodek iz kmetijstva ie moč povečati tudi v Selški dolini V torek, 9. junija popoldne se je v Železnikih sestal ^bčinski plenum SZDL, ki je obravnaval referat »Problemi socialistične politike na vasi« Le-tega je imel na de- etem plenumu Zveznega odbora Kardelj. Plenuma so se udeležili niki. V dveurni razpravi so pregledali probleme kmetijske proizvodnje in ugotovili, da je tudi v Selški dolini možno povečati dohodek v kmetijstvu. Nekaj uspehov so že dosegli. Med drugim .so izboljšali molznost krav, povečali rejo mesnatih prašičev itd. Toda, če bi se bolj oprijeli naprednejšega kmetovanja in zadružnega sodelovanja, bi bili ti uspehi lahko še večji. V dolini je 7 kmetijskih zadrug. To so večinoma majhne in gospodarsko šibke organizacije, zato so bili mnenja, da bi bilo najpa-metneje nekatere združiti. S tem pa zadrug ne bi le gospodarsko utrdili, ampak bi pridobili tudi nekaj kadra, ki jim ga tako manjka. Tak ukrep bi predvsem koristil zadrugama Bukovščica in Luša. Delo obeh zadrug bi lahko vodil en upravnik, en manipulant, en knjigovodja itd. Tako pa ima vsaka zadruga svoj kader, ne glede na to, ali je polno zaposlen in koliko to zmanjšuje dohodek zadrug. Govorili so še o drugih problemih s področja kmetijstva, zlasti 0 kmečki mladini, ki zapušča kmetije. Da je temu tako, so predvsem krivi odnosi na samih gospodarstvih, ki so sila konservativni in zapirajo perspektive mladini. Tudi s kadrom imajo težave, ki jih včasih ne J bi bilo treba. V Selcah na pri- mer, je študirati druga ji kaj boš SZDL tovariš Edvard tudi nekateri zadruž- hotelo kmečko dekle agronomijo. Toda za-ni dala štipendije, češ i žensko itd. Preden so zaključili razpravo, so sprejeli tudi nekaj zaključkov za izvajanje smernic iz Kardeljevega referata. Med drugim bodo sklicali upravnike zadrug in se z njimi pomenili o teh problemih, potem pa bodo imeli tudi seje zadružnih svetov, ki jih bodo obiskali člani občinskega plenuma SZDL. -k i je skoraj polovica zaposlenih menjala delovno razmerje Na včerajšnjih ločenih sejah obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Kranj so med drugim razpravljali o poročilu o zaposlovanju v gospodarskih organizacijah in o smernicah za izvajanje individualne stanovanjske gradnje. Lani se je število zaposlenih v vseh panogah gospodarstva povečalo za 1831 delavcev ali za 14,7 odstotka. Pretežno število novih delavcev se je zaposlilo v industriji in gradbeništvu. Ca povprečno število zaposlenih primerjamo z delavci, ki so na novo sklenili delovno razmerje ali ga iz različnih vzrokov prekinili, ugotovimo stopnjo fluktuacije, ki je bila lani 45,6 odstotka. To pomeni, da je skoraj polovica zaposlenih menjala delovno razmerje. Za leto 1959 so nekatere gospodarske organizacije predla-: gale povečanje kvote zaposlenih, določene z družbenim planom. Na podlagi tega predlaga Občinski Svet za delo in delovna razmerja povečanje števila zaposlenih v naslednjih gospodarskih organizacijah: v Iskri za 40 delavcev, v Tiskanini za 9, v IBI za 12, v Standardu za 5, v Savi za 24. v Zvezdi za 4 in v Gorenjskem tisku za 4 delavce. V okviru teh kvot mora posredovalnica za delo dodeliti gospodarskim organizacijam tako manjkajoče število delavcev. T. 77obrtnih delavnic manj kot pred 13 leti Jesenice, 10. junija. Današnja seja ObLO je bila tikaj zanimiva in živahna. Pretežni del razprave so posvetili vprašanju razvoja obrtništva v občini. Zbora sta potrdila poročilo in predlagala nekaj dodatnih sklepov. Poudarila sta, da je treba hkrati z razvojem obrti razpravljati tudi o problemih kadra za obrt. Med osnovnimi sklepi, ki sta jih zbora sprejela, 10 predvsem ti, da je treba za razvoj obrti zagotoviti sredstva, prostore in kader. Potem sta zbora na ločenih sejah razpravljala še o drugih Pomembnih upravnih in gospodarskih vprašanjih. Potrdila sta Pravilnik o plačah Uprave komunalne službe in ukinila prisilno upravo v Lesnem servisu Itd. Zlasti ti drve vprašanji sta sprožili precej razprave. Ugotovili so namreč, da pravilnik o Plačah komunalne službe ni povsem v redu. Stanje, kakršno Je v zavodu, je zahtevalo potrditev tudi takega pravilnika, že letos začeli tudi z gradbenimi deli. Zanimalo vas bo, kje bo stal ta objekt? V središču mesta, ob carinarnici. V njem pa ne bo le pekarna, ki bo oskrbovala Jesenice in okolico z boljšim kruhom kot dosedanja, ampak so predvideni še prostori za slaščičarno in nekatere druge obrtne dejavnosti, kot krojaštvo, tapetništvo, radioservis itd. Tudi za dolgo napovedano opekarno so načrti že v delu. Toda, ker teren na Plavžu ne ustreza, bo opekarna, za izdelovanje opeke iz žlin- kar pa je le začasnega značaja. Pripravljajo namreč organiza- dre. stala na Beljski Dobravi cljo celotne komunalne službe. Na današnji seji so namreč razrešili tudi dosedanjega upravnika hi imenovali novega. Nadalje so razpravljali še o nekaterih poroštvenih izjavah, sklepali o pripojitvi »Avtoservisa« Kranjska gora k istoimenskemu podjetju na Jesenicah, spremenila odlok o občinskih taksah in rešila še nekatera druga vprašanja. Po\ oDr^.Vo^nj razvoj uslužnostne Čutn<) v Jeseniški občini je ob-§ih a Zaos*al Zfi razvojem dru-za gospodarskih dejavnosti in stva IeC:anim številom prebival-bivai T° povzr°ča predvsem pre-p0 0u ,VH motnje glede potreb nega nin uslugah. Spričo moč-le oK5taz.v°Ja industrije, obrt ni ampak celo nazado- ,obstala Vaia 0h ■ —i—----------- p0sijj. rtni delavci pa so se za-nUtn 1 v industriji, kjer so tre-je D ° ^odnejši pogoji. Tako se tov , V°jni število obrtnih obranoj:manJšalo za 77 delavnic, v oh^ k° je število zaposlenih Ce br ,l Poraslo za 32 delavcev, bj ^ 0 enostransko ocenjevali, slikoTi ?otov<) dobili napačno se j ' aJti vedeti moramo, da Serijoi!16^^ obrti preusmerilo v proizv^i ozirorna industrijsko Sate. ■ io «ot°vih izdelkov. he nJe *^manjkanje tiste drobeče užnostne P**** še MJ Pe" Tak jesenisi.-150 vo^ni Je odPadlo v *elaviv ot>ciru' na eno obrtno lanske^0 75 PreDivalcev, do Poraslga leta pa Je to število mem na 138> Se slabše je v sa-obrtn "^tU" kjer odpade na eno VaiCe° delavnico celo 143 prebi-leta »m rati se je do lanskega toreJ nJŠal° števil° strok za 9> ho rjoka 42; Ze ti podatki nazor- hje obM^6^0 mocno nazadova-Zasebn zlasti je nazadovala Zlnaniisti0brt- — Po v°Jni se Je s 160 ! 23 91 obrtnih delavnic gj1 zaposlenimi. tov ^nall9sti6na obrt ima 19 obra-dva .r!L.63 zaPoslenih, od tega Poslf£V°1Zvodna obrata s 70 za-°bratc 12 leta 1958 je bilo spodar^u ukinJenih zaradi go-«a rZ*?* tež£" vanja. Mnoge obrate pa Poslo\ >v ali nepravilne- feor» i 1K"u8e ouiai< gam*irali in združili. Za- to ni čudno, da se je prav lepo razvijalo šušmarstvo, saj je v občini kakih 300 takih primerov. To je razumljivo, če vemo, da je v železarni zaposlenih okrog 800 delavcev iz 64 obrtnih strok. Zato so, če lahko tako rečemo, šušmarji pri tako slabo razviti obrti odigrali pomembno vlogo. Preden bo moč rešiti ta pro-, blem, bo treba ustanoviti vrsto novih obratov. Vzrokov za padanje obrti je več, eden osnovnih je predvsem pomanjkanje investicij za ustanavljanje novih delavnic in pa pomanjkanje ustreznih prosto-' rov. Spričo prizadevanj občinskih organov in kolektivov ter javnosti pa danes lahko ugotovimo, da se je stvar premaknila v korist naraščanja obrtništva na Jesenicah. Bil je pripravljen perspektivni načrt razvoja občine, ki obravnava posebej tudi obrt in določa smer njenega razvoja. Pri tem so posebej obravnavane potrebe mesta. Po obstoječem stanju manjka v občini 11 obrtnih strok, 17 pa jih je treba, v okviru že obstoječih, razširiti. Kakšni izgledi so letos za razvoj obrti? Vsekakor dokaj zadovoljivi. Pripravljajo ureditev komunalnega servisa, ki bo zlasti zajel deficitarne obrtne stroke, kot so pranje perila, likanje, krpanje, kemično čiščenje, kopanje in druge manjše usluge. Ti obrati bodo dobili prostor v osnovni šoli, ko jo bodo učenci to jesen zapustili in se preselili v novo šolo. Potrebna oprema je naročena, načrti so v delu. Slabše je rešeno vprašanje sredstev za adaptacijo in naprave. Za zgraditev nove pekarne so v delu projekti in verjetno bodo Letos so bili doseženi na področju razvoja obrti še nekateri drugi pomembni uspehi. Tako so iz obrtnega obrata državnega obrtnega mojstra Hribarja ustanovili obrtno podjetje družbenega sektorja, ki zajema sedem kovinsko-uslužnostnih strok. Z njim bo mogoče povečati obseg manjkajoče kovinske obrtne stroke. Hkrati bo ta reorganizacija ugodno vplivala na povečanje zmogljivosti. Pred kratkim je bilo ustanovljeno tudi podjetje »Elektrotehnični servis« Jesenice, ki zajema šest obrtnih strok elektromehanične dejavnosti. Nadalje se je v tekočem letu konsolidiralo poslovanje v obrtnem podjetju Lesni servis, dozorela je zamisel za združitev nekaterih manjših obratov z namenom boljšega gospodarjenja in tako dalje. Seveda bo ta razvoj odvisen predvsem od prizadevanja zaposlenih in dobrega gospodarjenja ter večje vloge družbenih organov in volivcev. Delo na naših gradbiščih S stroji gre hitreje Na račun gradbene dejavnosti je bilo lani in letos pomladi mnogo kritike in pripomb. Glavni »greh« gradbenih podjetij je ta, da njihove zmogljivosti ne zadostujejo potrebam. »Projekt« je največje gradbeno podjetje v kraju. V razgovoru z direktorjem smo zvedeli za prenekatero težavo, pa tudi uspehe. Zdaj imajo v zaključnih delih kakih 130 stanovanj: na Gašteju, stolpnice za »Beksljem« in pri Vodovodnem stolpu. Letos imajo več strojev. Razen dveh žerjavov so nabavili tudi bager oz. nakladalec. Kmalu bodo dobili tudi stroj za izdelavo betonskih cevi, dva stroja za ometavanje in drugo mehanizacijo. Gradnja bo s tem močno pospešena. Bager, na primer opravi delo 30 delavcev, buldožer dela za 40 do 50 težakov. Za dostavo malte, opeke in drugega materiala zidarjem bi včasih potrebovali 20 do 25 delavcev-težakov. To pa opravi en sam žerjav. Delo gre tako dosti hitreje od rok. Stanovanjski blok pri Dijaškem domu na Zlatem polju je kakih 17 ljudi sezidalo v enem mesecu do 3. nadstropja; imeli so žerjav. V splošnem pa nastaja pri takih gradnjah vprašanje izkoriščanja mehanizacije. Pocenitev del in pospešitev gradenj se podrejata glavni mehanizaciji. Postaviti jo je treba tam, kjer je najbolj izkoriščena. Letos so v »Projektu« vpeljali še eno novost: hitro usposabljanje zidarjev. Pomanjkanje strokovnih delavcev je zmeraj oviralo delo. Zato so že pripravili inštruktorja za praktični pouk zidarjev. Tečaj bo trajal dva meseca v popoldanskih urah. Gre za tako imenovano »belgijsko« metodo pouka. Podobne tečaje za zidarje bodo uvedli tudi na ostalih gradbiščih, in sicer na Jesenicah, v Kamniku in na Bledu. -1. c. Po stezah partizanske Jelovice V prvi izvidnici Obkoljeni smo!« »Z vseh strani so krenili navzgor.« »Iz Rudnega in čez Lajše jih gre mnogo! Pa čez Mali vrh se pomikajo. Vse črno jih je. Tudi z druge strani prodirajo na Jelovico: preko Taleža in Lanco-vega pa od Kroparskega mostu — vsa Jelovica jih je polna!« Tako bodo morda poročale »sovražne« izvidnice 4. julija, kajti z vseh strani Gorenjske se bodo »partizani« zagnali proti njim. Naša prva izvidnica j« krenila na pot že te dni. Seveda ne za rici, se povzpela čez Soriško planino in se usmerila proti Rovta-rici. To je bila pravzaprav pot izven predvidenih patrol 4. VII. Ustavili smo se na Lipniški planini, potem za kratek čas pri Martinčku in nazadnje še na Selški planini. Kako različne so bile zgodbe! Na Lipniški planini je Prezelj pripovedoval o žalostnem dogodku, ki se je primeril v Črnem Grabnu in na okoliških gričih. Tam so 9. septembra 1942. leta izgubili 27 ljudi, med njimi tudi narodnega heroja Jožeta Gregorčiča. Maloštevilna Jelov-ška četa je tamkaj zašla v nem- »Tu je bil moj izpit za komandirja čete,« je povedal tov. Prezelj Selška dolina z malimi hišicami je zelo privlačna to, da bi zagotovila varnost, marveč da bi preživeli borci obudili spomine na nekdanje dni, na dogodke z obronkov, pobočij in grap Jelovice. Eden od redkih preživelih borcev Janko Prezelj-Stane je pripovedoval o pretresljivih dogodkih. Pa tudi prebivalci teh krajev hranijo podobne spomine. Neradi pri-i povedujejo o tem. Spomini jim odpirajo stare rane. V Selcah, preden zavije cesta proti Rudnem in Dražgošam, smo se ustavili pri Antonu Hab-janu. Hišo si zida. Vsa družina mu pomaga. »Dela ne bomo zmogli. Košnja nas je prehitela,« je povedal. Potlej smo se lotili spominov na čase partizanstva. »Nekoč sem bil že mrtev,« je mimogrede in z nepomembnim glasom povedal Habjan. Uprli smo poglede v črne podplutbe na desni strani njegovega hrbta. »Bilo je sredi julija 1943 pod Ratitovcem,« je pripovedoval. »Kot kurir Operativne cone sem padel v nemško zasedo. Še preden sem se zavedel, sem se z nekim Nemcem spoprijel na življenje in smrt. Streljati nisem smel. S tem bi opozoril nase vso okolico. Se preden sem se »zelenca« otresel, že je dobil pomoč. Kaj se je zgodilo z menoj potem, se ne spominjam. Ko sem se zavedel, sem bil ves krvav, z zlomljeno nogo in roko. S težavo sem se zavlekel v hosto in se skril pred Nemci.« KOMANDIRJEV KRST Romantična dolina med Železniki in Zalim Logom se močno zoži in je menda prav zato še bolj privlačna in lepa. »Tu je bila moja prva akcija, ko sem postal komandir čete. — Pred tem sem bil mitraljezec,« je pripovedoval tovariš Prezelj. Marca 1943. leta je njegova četa tamkaj uničila dvanajstčlan-sko nemško patrolo. Niti njihov policijski pes ni odnesel glave. 2e prej so Nemce večkrat napadli. Navadno v bolj odmaknjenih predelih, med ostrimi ovinki in navpičnimi skalami. Nemci so postali previdnejši in uspeha ni bilo več. Zato je imenovani komandir hotel dokazati svojo sposobnost; Nemce je napadel v nižini — na cesti sredi zelenega travnika. Nemci se napada niso nadejali: puške so si zadegali na hrbte in prižgali cigarete. Takrat je nenadoma zaropotalo z vseh strani. Vrgli so se na tla. Nič ni pomagalo. Bili so cilj štiridesetih cevi z dveh strani. Nihče se ni rešil. Zandarji v Železnikih so prejeli poročilo o partizanih na cesti, ki vodi proti Zalemu Logu. Prihiteli so na kraj napada. Partizanov ni bilo več. Prezelj se je medtem s četo umaknil v varno naročje hribov. Ob tej priložnosti so borci, ne da bi utrpeli eno samo prasko, zar plenili precej orožja. IZNENAĐENJA Naša novinarska radoved nost nas je gnala naprej. »Izvidnica« je nadaljevala pot po dolini, zavila v hrib proti So- ški obroč. Strojnice so opravile svoje... Povsem drugačni pa so bili njegovi spomini na Selško planino. Od tam so Nemci bežali; odmetavali nahrbtnike in opremo, izgubljali so ljudi. Partizanske enote so jih podile malone do Bohinja. ANTON HABJAN Zgodilo se je 10. junija 1944. 1. Takrat sta se na Jelovici zadrževali Prešernova in Gradnikova brigada. Partizanske enote so iskale na Jelovici primeren kraj, kamor naj bi zavezniki spuščali z letal potrebni material. Izbrali so Selško planino. Ze 18. junija so tjakaj poslali šest obveščevalcev. V prepričanju, da ni nevarnosti, kajti na Jelovici je bila vsa XXXI. divizija, so si v kočah na Selški planini uredili ležišča in izmučeni trdno zaspali. Izdani so bili. Nemci so jih iznenadili med spanjem. Nobeden se ni rešil. Nihče ni slutil, kaj se je zgodilo obveščevalcem in da so tam Nemci. Zato se je naslednjega jutra I. bataljon Prešernove brigade brez zle slutnje pomikal po cesti iz Rovtarice proti Selški planini. Nenadoma pa jih je zasula svinčena toča. Kako so bili v prvem trenutku iznenađeni partizani, tako so bili trenutek nato iznenađeni tudi Nemci. Videti je bilo, da Nemci niso vedeli, da je na Jelovici tolikšna partizanska moč. Ko pa so ugotovili premoč, so začeli bežati. Nekaj se jih je tudi poskrilo. Tudi ti se niso rešili. Močne in oborožene partizanske enote so jih podile skozi gozdove od hriba do hriba in naprej do Kup-ljenika. Na ta dogodek pa dandanašnji opozarja le kratek napis na beli skali tik ob cesti pri Selški planini, koder bodo šle 4. julija patrole iz Bohinja, z Bleda in drugih krajev Gorenjske. K. M. 0564 4 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 12. JUNIJA 1959 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov tel. 04. M.UI OGLASI Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede; naročniki imajo 50 od-slatkov popusta. Telefonska številka naročniškega oddelka je 397, uredništva 475. Prodam 3 tonski gumi voz. Cerklje 107 . 3549 Sobo v Kranju ali v bližini Kranja iščem za 1. julij. Plačam lahko za leto naprej. Kaj-zar Marija, predmetna učiteljica osnovne šole Črnomelj 3550 Tekstilna tovarna »INTEKS« išče samostojno kuharico za počitniški dom v Novi gradu in to v času od 15. junija do konca septembra 1959. Interesenti naj se zglasijo čim prej v kadrovskem oddelku 3552 Natakar, kvalificiran dobi ta-košnjo zaposlitev na mestu poslovodje bufeta v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Sposoben « Trgovsko podjetje »Rožca«, Jesenice, snre.jme s 1. julijem v službo kvalificirano trgovsko pomočnico za vodenje poslovalnice »Sadie-zelenjava« v novi tržnici na Jesenicah 3554 Iščemo za takojšnjo zaposlitev tri dobre delavce. Trgovsko podjetje »Mineral« Jesenice 3555 Za planino Korošica sprejmemo še 20 glav živine na pašo. Prijave sprejema Kmetijska zadruga Podljubelj 3556 Avto-moto društvo Šenčur organizira tečaj za šoferje amaterje. Prijave sprejema trgovsko podjetje »Krvavec« Šenčur do 16. junija 1959 3557 Izgubil sem pregrinjalo v ne-delio od Zgos do Poljč pri Begunjah. Najditelja naprošam naj jo proti nagradi vrne Pavlic Andreju, Mošnje, ker mi je drag spomin iz taborišča 3561 Krojaško mizo za likanje (tofl) poceni prodam. Živec, Hrušica 49. Jesenice 3562 Prodam več 6 tednov starih psičkov — majihne pasme. Rozman Ciril, Cešnjica 5, Podnart 3563 Prodam 3 - sobno stanovanje vseljivo v jeseni. Smledniška 22, Kranj (Čirče) 3564 Otroški voziček, siv, kombiniran, odlično ohranjen prodam. Bajželj, Benedikova 13, Kranj 3566 Prodam krušno peč še stoječo v dobrem stanju. Hafnerjeva 11, Kranj 3564 Prodam motorno kolo »Jawo« 150 ccm. Gašperlin Franc, Luže 30. Šenčur »568 Prodam motorno kolo 250 ccm ali zamenjam za manjšega oz. mopeda. Hribar, Tenetiše 12, Golnik 3569 Prodam moško kolo in kupim kravo molzno. Britof 51, Kranj 3570 Prodam novo žensko italijansko kolo. Vprašati popoldne v Prečni ulici 3, Kranj 3571 Takoj vseljivo enostanovanjsko hišo z večjim vrtom prodam v Kamni gorici pri Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku 3572 Polovico vile z vseljivim komfortnim trisobnim stanovanjem in vrtom prodam v Škofji Loki. Naslov v oglasnem odd. 3573 Lepo okrasno palmo in vzid-Ijiv štedilnik prodam. Gregorčičeva 15, Kranj 3574 Prodam kravo s četrtim teličkom. Naslov v ogl. odd. 3575 Kupim vseljivo hišico na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 3576 Kupim konja, neboječega starega 10 do 15 let, srednje težkega, .sposobnega za vsa kmečka dela. Škrjanc Janez, Novake 4, Golnik 3577 Sprejmem takoj kolarskega ali mizarskega pomočnika in vajenca za kolarstvo in zimske Športne izdelke. Debeljak Zvonko. C. Staneta Žagarja 45, Kranj 3578 Sprejmem vajenca moškega za krojaško stroko. Zupan Alojz. Šenčur 115 379 Dekle za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah ali za ve$ dan sprejmem. Cebular, Kranj, Sempeterska 20 3580 Vajenca za elektroinstalacije sprejmem, Koželj Jože, elektroinstalacije Kranj, Likozarjeva 10 3581 Trgovsko pomočnico za prodajo sadja in zelenjave v Tržiču išče Trg. podjetje »Zelenjava« Kranj 3582 Iščem sobo v Kranju ali okolici. Plačam dobro. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3583 Kupim eno do dvosobno stanovanje kakršno koli in kjer koli. Ponudbe pod »Gotovina« oddati v oglasni oddelek 3584 Zamenjam eno in polsobno stanovanje v Ljubljani za primerno v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Prilika« 3585 KUD in TVD »Partizan« Pod-brezje priredita v nedeljo, 14. junija ob 16. uri v kulturnem domu v Podbrezjah plesni ven-ček pod vodstvom plesnega mojstra Metoda Mayerja. Igra Kme-tičev trio. Vljudno vabljeni 3586 Planinsko kočo primerno za podjetje ugodno prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Krvavec« 3587 Prodam kravo mlado, dobro mlekarico, zaradi pomanjkanja krme. Sp. Duplje 85 3588 Prodam dve novi posteljni vzmeti 185 X 85 in suhe hrastove plohe. Šenčur 241 pri Kranju 3584 Prodam kuhinjsko gredenco, 2 postelji in otroško kolo. Naslov v ogl. odd. 3590 Prodam stoječo mrvo (travno) ob glavni cesti Jeprca—Kranj. Volčič Mici, Gor. vas pri Rete-čah 3541 Prodam 12 V avto-radio z anteno po ugodni ceni zaradi okvare na vozilu. Ogled vsak dan od 16. ure dalje pri Avbelj, Vila »Vesna« Bled I. nadstr. 3592 Prodamo večje število pisalnih miz. Ogled v veži Prešernove ulice št. 10 v Kranju 3593 Iščem sobico v Kranju ali okolici. Nudim nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3594 RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Jesenice razpisuje na osnovi 22. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. 1. FLRJ, št. 32/55) POGODBENE ŠTIPENDIJE za šolanje na naslednjih šolah: 1 štipendija za študij angleščine na univerzi; 3 štipendije za študij angleščine na VPŠ; 3 štipendije za študij likovno-tehnične vzgoje na VPŠ; 2 štipendije za študij mate-matike-fizike na VPŠ; 1 štipendija za študij matema-tike-fizike na univerzi; 1 štipendija za študij pedagogike na univerzi; 2 štipendije za študij glasbe na srednji glasbeni šoli; 2 štipendije za študij na sred. vzgojiteljski šoli; 2 štipendije za študij na 2-let-ni ali 4-letni fizkulturni šoli; 1 štipendija za študij defektologije na VPŠ; 1 štipendija za študij na sred. gospodinjski šol iv Grobljah. Štipendije bodo podeljene za čas, ki je potreben prosilcu za dokončanje študija in v mejah odloka o višini štipendije. — Za zadnje letnike študija bodo štipendije podeljene v povečanem znesku. Rok za vlaganje prošenj je 15. julij 1959. Prošnjo, kolkovano z 180 din državne in 90 din občinske takse, je vložiti pri ObLO Jesenice — Komisija za štipendije. Prošnji je priložiti naslednje priloge: 1. življenjepis, 2. overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala, stanju družine, neprejemanju otr. dodatka, 4. potrdilo o prejemanju ali 5. mnenje mladinske ali druge družbene organizacije. Komisija ne bo upoštevala nepravilno kolkovanih prošenj, prošenj, katerim ne bodo priložene zahtevane priloge, niti prošenj, ki ne bodo vložene v roku ali za razpisana mesta. Komisija za štipendije ObLO Jesenice IZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNOVE DRUŽBE DNE 5. JUNIJA 1959 OB 16. URI 1. nagrada: Motorno dvokolo »Galeb« srečka št. 75.077 2. nagrada: Televizijski sprejemnik 46.739 3. nagrada: Motorno kolo »Co-libri« 1.647 4. nagrada: Elektromotor 52.573 5. nagrada: pralni stroj 76.458 6. nagrada: Električni štedilnik »Tobi« 65.447 7. nagrada: Mixer 59.212 8. nagrada: Moško dvokolo 46.746 9. nagrada: Žensko dvokolo 26.278 10. nagrada: Električni sasa-lec za prah 13.288 11. nagrada: Moška zapestna ura 43.072 12. nagrada: Ženska zapestna ura 2.910 13. nagrada: Radijski sprejemnik RIZ 71.919 14. nagrada: Radijski sprejemnik RIZ 48.921 15. nagrada: Radijski sprejemnik RIZ 21.855 16. nagrada: Električna peč na dva grelca 31.256 17. nagrada: Električni pekač 27.646 18. nagrada: Lonec »Ekonom« 49.627 19. nagrada: Električni likalnik z regulatorjem 1.572 20. nagrada: Ventilatorski hla-diLnik 48.708 1.000 tolažilnih nagrad: Vse srečke, ki se končujejo na št. 74 V komisiji so bili naslednji poverjeniki: Tekač Jovan, Ljubljana; Košorok Jože, Sostro; Duj-movič Vika, Ljubljana; Otiin Milan, Črnuče in Logar Ivan, Ljubljana. Imetniki izžrebanih srečk naj dvignejo darila v upravi najkasneje do 10. avgusta letos, ko bo potekla veljavnost srečkam. Iz Tajništva ŽELITE PRIJETNO LETOVATI Občinski sindikalni svet Kranj razpolaga v svojem campingu v Moščeniški Dragi še z nekaj prostimi mesti v vikend hišicah za junij in prvo polovico septembra. Za letovanje pod šotori so prosta mesta skozi vso sezono. Cena dnevnega penziona znaša za hišice 600 in za šotore 550 din. Camping je sodobno urejen, odl'čna hrana in plaža ter lepa okolica. Sindikalne podružnice, organizacije, druSvva in uprave podjetij, omogočite svojim članom letovanje in oddih na morju! Prijave sprejema Občinski sindikalni svet, pismeno ali na telefon 273. »STORZlC«, Kranj: 12. in 13. junija ob 18. in 20.15 uri ameriški barvni film »VISOKI JEZDEC«; 13. junija ob 16. uri amer. barvni cinem. flim »PRINC ŠTUDENT«. Letni kino »PARTIZAN«: dne 12. junija ameriški barvni film »DIVJA LETA«; 13. junija dvojni program ameriški barvni film »DIVJA LETA« in amer. barvni cinemaskopski film »PRINC ŠTUDENT«; 15. junija premiera francoskega filma »PRIHAJAČ« — predstava vsak dan ob 20.30 uri. »SVOBODA«, Stražišče: 13. junija ob 19.30 uri ter 14. junija ob 16. uri ameriški barvni cinemaskopski film PRINC ŠTUDENT; 14. junija ob 18. in 20. uri ameriški barvni film »VISOKI JEZDEC«. Naklo: 13. junija ob 20. uri premiera francoskega filma »PRIHAJAČ«; 14. junija ob 17. in 19.30 uri angleški barvni vistavision film »GORA«. »KRVAVEC«, Cerklje: 13. junija ob 20.30 uri francoski barv. vistavision film »ARTISTI IN MODELI«. Bled: 12. do 14. junija angleški barvni film »SEMENJ ZELJA« -predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri, ob nedeljah pa ob 10., 15., 18. in 20.30 uri. Radovljica: 12. junija o b20. uri ter 14. junija ob 16. uri ter ob 10. uri matineja ameriškega barvnega filma »PUŠČAVA ŽIVI«; dne 13. junija ob 20. uri ter 14. junija o bl8. in 20. uri jugoslovanski cinemaskopski film »4 km NA URO«. Žiri: 13. in 14. junija francoski film »NANA«. Predstava v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo pa ob 20. uri. Ljubno: 13. in 14. junija franc. barvni film »PARIZ MESTO ZALJUBLJENIH«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in J8. uri. »SORA«, Škofja Loka: 12. do 14. junija ameriški film »GRAND HOTEL«. »DOM«, Sovodenj: 13. in 14. junija ameriški film »SKOZI PEKEL«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. uri. Duplica pri Kamniku: 13. in 14. junija nemški barvni film »PIROŠKA« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri. GI b A K J E. PREBIVALSTVA V SKOFJI LOKI Poročili so se: Leopold Jurčič, mizar in Julka Burnik,'ind. delavka; Franc Vogrin, vodovodni instalater in Ivana Habjan, lesna delavka; Miroslav Pintar, gumarski delavec in Ana Debe-nec, predilka; Peter Bobnar, modelni mizar in Majda Zevnik, lesna delavka; Matevž Čarman, upokojenec in Frančiška Bab-nik, poljska delavka; Ciril Mi-klavč, poljski delavec in Marija Raztresen, predilka; Alojzij Rau-ter, invalidski upokojenec in Marija Hribar, perica; Bogomil Mikec, šofer in Helena Kompa-re, industrijska delavka; Janez Pokorn, električar in Alojzija Ravnikar, polj. delavka; Franc Oman, poljski delavec in Angela Križnar, poljska delavka; Janez Bajuk, poljski delavec in Marija Gatej, lesna delavka; Josip Platiša, poljski delavec in Marija Štibelj, predilka; Janez Triler, poljska delavec in Ivana Zakotnik, poljska delavka; Avgust Celeč, kurjač in Jožefa Sesek, lesna delavka; Janez Tan-cek, kovinostrugar in Ana Mrak, trgovska pomočnica; Jožef Kavčič, pleskar in Marija Volčič, uslužbenka; Janez Košir, kmetovalec in Stanislava Potočnik, poljska delavka; Rafael Pusto-vrh, transportni delavec in Ana Oman, poljska delavka; Franc Subic, kmetijski tehnik in Leopolda Kržišnik, čevljarska pre-šivalka; Stanislav Smolej, livar in Marija Knol, uslužbenka; Franc Ramovž, mlinar in Marija Košir, poljska delavka; Leopold Debeljak, poljski delavec in Pavlina Krek, gospodinjska pomočnica; Janez Demšar, kmetijski tehnik in Zora Dolenec, polj. delavka. Umrli so: Ivana Krek, Neža Pintar, Franc Bertoncelj, Jerica Goličlč, Marija Pagon, Gregor Kankelj, Antonija Bogataj in Marjeta Volčič. V TRZICU Poročili so se: Marijan Slabe, predilec in Ivanka Sepetavec, delavka; Franc Jezernik, tovarniški delavec in Mihaela Klemene, delavka; Jožef Jelar, pri-rezovalec in Marija Perko, tov. delavka; Jože Verhovšek, tovarniški delavec in Marij a-Valentina Vodnik, trgovska pomočnica; Jožef Markič, strojni ključavničar in Ivana-Terezija Planinec, pleskarska pomočnica; Zvonko Borič, delavec in Frančiška Zupan, predilka; Peter Gregorec, kmetovalec in Roza-lija Klemene, delavka; Peter Ropret, delavec in Jožefa Fur-lan, predica; Janez Veternik, delavec in Antonija Golmajer, predilka; Franc Perne, krojač in Frančiška Perne rojena Tišler, kmetovalka; Anton Mali, gozdni delavec in Frančiška Dovžan, delavka; Lovrenc Česen, ključavničar in Marija Zepič, tkalka. Umrli so: Ivana Zupan rojena Kokalj, gosp.; Marija Aljančič rojena Koprivnik, preužitkarica; Antonija Blažič rojena Dacar, gospodinja. NA JESENICAH Poročili so se: Giancarlo Rossi, uslužbenec in Desanka Maloba-bič, uslužbenka; Franc-Branko Krainer, uslužbenec in Marija Neidhardt, uslužbenka; Bogdan-Stefan Višnar, strojni ključavničar in Milena-Marija Zaplata, gospodinja; Anton Samsa, vodni instalater in Zorica Stefano-vič, gospodinja. Umrli so: Marija Pintar, vzdr-ževalka; Igor Jelovčan, otrok; Valentin Zerovec, osebni upokojenec; Pavel Koblar, tov. delavec; Marija Vidic roj. Avsenik, stara 64 let. dinarjev komad, korenček 8 do 10 din šopek, peteršilj 8 do 10 din šopek, kolerabe 7 do 10 komad, špinača 20 din merica, češnje 80 do 90 din kg, jajca 16 do 18 din komad, surovo maslo 500 do 520 din kg, orehi 60 do 70 din liter, smetana 200 din liter, por 5 do 10 din komad, jabolka 80 din kg, gobe 50 din merica, jagode 80 din liter, kokoši 480 do 500 din, piščanci 250 do 320 din, zajci 200 din, sladko zelje 50 din kilogram. JESENICE Grah 80 do 90 din kg, čebula nova 70 din kg, solata 60 do 70 din kg, špinača 80 din kg, češnje 60 do 90 din kg, hruške 70 din kg, smetana 340 din kg, jagode 300 dinarjev kilogram. TRŽIČ Solata 15 do 20 din glavica, česen 10 din komad, korenček 10 din šopek, koleraba 5 do 10 din komad, špinača 15 do 20 din merica. KAMNIK Fižol 60 din liter, kaša 80 din liter, ješprenj 80 do 90 din liter, solata 50 do 60 din kg, korenček 10 din šopek, peteršilj 10 din šopek, koleraba 80 din kg, špinača 120 din kg, češnje 50 din liter, jajca 16 do 18 din, surovo maslo hruške 35 do 40 din liter, por 40 500 din kg, orehi 60 din liter, din kg, jabolka 50 din kg, gobe 50 din merica. RADOVLJICA Grah 75 din kg, čebula nova 7 7din kg, solata 72 din kg, korenček 230 din kg, peteršilj 230 din kg, češnje 82 din kg, jajca 17 din, sladko zelje 36 din kg. :AG!o LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 17., 22. in 22.5 5uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA, 13. JUNIJA 8.05 Mladina poje; 9.30 Melodije za razvedrilo; 10.10 Verdiju najljubše lastno delo — opera »MOČ USODE«; 10.45 Glasba iz domačih filmov; 11.00 Pesmi tujih narodov; 11.45 Pionirski tednik; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Uspeh vzre-je plemenske živine na Goriškem; 12.25 Igra godalni ansambel pod vodstvom Boruta Lesja-ka; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja: 1350 Melodije za vas; 14.15 Športna reportaža -Delavski šport v revirjih; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 16.4« Domače viže za dobro voljo; 17.10 Pred Kongresom ZKS pri amaterskih zborih in godbah; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.45 Okno v svet — Zvone Zorko: Predor pod Mont Blancom; 20.00 Pokaži, kaj znaš; 21.30 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA, 14. JUNIJA 6.30 Vedri zvoki; 7.35 Operetne melodije; 8.00 Mladinska radijska igra - Vandot-Stante: Ke-kec na volčji sledi; 9.00 Anton Trost: Fantazija na slovenske narodne pesmi; 9.10 Zabavna matineja; 10.10 Še pomnite, tovariši... Ristovič-Markovič: Proces proti voditeljem SKOJ; 11.00 Prenos otvoritve tovarne »To-mos« v Kopru; 13.30 Za našo vas; 15.25 Lahka glasba; 16.00 Matija Maležič: V dolini Čabranke (reportaža); 16.30 Zbori in. samospevi starejših hrvatskih in srbskih skladateljev; 17.00 Zabavni potpourri; 18.30 Nekaj domačih polk in valčkov; 18.45 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 20.00 Nedeljska revija zabavne glasbe; 21.00 Obiski pri naših skladateljih; 22.15 Zaplešite z nami; 23.10 Popevke na tekočem traku. PONEDELJEK, 15. JUNIJA 8.05 Jutranji solistični spored< 8.30 Iz filmov in glasbenih reviji 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja; 9.20 Narodne in ponaredile pesmi poje Ženski vokainj kvartet; 10.10 Franz Schuben: Pet nemških plesov; 12.15 Kmetijski nasveti - Ing. Jože Ferče]' Pitanje telet; 12.45 Stevan Hr1' stič: 4. suita iz baleta »Ohridsk3 legenda«; 13.30 Majhni zabavn' ansambli; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Moje in tvoje* 15.40 Listi iz domače književnosti; 16.05 V svetu opernih mel°' dij; 18.00 Radijska univerza " Boris Ziherl: KP in nacional"0 vprašanje — I; 18.15 Pri Slovenskem oktetu; 18.30 Športni tednik; 20.00 Pisan spored zabavi glasbe; 20.45 Kulturna tribuna \ Vasja Predan: Slovensko gleda' lišče 1958/59; 21.00 uri Schubert-Liszt: Iz »Dunajskih večerov«- IZID ŽREBANJA JUGOSLOVANSKE LOTERUE Srečke s končnicami so zadele dobitek dinarjev 20 600 70610 60.000 468410 300.000 371640 1,000.000 191 2.000 62 400 752 2.000 302 4.000 512 5.000 22842 40.000 27122 60.000 44032 80.000 41512 85.000 83 800 8333 30.000 26113 40.000 74313 100.000 45793 100.000 000723 200.000 014 2.000 1214 20.000 95 1.000 18855 40.000 756 2.000 966 8.000 79666 40.000 99776 80.000 013226 300.000 235476 600.000 7 200 77037 40.200 96207 40.200 16117 60.200 70337 60.200 27037 80.200 358597 200.200 274297 300.200 649.517 400.200 358527 800.200 8 200 8168 30.200 368758 200.200 09 400 739 2.000 599 4.000 7469 10.000 1569 10.000 8409 10.400 0989 20.000 05319 40.000 91979 60.000 13019 100.000 135879 500.000 NESREČE OB PREHODU CEZ CESTO V sredo kmalu po 12. uri P dvanajstletna učenka Franci^ Sink dokaj neprevidno prečka glavno cesto na gaštejskem kla cu pred tovarno Iskra v KranJ ^ V tem trenutku je pripeljal K" lesar Janez Oblak po kla«^ navzdol in jo podrl. Pri Pa ^ si jedeklica poškodovala kol nameri pa se poraja - fe sodek, namreč ta, da kultu- dramska dela so zabeležila 6468 ln njenih občih dobrin ne obiskovalcev. Z izbiro privlačnei- lahko obisk Seveda notom zagovarjati cenene dramske literature. Vrzeli, ki jih je puščala dramska dejavnost, so zapolnjevala ze meriti s številkami. Takšna ših tekstov bi bil Vr|SOja bi bila nepravična, po- neprimerno boljši. Sna m neobjektivna ter daleč čem s n? VlSake kritike, kajti statistič-tet ^°da^i mso merilo za kvali-D-,°_ ^^turno-prosvetnega dola kov od vstopnine. Pred kratkim je bil sestavljen tudi umetniški svet, ki bo poslej uravnaval repertoarno politiko in reševal ostalo problematiko. Do sredine julija bo sestavljen tudi okvirni repertoaT za prihodnjo sezono, ki predvideva šest del ; pa Pa bi dobili kar najbolj jasno gostovanja nekaterih poklicnih miad'inako uprizoritev. Gledališče £ «obo letošnje sezone, se bomo gledališč, ki so posredovala 31 Pri staf Vredno,on)u poslužili tudi predstav. Kulturna stičnega pomagala kronika pa fiESEDA O PROGRAMSKI POLITIKI , ^e hočem ponoviti že neštetokrat izrečeno sodbo, tedaj naj j.^lja resnica, da izbor odrske ,lterature, z eno ali dvema iz-^mama, ni bil posrečen. Upri-^rjenim delom ne bi očital li- vsei ho bo razpisalo tudi tri abonmaje in če bo kazalo, še abonmajske predstave v Stražiišču in na Priimsko-vem. Tudi datum, kdaj naj se začne gledališka sezona, kaže, da so se kranjski amaterji lotili svojega dela načrtneje in z večjo zavze- omenja razen tega še 18 koncertov in 34 ostalih prireditev. Vse prireditve pod streho Prešernovega gledališča pa so zabeležile 31.562 obiskovalcev. Pogosti so tudi očitki zoper tostjo Prva premjera je predvide- premajhno število premier. Tako m za ,sredino oktobra. V načrtu je močna dramska družina, ki de- tudi V6Č gos,tovanji ;Seveda v okvi- luje pri tolikanj ugodnih de- ru denaxnih možnosti. Razen pred- lovnih pogojih, bi lahko naštu- ,stav domace igrals.ke družine pa Vsehi , manJvrednosti ali idejno dirala vsaj 5 ali 6 premier. Da bo uprava Prešernovega gledališča n-ske preživelosti. Nasprot- so v predzadnji in letošnji sezo- posferbela tudi za gostovanja po- klicnih gledaliških ansamblov. V ta gledališke predstave, izgubljajo voljo do dela. Menim pa, da ta pojav le ni tako grozeč, da bi ga morali obravnavati's tolikšnim pesimizmom. Upoštevati moramo resnico, da je bivšo poklicno gledališče s kvalitetnimi predstavami ljubitelje gledališča dokaj razva-dilo. Po drugi strani pa še vedno prevladuje zmotno pojmovanje, da amaterske predstave ne morejo biti kvalitetne. Res je, da se amaterizem ne more meriti s stvaritvami poklicnih kolegov, lahko pa dosega kvalitetne sadove svojega dela. Ne bo kazalo drugega kot začeti borbo za občinstvo, pri čemer naj bi priskočile na pomoč tudi sindikalne podružnice podjetij. Trenutno je izjema zgolj tovarna »Iskra«, ki je znala zbuditi pri svojem kolektivu željo in potrebo po kulturnih dobrinah. Iz teh bežnih misli in spričo dejstva, da ima kranjska igralska amaterska družina močan igralski asambel, ki ije povabil k sodelovanju tudi nekatere bivše poklicne igralce in amaterje, se lahko nadejamo plodne sezone in spod-budnejše prihodnosti kranjske gledališke kulture. S. S. ŽRTVOVANA DEKLETA je japonski čmoJbeli film, ki obravnava Izvor in problem prostitucije na Japonskem ob koncu vojne in nekaj let po vojni. Režiser se je torej lotil zelo delikatne teme, ki pa jI ni bil povsem kos. Temu je deloma kriv scenarij s prehiteva-jočiml se dogodki, katerih dinamika vsiljuje zgodbi v nekaterih prizorih na začetku filma nerazumljivost. Pripoved je risana v grobem in brezkompromisnem, nam odmaknjenem naturalizmu, kl zadubi v nekaterih prizorih — namenoma ali nenamenoma — prizvok ne-okusnosti. Film je ostra obsodba družbenih prilik in zablod in stoji na strani ponižanih in razžaljenih žena. Če odmislimo malce solzav happv-end, je film zanimiva poživitev filmskega repertoarja. DIVJA LETA Spričo pravcate poplave najrazličnejših westemov bi bilo pričakovati trenutka, ko bodo prišli ameriški filmski producenti v zadrego za motive, ki jih obravnavajo zgodbe tega žanra. Vendar pa kaže, da so Američani silno prožni in iznajdljivi in da jim takšnih zgodb še lep čas ne bo zmanjkalo. Ta misel se morda porodi tudi ob ameriškem barvnem filmu Divja leta. Zal moramo tudi to pot priznati, da producent Universal 1956 z njim nI storil posebne usluge filmskemu občinstvu. Zgodba ne prinaša nič novega, česar ne bi poznali že iz prejšnjih tovrstnih filmov. Za to pomanjkljivost pa se producent oddolži z nekiite-rimi zvenečimi imeni iz filmskega sveta. V napeto, do nerazumljivosti skrivnostno zgodbo so potisnili mojstra režije R. Mathea, pa privlačnega To-nvja Curtisa, Collen Millerja, Petra Van Evcka, Arthurja Kennedvja in druge. Razen dobre igre dobi gledalec še precej druge navlake, značilne za kavbojske filme — od ameriške pokrajine preko obračunavanj do ljubezni. Čeprav ie film grajen zelo spretno, bomo pogrešali pravo ustvarjalno zavzetost in verjetnost, ki daje delu pečat vrednosti. Sicer pa čisto zanimiv western. uprizorjena dela so na- ni naštudirali le po štiri dela, P.redna in aktualna v svoji pro- je krivo predvsem to, da ie bil blejnatiki, vendar pa za širši začetek sezone obakrat pomak-n.era gledališ-koSa občinstva, ki njen v november ali december, rw Pronica v duhamorna zaradi česar so bili izgubljeni p0 'slJMJa o življenju, niso trije dragoceni meseci. Če pa k Pred Privlačna. Tu mislim temu prištejemo še vse objek-k0rnVt?e.m Ostrovskega satirično tivne in subjektivne težave, ki Hovt 0 >vGozd<< s šestimi po- .spremljajo delo naših amaterjev. van- ami doma in tremi gosto- potlej se nerodnostim in spodrs-- Ji in T. VVilliamsa »Stekleno Ijajem, ki spremljajo njihovo menažerijo« v»tvami nažerija Tudi ^ razmišljanje. Delo je o r^eglo dvanajst uprizoritev 79 obiskovalcev "^adinsko uprizoritev še vedno Premalo. Izbora sicer ne bi ho-»fi kritizirati, dasiravno se delo sedmimi pono-in enim gostovanjem, je zabeležil 1201, »Me-* pa le 702 obiskovalca, mladinsko delo M. Cor-Trijo mehovi laži vsiljuje sicer in kar pa je za kulturno-prosvetno dejavnost, ne bomo čudili. KAKŠNA BO PRIHODNJA SEZONA? Obeti so zelo spodbudni. Amatersko gledališko dejavnost v Kra- namen bo sklenjena pogodba z ljubljansko Dramo in Mestnim gledališčem. Zaradi teh spiememb pa sedanje delovanje — tu je mišljena servisna služba gledališča — ne bo okrnjeno ali spremenjeno. Okoliška prosvetna društva bodo tudi poslej deležna vse pomoči kot doslej. GLEDALIŠKEGA OBČINSTVA Nil To je postalo domala geslo ma-lodušnih igralcev - amaterjev, ki zaradi nezanimanja kranjskega gledališkega občinstva za domače S »Postržkom« zaključili sezono Kritični zapisek o uprizoritvi Čufarjevega gledališča Za zaključek sezone je Čufar-jevo gledališče uprizorilo komedijo italijanskega pisatelja Nic-eodemija »Postržek«. Zgodba o Postržku, dekletu, k živi bedno, toda pošteno življe- cema Guilijem in Emilijo ter z nadutim natakarjem Egistom, je v prvem in drugem dejanju duhovito prikazano z dokaj ostro satirično ostjo. Čeprav je zgodba naslonjena na grenko stvar- nje na rimskih ulicah, je znana nost in že skoraj tragičnost pre-iz številnih uprizoritev že pred vojno, pa tudi iz filma. Postržko-vo srečanje z mladim siromašnim inženirjem Riccom in njegovo ljubico Franco, z bogatima, moralno pokvarjenima zakon- Kljub temu pa je režiserju Bojanu Cebulju uspelo ustvariti dolfaj ubrano in uspelo predstavo, ki s svojo prisrčno in duhovito zgodbo, predstavlja lep zaključek letošnje sezone. Režiser je uprizoritev vtesnil v lini- Po dr. ti arnaturški in vsebinski plu-odlikuje. Ce bi pripravljena za b Posebno ne la Premiera Restavratorji na delu Zapuščina srednjeveškega slikarja v Seničnem PRED REVIJO GODB NA RAVNAH Medtem ko po končanem Prvem letošnjem velikem prevedu amaterskega glasbenega "gejstvovanja — reviji pev-s*}h zborov Slovenije v Kra-H}H — teče v Velenju druga felika prireditev Svobod (re-vjja igralskih skupin), so že $k°raj končane priprave za re-godb na pihala, ki bo na ^ynah na Koroškem 21. ju- Preds ednik častnega odbora genske revije je član CK Ivan Regent, članstvo od-0ra pa tvori deset političnih, Pr*vnih in kulturnih delavcev. . Za letošnjo revijo godb se ,e Prijavilo dvajset ansamblov, todeloVal0 pa jih bo devet iz ySeh krajev Slovenije in god- * Svobode »Prežibov V orane j Raven. Za njo bodo nastopi- * sodbe na pihala Svobode J,av°rnik - Koroška Bela, Svo- °de Mežica, Svobode Tabor \ Maribor, Svobode Zagorje, **°bode I Hrastnik, Svobode ^nter - Trbovlje, mladinski Svobode Tezno - Mari-yr m Svobode Velenje ter za-t"Vr>i orkester Svobode Cen- er - Trbovlje. Vsaki godbi je n>cn)eno pribli žno 15 minut vr°.Zrama, v katerem bodo iz-£,ak najrazličnejša kvalitetna ja> od zahtevnejših koračnic ^ si>nJoničnih uvertur. Na V°>]C1H revije bo pet godb iz-ftl 1° simfonično pesnitev v a/'^ Arniča »Kladivarji no-sj^a sveta«, ki bo na raven- 1 reviji prvič izvedena, f^^tt bo sledil kritičen po-terne* 0 izvajanem sporedu la ° Vr°ble>nib godb na piha-ln drugih instrumentalnih ZaSa'nblov naših Svobod. Zve-bil ?b°d je na revijo pova-^ kapelnike vseh 70 slo yQnskih godb; zato revija ne . s«mo pregled dosežene rav- Pakai'h ddavsklb &odb> am-?» » . predvsem delovnega O delu Komisije za spomeniško varstvo OLO Kranj v zadnjem obdobju, dasiravno je zelo živahno, nismo mnogo pisali. Lanskemu odkrivanju in res ta vri raniju fresk na Bregu pri Preddvoru in pred tem v Tupaličah, lahko pripišemo nov uspeh spomeniško varstvene službe — odkrivanje fresk v Seničnem pri' Golniku. Ker sodi ta zadnji kulturni spomenik, o katerem s>mo pred kratkim že poročali, med najpomembnejše tovrstne objekte srednjeveškega slikarstva v Sloveniji, bomo v tem sestavku skušali nanizati njegove glavne značilnosti. Jernejeva cerkvica v Seničnem vsebuje ipo dosedanjih odkrivanjih več fresk iz sredine 15. stoletja, medtem ko sodi gotska arhitektura cerkvice še v starejše obdobje. Pogledi obiskovalca se pri vstopu najprej ustavijo na zanimivem gotskem portalu. Prednji del notranjosti cerkve (ladja) ni posebno zanimiv, kajti prvotni, verjetno ka-setirami leseni strop, ki ga je uničil požar sredi 18. stoletja, so na- domestili z zidanim. Zanimivejša pa sta baročna oltarja na levi in desni strani pred prezbiterijem (prostor okrog glavnega oltaTJa). Le-ta ima bogato upodobljena gotska rebra, ki se v drznih lokih spuščajo izpod obokanega svoda, in se končujejo v čudovitih maskah. Le-te predstavljajo zelo dognano upodobitev ljudskega umetnika. Pri odkrivanju fresk prezbi-terija so se porajale vedno nove podobe — motivi in osebe iz svetopisemskih zgodb — prava zakladnica, za tisti čas dognanih stenskih slikarij. Odkrivanje je silno naporno, kajti freske pokriva 5 do 6 slojev beleža iz različnih stoletij. Freske na severni strani so tudi močno ziasigane. Med najlepše kompozicije, ki jim le stežka najdemo primere v zapuščini našega srednjeveškega slikarstva, sodi »Rojstvo«. Značilno za vse doslej odkrite freske so zelo intenzivne in sveže barve, razgibana barvna kompozicija in bo- gata draperiija oblačil. Prav gotovo skriva tudi svod prezbiteri j a, čeprav polja med Tebri niso posebno prostrana, pomembne detajle. — Na moč zanimivi so tudi podpisi obiskovalcev na robovih fresk. Odlikujejo jih zlasti data-cije: Anno 1531, 1586, 1591 itd. O izvoru doslej odkritih fresk ni moč trdiihi nič določnega. Domnevajo pa, da so freske delo slikarja, ki je izšel iz ene od koroških slikarskih delavnic. Freske so slikane v »seceo« tehniki (nanašanje barv na belež in ne na moker omet). Ta tehnika pa ima to slabo stran, da je podobe zelo težko odkrivati. Odkrivanje fresk bo v najboljšem primeru končano do jeseni, pomladi 1960 pa bodo začeli z restavriranjem. Dela vodi restav-rator Mestnega muzeja v Kranju Boris Sajovic. s. S. Niccodemi »Postržek« v uprizoritvi Čufarjevega gledališča pada med izobčenci in privilegirane! meščanske družbe, vseeno izzveni človeško toplo in optimistično. V tretjem dejanju pa se zgodba prelije proti koncu v nekoltko razvlečeno sentimentalnost, ki ni ubrana na isto struno, kot prejšnje dogajanje. Temu se ni mogla izogniti tudi jeseniška uprizoritev, saj je sam režijski koncept to disonančnost zaostril z močnim komedijskim akcentom v prvih dveh dejanjih, ki v tretjem ni več možna, niti priporočljiva. r Detajl freske »Rojstvo« i ničnem pri Golniku Sc- Okrajni učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« obišče LR Srbijo Člani okrajnega Učiteljskega pevskega zbora »Stane Žagar« iz Kranja se že dalj časa pripravljajo na obsk LR Srbije. Ob tej priložnosti bodo obiskali Veliko Orašje, Markovac in Veliko piano. V teh krajih je bilo namreč v letih 1941 in kasneje mnogo izseljenih Slovencev, me dnjimi tudi mnogo učiteljev. Da bi se vsaj skromno oddolžili gostoljubju bratov Srbov, so se člani zbora odločili, da gredo na pot 25. junija. Priredili bodo tri nastope. Množične organizacije v teh krajih so obljubile vso pomoč. Ob tej priložnosti vabi zbor vse tiste Slovence, ki so živeli v teh krajih v času okupacije, da se mu pridružijo. Obiskali bodo tudi kraje Staro in Novo selo ter Svilajnac. S. N. Kulturne novice % Jugoslovanska distribucijska podjetja so pred kratkim odkupila nekaj zelo zanimivih filmov. Semkaj sodi odlični, večkrat nagrajeni ameriški film »Dvanajst porotnikov« režiserja Sidneva Lumeta s Henrvjem Fondo in Leom Kobbom v glavnih vlogah; nadalje »Trapez« mojstra Carola Reeda z Gino Lol-lobrigido, Tonvjem Curtisom in Burtom Lancastrom; napeto detektivko slovitega Willyja VVilderja »Obremenilna priča s Charlesom Laugh tonom, Marleno Die-trich in nedavno umrlim Ty-ronom Povverjem v glavnih vlogah. Razen tega so odkupili še francoski film »Dva obraza v zrcalu«, najnovejše delo Andre Cavatta z Miche-le Morgan in Bourgilom, italijanski film »Izzivanje« režiserja Franka Rossija, poljski film režiserja Andrzeja Weide »Pepel in diamant« po romanu, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu ter še nekatere novejše filme svetovne proizvodnje. % Pristojni organi pripravljajo uredbo, katere namen je zaščititi domače kratke filme, ki so v naših kinematografskih dvoranah največji pastorek. Z novo uredbo bodo — tako pričakujejo — dolžni vsi kinematografi v Jugoslaviji (teh je bilo lani 1498) predvajati na 72 odstotkov predstav letno mimo igranega tudi dokumentarni film in tednik. © V Sofiji se je začel festival bolgarske dram ein gledališča, ki bo trajal do 4. julija. Na festivalu bodo izvajali samo dela bolgarskih avtorjev. Za to priložnost so napisali okrog 40 del, od katerih je nad 30 s popolnoma sodobnimi temami iz življenja in dela v tovarnah in zadrugah. J j ah preprosto in barvno razgibano sceno. Naslovno vlogo Postržka je z ljubkim nastopom in živahnostjo upodobila Tatjana Malovrho-va. Čustveno dokaj razgibanemu liku je dodala lestvico novih igralskih prijemov, ki pričajo, da se igralka razvija v nepogrešljivo članico jeseniškega igralskega kolektiva. Po daljšem premoru smo na odru spet gledali Vinka Zormana v vlogi Gui-lija. Podal jo je uspešno, s pravo mero in posluhom za delikatne situacije. V vlogi njegove žene Emilije se je solidno predstavila Marjana Cebuljeva, ki je ob tej priložnosti slavila tudi svoj pet-stoti nastop na deskah jeseniškega odra. V vlogi France je Marija Resmanova dokazala, da obeti, ki jih je pokazala pri prvih nastopih, niso bili samo obeti. Franca je doslej njena najboljša vloga, ki ji morda manjka samo nekoliko življenjske prepričljivosti. — Vlogo inženirja Ricca je zaigral Bojan Cebulj. -Malce neuravnovešen, temperamenten in dobrosrčen Ricco mu je bolj ležal, medtem ko njegov razneženi in sentimentalni »Ricco« ni bil tako prepričljiv. — Franci Pogačnik je bil v maski posrečen, morda še premalo uslužen in elastičen Egisto. Kaj je moč narediti iz majhne vloge pa je dokazal Lado Nikolavčič v posrečenem in obrobnem Gio-liju. Lahna negotovost in ne-sproščenost v posameznih prizorih, ki je bila opazna pri vseh, pa bo po dveh, treh predstavah prav gotovo splahnela Letošnji uspeli sezoni Čufarjevega gledališča se tako pridružuje še zadnja premiera, ki po kvaliteti prav nič ne zaostaja za dosedanjimi. S. J. 45 6 »GLAS GORENJSKE« servisne ii - Precejšen delež pri dviganju naše življenjske ravni ima nedvomno tudi preusmeritev naše kovinske in elektroindustrije za izdelke široke potrošnje, saj so se v zadnjih dveh letih pojavili na trgu številni gospodinjski aparati, kakršnih doslej še nismo poznali. Med poglavitne naloge gospodinjske posvetovalnice bi vsekakor sodila predavanja in tečaji o naprednem gospodinjstvu, o uporabi posameznih aparatov in drugih drobnih pripomočkov, o pravilni uporabi raznih pralnih in čistilnih sredstev, o smotrni porabi električne energije, raznih goriv, živil itd. Zanimalo nas je. kako je v tem pogledu urejeno na Jesenicah, v velikem industrijskem kraju, kjer žene še bolj kot drugje potrebujejo dobro organizirano servisno službo. Ta ob pomoči stanovanjske skupnosti razbremeni zaposleno ženo tistih gospodinjskih del, ki ji nalagajo obilo truda in jemljejo največ časa. Obrnili smo se na Gospodinjski center Jesenice, ki bo prihodnji mesec, to je 7. julija slavil obletnico ustanovitve. Gospodinjski center je pričel z delom dokaj klavrno, brez obratnih sredstev, s podporo v znesku 16.000 dinarjev, ki so jo dobili od Zveze ženskih društev. Kljub životarjenju, saj deluje brez lastnih prostorov in brez pravega strokovnega kadra, je vendar nekaj že napravil. In prav zaradi omenjenih pomanjkljivosti ne more imeti in tudi nima večjega obsega. Končali pa so že tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave. Nadalje vodi center gospodinjske tečaje za mlada dekleta in žene ter pomaga pri šolski mlečni kuhinji. V avgustu predvidevajo nastavitev gospodinjske učiteljice, ki je pri tako pomembni ustanovi kot je Gospodinjski center nujno potrebna. Centru pa se končno obetajo novi lepši časi — preselili se bodo v lastne prostore. Pereč problem, ki obstaja že precej časa, povzroča dejstvo, da na Jesenicah ni razvita prav nobena servisna služba. Na tem področju so začeli delati šele letos. Z adaptacijo nekdanje osnovne šole bo servis dobil svoje prostore. Otvoritev predvidevajo za 29. november, seveda če bodo naleteli na razumevanje podjetij in ObLO s pravočasno nakazanim denarjem. V načrtih za adaptacijo so spodnji prostori namenjeni za pralnico, zgornji pa za čistilnico oblek. Drugo važno vprašanje so menze za družbeno prehrano, kjer naj bi se družine ceneje prehranjevale. Do sedaj ni bilo na Jesenicah še nobene take menze. Gospodinjski center je na tem zaiteresiran, toda brez pravega organizatorja tega ni moč izvesti. Po nekaterih tovarnah ciser obstajajo obratne menzo, ki delajo v zelo težkih pogojih. Z organizacijo servisne službe, ki bi skrbela in pomagala ženam, bi bil nekako resen tudi problem nezaposlenosti jeseniških žena, saj jih je še vedno dovolj, ki želijo primerne zaposlitve. Vse pač ne zmorejo težkega dela, ki ga zahteva težka industrija na Jesenicah. Delavke v tovarnah se že dalj časa potegujejo za četrti obrok, to je toplo malico. Prvi korak k temu bo napravila martinar-na, ki bo v kratkem pričela s toplo malico in ki bo prav gotovo pripomogla k boljšemu zdravju in hkrati s tem k še večji delovni storilnosti. Tudi za otroke jeseniških žena bo bolje poskrbljeno, kajti še do konca tega leta bo v okviru stanovanjske skupnosti odprto zavetišče za šolske in predšolske otroke. Prihodnost jeseniških žena je torej na dobri poti in prav gotovo ni več daleč čas, ko se bodo tudi dekleta in žene na Jesenicah pohvalile in s ponosom gledale na dobro organizirane servisne službe. M. F. Doma pripravljen jogurt Jogurt pripravimo tudi doma. Mleko zavremo, ga odstavimo in počakamo, da se ohladi, da ima približno 40 do 45 stopinj Celzija. Razdelimo ga v pripravljene kozarce in v vsak kozarec damo še žlico jogurta, ki smo ga kupili v mlekarni. Kozarce pokrijemo in jih pustimo stati na toplem mestu približno 4 do 5 ur. Nato pa ga postavimo na hladen prostor, da se ohladi. Ko je le-ta dovolj hladen, ga že lahko uživamo. Drugi d?.n pa lahko za precepitev jogurta uporabljamo kar domačega. Sele čez nekaj dni, ko se nam zdi, da se je okus spremenil, kupimo za precepitev spet kozarček jogurta v mlekarni. HLADA RAST Občutljiva Ce radi delate poskuse, bi si nemara lahko izdelali zelo občutljivo tehtnico, seveda ne takš-da bi mama na njej tehtala sladkor za kekse, tehtnico pa vendarle Najprej potrebujemo kovina-sto paličico, morda babičino pletilko. Ta nam bo služila pri tehtnici kot nihalo. Nanjo nataknemo zamašek, ki mora biti v sredini, navpično vanj pa za-bodemo dvoje bucik, ki bosta nekakšno stojalce. Za obtežilo in hkrati za ravnotežje potrebujemo še dvoje zamaškov, ki ju nataknemo vsakega na en konec, vse skupaj pa JEDJLNJK Kosalo: gavaja juha z zdrobovi-tni žličruikii, zrezki v omaki, dušen riž, mešana solata, orehova potica, kompot. Goveja juha z zdroboviml žlič-nikl: Juha — pol kg govedine, jušna zelenjava, čebula, česen, sol, poper, lavorjev list, paradižnik (list zelja a>Li cvetače). Zakuha: lOdtkg maščobe, 3 jajca, 17 dkg zdroba, sol. Maščobo umešamo in postopoma dodajamo cela jajca in zdrob. Testo na.j počiva pol ure, nato zakuhamo žlionike v vrelo juho. Vro naj počasi, da se ne razkuhajo. Zrezki v omaki: Meso (svinino ali teletino) zrežemo na zrezke in jih potolčemo, posolimo, pomoka- Pričeski sta preprosti in tudi praktični, ker zahtevata le primerno ostrižene lase. medtem ko si vse drugo lahkno napravite doma. Kakor vidite lasje padajo spredaj na čelo. Ob strani in zadaj pa so skoraj enako dolgi. Skrbite za to, da bo na vrhu glave pričeska »napihnjena«. mo in opečemo na vroči masti. Nato jih poberemo na krožnik in damo na toplo. Na isti masti prepra-žimo čebulo, potresemo z malo moke in ko zarumeni, dodamo česen in papriko (paradižnik), zalijemo z vodo, in iko nekaj časa vre, pretlačimo. V omako damo zrezke, začinimo s solijo, poprom, gorčico in naribamo kislo kumarico. Pokrito kuhamo počasi, da se zmehča. Tik pred serviranjem lahko dodamo malo kisle smetane. Na osebo računamo 8 do 10 dkg mesa. Dušeni ril: 40 dkg riža, 15 dkg masti, 1 čebula, sol, voda ali juha. Na masti prepražimo čebulo, dodamo opran riž in pražimo, da postane steklen. Zalijemo s še enkrat toliko vode ali juhe, kolikor je Tiža v kozioi, solimo in pokrito kuhamo na robu štedilnika (lahko damo v pečico). Riža ne mešamo. Orehova potca: 1'kg moke, 4 dkg kvaisa, prbližno četrt litra mleka, 12dkg .sladkorja, 2—4 rumenjake, 2 žlici ruma, vanili ali limonova lupina, sol, žlica olja, 12 dkg masla. Zamesimo kvašeno testo, ga pustimo vzhajati, nato ga razvalja-mo, namažemo z nadevom, zvije-mo, damo v pomazan model in ko ponovno vzhaja, ga spečemo. Nadev: 15 dkg sladkorja zarumenimo (karamel), zalijemo z malo vode, dodanno žlico masla in 20dikg zmletih orehov. Ohlajenemu nadevu dodamo še 15 dkg sladkorja, cimet ali limonino lupino (kakao), malo ruma in sneg 4 beljakov (ostanejo od testa). Nadev namažemo po testu in potresemo s 25 dkg zmletih OTehov (ali rozi-nov). postavimo na obrnjen kozarec (risba). Ravnotežje seve še ne bo upostavljeno, zato bomo zataknili v zamaška zapovrstjo toliko bucik, da bo naša tehtnica natanko v vodoravnem položaju. Ne pozabimo: ta tehtnica je izredno občutljiva. — No, zdaj pa se začne poskus. Prižgano svečo postavimo, pod en krak igle ali pletilke tako, da plamen oblizuje kovino. In zdaj vprašanje: ali bo plamen pritegnil tisti konec igle k sebi ali ga bo pognal navzgor? Tehtnica je občutljiva, plamen ogreva zrak okoli enega konca igle, torej bi pričakovali, da bi tista stran tehtnice lezla navzgor, ali ne? (Delajte ta poskus v prisotnosti staršev,) V našem primeru pa ne bo tako. To bo takoj tudi pokazal naš poskus. Kdor ga še ni videl, bo presenečen, zakaj po določenem času se bo ogrevani krak tehtnice nagnil navzdol. To naj vas ne moti, saj v našem primeru ne more biti govora o kaki privlačni sili plamena, marveč gre za nekaj povsem drugega. Plamen ogreva del igle, znano pa je, da se telesa zaradi toplote širijo, ogrevani konec tehtnice se torej podaljša. S tem se oddalji zamašek z iglami od središča, posledica pa je pokvarjeno ravnotežje. Naša tehtnica je zelo preprosta naprava, vendar jasno dokaže, da se telesa pri ogrevanju širijo. ZA RAZVEDRILO Učitelj: »Janezek, razloži taU kaj je mreža?« Janezek: »Mreža je veliko hi" kenj, ki so zvezane z vrvico!« »Kaj imaš nad seboj ob jasnem dnevu?« »Modro nebo in sonce.« »In kadar dežuje?« »Dežnik«. Učitelj: »Kaj je veter?« Tonček: »Veter je zrak, ki hi' tro teče.« Učitelj: »Kdo mi lahko P°f* kak prozoren predmet?« Janezek: »Ključavnica, to**' riš učitelj!« Piramida Samo vodoravno: 1. 18. Črk3 abecede; 2. kvartopirski izraZ> 3. pregovor; 4. naše pristanišč' 5. prekop; 6. goba; 7. oblačila '313.1 '8j 'j :opiuiiuid A3J!§»H REBUSA 2xPA ROMAN II. del 35 Mirni Malenšek Konic Johan se je polglasno zasmejal predse. Neumno je misliti na to! Dominik ne bo dolgo nagajal Družbi! Prvi in zadnji veliki udarec si je zadal preteklo zimo. Zdaj ni več nevaren, čeprav vigenci še zmeraj stojijo. Sčasoma bo celo sam pristopil zraven. Filip tako pravi in Filip zmeraj vse prvi izve. Seveda ni prišlo tako, kot so pričakovali takrat, ko sta se Dominik in Pavle sprla. Takrat so vsi čakali, da bo Pavle zares odtrgal svojo polovico in začel delati na svoje. Čakali so zaman — pri Gašperinu se ni nič spremenilo. Vse, kar so mogli zvedeti, je bilo, da Dominik z nikomur v hiši ne govori in da tudi k družinski mizi ne prihaja. Pavle je premalo odločen — zdaj pohajkuje okoli in se ničesar ne loti, stari pa dela v obeh vi-gencih! Johan je kar kmalu povedal družabnikom, ki so napeto zasledovali Gašperinov domači spor, naj si od tega nič ne obetajo! Imel je prav. Dominik pa je kljub vsemu še zmeraj posegal v Družbo — zdaj na čisto drugačen način. Johan je že pred tedni zvedel, da razglaša okoli, da je pripravljen kupiti Družbine deleže. Hitro je spoznal njegove namene. Pristopiti noče in deleža noče vplačati, ker bi se na ta način Družba okrepila. Rad bi pa pokupil čimveč deležev. Johan se je bal, da mu bodo manjši podjetniki nasedli. Nerad bi videl Dominika v Družbi, čeprav se je Hetori pri tem držal dokaj čudno in je celo rekel da bi ne bilo napačno, če bi namesto dveh, treh manjših delničarjev imeli v Družbi Dominika. Temu je moral tudi Johan pritrditi: vedel je, da bi Družba takoj žela dobičke, kakor hitro bi Dominik priložil roko. Kljub, temu pa je bilo težko verjeti, da bi se Dominik ponižal in začel kupovati deleže samo zaradi lakomnosti po dobičku, ko je poprej vendar Družbi napovedal boj do konca. Najbrž so tudi njega zbegale govorice o kovaški zadrugi, ki jo nameravajo ustanoviti kovači in nekaj manjših mojstrov. Ko je Johan prvič slišal o tem, se je smejal. Rekli so mu, da Grošelj teka od enega do drugega in da jih je že precej pregovoril za vstop v zadrugo »Kaj, Grošelj?« Ta bo ustanovil kovaško zadrugo?« je rekel takrat Johan in se tako smejal, da je postal ves zaripel v obraz. Ni in ni si mogel predstavljati, da bi ustanovili zadrugo majhni mojstri, ki bi jih bili veliki že davno lahko zadušili, če bi se jim bilo le zahotelo. In pa Grošelj! Kaj bo ta vložil v zadrugo? Nemara ščurke, ki jih mora njegova lesena bajta biti polna? — Johan se je norčeval tako v živo, da so se njegove zbadljivke raznesle po vsem trgu. V šali je povpraševal, ali bodo stopili v zadrugo tudi njegov Brunčar in Bib ali pa enooki Grofic? In zapiti Hafnerjev Tonč? Ko mu je Hetori povedal, da vsi ti in še marsikdo drug, je menil, da so ljudje znoreli. Toda Hetori je govoril o kovaški zadrugi na način, ki je Johanu zaprl sapo. Nehal se je norčevati. Zdaj je bila stvar že dolgo resna. Med kovači je tako vrelo, da se ga je polaščal nemir. V svoji fužini ni nič več videval ponižnih obrazov — delavci so postajali uporni. Pred nekaj tedni so prišli k njemu. Resman jih je vodil. Rekli so, da bi se radi pomenili z njim glede bolniške blagajne in pokojninskega zavarovanja. V novo zadrugo ne nameravajo riniti, ker nimajo za lastna nakovala, toda z gospodarjem se hočejo pomeniti, da bodo iposlej tudi oni bolj človeško živeli. Bolj človeško — da, natanko tako so rekli! Johan na to ni bil čisto nepripravljen. Filip mu je že poprej rekel, da bo treba zavarovati delavce, ki delajo za Družbo. Doslej pa je bilo vse nekako zmedeno — kovači so delali zdaj za Družbo zdaj za svoje prejšnje gospodarje in tako Johan ni čutil, da bi jih bil dolžan zavarovati. Pri tem ni mislil, da dela komu krivico, saj so zahtev* nekaj, česar nikoli poprej ni bilo. Zato je delavcem m'rn. dejal, naj počakajo, se bo že vse uredilo. Če hočejo W zavarovani, jim on ne bo branil. »To ni dovollj,« mu je v imenu vseh odgovoril Resm3^' »Mi ne moremo plačevati vsega sami. Tudi vi boste ^ rali primakniti kakšno kronico. Povsod se tako dela. je postava, gospod.« Johan je rekel, da bi rad vedel, kdo jim take post3/ vtepa v glavo. Nazadnje je poslal vse skupaj k hudic |J klel bolj, kot bi se bilo spodobilo in jim rekel, naj se P° berejo k Grošlju: mogoče jim bo ta apostol, ki Pre^ci socialnodemokratske' liste znal pomagati! Nato so delav užaljeni odšli. Spor s tem ni bil rešen in Johan je čakal, kdaj se b^ spet oglasili. Čutil je, da bo slednjič moral popustiti, odlašanje je pomenilo denar in zato je sklenil odlaša dokler bo mogoče. j-i 0° O vsem tem je razmišljal, medtem ko je hodu v pisarni gor in dol. Čutil je, da se življenje spreminja-se krčevito trga iz starega tira in sili v nove kolesn1 Morebiti je bil razen Hetorija edini v trgu, ki je to razurT^ Drugi mojstri so vztrajali pri starem: zatrjevali so. raje zaprejo vigence, kot da bi morali plačevati za delavce prispevke za bolniško blagajno in pokojnino. ^ nili so, da je treba kovače le nekaj časa pustiti brez de^' potem jih bo spet srečala pamet in bodo radi delali, ne bi še kdaj omenili svoje zahteve. Sicer pa — kdo je i kaj takega slišal! Kar pokojnine se jim hoče, kovače^. Kakor da bi bili davkarji ali učitelji! Toda Johan in He sta vedela, da je kovaške ponižnosti konec. Ne bodo od11 hali, dokler ne bodo dosegli svojega! Nič drugega ni ^ ^ goče storiti, kot odlašati — to pa je pravzaprav ze majhen dobiček. Eh, kako čudno se vse zamotava! 70 70 let Vajeiske šole v Škofji Loki Letos praznuje Vajenska šola v skofji Lok, 70-letnico svojega f>bstoja. Ob tem visokem jubi-1('iu> ki bo združen s proslavo '3- junija ob 20. uri pred poslop-]Qrn škofjeloške osemletke in z 0,voiitvijo šolske jubilejne razstave istega dne ob 9. uri dopoldne v prostorih Vajenske *ole, naj na kratko zabeležimo historiat te šole in njen pomen ^ gospodarski napredek Škofje Loke in njene okolice v pretekih. podatki iz šolske kronike na-. aJaJo, da se je na pobudo škof-£l0Ških obl"tnikov že leta 1887 ^ Ustanovitev obrtno nadalje-Valr»e šole v Skofji Loki zavze-^al tedanji upravitelj osnovne °le Franc Papa. To akcijo je že '''slednjo io(() podprl novoizvo-šolski odbor, ki je pri težjih šolskih oblasteh uspel, da K° Je že 2. in 3. februarja 1889 Uvedlo prvo vpisovanje v šolo .* teku 70. let se je šola raz-Vlla in dosegla lep vzpon zlasti p0 osvoboditvi, ko je novi učni !*a*rt odpravil pouk ob nedeljah ln večernih urah ter odmeril eoretičnemu pouku v šoli tudi Po J6 ur na teden, to je tretjino ^s°ga delovnega časa. Pouk v ?°li sovpada v čas celotnega de-°vnega procesa, ki mu je podmena vajenska mladina. Danes ,s° V šoli poučujejo: slovenski j**Jk s pravopisjem,'knjigovodstvom in zgodovino slovenskega 'stva, \ l?yno računstvo, zakonoda- zgodovina, zemljepis, Ja> tehnologija obdelave in mahala, strojeslovje in strokovno 'sanje. Palica kot vzgojno sred-c.v° je le še pri starejši genera-h v spominu na vajeniško do-°' ko je bil vajenec družbeno ^"alovaževan in zasramovan. . 'n,c« se pri pouku moralke va-°nci vzgajajo v ponosne Ln ra-redno zavedne državljane. Vajenska šola je vsa leta do-j^j gostovala v stavbi škofje-Ojjke osemletke. Na prizadevanje bL0 v Skofji Loki pa so lan-v*° jesen pričali z gradnjo no-, eSa trakta za Vajensko šolo, ki j,° z modernimi učilnicami in de-^vniCurni za poiitehnično vzgojo Iftto8 svoJemu namenu že leta J6°- Brez dvoma je to najlepše . arilo naše ljudske oblasti Va-^°-ski šoli v Škofji Loki za njen °- letni jubilej, saj je bilo v 1 namen od OLO v Kranju 30 razvijala v duhu tistih ičnih načel, ki naj utr- v letošnji proračun določenih bilijonov dinarjev. . novogradnjo se bo Vajen-nj5^sola v Skofji Loki v prihod-ko • *e^n 8°tovo še plodno in '^listič, li -10 v učencih močno držav-t^ ^ko in socialistično zavest tU(J. dolovno disciplino. To je Pred JUD'leJno voščilo sedanjega ^avateljska kadra na tej šoli 7(kinaŠe ljudske oblasti, ki ob rj»j !?em Jubil(-'JU te šole žele, nN bi se škofjeloški učnovzgoj-no VOc^ vajenske mladine uspeš* lis).^dzvijal v prid našega socia-ičnega gospodarstva. Lojze Zupane r Želja rokometašev : asfaltirano igrišče V soboto in nedeljo bodo na igrišču Mladosti v Kranju kvalifikacijske tekme za vstop v enotno slovensko rokometno ligo. Na kvalifikacijah bodo sodelovali prvaki pod-zvez, in sicer: Partizan iz Šentvida, Koper, Ajdovščina, Slovenj Gradec, Črnomelj, Murska Sobota in kranjska Mladost, kot prvak gorenjske rokometne podzveze. Ob tej priložnosti smo poiskali najstarejšega igralca in hkrati trenerja rokometašev Mladosti Miha Poljka in mu zastavili nekaj vprašanj. »Kako potekajo priprave kranjskih rokometašev za nastop v kvalifikacijah?« »Odigrali smo že več prijateljskih tekem, in sicer s samimi močnejšimi in kvalitetnejšimi klubi iz Ljubljane; premagali smo ljubljansko Svobodo, Krim, sedanjega slovenskega prvaka Odreda in pred dnevi še Slovana. — Treninge imamo redne, samo nekateri igralci niso preveč resni, toda to nas ne moti, saj imamo dovolj mlajših igralcev, ki že lahko nastopijo v prvi ekipi.« »In kateri igralci bodo sestavljali moštvo?« »Na izbiro so: Peter Bevk, Andrej Čolnar, Drago Petrič, Marko Sladoje, Mitja Kram-pelj, Polde Sotelšek, Riko Poženel, Janez Česen, Dušan Rebolj, Tine Poljka in jaz. Janez Arh in Janez Zavrl, čeprav dobra igralca, sta zaradi nerednosti kaznovana in ne bosta nastopala.« »Na katero mesto računate?« »Ne morem reči nič točnega, ker ne poznam kvaliteto ostalih ekip. Borili pa se bomo do konca, tako da bomo prišli v ligo, saj imamo velike možnosti, ker gredo naprej prvi trije.« »In na koncu, kakšne so vaše težave?« »Največja naša težava je ta, ker nimamo dobrega igrišča. Imamo dve, vendar obe v zelo slabem stanju. Zato je potrebno, da bi v Kranju zgradili novo asfaltirano rokometno igrišče, ker bo samo na ta način omogočen nadaljnji kvalitetni in množični razvoj rokometa v Kranju.« M. Z. NASPROTNIKI TRZlŠKIII NOGOMETAŠEV SO ZNANI Slovenska conska nogometna liga je bila v nedeljo zaključena. Izpadla sta ljubljanski Slovan in Jesenice. V nedeljo se bodo pričele že zagrizene borbe, kdo bo omenjeni enajstorici zamenjal v slovenski ligi. Konkurenti za eno izmed dveh prostih mest so tudi nogometaši iz Tržiča. Vendar bo njihova pot do uspeha še težka. Morali bodo skozi težke kvalifikacijske borbe, v katerih se bodo kot prvaki Gorenjske nogometne podzveze srečali s prvaki ostalih podzvez in sicer: Novo Gorico, Dravo iz Ptuja, ljubljansko Ilirijo ter Partizanom iz Velenja. ATLETI SO STARTALI Preteklo nedeljo so prvič letos za točke startale atletske ekipe v A in B ligi. V prvi ligi po prvem kolu z visokim številom MET KROGLE točk vodi beograjski Partizan', ki je zbral 35.455 točk pred Crveno zvezdo, Kladivarjem iz Celja in drugimi. V B-ligi so v Novem mestu startali tudi atleti Triglava iz Kranja. Zbrali so 9915 točk, medtem ko so Novo-meščani zbrali 10.120, atleti izj Litije pa 7466 točk. MARIBOR : TRIGLAV 85:43 (34:20) V nedeljo so gostovali v Mariboru košarkarji kranjskega Triglava, kjer so se srečali v prvenstveni tekmi slovenske košarkarske lige z domačim Mariborom. Gostje so v drugem polčasu povsem klonili boljšemu domačinu in zasluženo zgubili z dokaj visokim reztiltatom 43 proti 85. BODICE £\ Ko sem pretekli teden krivoritil okrog blokov na Zlatem polju v Kranju, mi je obtičalo oko na gruči gospodinj, ki so nekaj na vse krip-lje komentirale in pri tem krilile z rokami kot bi lovile ravnotežje. »Matiček!« sem se ustrašil. »Pa ne, da bi zlato-poljske gospodinje kovale zaroto zoper svoje uboge može.« Jaz pa — ne bodi šleva — sem se pomaknil v bližino in jel vleči na uho. Kar oddahnil sem se, ko sem slišal, da to pot nimajo v precepu svojih mož. Le nad trgovino zelenjave v trgovskem bloku so se repenčile. Posnel sem, da dobiva poslovalnica sadje in zelenjavo prepozno. Redkokdaj pred pol deveto uro, največkrat pa kasneje. Res da se na kuho posebno ne razumem, menim pa, če dobi trgovina zelenjavo šele ob enajsti uri, da gre potem gospodinji, pa naj bo še tako marljiva in spretna kuharica, vse navzkriž. Pri moji veri, da bi se dalo storiti konec tej nadlogi z zelenjavo, ki tare vrle zlato-poljske gospodinje! A Mimogrede skromen nasvet upravi hotela »Triglav« na Bledu. Ce kdaj pa kdaj želi gost, da mu v restavraciji hotela zavijejo sendvič v papir, tedaj menim, da bo go-stovi želji ustreženo. Ce pa spregovorimo o papirju, naj bo to bel papir, v nobenem primeru pa časopisni papir. Pred kratkim se je zgodilo, da je natakarica hotela zaviti neki gostji sendvič kar v časopisni papir. Izgovarjala se je, da drugega papirja nima. Ima pač uprava gostišča za takšne stvari gluha ušesa. l\ Pa še tole! Zadnjič sem srečal Tomaža iz Kamnika. Hudo slabe volje je bil in polomljen kot tista klop okrog stoletne lipe na Žalah, ki na eni polovici moli svoje noge proti nebu, drugi polovici pa tudi ne smeš zaupati svoje teže, ker se utegneš zvaliti po tleh. Redkobeseden je bil to pot Tomaž, pa sem le iztisnil iz njega, čemu se tako kislo drži. Povedal mi je, da se je s svojim predpotopnim motociklom, ki mu pravi kolovrat, peljal po domžalski cesti proti Duplici. Nasproti blokov so jeseni zgradili transformator, za zvezo s kablom pa so pod cesto zvrtali rov. Zdaj je seveda na tistem delu ceste pravcati greben. Ko je Tomaž nič hudega sluteč vozil ob robu ceste, kakor se vozačem na dveh kolesih spodobi, je zapeljal na tisti greben in... Rsk! je reklo in Tomaž se je zaprašil po cesti. Zlomila se mu je os kolesa. »Na,« je zastokal, »zdaj sem pa zdelan, kot bi se podil za žogo na domžalskem nogometnem igrišču, pa še v žep bom moral seči, če bom hotel spet cijaziti svoj kolovrat.« Tomaževo storijo sem vam povedal zategadelj, da bodo morda ljudje, ki skrbe za cesto, le popravili tisti usodni predel. Vas pozdravlja VaS BODICAR! MOSTVENI BRZOTURNIR Pretekli teden je bil v restavraciji »ISKRA« v Kranju mo-štveni šahovski buzoturnir v počastitev 40-letnice KPJ. — Na brzoturnirju, ki je bil pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta, je sodelovalo 12 štiričlanskih moštev. Končni vrstni red tekmovanja je takle: 1. OLO Kranj 30,5; 2. Iskra Kranj 23,5; 3. STTS Kranj 21,5; Gumar, šola Kranj 19 itd. Vsi štirje prvoplasirani so prejeli lepe pokale v trajno last, le-te je poklonil Občinski sindikalni svet. V ENEM STAVKU Šahovski turnir v Ziirichu je končan. Prvi je Talj z 11,5 točke; slede Gligorič 11, Fischer in Ke-res 10,5, Larsson in Unzicker 9,5, Barcza 8,5, Olafsson 8, Coo-per 7, Bhend in Donner po 6,5, Keller 6, Diickstein in VValther 5, Blau ter Nivergelt po 2 in pol točke. Petdnevno košarkarsko tekmovanje za »Pokal Jugoslavije« v Zadru je bilo v nedeljo zvečer zaključeno z naslednjim vrstnim redom: Bolgarija, Poljska, Jugoslavija, Madžarska in Jugoslavija. Enajstorica moskovskega Dinama je zaključila svojo turnejo po Jugoslaviji. Doživela je dva poraza (proti Crveni zvezdi iz Beograda 1:3 in Hajduku iz Splita 0:2), premagala pa je zagrebški Dinamo s 4:2. H. J. Mojstrana VPRAŠANJE: Iz splošnega ljudskega premoženja ste kupili hišo, katero vam je prodal Občinski ljudski odbor Jesenice. Pri nakupu vam je bilo dano v uporabo tudi dvorišče. Po rojstvu hčerke ste vložili prošnjo za otroški dodatek. Zavod za socialno zavarovanje je zahteval potrdilo o 'izmeri zemljišča, katerega uživate. Obrnili ,ste se na pristojni občinski ljudski odbor z prošnjo, naj vam is>ti izstavi potrdilo. Vaša prošnja je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da vam ne morejo dati podatkov o obsegu zemljišča. Tako ne prejemate otroškega dodatka že več let in je hčerka že šoloobvezna. Zanima vas, kaj vam je storiti. ODGOVOR: Pri nakupu hiše iz SLP je bila sklenjena med vami in Občinskim ljudskim odborom Jesenice kupoprodajna pogodba in je verjetno že izvršen zeml|iško knjižni prepis. Zemljiško knjižne podatke boste dobili pri Okrajnem sodišču v Radovljici, izmero zemljišča oziroma obseg parcele pa boste dobili pri katastrskem uradu OLO Kranj. V sami pogodbi je verjetno navedeno zemljišče oziroma parcela, ki vam je bila dana v uživanje. Ko boste prejeli zgoraj navedeni potrdili, jo takoj predložite Zavodu za socialno zavarovanje na Jesenice, da vam isti začne izplačevati otroški dodatek. S. I. Kranj VPRAŠANJE: Naprodaj imate hišo, katero namerava kupiti naš izseljenec za svojo družino, ki živi v Jugoslaviji. Hišo želi prepisati na »svoje ime. Zanima vas, ali je mogoče napraviti kupno pogodbo in izvršiti prenos lastništva v njegovi odsotnosti? ODGOVOR: V vašem dopisu nam niste »poročili, aH gre za našega državljana oziroma ali je dobil drugo državljanstvo. V skladu z zakonom o prometu z zemljišči ln stavbami (Uradni Ust FLRJ št. 26/54, 19/55) ni nobene ovire za nakup nepremičnin, če Je kupec naš državljan. Kupno prodajno pogodbo bo napravilo sodišče ali odvetnik, seveda, bo moral kupec predložiti uradno pooblastilo za osebo, ki bo v njegovem Imenu sklenila pogodbo. P. J. Gornja Zetlna, Poljane VPRAŠANJE: Ste nad 75% delovni invalid, bolan ,ste na srcu in ste prestali hudo operacijo. Stari ste 32 let rin živite v težkih materialnih pogojih, posebno, ker si zaradi bolezni ne morete pomagati. ODGOVOR: Ker »te nad 75% Invalid, ste torej Invalid I. stopnje. Po 82. členu Zakona o Invalidskem zavarovanju (Uradni list FLRJ št. 49/58) Ima delovni Invalid I. kategorije pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, odkar Je postal Invalid in mu Je potrebna za osnovne žlvljenske potrebe neogibna stalna pomoč ln postrežba drugega. Kolikor ste zaradi bolezni upravičeni do zgoraj navedene pomoči, uveljavljajte svojo pravico pri pristojnem zavodu za socialno zavarovanje. J Johan je boleče dojemal množico novih stvari, ki so Poplavljale trg in se valile tudi nanj. Sam ni vedel, kdaj . Je začelo, zdaj pa se že razliva na široko. Kdaj bo e9a konec? Kako bo, ko bo konec? Delavsko zavarovanje aJ bi že bii0 Bi bilo vsaj manj beračije. Toda kovaška adruga> ki baje išče samo še primernih prostorov, da bi kak •etu začela delati! Kako bo s tem? Začutil je do nje odpor, fsnega je mogoče samo še Dominik čutil v preteklem do Družbe. Spoznal je, da je ni mogoče ugnati s po- lhom. Misel nanjo se je že preveč zajedla v ljudi in go-v° ne bodo odnehali, dokler je ne bodo imeli. Johan je kislih preštel vse ugodnosti, ki bi jih kovači imeli od Udruge. Bilo je prav tisto, kar je tudi Grošelj pripove- bodo ^al ljudem. Ljudje bodo bolj prizadevno delali, ko ne plačani od ure in ostal jim bo dobiček, ki ga zdaj kr> Podjetnik. Končno bodo lahko prodajali tudi ceneje z P°djetniki, ki morajo plačevati delavce, in čeprav bo he hU^a k^3-' Pa ^daj morala prodajati pod ceno, vendar s .° trpela izgube. Nobenega kapitala ne bo vložila, zato Dr "l! tucu ne b° treba bati poloma, kot se ga mora bati je Uz°a- Prekleti Grošelj, kaj mu je padlo v glavo! Če se Celo Dominik ustrašil zadruge in zato rine v Družbo, ra biti nevarno! Johan je imel Dominika zmeraj za su-k e9a in mnogo nižjega od sebe. Vedno pa se je čudil, 0 hitro se je vselej znašel ta preprosti kovač, ki je ko- hia 9a * 2nal podpisati svoje ime. Nekaj je bilo v njem, kar Je vodilo, nekakšen prvinski čut, ki ga Johan ni mogel p *Urneti. če zdaj Dominik čuti v novi zadrugi nevarnost, hih 01 stvar v resnici ni kar tako! Hudiča — ali ni nobe-bo ^0stav> ki bi ošabne berače spravile k pameti? Treba >^j^ritismti na oblasti, da ne bodo dovolile ustanoviti adrUge! n,jr 2'nocilo se je popolnoma, Johan pa je še zmeraj ne-p, 0 hodil po pisarni. Niti zavedal se ni, da je v temi. ern je zaslišal v veži Hetorijev glas in naglo prižgal luč. Kolikor je mogel dostojanstveno je sedel k mizi, gledal v vrata in čakal. »Presneto dolgo sta me pustila čakati!« je zamrmral, ko sta vstopila Hetori in Rotar. Hetori je samo skomignil z rameni in voščil dober večer. Iz usnjene mape je izvlekel šop listov, na vrh je položil rdeče obrobljeno blagajniško knjigo. Potem je sedel Johanu naproti, Rotar pa si je potisnil stol k vratom, kakor bi se ga pravzaprav cela zadeva ne tikala preveč. Johan je v medli svetlobi natanko opazoval Filipa Hetorija. Zdel se mu je izmučen, oči je imel rdeče obrobljene, kakor bi vso noč ne bil spal. Prižgal si je vržinko in jo po svoji navadi začel premetavati iz enega ustnega kota v drugega. »Naj ti najprej povem novico,« je rekel počasi in skozi zobe. »Zgonc ima za devet tisoč Družbinih deležev.« Johana je vrglo kvišku, potem pa je spet trdo sedel, da je stol zaškripal pod njim. Žile na sencih so mu začele sunkovito utripati, toda bil je preveč presenečen, da bi bil utegnil pomisliti na svoj stari strah pred kapjo. »To se pravi, da so oni trije prodali?« je hlastnil čisto brez sape. »Vsi trije: Majdnik, Rogovilc in Šmitek. Šmitek je komaj pred dvemi meseci kupil delež za tri tisoč od mene.« Johan je nenadoma vzrojil. Lica so se mu napela in oči so se podplule s krvjo. Zakrilil je z rokami in zavpil: »Kaj, hudiča, pa je bilo treba Šmitku prodati polovico deleža? Jaz sem bil že takrat proti! Ti si zmeraj tako prekleto pameten, ali nisi nič mislil? Koga si imel za norca? Mene? Nas vse? Povej, koga!« Hetori je čakal, da se je Johan izkričal, potem je mirno dejal: »Čemu se zadiraš name? Saj vendar veš, kako je bilo! Šmitek je hotel pristopiti, mi pa nismo hoteli zvišati glavnice! Tako sem jaz prodal polovico svojega deleža. Do tu je vse v redu. Samo nečesa nismo vedeli! Nismo vedeli, da je Zgonc poslal Šmitka in mu dal denar! Zdaj pa je dosegel še to, da sta Majdnik in Rogovilc prodala svoja deleža.« Johan je globoko dihal in si z nervoznimi prsti rahljal ovratnik pri srajci. Sovražno je bolščal v svaka. »Tako se mu je končno le posrečilo razbiti Družbo,« je rekel z glasom, ki mu je samemu zvenel tuje. Rotar se je nemirno presedel in hotel nekaj reči, potem pa se je premislil in samo stol je potisnil še bliže k vratom. Johan se je zbegano zastrmel vanj. Mali mož z nagubanim opičjim čelom mu je nemo pokimal. »Tak umazanec,« je polglasno rekel Johan. Začutil je, da ga prevzema slabost, kolena so mu drevenela. »Tak umazanec,« je ponovil. »Koliko je plačal?« »Šmitku nič, saj je bil denar tako njegov. Onima dvema polovico.« »Polovico?« Johanu se je zdelo, da sanja. »Da.« »Kdaj?« »Danes dopoldne. Šmitek je pomagal Dominiku, opehariti Majdnika in Rogovilca. Videl sem jih, ko so skupaj sedeli pri Jarmu. Malo je manjkalo, da nista tepca na ves glas hvalila dobrotnika, ki se ju je usmilil in jima za polovično ceno odkupil deleža pri Družbi, ki bo tako danes ali jutri propadla. »Hetori si je prizadeval, da bi govoril posmehljivo, a le ni mogel zatajiti skrbi. Johan je premislil njegove besede. Za spoznanje mu je odleglo. »Kdo pa pravi, da bo Družba propadla?« je rekel zviška. »Deleži so nedotaknjeni, samo gospodarja so menjali. Če jih je Dominik kupil, pomeni, da so veliko vredni.« »Morebiti jih bo preprodal Herderju,« je previdno opomnil Rotar. »Pravijo, da je Herder usekan na take papirje. Nobeni drugi stvari ne zaupa več, niti gotovini.« ^69862 8951 8 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 12. JUNIJA 1959 O življenju v puščavi Na svetu je 25 milijonov kvadratnih kilometrov puščavskega sveta. Ljudje si navadno predstavljamo to področje kot pravi pekel brez možnosti za življenje, za sodobne geologe pa je puščava prava zakladnica naravnih bogastev. Na teh »zakletih« puščavskih področjih se skrivajo veliki zakladi. V afriški puščavi Namib so našli diamante, v Arabiji in Iranu petrolej, v južnoameriški Atalamaki pa nitrate. Za naravoslovce so puščave področja s specifičnim življenjem in z razmerami, na katere so se domačini že kar navadili. Vse puščave niso enako vroče, najdemo tudi take z ledeniki, kot je na primer puščava Gobi v Aziji. V Ameriki in Južni Afriki se po nebu nad puščavo pogosto podijo oblaki, opaziti pa jih je tudi marsikje nad Saharo. Navzlic temu so puščave najbolj vroča področja na zemlji. Re- KRIZANKA št 12 1 z 3 s 6 7 | 9 10 11 I 12 11 H 15 17 K 19 20 IS m 24 P 2J Vodoravno: 1. vrsta psov (prvi sklon množine); 3. značilna oblika, vrsta; 5. očka; 7. francoski slikar; 10. latinski predlog; 11. del teniške igre; 12. nemška reka; 14. prislov kraja; 16. moško ime; 18. ime črke; 19. Mohamed; 21. pod; 22. skrajni deli suhe zemlje; 23. zadetek pri športnih igrah. Navpično: 1 davkar; 2. upravna edinica v bivšem Reichu; 3. azijska visoka planota; 4 poseben položaj v šahovski igri; 6. rastlina, trta; 8. pregrinjalo; 9. presledki, stopnje; 13. deli pr-sluv; 15. kovina; 17. grški bog vetrov; 19. doba brez vojne; 20. duhovnik starih Perzov. kordno temperaturo so izmerili v Libiji, kjer se je živo srebro povzpelo na 58 stopinj Celzija v senci. Na drugem mestu so ZDA s 57 stopinjami v tako imenovani Dolini smrti. V azijski puščavi Gobi je sneg dokaj reden sezonski pojav. Prinaša ga veter z neskončnih sibirskih ravnin. Vse puščave so približno enako stare, in sicer 15 milijonov let, nastale pa so v časih, ko so se razvile najvišje gorske verige. Sahara ima povprečno 12 cm padavin na leto, ponekod pa ni bilo dežja že enajst let. Dežuje v glavnem takrat, kadar se utrga oblak. Tri ali štiri ure po dežju se blatna zemlja že suši in čez nekaj dni spet razpoči. Takoj po dežju poženejo puščavske rastline. Ameriška država Arizona je ponosna na svojo puščavsko cvetico saguero, ki so jo dali tudi v državni grb. Na puščavskem kaktusu se razvijejo cvetovi pomarančne barve. Živali, ki redno pijejo vodo, na teh področjih ne bi mogle živeti. V tisočletjih pa so se razvila živa bitja, ki jih pomanjkanje vode skoraj ne moti. Prilagodila so se jutranji in večerni nizki temperaturi. Ce je na zemeljski površini temperatura 65 stopinj, znaša pol metra pod zemljo le še 15 stopinj Celzija. Večina teh živali nikoli ne pije vode. Ratslinojedci, na primer puščavske podgane, grizejo mastne rastline, ki imajo v steblih tudi nekaj vlage. Zveri najdejo za življenje potrebno tekočino v krvi svojih žrtev. Človek seveda ne more živeti brez vode, saj je organizem lahko izgubi z znojenjem tudi nad pol litra na uro. Pri temperaturi 30 stopinj bi človek živel brez vode do tri dni, pri temperaturi 49 stopinj pa bi ne vzdržal brez vode niti en dan. Puščavske ptice se zjutraj prve zbudijo Ker ne prenesejo visokih temperatur, se že zjutraj najedo za ves dan, nato pa se vrnejo v gnezda pod razpokami v zemeljski skorji ali pa pod kaktusi. Ptice ro-parice pijejo kri svojih žrtev, kragulji krožijo visoko nad zemljo in prežijo na plen, puščavske kukavice pa lovijo kače in kuščarje. Toplokrvne živali, na primer podgane, puščavski zajci in kajoti, se zavarujejo pred dnevno vročino in pripeko s tem, da se kje v senci zvijejo v klobčič. V prvem večernem mraku puščava spet oživi. — Roparice in zveri se odpravijo na lov. Največ sovražnikov imajo puščavske mi- V. Ali sadite po zuuokiodi? Nekateri si ustvarijo svoje mnenje o ljudeh že s prvim vtisom in menijo, da je to vedno najbolje. Ali ste vi izbrali zlato sredino? Odgovor na to vam bodo dala naslednja vprašanja. da ne 1. »Boljši je dober glas kakor zlati pas!« Ali se strinjate s tem? ........ 2. Bolje je biti brez draguljev kot nositi lažne, Ali se strinjate s tem? ........ 4. Ali radi vidite, da so tkanine, ki prekrivajo vašo pohištvo, obarvane z živimi kontrasti? ........ 5. Ali menite, da je fizična lepota dragocenejša od moralne? ........ 6. Vojaki v angleški vojski se brijejo tudi zjutraj pred bitko. Menite, da je to dobro? ........ 7. Ali imate raje angleške nesimetrične parke ali francoske simetrične? ........ 0. Ali lahko prepoznate rjlas po telefonu? ........ 9. Ali raje kupujete v trgovinah, ki imajo privlačnejše izložbe? ........ 10. Ali imate raje filme z idejo, ki želi nekaj dokazati, ali enostavne zabavne filme? ........ 11. Ali menite, da je izgled nekega jedila važen? ........ 12. Bolje je, da izgledate siromašni kot bogati, a to išarao zato, da ne ustvarjate zavisti in ne izzivate nepotrebne pozornosti. Ali se strinjate s tem? ........ 13. Ali človek s tem, da je nemarno oblečen, pokaže, da je majhen po duhu? ........ 14. Ali kupujete prvenstveno proizvode, ki so dobro reklamirani? ........ 15. Ali menite, da je šminkanje potrebno. ........ 16. Ali imate radi razkošno cveVi? ........ 17. Ali imate radi javne svečanosti? .... .... Dodajte vsakokrat po eno točko, kadar ste odgovorili da na vpraišamja: 3, 4, 5, 6, 9, 11, 13, 14, 15, 17. Prav tako po rno točko, kadar ste odgovorili ne na: 1, 2, 7, 8, 10, 12, 16. Ce imate več kot 12 točk, dajete veliko važnost zunanjemu izgledu. Lahko bi rekli, da vzamete v obzir samo zunanji izgled stvari. To je nevarno, ker se lahko velikokrat prevarate. Med 7. im 12. točkami pomeni, da imate radi stvairi in ljudi fi prijetnim izgledom, a svoje sodbe ne ustvarjate po zunanjosti. To je pravilno. Ce imate manj kot 7 točk pomeni, da vaš prezir zunanjega izgleda kaže na neko temeljno nezaupanje. Malo več zaupanja (četudi ni povsem upravičeno) vam bo prav gotovo prineslo veselje. ši in podgane. Ponoči vrvi v puščavi življenje, ki si ga človek najbrž ne bo mogel nikoli dodobra ogledati. r £ Tarzan, ki je v svetu znan že 40 let, še ne bo izginil s filmskega platna. Družba MCM se je odločila, da bo znova posnela prvi film iz serije tovrstnih filmov »Tarzan, človek opica«, v katerem bo nastopil novi Tanzan Denny Miller. Dosedanji Tarzan Gordon Scott pa je začel s snemanjem filma »Tarzanova največja pustolovščina«, ki bo v celoti posnet v Afriki. £ CJina Lollobrigida je prišU v Hollywood, da nastopi skupaj s Frankom Sinatro v filmu »No-ver So Few« po romanu Toma Clamalesa o partizanskem gibanju in graunji velike ceste v Burmi za časa drugo svetovne vojne. Zunanje prizore bodo snemali v Rangoku, Rangunu in Kolombu. Režiser filma bo John Sturges. £ Družba MGM se je odločila, da posname novo verzijo filma »Cimarron« po romanu Edne Ferberjeve. V tem delu o burnih časih naseljevanja Oklahome bo igral glavno vlogo Glenn Ford. £ Sophia Loren bo igrala skupaj s Clarkom Gablom v filmu »Neapeljski zaliv«, ki ga bodo začeli snemati avgusta v Italiji. Lorenova zdaj nastopa v filmu »Marija X« v režiji Ge-orga Cukorja. Med prihodnjimi filmi, ki jih namerava posneti producent Ponti za družbo Pa-ramount, je tudi nova verzija (menda že sedma) »Carmen«. Film naj bi posneli prihodnje leto v Španiji v režiji Georga Cukorja. Glavno vlogo bo seveda igrala Sophia Loren. £ Scenarist Ben Hecht je prišel v Rim, da dokončno oblikuje scenarij za film »Granada«, ki ga bo v Španiji posnela za-hodnonemška družba CCC. — Glavno vlogo v filmu bo igral Mario Lanza. V__J UDELEŽENEC HUSINSKE STAVKE — ODLIČEN REZBAR Jože Keroševič, nekdanji rudarski delavec iz Husina pri Tuzli je eden najbolj poznanih udeležencev husinske stavke. — Leta 1920 je bil zaprt, dve leti nato pa obsojen na smrt zaradi uboja nekega žandarja. Na sodišču si je z nožem zadal udarec v trebuh. Namesto v smrt — je bil odpeljan v bolnišnico. V pregnanstvu je ležal 17 let, kjer je postal odličen rezbar. Po vojni je Keroševič kot rezbar vložil največ truda in mojstrovine v štafetne palice, ki jih narod Tuzle in razni kolektivi pošiljajo Titu ob priliki njegovih rojstnih dni. Razen tega dela tudi razne okrasne predmete z motivi iz narodnoosvobodilne borbe. Jure Keroševič je zaradi svojega dela cenjen v Tuzli in okolici. NJEGOVA ZELJA SE JE IZPOLNILA J Petletni Larrv VVioncek iz De-troita boluje za levkemijo, toda k sreči ne ve, da je tako nevarno bolan. Ko so ga njegovi starši, ki mu izpolnijo sleherno željo, vprašali, kaj želi za svoj peti rojstni dan, jc odgovoril: »Mnogo, mnogo voščilnih kart.« Oče je prosil urednika nekega časopisa in mu povedal Larrvjevo željo, češ da bi le-ta rad spoznal bralce tega časopisa. Rezultat: na svoj rojstni dan je ubogi deček dobil nešteto pisem in kart od brezštevilnih dohrohottnih ljudi, ki so mu iz vsega srca čestitali ob rojstnem dnevu. r Francoz Louis Lormais je v šti rih dneh preplaval 290 km od Montreala do Quebeca. Njegove ustnice so kmalu postale od mraza tako zatekle, da je komaj vzel nekaj čokolade, ki mu jo je dala spremljevalka — njegova žena. Le-ta ga je bodrila, da je vzdržal do konca, kakor je kasneje sam izjavil Nansen na filmu Veliki norveški polarni raziskovalec Fridtjof Nansen bo junak filma, ki ga bodo snemale v koprodukciji tri države — Norveška, Sovjetska zveza, Velika Britanija ali Združene države Amerike. Film o Nansenu si je zamislil ameriški režiser in producent Richard Kaplan, ki je te dni odpotoval v London, da njegove ideje potrdijo tudi drugi. Predvidevajo, da bo ta film z naslovom »Življenje Fridtjofa Nansena« končan leta 1961, ko bomo slavili stoletnico Nanseno-vega rojstva. Za ta jubilej bodo posneli še en film o Nansenu, ki Humor ga bo pripravil norveški režiser Arne Skoneu, ki je prav tako stopil v kontakt s predstavniki sovjetske kinematografije. Fridtjof Nansen je rojen leta 1861, umrl je leta 1930. Leta 1888 je prvikrat s smučmi obšel Gron-landijo, v času od leta 1893 do 1896 je bil vodja ekspedicije, ki je na ladji »Fram« preplul vso sibirsko obalo. To ladjo hranijo sedaj v Oslu. Nansen je leta 1895 a smučmi odšel še dalje na sever, kamor do takrat še ni stopila človeška noga. Prišel je do točke, ki se nahaja na 86 stopinj, 14 minut severne širine. Nansen je nato postal profesor univerze, a z oceanografskim raziskovanjem ni prenehal. — Po prvi svetovni Anekdote Napoleon je jezno prcgle-doval nekatere polke. »Kdo je vodja te stotnije?« se J* ustavil pri nekem pohotnem oddelku. »Jaz, sire,« je de* jal častnik in stopil iz vrste. »Ste kapetan?« je vprašal cesar. »Nisem, sire; sem pa iz takega lesa, in kakršnega rastejo kapetani!« ~~ »Dobro,« je odvrnil Napoleon. »Ko bom potreboval lesene kapetane, ne boffl pozabil na vas.« Znan zdravnik v Wies-badnu je bil poklican k neki bolni aristokratinji. »NOi kako vam gre danes, mada-me?« je vprašal kakor običajno. »Jaz sem markiza, gospod doktor,« je s p°" udarkom odvrnila dama. — »2al mi jo, da je tako,« j° je zavrnil zdravnik, »kajti to je bolezen, ki je jaz ne morem ozdraviti.« Pri nekem znamenitem zdravniku, ki je ležal na smrtni postelji, so stali njegovi tovariši zdravniki i° objokovali njegovo izgubo. Ko je umirajoči mož to videl, jih je tolažil: »Ne jokajte, gospodje, da morem umreti. Ne bo svet z mojo smrtjo toliko izgubil, kot vi mislite, kajti pustil bom z* seboj tri velike zdravnike.* Vsak od navzočih zdravnikov je mislil, da je morda eden izmed treh, in prosili so ga, da jim pove, kateri so ti slavni možje. »To s° voda, gibanje in zmernost,« je odgovoril umirajoči zdravnik. j INDIJSKO PRENAŠANJE OTROK Zločinec, ki so ga peljali na vilice, je vprašal, kateri dan je. Xo so mu povedali, da je ponedeljek, je vzdihnil: »No. ta teden se pa slabo začenja !•< Gospodični Lili so podarili barometer. Dolgo ga ogleduje, potem pa vpraša: »In kje je treba zavrteti, da bo lepo vreme?-« Polde in žena sta šla na izlet v Rim. Stala sta pred Panteonom in strmela. — »Ta vrata izvirajo iz leta oseminsedemde-set pred našim štetjom. Se zmeraj so kakor nova,« razlaga vodič. Tedaj sikne Polde ženi v uho: »Si slišala? In vrata naše sijajne kuhinjske omare, ki sem jo kupil pred petimi leti, k ikšna so danes?« Slavni slikar Rembrand jo odgovoril .svojim Učencem na vprašanje, kako naj slikajo: »Vzemite čopič v roke in začnite!« »Bral sem, da moški prezgodaj osivijo predvsem zaradi klobukov.« ••Bo že držalo, toda zaradi ženskih klobukov!« Ali u veste... ...da je najgloblje mehanično vrtanje v led doslej opravila leta 1950 neka francoska polarna odprava. Vrtali so 160 metrov globoko. Strokovnjaki so ugotovili, da je led na Antarktiki debel ponekod celo nad 3700 metrov; ...da je najmočnejša »zareza« v naši zemlji (seveda na kopnem) veliki kanjon v Koloradu (Združene države Amerike). Ta kanjon je dolg približno 500 km, širok 8 do 24 km, globok pa ponekod celo 1,5 km! Z raznimi meritvami so ugotovili, da so nekatere vrste kamenin v njem stare do 160 milijonov let; vojni je v Društvu narodov zastopal humane ideje, in je bil eden njenih prvih norveških delegatov. Še nadalje se je intere-siral za znanstvena raziskava-nja, posebno arktična. Značilno za gričevnato "-^l Mussoor v nordijski Himalaji« jc danes azilna prestolnica P9 laj Lame, je to, da tamošnJe^ cestnega prometa ne motijo ot^ ški vozički. — Tukaj opazUJe-^ otroci življenje na ulici z jočega koša in gledajo na svet perspektive, ki je našim otT°^ kom v vozičkih popolnoma ne znan --> t a m a m os s s i o VIRUS TRAHOMA Južnoafriški zdravniki so izločili virus trahoma, očesne bolezni, za katero boluje v Južnoafriški uniji blizu milijon ljudi. Virus je tako neznaten, da so ga zasledili šele pod elektronskim mikroskopom. KROMPIR IN PARADIŽNIKI SKUPAJ Nekemu kitajskemu vrtnarju iz Pekinga je menda s križanjem uspelo pridobiti rastlino, ki bo dajala v zemlji krompirjeve gomolje, na steblu pa paradižnike. 9 V pariški galeriji Charpen- tier je bile pred nekaj dnevi prodana privatna zbirka risb, litografij, skic in ilustracija Toulous Lautreca v znesku preko 85 milijonov frankov. Najdražje je proJana risba z na,slovom »V cirkusu« za 9 milijonov 600.000 frankov. V začetku našega stoletja je bila davica najpogostejša bolezen, zdaj pa je v svetovnem merilu čedalje manj bolezenskih primerov te vrste. 0 Nekdanji britanski minister VViaston Churchill je dal neke- mu ameriškemu producentu dovoljenje za snemanje več televizijskih filmov na osnovi njegovih spominov o drugi svetovni vojni. Aranžman je bil zaključen ob priliki Churchillove-ga ob;