85 5 4 A A
6010020C
□SREDNJA KNJIŽNICA
PRlmunSKI DNEVNIK
ftjStntaa plačana v gotovini	onn 1*
^ Postale I gruppo (jCD3 OUU lir
Leto XXXVI. Št. 143 (10.663)
TRST, petek, 20. junija 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni bvrop .
PREDSEDNIK ZDA PRISPEL NA DVODNEVNI URADNI OBISK
Ji m my Carter si bo prizadeval utrditi podporo Italije v mednarodni politiki
Zelo naporen delovni program ameriškega predsednika ob izrednih varnostnih ukrepih - Danes pogovori s Pertinijem in s Cossigo ter srečanje z najuglednejšimi osebnostmi političnega, gospodarskega in kulturnega življenja
'iimi.iu,,,,	imnunt HMimunnimnnumuinn immmmmin
ŠKODO JUGOSLAVIJE
Carterjev obisk priložnost za okrepitev gospodarskih odnosov med SFRJ in Ameriko
Za izvoz na ameriško tržišče je potrebna večja angažiranost jugoslovanskih gospodarstvenikov
, REOGRAD — Logično je pričata da 'bo bližji uradni in pri-’a41jski obisk ameriškega predsed-®lkal Carterja v Jugoslaviji nova ^Podbuda za vsestranski razvoj Igriško - jugoslovanskih stikov. To * še toliko prej, ker bi se kot je ukazal nedavni sestanek jugoslo-“askih in ameriških gospodarstve->kov v Dubrovniku, gospodarsko “»delovanje med Jugoslavijo in ZDA Prihodnje lahko okrepilo in se J^sirilo tudi na nekatera nova Mročja.
j Dosedanje jugoslovansko - ameri-j^° gospodarsko sodelovanje je bi-. v glavnem omejeno na blagov-r’ menjavo, ki se v zadnjih letih »Oehno veča. Vendar je bila ta slfnjava nenehno na škodo Jugo-“vije. Medtem ko je SFRJ na a-JT^jško tržišče izvozila blaga v .mdnosti okoli 370 milijonov dolar-j..v> je vrednost uvoza presegla mi-! v.;ar.d° dolarjev. Ta negativna gi->5Va so bila še bolj izrazita v Da polovici letos.
Razlogi za takšno neugodno me-J.av° so znani in jih je več. Ame-sko tržišče je odprta tržišče, če-av tudi to ni povsem imuno od °tekeionizma. Vendar pa je nje-sprejemna moč velika in to Jr1 * * * gospodarstveniki do zdaj niso radosti izkoristili. Drugače pač ni °goče razložiti dejstva, da je bil . minulih treh, štirih letih jugo-v?Vai)ski izvoz vedno nekje okoli izd pRy°nov dolarjev. Na samo šest Jii-i ov pa je odpadla polovica polk v to državo.
Dia'u.en od razlogov je tudi v prejemi angažiranosti jugoslovanskih jjj^darstvenikov na ameriškem tr-ki zahteva večje serijske po-. Ike, večjo izbiro in dolgoročne rsbvore. .Zato ni čudno, da danes goslavija vse manj izvaža na a-^arišk° tržišče, kar velja tudi za ftipf *zdelke, kj so šli dobro v pro-oh,; R° velja predvsem za pohištvo, V 'n Pločevinke mesa. Ob vsem ian' Se °Pravičeno postavlja vpra-J® uporabe splošne sheme ugodja,1' ki jih ZDA dajejo državam v *v°ju. (dd)
RIM — Ameriški predsednik Jimmy Carter je prispel sinoči na svoj prvi uradni obisk v Italijo, na poti v evropski turneji, ki se bo nadaljevala z beneškim vrhom sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda in z uradnimi obiski v Beogradu, Madridu in Lizboni. Na letališču Ciampino so ga pričakali zunanji minister Colombo, namestnik vatikanskega državnega tajnika msgr. Martinez, veleposlanik ZDA v Italiji Gardner in ameriški zastopnik pri Vatikanu Wagner. Izredni varnostni ukrepi so se začeli še pred pristankom predsedniškega posebnega letala malo pred 22. uro, saj je bilo letališče zaprto za promet že od Ig. ure in so ga razsvetlili z močnimi žarometi.
S Carterjem so prileteli poleg žene Rosalyn in hčerke Amy še državni tajnik Muskie in najožji predsednikovi sodelavci, med katerimi njegov posebni svetovalec Brzezin-ski. Ministra za energijo Duncam in za zaklad Miller, ki so jima baje le v skrajnem trenutku pred o-dletom z vojaškega letališča An-drews pri Washingtonu določili dva prostora v predsedniškem letalu «Air Force One*, sta se iz zamere sklenila odpeljati pozneje z rednim linijskim letalom in bosta prisotna le na vrhu v Benetkah, kar priča o precej napetih odnosih v ameriški vladi, ki so pred kratkim celo privedli do ostavke zunanjega ministra Vancea.
Ameriški predsednik se je takoj odpeljal s helikopterjem, ki mu bo med bivanjem v Italiji glavno prometno sredstvo (le za nekaj kratkih premikov sta mu na razpolago dva blindirana cadillaca) na Kviri-nal, kjer bo z družino dva dni gost predsednika republike Pertinija. Že danes pa čaka Carterja dolg in napet dan, ki se bo začel ob 9.30 s srečanjem s Pertinijem in se bo nadaljeval ob 11.30 najprej z zaupnimi, nato pa z uradnimi pogovori s predsednikom vlade Cossigo, katerim bodo v drugem delu prisostvovali zunanja ministra Colombo in Muskie ter drugi funkcionarji obeli držav. Popoldne se bo predsednik ZDA poklonil spomeniku neznane-,mu junaku, čemur lx> sladil kratek
Seja ZIS 0 gospodarski Politiki
Glasilo KPF «Humanite»: v Kabulu je «normalno»
KABUL — Po izjavah zahodnih tiskovnih agencij so sovjetski helikopterji napadli položaje islamski!, upornikov na hribovitem območju v neposredni bližini glavnega mesta. cAFP» posreduje pričevanje očividcev, ki trdijo, da se ponoči v Kabulu slišijo v daljavi topovski streli, dokaz o neprekinjenih bojih z islamskimi gverilci.
Ob vsem tem pa je zanimivp ni sanje posebnega dopisnika gir ’n Komunistične partije Francije «Hu-munite*, češ da je življenje v Kabulu normalno, da je pisanje za hodnih časopisov izkrivljeno. Do pisnik pa kot kaže ni pomolil nosa dlje od hotelskih vrat, kar se navsezadnje dogaja tudi manj zancslji vim dopisnikom.
gotovili s prodajo obveznic, ki jih. bo izdala federacija in s ^»eča.-l^^o^zgodo^iS S^ njem prispevkov republik m po- nitosti središču Rima.
Krajin, (dd)	.	,	,
Odšel pa bo prav Kmalu na veleposlaništvo ZDA na posvet o nedeljskem beneškem vrhu, nakar se bo vrnil na Kviririal, kjer mu bo Perti-ni priredil slavnostno večerjo, na katero je povabil 2S0 najuglednejših osebnosti italijanskega političnega (prisotni bodo vsi tajniki strank), gospodarskega in kulturnega življenja. Ob tej priložnosti se bo Carter srečal posebej s tajniki vladnih strank Piccolijem, Craxijem in Spa-dolinijem. Jutri bo nadaljeval posvete s sodelavci, obiskal v Vatikanu papeža Janeza Pavla II. in nadaPeval pot v Benetke, kjer bo v nedeljo in ponedeljek skušal u-skladiti z zavezniki gospodarsko in politično strategijo Zahoda.
Spričo zapletenosti mednarodnega položaja, težkih svetovnih gospodarskih razmer in nemajhnih nesoglasij med samimi zavezniki (ki očitajo ZDA, da hočejo same voditi svetovno politiko in jih vpletajo brez prejšnjega posvetovanja v svoje odločitve, medtem ko jim Car-
ter zameri premajhno podporo a meriškim pobudam), bo Carterjev obisk kar precej naporen. Pred odhodom iz Bele hiše je zato včeraj naslovil zaveznikom ponoven poziv k enotnemu odgovoru na sovjetski vojaški vdor v Afganistanu, pri čemer je priznal, da obstajajo nesoglasja glede mednarodne politike. O pogovorili z italijanskimi
voditelji je dejal, da bodo zadeval: diplomatska in energetska vpraša-
nja in pa mednarodno varnost, s papežem pa bo nadaljeval izmenjavo mnenj o človekovih pravicah, beguncih m nadzorstvu nad oboroževanjem. Jugoslovanskim voditeljem in narodom bo potrdil, je poudaril Carter, «neomajno podporo neodvisnosti, enotnosti in nedotakljivosti te velike države*.
Pajetta odgonrja na ostre kritje «Novoe Vremja»
RIM — Komunistično glasilo «L’U-nita» objavlja danes odgovor člana partijskega vodstva KPI Giancarla Pajette na članek sovjetske revije «Novoe Vremja*. ki ga ostro kritizira v zvezi z njegovim intervjujem nemškemu tedniku «Der Spiegel*. Pajetta odgovarja zelo umirjeno in se ne spušča v osebno polemiko z avtorjem članka, poudarja pa nekatere temeljne smernice zunanjepolitične usmeritve italijanskih komunistov.
«Naš intemacionalizem in naša mednarodna solidarnost* piše med drugim voditelj KPI «nista bila nikoli v dvomu in o teh problemih smo na enakopravni ravni pripravljeni za širšo razpravo z vsemi, ki si prizadevajo za družbeni napredek in za mir*. Pajetta se nato čudi zaradi tona pisanja cNovoe Vremja* in omenja pobude KPI znotraj ter izven Italije za popuščanje napetosti in za boljše razumevanje med narodi. Kar zadeva nedavni obisk delegacije KPI na Kitajskem pa Pajetta poudarja, da so pogovori s kitajskimi voditelji potekali v zelo prisrčnem in odpr tem vzdušju, kjer so prišla do izraza tudi različna gledanja na med narodno stvarnost. Vsekakor ta o-bisk, nadaljuje Giancarlo Pajetta, ni bil naperjen proti nikomur in je prispeval k razvoju mednarodnih odnosov, specifičnega sodelovanje med italijansko in kitajsko komunistično partijo
TUNIS — Libija je včeraj sporočila, da je sklicala izredno zasedanje držav «frcnte odločnosti*.
UVODNI POROČILI ZORANA POLIČA IN MARINA CEIINIČA
Dograjevanje delegatskega sistema v ospredja seje socialistične zveze
Sedanji težak gospodarski položaj je posledica razmer v svetu in tudi notranjih slabosti
BEOGRAD — Včerajšnja seja zvezne konference SZDLJ se je začela z minuto molka v spomin na predsednika Tita, saj je bila to prva seja konference ob bolečega slovesa s tvorcem ljudske fronte in njenim prvim predsednikom.
Osrednja točka dnevnega reda so bila pereča vprašanja nadaljnje izgradnje delegatskega sistema. V o-kviru te razprave so proučili delovanje delegatskega sistema pri u-resničevanju politike gospodarske stabilizacije.
Uvodni poročili za to razpravo sta podala predsednik zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ Zoran Polič in član predsedstva zvezne konference Marin Cetinič.
Prvi udeleženec v razpravi Andrej Marinc je najprej ocenil, da je pravilno, da se v delegatskem sistemu govori v luči nalog pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Dejal je, da se je Jugoslavija polnih 35 let razvijala v miru in da so delovni ljudje odločeni v želji za ohranitev doseženega, ravni razvoja, ki je državo pripeljala med srednje razvite industrijske države. Marinc je delal, da je Jugoslavija danes na enem od številnih razpotij in to zaradi nasprotij v njenem gospodarskem razvoju, ki jih poleg tega zaostruje še mednarodna gospodarska kriza. Razmere zahteva-
jo uporabo in dograjevanje politične in gospodarske ureditve, stabilizacijo, to pa bo mogoče uspešno u-resničiti samo ob polni dejavnosti vseh organiziranih socialističnih sil.
Za ZK in vse druge subjekte je pomembno, da bo angažiranje u-smerjeno v krepitev uporabe samoupravne delegatske ureditve. Predpogoj za to pa je, «da hkrati uspešno rešujemo tekoče gospodarske probleme.* Marinc je med drugim predlagal, da bi takoj začeli najširšo akcijo, da bi v prihodnji žetvi zagotovili največji možen odkup pšenice. Na ta način bi lahko privarčevali več sto milijonov dolarjev za uvozno pšenico.
Sedanji težak gospodarski položaj, ki je posledica razmer v svetu pa tudi lastnih slabosti, je dejal Zoran Polič, zahteva odločno akcijo vseh subjektivnih sil, kar pomeni tudi dosledno uresničevanje delegatskega sistema. «Nedvomno je rešitev osnovnih problemov jugoslovanskega nadaljnjega gospodarskega razvoja v naših rokah, saj lahko le večja produktivnost dela, odgovornejše obnašanje in spoštovanje dogovorjenega in sporazumevanje, oziroma angažiranje celotnega delegatskega sistema, seveda ne pomeni tudi zavračanja administrativnih ukrepov.*
V nadaljevanju poročila je Zoran Polič kot poseben problem označil
UPORI IN INCIDENTI V ČRNSKIH GETIH ZASKRBLJAJ0 PRETORIJSKO VLADO
RASISTIČNI REŽIM NA JUGU AFRIKE SE BOJI PONOVNIH DEMONSTRACIJ ČRNCEV IN MEŠANCEV
Policija je v dveh dneh ubila 42 temnopoltih prebivalcev in jih ranila nad 200 - Ameriška vlada posjalji Pretorii protestno noto
JOHANNESBURG — Notranji minister Južnoafriške republike Le Grange je včeraj na tiskovni konferenci sporočil prisotnim tujim novinarjem, da je v dvodnevnih spopadih med policijo ih čmopoltim prebivalstvom izgubilo življenje 29 demonstrantov. Po mnenju nekaterih časopisov pa je policija ubila 42 črncev in jih ranila nad dvesto.
V vseh črnskih getih vlada sedaj mir, čeprav policisti in vojaki še vedno množično stražijo najpomembnejše točke vseh večjih mest, ker se bojijo novih manifestacij s strani črncev in mešancev. Nekatere četrti Johannesburga in Cape Towna, kjer je prišlo do najhujših neredov, so še popolnoma odrezane od sveta in oblasti ne dovolijo niti gasilcem, da bi pogasili številne pozabe, ki so izbruhnili v teli mestnih predelih.
Protestnim shodom črnskega prebivalstva so se tudi tokrat polnoštevilno pridružili tudi mešanci, ki se vse bolj angažirajo v boju proti rasistični vladi. Pretoria danes skoraj ne dela več razlik med mešanci («coloureds») in večino temnopolte-
Iranske islamske integraliste motijo celo mrtvi sovražniki
Lj.®^GRAD — ZIS je na včeraj-bju Sej>. ki jo je vodil Veselin j®anovič proučil več vprašanj s ltQh °^a gospodarske ureditve, e-Ven°mske politike in odnose drža ter s tujino. Proučil je tudi neka tj: “S družbenopolitična in organiza J ka vprašanja.
sbr, je proučil in sprejel osnutek j ememb in dopolnil proračuna j. .Nacije za iet0 1980 s spremlja-predpisi in dokumenti. S tif^enibami in dopolnitvami je kov V'tR>no povečanje obsega izdat-znega proračuna za 7.238 dinarjev. To povečanje je
tljjjj^veznega proračuna
j^sledica spremembe tečaja dinar in' kot tudi povečanih obveznosti ^manjšanja posameznih virov
Dm ■"■it
tj J °dka proračuna federacije Do-t>J®a sredstva bi po sprej “tku sprememb in dopolnil
sprejetem
za
TEHERAN — V Iranu se bije hud boj med zmernimi in islamskimi in-tegralisti. Predsednik Banisadr je kot kaže dobil prvo rundo. Nihče ni namreč zanikal pisanja njegovega glasila «Enghelab Islami* (Islamska revolucija), ki je posredovalo magnetofonski zapis telefonskega pogovora drugega najvažnejšega predstavnika islamske republikanske stranke Hasana Ajada, v katerem je poslanec napovedoval «kul-turno revolucijo*, ki bi služila za strmoglavljenje predsednika Vodja islamskih integralistov aja-tulah Behešti je včeraj izjavil, da
Ajad zastopa svoja stališča in ne mnenja islamske republikanske stranke. Nihče torej ni zanikal telefonskega pogovora. Ajad se je le omejil na izjavo, da je pripravljen iti na morišče, a še prej bo objavil dokaze o Banisadrovem «izdajstvu».
Iranski predsednik pa se čuti v teh dneh močnega kot še nikoli, kljub temu, da ima v medžilsu večino prav islamska republikanska stranka.
Včeraj je zamenjal vrhdve iranske vojske. Dosedanji poveljnik kopenskih sil general Valiolah Falahi je postal vrhovni komandant iran-
ske armade namesto generala M4-hamada Hadija Šahmehra, ki je odstopil. Poveljnik kopenskih sil in žandarmerije bo odslej general Ka-sem Ali Zahur Nedžad, novi poveljnik letalstva pa polkovnik Džavad Fakuri.
Banisadr torej zamenjuje vrhove armade z zanesljivejšimi ljudmi. I-slamskim integralistom pa ne preostaja drugega kot da se znašajo nad mrtvimi.
Na sliki (telefoto AP); islamski integrallsti so razdejali grobnice sodelavcev perzijske dinastije Ka-džarov.
ga prebivalstva. Pred leti so rasisti ustanovili celo posebni parlament za mešance, ki so ga skoraj v celoti lahko sami izvolili. Ta parlament, če ga lahko tako sploh imenujemo, ni imel nobene politične moči in sami mešanci so se mu pred kratkim prostovoljno odpovedali. Tudi v gospodarstvu so mešanci vse bolj izkoriščani, čeprav so bili mnogi izmed njih zaposleni v državni birokraciji in v multinacionalnih družbah. Danes se je položaj spremenil in pretorijska vlada se mora soočati z enotno fronto črncev in mešancev, čeprav imajo slednji večji politični vpliv.
Predvsem mladi mešanci, ki so dali v zadnjih tednih pobudo za velike stavke po šolah in univerzah, se vedno bolj približujejo tako imenovani «črr>i zavesti*, to je filozofiji in nauku pokojnega črnskega voditelja Steva Bika, ki je umrl v zaporu za posledicami mučenja in stradanja.
Kar zadeva reakcije v svetu zaradi krvave represije v Južnoafriški republiki je treba včeraj zabeležiti noto vlade ZDA pretorijskemu režimu. V noti, ki jo je namestnik ameriškega državnega tajnika Moose izročil južnoafriškemu ambasadorju v Washingtonu, je rečeno, da se bodo odnosi med državama poslabšali, če bo Pretoria nadaljevala na poti krvave represije rasnih izgredov v državi. Ostre obsodbe zaradi rasistične politike na jugu Afrike prihajajo tudi iz nizozemskega parlamenta, ki je včeraj pozival vse države sveta naj spoštujejo gospodarsko blokado Pretorie.
Časopisi zahodnoevropskih držav posvečajo veliko pozornost dogodkom v Južnoafriški republiki, čeprav večkrat manjka stvarnih pristopov na celo problematiko. Mnogi časopisi namreč večkrat splošno govorijo o nasilju in o izgredih in ne obravnavajo korenine in razloge u-pora temnopoltega in mešanega prebivalstva. Skoraj vsi pa pozabljajo, da tudi Zahod posredno nosi nekatere odgovornosti, da se lahko rasistični režim v južnoafriški republiki trdno drži na oblasti in u-resničuje svojo podlo politiko. Rasizem pa resnici na ljubo ni prisoten samo na jugu Afrike, ampak je žal razširjen tudi v drugih državah, katerih ustave in politične u-reddtve pa ga odločno odklanjajo. Omenimo naj samo nekatere predele predvsem na jugu ZDA, kjer so še aktivne rasistične organizacije kot je «Ku Klux Klan*, ki občasno nasilno nastopajo proti temnopoltemu prebivalstvu.
»*
K *
Policisti nudijo pomoč mlademu črncu, preteklih dni v Cape Townu
ki je bil ranjen v izgredih
(Telefoto AP)
nespoštovanje sprejetih sporazumov in dogovorov. Premalo je pripravljenosti, odgovornosti in discipline, vse to pa so politični problemi, za katere se mora Socialistična zveza odločno zanimati.
Ne smemo tudi zapirati oči pred dejstvom, da zamujamo pri dogovorjenem iskanju nekaterih rešitev. To predvsem velja za nekatera pomembna vprašanja, ki jih je treba rešiti na ravni organov federacije od zveznega izvršnega sveta do skupščine Jugoslavije (dd)
Osem zapornih nalogov zaradi umora sodnika Gallija
MILAN — Sodniki, ki vodijo preiskavo o teroristični dejavnosti skupine «prima linea*, so včeraj izdali osem zapornih nalogov in tri sodna obvestila zaradi umora milanskega sodnika Guida Gallija. Zločina so o-sumljeni domnevni teroristi Sergio Segio, Maurice Bignami, Michele Viscardi in Roberto Rosso, ki so še na prostosti in pa Giuseppe Polo, Bruno Laronga, Silveria Russo in Fiammetta Bertani, ki so že v zaporu pod bbtožbo teroristične dejavnosti. Sodnik Guido Galli, ki je zagovarjal napredna stališča v sodstvu, je bil ubit 19. marca letos v notranjosti milanske univerze. Odgovornost za atentat so prevzeli teroristi «prima linea*. Sodniki, ki so izdali zaporne naloge v zvezi z u-morom sodnika Gallija, vodijo preiskavo tudi o umoru mladega Willia-ma Waccherja, ki je tudi sam baje sodeloval s prevratniki in o umoru pokrajinskega svetovalca MSI Pe-denovija.
V Iraku napadli veleposlaništvo VB
BAGDAD — Na predvečer iraških političnih volitev se je vzdušje v Iraku zaostrilo. Trije oboroženi neznanci so napadli britansko veleposlaništvo v glavnem mestu, a so bili ubiti, potem ko j; britanski veleposlanik dovolil poseg iraškim varnostnim silam. Minister za informacije Nsaif Kasem je pred tujimi časnikarji izjavil, da so bili napadalci agenti neke tuje države. Nobena skrivnost ni, da je iraški minister mislil na sosednji Iran.
Neredi v Boliviji
SANTA CRUZ DE LA SIERRA (Bolivija) — V majhnem bolivijskem mestecu vzhodno od La Paza so pripadniki neke skrajnodesničarske organizacije povzročili hude nerede: zasedli so več radijskih postaj, pozivali vojake naj se jim pridružijo, ter podtaknili ogenj nekaterim javnim zgradbam. Predsednica Bolivije gospa Lidia Gueiler je sklicala izredni sestanek z obrambnim in z notranjim ministrom. Drugod po državi je stanje mirno.
Izraelci napadli libanonsko vas
BEJRUT — Prejšnjo noč je oddelek izraelske vojske napadel vasico na jugu Libanona, nognal v zrak neko hišo in ugrabil osemnajstletnega fanta. Telavivski vojaški glasndk je napad utemeljil z razlago, da je bila hiša oporišče palestinskih gverilcev, ugrabljenega mladeniča pa je obtožil sodelovanja z gverilci.
MliliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiinitiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČEN VRH SVETA ZA VZAJEMNO POMOČ
Gospodarski razvoj bodo pospešili z računalniki in jedrsko energijo
Socialistične države si želijo večje sodelovanje z EGS
PRAGA — Potem ko je prvi dan 34. zasedanja Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč držav vzhodnega bloka potekel v glavnem v znamenju političnega posega predsednika sovjetske vlade Kosigina, ki je zagotovil, da gospodarski bojkot ZDA in njenih zaveznic zaradi sovjetskega vojaškega vdora v Afganistan ne bo mogel zaustaviti gospodarskega razvoja socialističnih držav, ampak kvečjemu povzro čiti nebistvene težave, se je drugi dan razprava med ministrskimi predsedniki desetih držav SEV osre dotočila na vprašanju razvoja dvostranskega in večstranskega sode lovanja na osnovi splošnega programa socialistične gospodarsko integracije.
Udeleženci (poleg članic so prisotne kot opazovalke delegacije An gole, Afganistana, Južnega Jeme-na, Laosa, Etiopije in Mozambika ter Jugoslavije, ki ima s SEV sporazum o sodelovanju) so posvetili posebno pozornost bodočemu sode lovanju na področjih energije, surovin, goriv, znanosti in tehnike ter prevozov. Razpravljali so, a zdi se brez določnih zaključkov, o j-sklajevanju gospodarskih načrtov posameznih članic za petletje 1981-1985, pri čemer je Kosigin zagotovil, da bo v tem času SZ dobav ljala članicam SEV skupaj po 40:1 milijonov ton nafte letno. Ker je
ta količina nezadostna za uresničevanje industrijskega razvoja, bodo izvajali pospešen program gradnje jedrskih central, ki naj bi do leta 1990 zadovoljevale četrtino energetskih potreb socialističnih držav.
Zasedanje se je zaključilo včeraj z odobritvijo sklepnega dokumenta, ki poudarja potrebo po o-krepitvi in pospešitvi naporov ta k o osrednje komisije za načrtovanje kot tudi posameznih članic za zadovoljevanje potreb gospodarskih ustrojev po energetskih sredstvih, surovinah in strojni opremi. Pod pisali so pomemben sporazum o proizvodnji elektronskih računalni kov. ki naj ustreza potrebam čia nic SEV in jih osvobodi možnih pritiskov, tudi političnih, ameriških monopolov elektronike. V ta namen bodo vložili 18 milijard dolarjev. Ministrski predsedniki izražajo v dokumentu tudi željo po večjem sodelovanju SEV z «drugimi mednarodnimi gospodarskimi organizaci jami*, pri čemer je jasen namig na zastoj pogajanj z EGS.
Večji primanjkljaj v zunanji trgovini
RIM — Italijanska zunanjetrgo vinska bilanca je zašla v močan primanjkljaj, za katerega ni več
mogoče kriviti izključno uvoz petroleja, ampak gre na splošne za poslabšanje razmerja med uvozom in izvozom. Po dokončnih podatkih državnega statističnega urada se je namreč v prvih treh mesecih letošnjega leta uvoz povečal za več kot 7 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, izvoz pa komaj za nekaj več kot 2 odstotka. Do konca marca se je torej nabral primanjkljaj, ki znaša 3.777 milijard 500 milijonov lir. za katerega je vplival seveda predvsem uvoz petroleja, deficit 338 milijard lir pa se je ustvari! tudi v zunanjetrgovinski bilanci drugega blaga, zlasti prehranskega.
Ta podatek vzbuja upravičeno zaskrbljenost, ker je v preteklih letih pozitivna razlika med izvozom in uvozom ostalega blaga prispevala k blažitvi primanjkljaja za uvoz petroleja (lani kar za več kot 1.133 milijard v istem razdobju), obenem pa podatki iz marca kažejo na težnjo, da se primanjkljaj čedalje veča.
REYKJAVIK - V nedeljo, 22. junija, bodo Islandci volili svojega četrtega predsednika republike. Po vseh dosedanjih proučevanjih javnega mnenja bo Islandija prva evropska država, ki bo imela za predsednika žensko, in sicer, ravnateljico re.vkjaviškega gledališča Vig-dis Finnbogdottirjevo.
POTEM KO CA JE OBČINSKI SVET ŽE ZAVRNIL Z VEČINO GLASOV
Manjšinski odbor LpT bo drevi še enkrat predložil letošnji proračunski dokument
Razprava o njem pa se bo začela čez teden dni - Sekciji KPI in SSk iz devinsko nabrežinske občine ocenjujeta volilne rezultate
Drevi ob 18.30 se bo sestal tržaški občinski svet. Gre za prvo sejo po upravnih volitvah, ki so še enkrat spremenile številčna razmerja med političnimi silami in okrepile Listo za Trst. Seja pa je važna predvsem zaradi tega, ker bo manjšinski odbor Liste za Trst ponovno predstavil proračunski dokument, ki ga je občinski svet z 32 glasovi proti 25 že zavrnil na seji dne 29. aprila. V proračunski doKument je oočinska uprava vključila tudi postavko o najetju posojila v višini 5 milijard lir (ustrezni sklep je občinski svet soglasno sprejel že pred časom), ki bodo namenjene za e-konomične in ljudske gradnje. S posojilom, ki ga je tržaški občini podelil medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje že v mesecu februarju v okviru izrednega načrta za ljudske gradnje, ki jih predvideva zakon štev. 25/80, bosta gradbeni podjetji Porfirio in SEA zgradili 108 stanovanj v Naselju sv. Sergija in 58 stanovanj pri Valmauri.
Na drevišnji seji bodo občinski u-pravitelji predložili proračun podjetja ACEGA in vrsto sklepov, ki zadevajo vprašanje ljudskih in ekonomičnih gradenj. Razprava o proračunu pa se bo začela šele čez teden dni; v kolikor bi se zavlekla, sta že predvideni dve »seji, in sicer 28. in 30. junija, ko bo zapadel rok, ki ga je pokrajinski kontrolni organ določil za odobritev proračuna. Pač pa je izid glasovanja o proračunskem dokumentu še vedno zavit v veliko negotovost. Na posvetovanjih, ki so sledila upravnim volitvam, je bilo to vprašanje postavljeno na enako raven s problemom oblikovanja pokrajinske večine, kar skušajo stranke rešiti na osnovi enotnega sporazuma. Vsekakor pa so si mnenja glede obeh problemov precej deljena. Na eni strani stoji Lista za Trst, ki na osnovi volilnega uspeha postavlja maksimalne zahteve, kar pomeni, da zahteva tako občino kot pokrajino v svoje roke, na drugi strani pa ostale stranke. Tudi med temi so si mnenja precej različna. KPI je že od vsega začetka zavrnila vsako obliko sodelovanja z LpT in opozorila na nevarnost sporazuma med slednjo in KD. Krščanska demokracija pa si s svoje strani po ponovnem volilnem porazu prizadeva, da bi rešila, kar se še rešiti da. Zato se bo njena delegacija ponovno sestala s predstavniki LpT, in sicer jutri dopoldne na sedežu občinske uprave. Danes pa se bosta sestali pokrajinski vodstvi PSI in SSk, ki bosta proučili volilne izide in izdelali predloge za rešitev vprašanja upravljivosti občine, pokrajine in okoliških občinskih uprav.
V sredo so se sešli komunisti devinsko - nabrežinske občine, da bi preverili izid upravnih volitev. Na-
vzoč je bil tudi tajnik tržaške federacije KPI Claudio Tonel, ki je dejal, da je bil cilj potrditve cedečega pasus, dosežen in da bodo v kratkem sestavljene levičarske demokratične uprave. Tonel je prisotne seznanil z rezultati nedavnih razgovorov s socialisti in Slovensko skupnostjo na pokrajinski ravni, nato pa povabil krajevno komunistično sekcijo, da tudi sama sproži sestanke z občinskima sekcijama teh strank; izhodišče pogovorov naj bo v osnutku dogovorjenega programa.
V Nabrežini se je v sredo sestal odbor sekcije Slovenske skupnosti v devinsko - nabrežinski občini. O-srednja točka dnevnega reda je bila ocena občinskih volitev, ki jo je podal tajnik sekcije Orlando Žbogar. Najprej je na kratko obnovil volilne izide, nato pa z zadovoljstvom ugotovil, da je Slovenska skupnost na teh volitvah napredo-
vala za 65 glasov v primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami in s tem ponovno izvolila tretjega občinskega svetovalca; tri svetovalce je imela SSk od leta 1964 do leta 1975, medtem ko je imela v zadnjih letih samo dva svetovalca.
Kar zadeva pregled volilnih izidov v posameznih vaseh je Žbogar še zlasti poudaril dejstvo, da je Slovenska skupnost bolj napredovala v Nabrežini, Sesljanu in Devinu, nekoliko manj pa v ostalih vaseh, kar pomeni, da bo treba posvetiti dejavnosti stranke v teh vaseh še večjo pozornost.
Na seji so tudi proučili možnosti za sestavo nove uprave in potrdili veljavnost osnovnih programskih smernic, s katerimi se je Slovenska skupnost predstavila na volitvah. O tem bo tajnik sekcije Orlando Žbogar poročal na današnji seji pokrajinskega sveta SSk.
PO SOGLASNI OCENI OBEH STRANI
KORISTNO SREČANJE MED SKGZ IN CGIL
V središču pogovorov gospodarski razvoj Trsta in specifična vprašanja slovenske narodnostne skupnosti
Delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki so jo sestavljali Samsa, Simoneta, Udovič in Zupin, se je pred dnevi sestala s predstavništvom CGIL, v katerem so bili Gialuz, Riogo, Mokole in Mauri. Sestanek, ki sta ga obe strani ocenili kot zelo koristnega in pozitivnega, je omogočil poglobitev poznavanja posameznih stališč ter začetek odnosov primerjanja in sodelovanja, da bi prispevali k reševanju gospodarskih in družbenih problemov na našem področju, še posebno pa specifičnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti.
Na sestanku so tudi obširno ana lizirali vprašanja gospodarskega razvoja tržaškega območja, gospodarskega sodelovanja na osnovi osimskih sporazumov in sporazuma EGS -SFRJ, globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti, urbanistične politike in uporabe perifernih področij, ter še vprašanja prisotnosti in aktivnosti slovenskih delavcev v sindikatu.
V tej zvezi so se dogovorili o vrsti * v
iiiiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
MED VČERAJŠNJIMI TVORNIMI RAZGOVORI V LIPICI
Sindikalisti iz naše dežele in Slovenije postavili temelje za globlje sodelovanje
Delegaciji sta vodila Vinko Rainer in Arturo Calabria ■ Potrdili veljavnost osimskih dogovorov - Problem delovne sile na turih tleh - Zaščititi slovensko manjšino
Aktualni notranji družbenogospodarski procesi v Jugoslaviji in Italiji, položaj in vloga sindikatov v obeh deželah, uresničevanje osimskih sporazumov v luči družbenopolitičnih razmer na Tržaškem in nadaljnje medsebojno sodelovanje; to so bili hvaležni, čeravno deloma žgoči predmeti včerajšnjih razgovorov v Lipici med delegacijama republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL iz Furlanije - Julijske krajine.
Predstavništvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je vodil predsednik Vinko Hafner, v njem So bili Danilo Slivnik (sekretar) in Vlajko Krivokapič (predsednik odbora za mednarodna vprašanja) ter predsedniki občinskih sindikalnih svetov Koper" fBorK"KVaW,DTWWh‘ (Teodor Štrukelj) in Sežana (Tihomir Kovačič), pa še predsednik medobčinskega sindikalnega- sveta—Viljem Pahor iz Nove Gorice.
Federacijo CGIL - CISL - UIL so zastopali deželni tajnik CGIL Arturo Calabria kot nien načelnik, deželni tajnik CISL Bravo, Proti v imenu deželnega tajništva UIL, dežel-
PO POKRAJINSKI KONFERENCI 0 KMETIJSTVU
SKLEPNI PREDLOGI IN ZAHTEVE OBRAZLOŽENI DEŽELNI UPRAVI
Delegacijo so sestavljali zastopniki pokrajine, gorske skupnosti, sindikatov in strokovitjckov
Delegacija zastopnikov krajevnih ustanov, sindikalnih organizacij in znanstvenih krogov je predvčerajšnjim obrazložila na sedežu deželne uprave odbornikoma za kmetijstvo Mizzau in za zadružništvo Renzul-liju zaključne konference o krajevnem kmk.ijstvu, ki jo je priredila tržaška pokrajina aprila na univerzi. Delegacijo, ki je predstavnikoma deželne vlade izročila vso obsežno dokumentacijo, na kateri temelji sklepni dokument, je vodil pokrajinski odbornik Volk, sestavljali so jo pa predsednik Kraškt gorske skupnosti Budin, zastopnika pripraviialnega in znanstvenega odbora Tagliaferro in Prestamburgo, tajnik Kmečke zveze Bukavec in zastopnik federacije neposrednih obdelovalcev Žerjal.
Člani delegacije so predvsem tol mačili zastopnikom deželne vlade potrebo, da dežela opusti omalovaževanje tržaškega kmetijstva, katerega neutemeljenost in škodljivost je prav konferenca dokazala z neopo-rečimi znanstvenimi podatki in argumenti. Gospodarski dejavnosti, ki navzlic omejenemu ozemlju prispe va letno za več kot 20 milijard lir pridelkov za domači trg, zaposluje okrog 3.700 kmetov ali polkmetov, zagotavlja ohranitev naravnega o-kolja in obenem ohranja trdne korenine slovenske narodnostne skupnosti, mora nasprotno dežela zajamčiti pogoje za utrjevanje in možnosti razvoja.
Javne posege v okviru kmetijstva področnega načrta mora zato dežela vključiti v svoj razvojni načrt, odpraviti mora urbanistične omejitve, ki ovirajo kmetijsko dejavnost, preurediti mora svoje strokovne službe, da se bo ustvarilo med njimi in domačimi kmeti potrebno zaupanje. Po sklepih konference je tudi nujno, da dežela čimprej izdela ustrezna zakona o jusarskih pravicah in o kmečkem turizmu ter da podeli pooblastilo in ustrezna finančna sred stva krajevnim upravam, da bodo mogle ukrepati v korist domačega kmetijstva.
V Podlonjerju začetek festivala tiska KPI
Danes ob 17. uri se bo v Ljud skem domu v Podlonjerju začel te
stival komunističnega tiska, ki ga prirejata sekciji od Sv. Ivana in iz Podlonjerja. Ob 20. uri bo na stopil «Canzoniere Triestino*. Jutri bodo festival odprli ob 17. uri, ob
20.	uri pa bo za zabavo poskrbet zabavni ansambel «Gli Anonimi*. Festival se bo nadaljeval tudi v ne deljo: od 17. do 18. ure bo na spo redu koncert godbe na pihala, ob
19.	uri pa bosta spregovorila Fau sto Monfalcon in Miloš Budin; od
20.	ure dalje bo prosta zabava z ansamblom «Gli Anonimi*, ki bo za zabavo skrbel tudi v ponedeljek ko bodo festival odprli ob 18. uri. ob 21.30 pa bodo vžgali kresove pri Sv. Ivanu.
ni tajnik sindikata gradbincev v CGIL Milocco, tržaški pokrajinski tajnik CISL Bruno Degrassi in tržaški pokrajinski tajnik CGIL Mauro Gialuz.
Snidenje je bilo sklicano po nenavadno dolgem presledku, zato sta si bili obe strani edini v tem. da morajo takšpi sestanki postati red-nejši in učinkovitejši. Odslej naj bi se shajali vsaj dvakrat letno izmenoma na jugoslovanskih ter italijan. skih tleh. Za pospešitev medseboj nega sodelovanja in njegov smotrnejši razvoj bo ustanovljena posebna delovna skupina.
Pretežni del peturnih razgovorov sta zajela vprašanje delovne sile z ene strani meje, ki službuje na
n ja zdravstva in varstva okolja, prevozov, šolstva, industrije, trgovine in obrtništva, vodnega gospodarstva v hribovitih predelih, prometnih zvez ter javnih del hibien-sko . zdravstvene narave, ki so v pristojnosti krajevnih uprav.
Zakonski osnutek spremljata dve poročili; poročevalec večine je krščanski demokrat Dominici, poročevalec manjšine pa komunist Zorze-non. Medtem ko večina poudarja, da ne gre za izredne posege, ki bi ne bili v nasprotju s smernicami bodočega razvojnega načrta, je manjšina popolnoma drugačnega mnenja: slednja ugotavlja, da gre
v bistvu za refinansiranje približno
‘*0 70 nhst/iiprih in 7»cfarplih HptpI- '
pobud za poglobitev specifičnih problemov (globalna zaščita, Osimo, obveščanje itd.), ki naj bodo predmet razprave celotnega sindikalnega gibanja, delavcev in vsega mesta.
20 že obstoječih in zastarelih deželnih zakonov in torej za razsipavanje denarja. V včerajšnjo razpravo so
drugi strani (v pripravi je roeddr žavna konvencija za legalizacijo statusa teb v delavnih-moči z vsemi u- j poseglLBriogim. (LpT), Tome (KD),, godnimi odjeki zavarovalne, zdrav-; Skampolo (KPI), Štoka (SSk), Per-stvene ter ekonomske narave, ven • i selio (K^J)), J'ellis (LpT; in Morelli flar se je dokument zatakni! v pri- j (MS&?.~	«*.
stojnih vladnih krogih) in problem j Deželni svet ima novega podpred-uresničevanja osimskih dogovorov, j sednika: Salvatore Varisco, ki je tako tudi v luči trgovinskega spo- j prevzel odborništvo za obnovo Fur-
Delni uspeh lastnikov s Koionkovca
Prebivalstvo Koionkovca, ki se je odločno uprlo razlašče-vanju zemlje v gradbene namene in s svojo odločnostjo, enotnostjo in vztrajnostjo doseglo, da bo občina ponovno proučila vse načrte za ljudske in cenene gradnje, se je sinoči spet sestalo, da bi preverilo razvoj dogodkov na tem področju v zadnjem razdobju ter sprejelo morebitne nove pobude v boju za obrambo svoje zemlje. Na sinočnjem sestanku, ki ga je vodil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in ki so se ga udeležili tudi predstavniki treh strank, ki so se v občinskem svet” zavzele za pravice prebivalstva Koionkovca, Ugo Poli za KPI, D’Amore za PSI in Aleš Lokar za SSk, so prisotne seznanili z novo delno zmago, ki je posledica odločnega in vztrajnega nastopanja krajevnega prebivalstva. Prizadeti lastniki so namreč dosegli, da bodo precejšen del površin, ki so jih bili že namenili za gradnje in bi jih morali razlastiti, spet vrnili lastnikom. Tržaški občins"ki svet bo ravno na današnji seji sprejel sklepe, ki predvidevajo, da se zadruga Italsider preseli s Koionkovca v Ul. Flavia in na ta način o-svobodi razna zemljišča, ter da se zmanjšajo za kakih 30 od sto površine, ki so bile namenjene za primarne in sekundarne urbanizacijske posege. Ostane seveda še vedno odprto vprašanje odškodnin za ostalo razlaščeno zemljo. Občina je predlagala, da izplača že predvideno odškodnino kot predujem ter se za ostalo počaka na razvoj razsodbe ustavnega sodišča. Jasno je, da pripada v zvezi s tem ravno občini glavna naloga, potreben pa je tudi še naprej enoten in odločen nastop prebivalstva. O vsem tem bo vsekakor tekla beseda tudi na današnji občinski seji.
razuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Pu*rje na sta bila velik pomen in koristnost teh sporazumov za obe sosed ni državi in še zlasti za Furlanijo -Julijsko krajino ter Slovenijo, in sicer v njihovi celoti.
Izrecen poudarek so sindikalisti dali vprašanju celovite zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji; te ne gre ločevati na tržaške in goriške ter beneške Slovence. Zaščito je treba čimprej uresničiti, ker je ta problem odraz stopnje neke demokracije, (dg)
V DEŽELNEM SVETU
Nzcteljevanje razprave o nujnih posegih za razvoj dežele
V deželnem svetu se je včeraj nadaljevala razprava o zakonskem osnutku štev. 149, ki predvideva izdatke v višini 210 milijard lir za izredne posege na področju družbenogospodarskega razvoja Furlanije -Julijske krajine. Za razpravo, ki se bo po vsej verjetnosti zaključila danes, se je prijavilo skupno 23 svetovalcev. Izredni posegi v smislu zakonskega osnutka zadevajo vpraša-
RAZSTAVA LESENIH KIPCEV V SESLJANU
Bogomila Doljak - Kraševka v najglobljem pomenu besede
V prostorih devinsko nabrežinske turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu so sinoči odprli razstavo lesenih kipcev Bogomile Dolja-kove. Domačo kraško umetnico je predstavil predsednik ustanove Pie-tro Parentin, o njenih stvaritvah pa je spregovoril umetnostni kritik Milko Renar. Med drugim je dejal: «Bogomila Doljak je Kraševka v najglobljem pomenu besede in kaže, da vdihava najpristnejšo vsebino življenjskih razmer kraškega človeka. Med anorganskim in organskim svetom, ki jo obdaja, to je med kamnom in lesom, si je kot izrazno sredstvo izbrala raje les, saj je z njim v stiku v domači mizarski delavnici. Ta je bila poleg vsega njena edina šola in je danes njzn atelje. Njena govorica se neposredno navezuje na tiste evropske vzore, ki so najbolj posodobili morfologijo kiparske govorice. Gledalca že na prvi pogled prevzameta na razstavi dve kategoriji umetničinih figur: v prvo spa dajo pritlikave in valjaste figure, kjer kaže, da se življenje šele začenja oblikovati; na drugi strani pa so sloke, elegantne in gibčne figure, ujete v magl$nem trenutku svojskega pregiba. Prvobitna prvina
kraške kulture je potemtakem naj-prislnejši in najzanimivejši substrakt kiparke. Toda njeno osnovno vprašanje je v tem, da v trdni zakonitosti stvarnega obstoja išče za človeka možnost osvoboditve.*
Razstavljavko in številne prisotne goste je pozdravil •tudi župan devin-sko-nabrežinske občine Albin Škerk, ki je poudaril predvsem to, da smo kot Slovenci in domačini ponosni, da je iz naše srede zrasla umetnica tako pristnega navdiha. Pri tem se je navezal na besede umetnice same, ki je izrazila svojo srečo, da razstavlja takorekoč v svojem rodnem kraju, v rodnem domu, kjer so si njeni starši na trdi kraški zemlji čez dan in na morju čez noč služili težak kruh za obstanek.
Bogomila Doljakova je številnim slovenskim in italijanskim prijateljem lepe umetnosti, ki so prihiteli na njeno, v zadnjem enoletnem razdobju že tretjo razstavo, dala na ogled okrog 40 svojih lesenih skulptur, med katerimi tudi kak ducat popolnoma novih. Presunljiv v svoji kompoziciji je zlasti kipec, ki simbolizira štiri bazovske ma-tere-mučenice. (jk)
lahije, je nasledil krščanski demokrat Emilio Del Gobbo, ki ga je skupščina izvolila s 33 glasovi od 41 oddanih.
Delovni kolektiv šdle Glasbene matice čestita. sodelavcu ŽARKU HRVATIČU-in njegovemu profesorju DEJANU BRAVNIČARJU za odlično opravljeno diplomo na akademiji za glasbo v Ljubljani.
V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Krna - tema mednarodnih dnevor
Predstavniki 22 držav so se zbrali na zasedanju o kavi - Na tiskovni konferenci predstavili lastnosti slovenskih mineralnih vod
Včerajšnji dan tržaškega blagovnega velesejma je bil posvečen dvema zanimivima temama. Potekal je namreč prvi mednarodni dan kave, popoldne pa je bila tiskovna konferenca za predstavitev slovenskih termalnih zdravilišč in slovenskih mineralnih vod, ki jih izvažajo v številne evropske in izvenevropske države. Poleg tega pa so na tiskovni konferenci predstavili še proizvode organizacije Medex, ki se ukvarja s predelovanjem čebeljih produktov, in jih v največ primerih uporabljajo v zdravstvene namene, pa tudi kot sredstva v kozmetiki.
Več kot 200 predstavnikov iz 22 držav proizvajalk in porabnic kave se je zbralo na konferenci, da bi razpravljali o trgovini kave v svetu. Med temi je bilo kar 11 afriških držav, tri azijske, številne evropske in Brazilija ter Kitajska s svojimi opazovalci. Poleg teh naj omenimo še predstavnike Evropske gospodarske skupnosti, predstavnike «Inter-national Coffee Organisation* iz Londona in IBC iz Ria.
Na kongresu so prisotni tudi vo-
dilni funkcionarji številnih proizvajalk kave, ki imajo tu možnost, da navežejo stike s svetom, ki njihov produkt uvaža, še posebno z evropskimi državami in Italijo, ki je med velikimi porabnicami kave.
V včerajšnji dobrodošlici kongresi-stom je predsednik sejemske ustanove dr. Toresella podčrtal veliko zaslugo, ki jo ima Evropsk-) gospodarska skupnost, da je udeležba na kongresu tako velika: sodelovanje držav, ki niso članice skupnosti, se je namreč povečalo, prav tako pa je tudi težnja, da se še ojači sede-
sredoval zelo zgovorne številke.
Pri tem naj omenimo še P°se|e kamerunskega generalnega direktorja za izvoz in prodajo kave,‘H je med drugim pojasnil, da jejta-lija na petem mestu lestvice držav, v katere Kamerun izvaža kavo, P®" seg generalnega direktorja kenij-skega «Coffee Board», ki je P°u' daril, da kvaliteta izvožene kave stalno raste in pa posege drugiij predstavnikov, ki so orisali nekaj zelo zanimivih aspektov mednarodnega trgovanja s kavo, in funkcijo, ki jo pri tem ima tržaško pristani' šče.
lovanje z afriškimi in azijskimi dr- —•	,
žavami. Vse te pa naj bi se sezna- Predsednik Odbora evropskih zor nile z možnostimi trgovanja skozi ženj za uvoz kave Gerd Boschen J
v svojem poročilu obravnaval gla*' ne značilnosti nove evropske pog°a'
trgovanja
Trst.
Na konferenci je govoril dr. Roberto Sola, predstavnik Evropske gospodarske skupnosti pri iCO (International Coffee Organisation). So. la je obravnaval probleme s trgovanjem kave med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državami, ki so podpisale sporazum v Lome ju. Analiziral je potrošnjo kave v svetu, ki je predvsem v Evropi od leta 1970 do danes narastla in pri tem tudi po-
iiiiiiimiiMliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimttiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiMiiiiiiii
OD DANES DO PONEDELJKA V PARKU BIVŠE UMOBOLNICE
Izredno bogat program svetoivanskega kresovanja
V parku bivše pokrajinske psihiatrične bolnišnice se bo danes začel praznik, ki bo — po pričakovanjih prirediteljev — dolgo ostal v spominu prebivalcev rajona. Svetoivan-ski kresovi — kot veleva tradicija — bodo zagoreli šele v ponedeljek opolnoči, s čimer bo praznik dosegel svoj višek, od danes do takrat pa bo na sporedu cela vrsta predstav, prireditev, koncertov v izredno zgoščenem in zanimivem programu, ki ga velja podrobno napovedati.
DANES, 20. junija
Zjutraj bo po mestni četrti potovala gledališka karavana s skupino Teatro semplice. Ob 18. uri v gledališču PPB bo nastopala gledališka skupina Teatro semplice s predstavo Claudia Vivianija, ob 19. u-ri rock glasba s skupino Materia prima, ob 20. uri profesor Mago Bustric z «Danes zvečer velika predstava*, ob 21. uri koncert mestne godbe G. Verdi, ob 22. uri Spomladanski plesi s skupino Verbena. Glasba z jadranskega, keltskega, bretonskega in izvenevropskega po-
dlJUTRI, 21. junija"0''
Zjutraj bo mestno , četrt obhodila gledališka karavana,^ gledališko zadrugo II Cantiere. Ob 17. uri v gledališču PPB bo javno zborovanje na temo «Prazniki, kulturno delovanje, prostor pri Sv. Ivanu, družbeni sestav četrti*, ob 18.00 bo v gledališču PPB nastopal kvintet pihal, ki ga sestavljajo dijaki tržaškega
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DR. TONE FERENC ZAKLJUČIL CIKLUS PREDAVANJ NŠK
0 DOBI USODNIH ODLOČITEV
Razčlenjen, a jasen prikaz obdobja od leta 1941 do 1945, ko se je slovenski narod z revolucionarnim bojem odločil za tvorno in samostojno pot
Sinoči se je zaključil ciklus predavanj iz slovenske pretekle in polpretekle zgodovine, ki ga je letos uspešno organizirala Narodna in študijska knjižnica iz Trsta. Dr. Tone Ferenc, slovenski zgodovinar, ki je tržaškemu občinstvu znan predvsem kot udeleženec procesa o Rižarni je predaval o Slovenskem vprašanju v narodnoosvobodilnem boju in preobrazbi Jugoslavije v SFRJ. Gre za čas (1941-45), ko se je slovenski narod odločal za svoj obstoj in enakopravnost med vsemi narodi sveta. Šlo je za čas, ko so se Slovenci krčevito otresali preteklosti in preteklih političnih in kulturnih odvisnosti in se v žrtvah NOB kalili v državnotvomo skupnost z vsemi kategorijami samostojnosti in samoodločanja.
Predavatelj je podrobno razčlenil vsebino slovenskega narodnega vprašanja, ki se od samega začetka postavlja tudi kot vprašanje obstoja Slovencev, saj smo bili kot narod in kot posamezniki podvrženi načrtni asimilaciji s strani Nemcev, Italijanov in Madžarov že od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Vprašanje biti ali ne biti, se ponovno dramatično postavi ob nacifaši-stični okupaciji leta 1941, za katere so bistvene tri značilnosti: ponovno razkosanje slovenskega narodnega ozemlja, prizadevanje okupatorjev, da bi zasedene predele vključili v svoje države in fašistične družbene rode ter uničenje naroda kot etnične enote.
Slovenska dilema je bila torej: ali se brez odpora prepustiti narodnostnemu uničenju, ali pa z revolucionarnim bojem enkrat za vselej razrešiti narodno vprašanje.
Drugo postavko je v svoj program sprejela KPS, ki ga je razširila še s tremi naknadnimi točkami: izgon okupatorja, družbena preobrazba in združitev razkosanega naroda.
V teh postavah se je program KP Slovenije in OF bistveno ločeval od mišljenja tistih, ki so pričakovali rešitev slovenskega narodnega vprašanja iz drugih taborov. Kardelj je v svoji znameniti knjigi Razvoj slovenskega narodnega vprašanja iz leta 1939 jasno napovedal, da je dosega samostojnosti stvar naroda samega in da tega ne more pričakovati od drugih. Združitev, svoboda in enakopravnost slovenskega naroda so postala temeljna na-
velikega pritiska zahodnih zaveznikov in njihovih groženj, da bodo napadli komaj osvobojeno Jugoslavijo, če Tito ne umakne svojih čet iz Trsta in Koroške.
Čeprav Jugoslavija ni dobila, kar je pričakovala, pa je dr. Ferenc vseeno poudaril dejstvo, da se po podpisu versajske pogodbe niso v Evropi spremenile nobene druge meje razen v Slovenskem Primorju in Istri in da je Evropa po drugi svetovni vojni zemljepisno ostala v bistvu enaka kot prej. Sklepni del predavanja pa je posvetil razvoju pojma federativnosti, pojma, ki so ga začeli jugoslovanski voditelji u-vajati šele po drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu leta 1943. •imitiiiHiuiimiiMMiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiMimtiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimniiiiiiikMiiiiiiiiiii
DANES SE V MEDJI VAŠI ZAČNE PRAZNIK V NARAVI
čela tudi NOB, boj za združitev pa so podpirale tudi KP Italije in KP Jugoslavije. Temeljni premik v tem boju- je pomenila izjava CK KPS leta 1942, da v osvoboditev in združitev sodi ozemlje, ki je bilo v zadnji imperialistični dobi (do sredine 19. stol.) nasilno potujčeno. Po letu 1942 je izšlo tudi nekaj publikacij o slovenskih mejah, ki so jih politiki, znanstveniki in kulturniki določevali na podlagi etnične razširjenosti slovenskega življa. Po vojni pa se načrt, da bi združili vse Slovence, ni uresničil predvsem zaradi
DRUGE VFSTI
NA ZADNJI STRANI
V Medji vasi se bo danes začel vaški praznik pod nazivom «Pra-znik v naravi*, in sicer s sledečim programom: ob 18. uri bo otvorite\ kioskov, ob 21. uri pa se bo začel ples z ansamblom »Pomlad*. V so boto bo odprtje kioskov ob 17. uri, ples pa se bo začel ob 20.30. V nedeljo bodo kioske odprli ob 15. uri. ob 19.30 bosta nastopila dekliški zbor iz Devina in zbor Rdeča zvezda iz Saleža in Zgonika, nakar bo za ples igral ansambel »Pomlad*.
Medja vas, tipična kraška vas, šteje približno 110 prebivalcev. Med njimi je tudi nekaj italijanskih dru žin, ki pa jih je slovenska večina sprejela v svojo sredo. Večina prebivalcev je zaposlena v papirnici, ko pa imajo nekaj prostega časa, se bavijo s poljedelstvom. V Medji vasi ni nobene kulturne organizacije, če izvzamemo skupino lju di, ki vsako leto priredi tradicionalni vaški praznik. Namen organizatorjev je ta, da privabijo čim-več ljudi k prosvetnemu in kulturnemu delovanju. Pa poglejmo ma lo zgodovino tega vaškega praznika.
Že po prvi svetovni vojni so začeli v Medji vasi prirejati prazni ke. Prazniki so se nadaljevali tudi med vojnama in do leta 1953, po tem datumu pa so bili vaški pra
zniki redki in organizirali so jih le bivši borci OF.
Od leta 1953 pa vse do leta 1974 je vaško delovanje zamrlo, šele leta 1974 so Medvejci priredili L vaški praznik ob priliki 30-letnice požiga vasi. Leta 1975 so nekateri vaščani sklenili, da bodo nadaljevali s prirejanjem praznikov in o-benem odločili, da bo veselica vsa ko leto. Skupno so se domenili za ime: «Praznik v naravi*. Prve dve leti je vse potekalo v redu, že tretje leto pa so se organizatorji spopadli z velikim problemom, in sicer s slabim vremenom, tako da se je praznik zaključil neuspešno. Seveda so se organizatorji demora lizirali in hoteli so vreči puško v koruzo. Nekateri pa so vztrajali na tem. da je treba s temi prazniki nadaljevati. Čez nekaj let pa so nastali v vasi nesporazumi in tako so izgubili nekaj aktivnih članov. Ostali pa so seveda nadaljevali po začrtani poti in tako bo «Praznik v naravi* na sporedu tudi letos.
V. M.
• Predstava absolventov Akademije za gledališče iz Ljubljane, ki bi morala biti v Dolini na Gorici danes ob 21. url bo, iz tehničnih razlogov ob isti uri na Malih Brcah.
konservatorija «G. Tartini*, ob 19. uri koncert Trst Jazz Colombo, ob 20. uri absolventi Akademije za gledališče iz Ljubljane z Ruzantejevim delom »La moscheta* v primorskem narečju, ob 21.30 koncert skupine Ensamble Havadia. Sodeluje kolektiv glasbenikov tržaške Ljudske glasbene šole.
NEDELJA, 22. junija
Zjutraj ob 10.30 v gledališču PPB seminar - srečanje o ljudski glasbi. Prisotna bosta zadruga TOrchestra iz Milana in tržaška Ljudska glasbena šola. Ob 18. uri Gledališka zadruga Teatro studio s predstavo «Smejati se* Klovnsko gledališče, ob 19. uri Akademska folklorna skupina France Marolt s slovenskimi in jugoslovanskimi plesi. Graziella Rota poje tržaške ljudske pesmi. Ob 20. uri v paviljonu «Ai glicini* gledališče Panzinis Zirkus iz Lugana s predstavo «Jaz prav jaz, ti prav jaz, ti prav ti, jaz prav ti*. Nastopa Gerry Beretta - Piccoli. Ob 21. uri koncert country-rock glasbe s skupino «Fairfeld».
Zjih-af b^fida^škfklr-švŠna
skupino Teatrorphjcjjo obiskala,sve; toivansko četrt. Od 18.00 bo Glasbe-no-gledališka skupina Teatro strisce nastopila z glasbeno predstavo «čmi raček*, ob 19. uri tržaška folklorna skupina Stu ledi z ljudskimi plesi. Nastopajo še zbor Fran Venturini od Domja, plesna skupina slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek, narečne pesmi Marije Mijot, pesnik Marko Kravos, Ob 20.30 v gledališču PPB bosta Claudio Mi-sculin in Laura Loredan predstavila «resnično pravljico o Rdeči kapici*. Ob 21. uri koncert Ochorios: glasba iz Latinske Amerike, ob 22.30 gledališka zadruga II Cantiere »Pripovedi o luni in opiju*, gledališki sprevod z maskami in prikaznimi. Ob 24. uri svetoivanski kres.
Vsak večer bo na sporedu ples s skupinami «Marines», «Pomlad», «Supergroup». Stojnice, tržnica rabljenih predmetov, knjige, časopisi, velika tombola, vrtiljaki - kioski, ma-krobiotske jedi, joga, srečanje, zborovanja, seje. Sodeluje Giuliano Scabia s predstavo »Hudič in angel*. Za prijetno presenečenje bo poskrbel Roberto Benigni.
Koncert zborov PD «tgo Gruden» v Kraškem domu
Na dvorišču pokrajinskega Kraškega muzeja v Repnu je bil sinoči koncert nabrežinskega dekliškega in moškega zbora tlgo Grudem (tudi v mešani sestavi), ki je pomenil uvod v poletno prireditveno dejavnost zadruge «Naš Kras*.
Pod vodstvom dirigenta prof. Radoviča je najprej dekliški zbor zapel pet pesmi, nato je moški zbor zapel prav tako pet pesmi, prijeten večer pa je zaključil mešani zbor s sedmimi pesmimi.
Zbor, ki je sam ponudil svoj na stop, kar je vredno Še posebne pohvale, kot je v uvodnih besedah poudaril Edi Kraus v imenu zadruge «Naš Kras*, je v vseh sestavah: dekliški, moški in mešani, pel zelo ubrano, intonančno zanesljivo in interpretacijsko dognano in še enkrat potrdil, da je danes naš najkvalitetnejši vokalni ansambel na Tržaškem. H koncertu se bomo še povrnili.
be za uvoz kave, ki bi morala stopiti v veljavo z začetkom prih?”' njega leta in za katero so veh* organizacije dosegle popolno sogiaj sje. Pri tem so bili posegi oris proizvajalk res številni.	.,
Popoldne je bila konferenca. ® so jo priredile organizacije slovanskih termalnih, zdraviliščnih in t® rističnih centrov Radent i in Kog®' ška Slatina, katerima pa se je Pr družila tudi organizacija Med®! ena največjih tovrstnih organizac J v Jugoslaviji in Evropi sploh, ki s ukvarja z izkoriščanjem čebelj produktov v zdravstvene namene i je v svetu zaslovela zaradi resn sti pri raziskovalnem delu in uspe' ha pri pridobivanju novih nara nih izdelkov.	,
Na konferenci je prisotne pozdr
vil podpredsednik velesejemske stanove Brandolin, ki je poudaril Pjf men pobude, ki je ena prvih pud°. nih na tržaškem velesejmu. V menu slovenskih izvedencev je sP/ govoril dr. Miran Cesar, poleg nj ga pa še predstavniki slovenskih te malnih centrov, ki so orisali P°® termalnih središč in našteli storit* ki jih nudijo.	y
Iz številnih vprašanj in Pose® j. je razvidno, da je tudi pri nas zan, manje za zdravljenje z naravni sredstvi veliko, in to ne le za ritve, ki jih nudijo samo v centr v Sloveniji, pač pa tudi za stonp^ katerih se lahko okoristijo tudi Italiji.	,
Za konec še to, da so na jug°® jj vanskem razstavišču pripravili tu zdravniški center, kamor so se z interesirani lahko obrnili za °r plačen nasvet, (dn)
V	CCA predstavili knjigo prof. Bonamoreja
V	mali dvorani krožka za kuthj_ Do in ...umetnost CCA so sinoči pr® stavili študijo profesorja DaWe,
profesorja o «Pravni ured
jditvi.M
iov„ v Trstu in Gorici avstro ogrske monarhije do za*®* niške vojaške uprave in od i?ndL[, skega memoranduma do osimsK* sporazumov*. Knjigo, ki je v »“ji gami že nekaj mesecev, sta Pfr\. stavila zgodovinar prof. Giulio vani, ter pravnik prof. Giorgio ^ netti.	.
študija, ki obsega 600 strani. : bravnava s pravnega vidika P°*°^j slovenske šole v Italiji, občasno v sega tudi v zgodovino, kar je Prejjj vsem odraz avtorjeve želje, da , obravnavano problematiko prih*y tudi bralcu, ki ne pozna razm® naši deželi.	&
Ob predstavitvi se je razvila prava, iz katere je izšla posredn.,
ivit®
ugotovitev, da je nujna ustano-slovenskega šolskega okraja. 1? ■ pa je prof. Conetti prešel, v šin*j nju problematike, tudi na trdit®J da je nujna zaščita- manjšine, mora b:ti enotna ne samo na 0 novi italijanske ustave, pač P3 _ di na osnovi izjave OZN o darskih in socialnih pravicah, M 5 ob ratifikaciji postala polnopr2' italijanski zakon.
Prosveta
SPD Tabor Opčine — »Melonah da», fnelonarska šagra s peW®‘*'j Scena in kostumi A. Kralj, g.Ia?be1u. oprema A. Vodopivec, zvoki 1°^.. či D. Vremec in N. Filipovič. pisal in režiral D. Gorup. V fj, svetnem domu na Opčinah i11««'
21.	junija, ob 20.30 in v nedeljo, * ' junija, ponovitev ob 17.30.
Ob izgubi dragega brata panda oziroma svaka izrekajo od®", SPD Tabor ter moški in ženski P®^ ski zbor iskreno sožalje Ivano Malki Gulič in vsem svojcem.
Pogreb
Marije Pegan vd. Starec
na barkovlj31*'
svojci
bo danes ob 12.30 skem pokopališču.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob smrti našega
DRAGA PAHORJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki gov spomin.
Trst, 20. junija 1980
so kakorkoli počastili nj®-
SVOJCI
Gledališča
VEKO.
Danes, 20. t.m., ob 20.30 (red A) in jutri, 21. t.m., ob 18. uri (red B) bosta na sporedu zadnja dva koncerta letošnje simfonične sezone. Nastopil bo violinist Evgen Sarbu *ot solist in kot dirigent. Izvajal bo Mozartova dela. Pri osrednji blagajni gledališča prodaja še razpoložljivih vstopnic.
Kino
Aldebaran Zaprto
Nazionale 15.45—22.15 «Sweet sa-vage» (Dolce porno selvaggia).
Ariston 21.30 «Alien». T. Skerritt, S. Weaver, V. Carturight. Barvni film za vsakogar.
Bitz 18.00—22.15 «Macabro». Bernike Stegers, Roberto Passe, Vero-nica Zinny. Prepovedan mladini Pod 14. letom.
Eden 17.00—22.00 »Jankees*. R. Geče, Vanessa Redgrave. Barvni film.
Bacelsior 17.00 »Alien 2 sulla Terra*. B. Mayne, M. Bodin. Barvni film za vsakogar.
»rattaeielo 16.30 «Dove osano le aquile». C. Eastwood, R. Burton. Barvni film za vsakogar.
Eenice 17.00 «L’ispettore Callaghan: il caso Scorpio e tuo*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «Buon compleanno To-polino». Walt Disney. Barvna risanka.
Eilodrammatico 15.30—22.00 »Apriti con umore*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Bristallo 16.30 «Sex erection*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Agenzia Riccardo Binzi, praticamente detectiv*. Re-nato Pozzetto. Barvni film.
Aurora 16.30 «Brovaci ancora Sam*.
Allen. Barvni film.
J-npitol Zaprto
'ittorio Veneto 16.00 «H grande at-tacco*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Šolske vesti
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Obveščamo gojence, da morajo Pntrditi vpis za šolsko leto 1980/81 Jjd 23. do vključno 30. junija od 9.
12. ure v tajništvu Glasbene ma-~ce, Ul. Ruggero Manna 29, telefon 418-605.
Odprto je tudi vpisovanje za no-Ve gojence.
Danes, 20. junija, in jutri, 21. ju-7*3®, ima osnovna šola v Gabrovcu °n 10. do 13. ure šolsko razstavo.
Osnovni šoli Briščiki in Gabrovec /nata zaključno šolsko mašo v so-
22.	junija, ob 9.30 v šoli v Gabrovcu.
Na osnovni šoli v Barkovljab bo
listava likovnih izdelkov in raz-5®f*nih pobud (noš, risb. fotografij !*>•) še jutri, 21. t.m., .od ,9.00 do .-30. Vljudno vabljeni!
Osnovna šola F. Milčinski Ka-nnara sporoča, da sč'" /aždetitč/, 'Pričeval in bralnih značk prenese jja kasnejši datum, ki bo pravočas-°° javljen.
Osnovna šola Oton Župančič spo-fnča, da bo šolska maša danes, 20. B*nijat ob 17. uri.
Osnovna šola Josip Ribičič sporo-p> da bo zaključna šolska maša ju-
21.	junija, ob 9. uri v žup-n' cerkvi pri Sv. Jakobu.
Osnovna šola D. Kette sporoča, bo zaključna šolska maša danes, “'■junija, ob 17. uri pri -Sv. Ivanu. . Osnovna šola F. Milčinski sporo-£a’ da bo jutri, 21. t.m., ob 10.30 [J? šoli razdelitev spričeval in bral-značk. Odprta bo tudi razstava m^nih in likovnih del.
SEKCIJA VZPI - ANPI IZ KRIŽA
priredi 20., 21. in 22. junija
VELIK PARTIZANSKI PRAZNIK
PROGRAM
DANES, 20. JUNIJA
ob 17. uri — Otvoritev kioskov in tumir briškole JUTRI, 21. JUNIJA
ob 17. uri — Otvoritev kioskov
ob 20. uri — Koncert, baleti in folklora renomi ranega društva KUD «Gorjanac» iz Djakova (Jugoslavija) NEDELJA, 22. JUNIJA
ob 10. uri — Otvoritev kioskov
ob 19.45 — Pozdrav predstavnikov ANPI in ZZ borcev -Koper
ob 20. uri — Nastop domačega moškega pevskega zbora »Vesna* in baletne skupine ŠD »Mladina*
Jutri in v nedeljo od 21. do 24. ure PLES z znanim ansamblom «Melody» iz Turriaca.
Za dobro jedačo in pijačo poskrbljeno!
VLJUDNO VABLJENI!
ODBOR BAZOVIŠKEGA DOMA
VABI JUTRI, 21. JUNIJA, NA PROSLAVO
35-LETNICE OSVOBODITVE
ter 10—letnice doma
Ob 9. uri slikarski ex tem pore za osnovnošolske otroke ter otroški vrtec (prijave v Bazoviškem domu).
Ob 20.30 ■■ Bazoviškem domu nastop otrok osnovne šole Primož Trubar, recitatorjev ter mešanega pevskega zbora PD Lipa.
LANSKI OBRAČUN DEŽELNE USTANOVE ERSA
Inflacija tolče bolj po kmetijstvu kot po drugih proizvodnih panogah
Najbolj zaskrbljujoč položaj je v živinoreji - Potrebni so ukrepi, da ljudje ne bodo zapuščali gorskih kmetij
VAŠČANI MEDJE VASI priredijo 20., 21. in 22. junija
DANES:
ob 18. uri otvoritev kioskov od 21. ure dalje PLES
JUTRI:
ob 17. uri otvoritev kioskov od 20.30 dalje PLES
NEDELJA:
ob 15. uri otvoritev kioskov
ob 19.30 kulturni program z nastopom pevskih zborov: Dekliški zbor - Devin Rdeča zveza iz Saleža in Zgonika
od 20.30 dalje PLES. Igral bo ansambel «POMI.AD* iz Doline.
Buffet založen z domačimi vini.
Razstave
V prostorih Turistične in letovi-ščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava lesenih soh in kipcev Bogomile Doljak.
Mali oglasi
telefon (040) 794672
ŠZ GAJA
Priredi danes, 20., jutri 21. in
22.	junija
ŠAGRO NA PADRIČAH
ples bo igral ansambel SUPERGROUP
Razna obvestila
Predsedstvo pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti sporoča vsem članom, da je za danes, 20. junija, ob 20.30 sklicana seja sveta za razprhV6"V.Volilliftr izidih in o političnem položaju na Tržaškem
!APraYPih
V okviru šagre, ki bo v Boljun-cu od 28. do 30. junija, prirejata KD F. Prešeren in vaška mladina otroški in mladinski slikarski ex tempo-re, in sice,- v nedeljo, 29. junija, ob 9. uri na »Gorici*. Vpisovanje eno uro pred pričetkom.
Profesorji telesne vzgoje v sta-ležu, ki so dokončali študij na ISEF (višja šola za telesno vzgojo), imajo pravico po ministrski okrožnici 132 z dne 13. 5. 1980 za odkup vseh let študija na ISEF. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na navadnem papirju na šolsko skrbništvo in zaprosijo, da jim ta leta študija priznajo.
f Čestitke
Danes praznuje 6. rojstni dan IRENA MILANIČ. Še na mnoga zdrava in vesela leta ji želijo mama, očka In stara mama.
Danes bo slavil 3. rojstni dan ALESSIO KUZMIN iz Krmina. Z željo, da bi zrastel v krepkega in pridnega fanta se ga spominjajo bratranec Damjan, sestrična Vivia-na ter teta In stric iz Doberdoba.
•"■"iiuhii...iimumil....■iimimi..................itllMiil.il............
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 20. junija NENAD
vzide ob 5.15 in zatone ob «L57 — Dolžina dneva 15.42 — Lu-04 vzide ob 12.56 in zatone ob 1.10. Jutri, SOBOTA, 21. junija ALOJZ
včeraj: na j višja temperaturi stopinj, najnižja 16,6, ob 18.
21,5	stopinje, zračni tlak 1011,3 ustaljen, veter 14 km na uro ffuodnik, vlaga 66-odstotna, nebo frn°. morje rahlo razgibano, tem-peratura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodila STA SE: Samantha Ber-M)Cchi, Michele Furlan.
Umrli SO: 69-letni Giuseppe Pul-7?®rio, 73-letna Albina Scrigner, ►,'jetna Emilia Roncelj vd. Steiner, j/ietna Rosaria Monticelli por. Co-S&uano, 95-letni Attilio Sabadini, rii a Vittoria Zidarich por. Cian-
70-letni Libero Berini, 67-let-/* cerdinando Gulič, 72-letni Maria-0 Cramastetter, 43-letni Renato Bu-
san, 68-letna Caterina Pascolat vd. Viola, 60-letna Romilda Rizzo por. Chelucci.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 2.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure In praznična od q. do 20. 'tre tel. 68441.
OSMICO je odprl Josip Lavriha (Dolina 233). Toči belo in čmo vino.
KUPIM hišo ali stanovanje z vrtom in garažo, v okolici Ulice Rossetti ali na škorklji. Telefonirati na številko 61-369. od 8.30 do 12.30 a! od 15.30 do 19.30.
V SOBOTO se je v Sesljanu izgubil majhen psiček. Star je 3 leta in je potreben nege. Najditelju nudimo bogato r.agrado. Telefonirati na št. 209-898.
PRI MIŠKOTU na Opčinah je od prta osmica. Postreženi boste s pristnim domačim belim in črnim vinom.
PRODAM fiat 132 - 1600 letnik 73 v dobrem stanju. Telefon 225-533.
PRODAM dobro ohranjeno pohištvo za dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, zložljivo posteljo, pralni stroj in hladilnik. Ogled pri Hlači, Ulica Vigneti 22/1 III. nadstropje od 16. do 19. ure.
OTROŠKO KOLO za otroka 6-7 let. skoraj novo, prodamo. Za informacije tel. na št. (0481) 31122.
DEKLICA- je-izgubila dve zlati zapestnici 31. maja na Proseku pred hišno številko 196 (v Ulci). Najditelju nudimo bogato nagrado. Telefon 225-286, bar Luxa.
AVTO FIAT 600 poceni kupim. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. pod šifro «Dobro ohranjen*.
ODDAJAM stare strešnike (kuope). Zainteresirani lahko telefonirajo vsak dan do 8. ure zjutraj ali v večernih urah na 228524 ali 942547. Lahko se oglasite tudi osebno ob delovnih urah v Dolini nasproti mlekarne.
ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atomdzerje od 200, 300 in 600 litrov, freze 125 in . 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše oremera 55 centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel 2758.
Išče se slovenska družina za dolgotrajen rejniški odnos za dva otroka (6 in 7 let stara bratca). Interesenti se za vse podrobnosti lahko obrnejo na naše uredništvo, UL Montecchi 6 (tel. 794672).
Težaven politično - gospodarski položaj, ki je nastal zaradi neprestane inflacije, je najhuje udaril prav po kmetijstvu. Ta tako pomembna gospodarska veja se ni krepila vzporedno z industrijskim, obrtniškim, trgovskim sektorjem. To izhaja iz obračuna, ki ga je upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) podal pred dnevi, ko je ocenjeval lanska gibanja v kmetijstvu. Predsednik Mario Lucca je zlasti opozoril na prevelike stroške ter premajhne prihodke v kmetijstvu, zaradi česar prihaja do nekaterih zaskrbljujočih pojavov, med katere prišteva na prvo mesto prav zastoj živinoreje, to je tistega sektorja, ki zaradi uvoza iz inozemstva najbolj bremeni italijansko plačilno bilanco.
Izhod iz te krize je po besedah predsednika Maria Lucce mogoče poiskati v izvajanju navodil Evropske gospodarske skupnosti in v državnih sredstvih iz skladov zakona št. 948 od leta 1977, poznanega pod imenom »štiriperesna deteljica*. S tem zakonom bo mogoče pomagati kmetijstvu v gorskih predelih naše dežele, okrepiti bo mogoče kmetijstvo na potresnem področju ter z ustreznimi posegi preprečiti beg z zemlje, pojav, ki je postal zelo razširjen prav zaradi nizkih prejemkov in zaradi slabših življenjskih razmer na kmetijah.
Predsednik Lucca je dejal, da je ERSA v lanskem letu veliko postorila v tej smeri. Na potresnem področju je obnovila porušene ali poškodovane hleve, sredstva v gotovini je izplačala kmetovalcem. Na potresnem področju so z državnim in deželnim prispevkom zgradili 12 sirarn. ERSA je svojo dejavnost razvijala prvenstveno preko svojih conskih središč. Veliko skrb je posvetila strokovnemu spopolnjevanju mladim kmetovalcev. Dve conski središči je ustanovila v Gradišču in na Proseku.
Ker obstajajo težave z nakupom zemlje, niso ustvarili novih kmetij, medtem ko so dodelili kmetijo Ri-bis v Reani. Dežela je prispevala denarna sredstva za okrepitev živinoreje. Nadaljevala je s preučevanjem pojava toče in se s Slovenijo pogajala za sklenitev konvencije za obrambo pred točo s pomočjo raket.
Kar zadeva objekte, ki jih je zgradila deželna ustanova za kmetijstvo, se v poročilu predsednika O-menjd dograditev sušilnice za koruzo v S. Qumnu (Pordenoti), skoraj dokončana ,je .sušilnica v Fossalonu ter dograjeno skladišče za sire pri Codroipu in Macellu pri Basilianu. Zelo uspešne so priprave za razširitev zadružne kleti v Krminu, izgradnjo objekta Friulvini v Porcii, dograditev toplih gred na Krasu, nadaljnja izgradnja sirarne pri Repni-ču (Trst) ter središče za pitanje telet v S. Vitu ob Tilmentu.
Deželnim zadrugam so nudili u-pravno, tehnično in računovodsko pomoč ter jim odprli kredite za 21 milijard lir. Ta sredstva bodo uporabili za mlekarne in sirarne, živinorejo, vrtnarstvo, vinogradništvo in pridelovanje žita. Poseben finančni napor je ustanova posvetila izgrad nji sušilnic, kjer so lani posušili nad 1.1 milijona stotov žitaric.
Predlogi za ureditev pontebske železnice
Železniška proga pri Pontebi je zaradi zemeljskega plazu še vedno prekinjena in mednarodni osebni in tovorni promet iz Avstrije čez Trbiž proti Italiji, zlasti proti Trstu, in obratno še vedno poteka po jeseni ški progi, se pravi, da se iz Avstrije vlaki odcepijo v Jugoslavijo ter se skozi Jesenice in Novo Gorico pri-
mm
BANCA 0,1 CREDITO 1)1 TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
' s. p A '
TRST - gLICA F. FILZMO. - jS? 81-JAH
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 19. 6. 1980
LERARNF V OKOLIC)
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tol. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljam tel. 209-197, Žavlje: tel. 213-137; Milic: tel 271 124
Ameriški dolar	830,-
Funt šterling	1940,-r-
Irski funt šterling	1750.—
Švicarski frank	508,-
Francoski frank	200,50
Belgijski frank	28,50
Nemška marka	470.—
Avstrijski šiling	65,50
Kanadski dolar	720.-
Holandski florint	428.-
Danska krona	150,—
Švedska kron-	198.—
Norveška krona	170,—
Drahma	20,-
Mali dinar	29,50
Veliki dinar	29.-
MENJALNICA
vseh tuiih valut
peljejo v Gorico, kjer nadaljujejo pot proti Trstu in drugim italijanskim krajem. Do takšnih prekinitev v železniškem prometu v Kanalski dolini odnosno v dolini Bele je prihajalo še pred potresom, po njem pa so še pogostejše. Vse kaže, da bo potrebno še nekaj dni, morda nekaj tednov, da bodo železniško progo usposobili za normalen promet.
Vprašanje, ki se s tem odpira, ni ne enostavno in ne hitro rešljivo.
Zadeva namreč nekatere posege, ki so že dalj časa v načrtih in so jih delno tudi že izvedli. Tako je predvsem potrebno poskrbeti za hidrografsko ureditev območja ter za namestitev drugega železniškega tira.
Komunistični parlamentarci so s tem v zvezi predlagali, naj bi k razpravi o resoluciji za obnovo Furlanije — podlaga zanjo je bil obisk delegacije komisije ministrstva za delo na potresnem območju — povabili še druge državne organe, nekatera ministrstva in pa upravo državnih železnic.
Podpisniki tega predloga dodajajo,
niiimMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiituiiifuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiuiiiiiiiiiiiim
PISMO SINDIKATA BOLNIČARJEV
da so na podlagi zakona 548 od 8. avgusta 1977. leta za hidrografsko ureditev območja in za namestitev drugega tira potrošili izdatna sredstva, za prvo postavko 70 milijard, za drugo pa 150 milijard lir. Kljub opravljenemu delu vseeno prihaja do prekinitev prometa in s tem do hudih obremenitev za celotno skupnost, zlasti še za našo deželo, kamor je namenjen večji del avstrijskega blaga. Podaljšan prevoz občutno draži blago in luka Trst na takšen način trpi škodo. Zelo bo zaradi prekinitve proge trpel poletni turizem.
Podpisani komunistični parlamentarci naše dežele pozivajo komisijo ministrstva za delo, naj na posvet o tem vprašanju povabi podtajnike nekaterih ministrstev in zastopnike dežele Furlanije-Julijske krajine. Potrebno je celovito reševanje vprašanja, da se pokaže zanimanje parlamenta za obnovo Furlanije, da se opozori na zamudo in da se tudi odpravi zamuda pri hidrografskem urejanju doline, po kateri je speljana železniška proga, in pri nameščanju drugega tira.	B
DANES ZVEČER
KONCERTI NA PROSTEM PRAV ZA VSE OKUSE
V Krminu in Gradišču koncerta klasične cluslte, na gori-škem grajskem griču pa ljudski praznik s sodobno glasbo
iz Ronk pelje v Foljan. Prvega, volvo z videmsko registracijo, je šofirala 44-letna Marija Mark vd. Škrinjar iz Devina, drugega pa Giuseppe Zanelli iz Ronk. Medtem ko se Markova nd poškodovala, bo Zanelli ostal dva tedna v tržiški bolnišnici.
Treba bi bilo izboljšati službe v naših bolnišnicah
Manjka predvsem specializirano osebje
Večkrat smo v našem listu pisali, da v naši državi zdravstvena oskrba na najboljša, da vlada med številnimi ustanovami, ki se s tem bavijo, ponekod pravi kaos, da ni zdravstvena reforma od začetka tega leta prav nič uspela, saj je prišlo zaradi dezorganizacije do številnih protestov. Na eni strani bolnišnica, na drugi INAM ali še druge bolniške blagajne. Vse to bi bilo moralo izginiti, pa kljub temu vsakdo povečuje svoje urade in ambulante brez vsakega načrta. Tik pred zadnjimi volitvami je deželna uprava dala predlog za posodobitev zdravstvene službe, pa so povsod nastali protesti, češ meni vzameš, da boš drugemu dal. Tako pa bomo imeli dvojnike istih služb v Gorici in Tržiču, da o manjših bolnišnicah sploh ne govorimo. Tildi z&f&ii 'tega je na okulistični pregled v goriški bolnišnici treba čakati nekaj mesečev, potem pa ti pridejo zdravniki se z zamudo v ambulanto.
Vse to je naveličalo tudi sindikat uslužbenih v bolnišnicah, ki je poslal pasmo deželni upravi in v vednost upravam bolnišnic v Gorici,
Tržiču, Krminu in Gradežu. V pismu je rečeno, da manjka v bolnišnicah specializirano osebje posebno ooeracijskih sobah. Prav tako
manjkajo, še zlasti v nočnih urah, specializirani bolničarji. Zaradi tega mora navadno bolničarsko osebje velikokrat delati stvari, za katere ni pristojno. To tudi, ker manjka v bolnišnicah specializirano osebje, ki beži v razne zunanje ambulante in službe, ki so boljše plačane in ne zahtevajo tolikšnega truda kot
v bolnišnici. Prav tako naj bi deželno odborništvo za zdravstvo preprečilo večanje osebja pri bolniški blagajni INAM, ta bi morala namreč izginiti z zdravstveno reformo, pa širi svoje pristojnosti in veča ambulante.
Sindikat uslužbenih v bolnišnicah pa je mnenja, da bi bila zdravstvena reforma najbolje izvedena, če bi ojačili službe v bolnišnicah.
Jutri v Steverjanu izvolitev župana
Poročali smo že, da bo drevi v Mošu prva seja tam izvoljenega občinskega sveta, in da bo podobna seja jutri zvečer v Moraru. Tudi v števerjanu se bodo, na volitvah letošnjega 8. in 9. junija izvoljeni svetovalci, sestali jutri zvečer ob 19. uri v sejni, dvorani »novega žth panstva, zatem bodo. izvoliti župana, dva odbornika in dva njihova namestnika. i,'o! 4, ... n:!
Za kraj poletnih prireditev so si številni organizatorji izbrali ne samo stari vaški trg ali prostor sredi travnikov in polj, ki je najbolj prikladen za razne šagre, marveč tudi stare cerkve, ki so zaradi svoje akustike zelo pripravne za razne koncerte, in grajska dvorišča, na katera se je doslej le malokdo spomnil.
V	Krminu se n.pr. izteka letošnja sezona koncertov v starih krminskih cerkvah, za katero je dala pobudo Pro Loco. Koncerti so bili v obnovljenih starih cerkvicah sv. Apolonije in na Subidi, drevi, ob 20.30, pa bo zaključni koncert v baziliki sv. Ivana. Nastopi glasbena skupina «Mu-siche raret, v kateri sodelujejo En-rico Toši, Luciano Battocchio, Ales-sandro Molin, Stefano Zonchetta, Teo Wolf, Giovanni Bacchelli in Claudio Gasparoni, izvajali bodo dela Cam-binija, Albinonija, Boccherinija, Ma-rinija in Vivaldija.
Na Trgu Seghizzi na grajskem griču v Gorici bo, na pobudo ARC1, danes in jutri, dvodnevno glasbeno srečanje pod naslovom *Festa gran de». Od 19. ure dalje bodo izvajali sodobno glasbo, ob 20. bo na sporedu koncert napoletanske glasbe, kasneje pa nastopi skupina I roman-tici, ki bo igrala tudi za ples. Jutri bodo predstave od 18. ure dalje, najprej z lutkovnim gledališčem, zatem bo sledila razprava o sodobnem filmu, zvečer spet sodobna glasba in ob 20. uri koncert keltske in bretonske glasbe.
V	širšem deželnem okviru so, tudi s pokroviteljstvom deželne vlade, pripravili sezono koncertov v gradovih v Gradišču, v Cordovadu, v Strassoldu, v Arcanu, v Zovpoli in v opatijah v Rožacu in v Šesto al Reghena. Program predvideva 16 koncertov. Začetek bo drevi v Gradišču. Ker grad obnavljajo, bo koncert na dvorišču prenovljene valače Torriani tik za županstvom. Ob 21. uri nastopi videmski komorni orke ster «Plinio De Anna», ki ga vodi Albino Perosa. Na sporedu imaio skladbe Boccherinija, Vivaldija, Mozarta in Beethovna. Drugi koncert v Gradišču bo čez teden dni, v petek, 27. junija, nastovi videmski orkester cTitta Marzuttini».
tudi posredoval združenju delodajalcev.
Novosti prihajajo tudi s področja delavcev, zaposlenih v lesni industriji. Delegati posameznih tovarn so se sestali včeraj v Marianu, da uskladijo svoje zahteve.
Danes dopoldne bo iz zaprtega doka tržiške ladjedelnice zaplula v morje ladja RO RO za mešani pr*-voz razsutih tovorov, kamionov in kontejnerjev, z 19.800 bruto tonami nosilnosti. Gre za prvo dve enakih ladji, ki jih je tržiški ladjedelnici naročila družba Merzario iz Milana. Drugo bodo splovili čez nekaj mesecev.
V ponedeljek pa bodo v tržiški ladjedelnici pričeli z deli za gradnjo še ene ladje, tokrat s 27.000 tonami nosilnosti, ki jo bodo izdelali za družbo Ravesso iz Genove. Tudi v tem primeru bo šlo za dve enaki ladji, ki bosta pripravljeni tako za prevoz razsutih tovorov kot kontejnerjev.
Licitacija za upravo javnega lokala na prehodu Štandrcž
Občinska uprava v Gorici razpisuje zasebno dražbo za upravljanje bara, restavracije in self-servisa na mednarodnem mejnem prehodu Štan-drež. Lokal bo odprt proti koncu tega leta ter bo obsegal 321 kv. metrov. Izklicna cena je L500 tisoč mesečno. Kondominialni stroški se računajo posebej.
Kogar licitacija zanima, mora vložiti prošnjo na protokolni urad do 12. ure 15. julija letos. Priloži naj potrdila, kd opravičujejo njegovo udeležbo na licitaciji. Načrte lokalov si je mogoče ogledati na drugem oddelku, urad za načrtovanje.
Sindikalne zahteve za gradbince
Nad 3.000 delavcev gradbenega sektorja se zanima za novo pokra-ijin^ rdopplnilno.^pogodbo. O tem sp/razpravljali na številnih skup-šfs-*- ~Ui'	“■	‘ '
si
k<)5#JL,iKL	v§kladili, enotni
ipdikat, «radbwav, je te zahteve
iiiiiiiiiiiiimiiminiiimitiMiiiiiiiiitmiiiimiiitiiiiitiimiiiiiiiiiuMiitiMHummiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
ICTOS SLABŠA AKCIJA OD LANSKI
V TEDNU RDEČEGA KRIŽA ZBRALI 2,7 MILIJONA LIR
Izvedli so zdravstveni tečaj za prosvetne delavce
Med letošnjim tednom Rdečega križa, humanitarne ustanove, ki hoče pomagati bližnjemu, kadar je v stiski, so na vztopndh postajah avtoceste, na mednarodnem mejnem prehodu ter na nekaterih športnih prireditvah zbrali 2.7 milijona lir čistega izkupička. Zaradi boljše organizacije je akcija lani navrgla 3.5 milijona lir.
V tednu Rdečega križa (potekal je od 11. do 18. maja) so zaključili tečaj zdravstvene vzgoje vzgojiteljic v otroških vrtcih ter učiteljic v o-snovndh šolah. Tečaj je vodil dr. Mario Spanghero, trajal pa je 60 ur. Na zaključku tega tečaja, v katerem je predavalo 12 zdravnikov, so bili izpiti ter so na podlagi znanja izstavili tudi spričevala.
Trčenje dve vozli v Ronkah
Do trčenja med dvema vozilom ja prišlo danes na glavni cesti, ki
Srečanje petdesetletnikov občine Doberdob
če bo dovolj prijavljenih, bodo jeseni organizirali dveletni tečaj za prostovoljne bolničarke Rdečega križa (CRI). Tečaj bo v splošni bolnišnici, diplomo, ki jo bodo ob zaključku tečaja prejeli obiskovalci, pa bo mogoče uporabiti za zaposlitev. Podobno skrb bodo namenili tudi mlajšim, da bi svoje znanje v primeru potrebe uporabili na šoli ali pa ob elementarnih nesrečah.
Človek srednjih let, oziroma tisti, ki že prehaja v zrelo dobo, spoznava, da je leta in leta garal, se pehal za nečem, ki se imenuje sreča
—	standard, pri tem pa pozabljal, da čas neizprosno beži z njim in mimo njega, ter da postaja vedno bolj sam kljub vsemu vrvežu, ki ga obdaja. Zaradi prezaposlenosti in načina življenja, ki ga je prinesel novi čas, se je oddaljil od prijateljev
—	sovrstnikov. Ko p« je prišel v zrelejšo dobo, se mu je nenadoma zahotelo po spremljevalcih najlepših let življenja, zaželel si je, da bi se dobil, vsaj ob važnejših obletnicah, kot so 40 ali 50-letnica življenja, s svojimi tovariši iz otroških in mladeniških let.
Takim srečanjem smo že nekaj let priča.
Tako smo se prejšnjo soboto zbrali vsi »Abrahamovci* iz doberdobske občine, da skupaj preživimo dan v brezskrbnosti in veselju.
Nekaj pred 9. uro smo se zbrali v gostilni »Pri Drejetu* v Doberdobu. Tu smo se morali nekateri šele spoznati, saj, kot se čudno sliši, se nismo še nikoli srečali, zato niti poznali. »Fantje in dekleta* smo nato odkorakali k maši ter se z molitvijo spomnili tistih, ki niso dočakali srečanja z Abrahamom. Po obveznem slikanju smo položili venec k spomeniku padlim občanom v NOB ter se tako spomnili vseh, ki so žrtvovali svoje življenje za našo dobrobit. Saj smo bili prav današnji slavljenci zadnja generacija, ki je okusila grozote zadnje svetovne vojne, stari takrat od 12 do 15 let.
Pri zakuski v gostilni «Pri Drejetu* nas je pozdravil župan Andrej Jarc, nam zaželel obilo dobrega v življenju in veliko veselja v današnjem dnevu. Ob veselem igranju harmonike smo se nato odpravili na Tržaško. Si ogledali tiskarno Primorskega dnevnika, kjer so nam uslužbenci ljubeznivo in potrpežljivo pojasnjevali, kako nastaja časopis. Obiskali smo še Rižarno, se spomnili žrtev s šopom cvetja in počastili njihov spomin z enominutnim molkom. Po ogledu tega strašnega kraja in vpisu v spominsko knjigo, smo se odpeljali še na bazoviško gmajno.
»Tu stoji, tolikokrat oskrunjen spomenik štirim bazoviškim junakom, mladim slovenskim fantom, ki jih je fašistična zver po dolgem mučenju ustrelila samo zato, ker so zahtevali to, kar .je najosnovnejša pravica vsakega človeka, pravico, da misli, piše in govori v svojem materinem jeziku. Padli so za lepšo bodočnost svojega naroda,* je dejala udeleženka »pred 50 leti, prav v tistem letu, ko smo mi zagledali luč sveta. Pol stoletja je od tedaj minilo in mnogo hudega smo odtlej pretrpeli, je zaključila, toda NOB in vse njene žrtve, kot žrtve iz Bazovice niso bile zaman, saj je zmagala pravica, čeprav še ne v polnem pomenu besede, ker se moramo še boriti zanjo, vendar smo lahko ponosni na svoje padle, ki so s svojo žrtvijo pripomogli, da živimo danes bolj svobodno, kot so oni.*
»Dekleta* so nato položila k spomeniku vrtnice, ki so jim jih poklo mii vrstniki.
Se kratek izlet po tržaškem Krasu nato pa v Plešivo, k Sirku, kjer nas je čakala večerja in ples ob zvokih harmonike. Kramljanju ni bilo tu ne konca ne kraja, posebno veliko so imeli povedati tisti, ki so se izselili. Obujali smo spomine na šolska leta, saj smo obiskovali najprej fašistično raznarodovalno šolo, kjer smo večkrat morali požreti marsikatero grenko. Posečali nato partizansko ter nekateri po osvoboditvi še obnovljeno povojno slovensko šolo.
Vrstili so se veseli in žalostni spomini na čas, ko smo se bosi pastirci in pastirice podili po kraški gmajni za živino ali pa vodili vprego po njivah v Laškem, na šale, ki smo jih ušpičili temu ali onemu. Tudi pesem ni manjkala od one znane »Naša mama kuha kofe* pa do partizanske in narodne pesmi. Pa spet pogovori o družinah, otrocih, vnukih, znancih. Tudi valčkov in tangov ni manjkalo, plesov, ki so spremljali naša mlada leta.
V takem veselem vzdušju je potekal dan in večer in prekmalu je prišel trenutek, ko smo se morali raziti. V trenutkih slovesa smo prišli do spoznanja, kako potrebna so taka srečanja, saj smo se vabilu odzvali prav vsi, ne le domačini, temveč tudi rojaki, ki so v iskanju boljšega kosa kruha obtičali v daljnem Piemontu ali Venetu, vendar njihova govorica ni izdajala, da živijo daleč od rojstne vasi že 30 in več let. Prav oni pa so izrazili željo, da bi se vsi, prav vsi. še srečali, če flrej ne, čez pet let.
>	Udeleženka
Razpored počitnic lekarn v Gorici
Med počitnicami bodo v Gorici zaprte številne lekarne. Farmacevtska zbornica nam je poslala razpored njihove zapore, ki je sledeč: Alesani od 25. avgusta do 20. septembra, Baldini od 16. junija do 12. julija, Bassi od 1. septembra do 27. septembra, D’Udine od 18. avgusta do 13. septembra, Marzini od 25. avgusta do 20. septembra, občinska lekarna v Štandrežu od 18. avgusta do 30. avgusta, Pontoni - Bassi od 30. junija do 12. julija ter od 1. do 13. septembra, Provvidenti od 14. julija do 9. avgusta, Tavasani od 28. julija do 23. avgusta, Villa S. Giusto od 21, julija do 16. avgusta
Splovitev ladje danes v Tržiču
V	DEŽELNEM AVDITORIJU
V	soboto otvoritev razstave De Bortolija
V razstavišču goriškega avditorija bodo v soboto, 21. junija, ob
18.30	odprli osebno razstavo slikarja, kiparja in grafika Arsenia De Bortolija iz Verone. Umetnik bo predstavil pet velikih skulptur, med katerimi je največje prav delo, posvečeno roditeljici. Poleg bronastih kipov bo na ogled tudi dvajset slik. Vsa dela dokazujejo dramatični tem-peraw,er\f:t umetnika ter ustvarjalni nemir.
De Bortoli se je rodil 1933. leta v Veroni, kjer je diplomiral na u-metnostnem inštitutu. Sodeloval j* na bienalu malih skulptur v Padovi, športnem bienalu v Barceloni in bienalu sakralne umetnosti v Ro-venni. Sodeloval je z De Chiricom, Mastroiannijem, Minguzzijem, Gio-jem Pomodorom in drugimi. Razstava v Gorici bo odprta vsako dopoldne in popoldne razen ob ponedeljkih do 13. julija.
Razna obvestila
ŠZ »Dom* - Gorica prireja poletne športno - rekreacijske popoldneve za mladino (letniki od 1965 do 1969). Dvakrat ah trikrat tedensko se bodo fantje in dekleta, ob prisotnosti trenerjev, prosto razvedrili ob igranju košarke, odbojke, namiznega tenisa, itd. Prvo srečanje je v ponedeljek, 23. t.m., od 17.30 dalje na igriščih Slovenskega dijaškega doma v Gorici. Pojasnila v jutranjih urah na uradu ZSŠDI, Ul. Malta 2, tel. 2M4.
Razstave
V	galeriji I! Torehio v Mamelije-vi ulici v Gorici je do 27. junija odprta razstava Rudolfa Sakside. Ob praznikih je odprta od 10.30 do 13. ure, ob delavnikih od 10.30 do 13. ure in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto.
V	obnovljenem stražnem stolpu v Šmartnem v Brdih je v teh dneh odprta razstava slikarke Milene Stepančič iz Dobrovega. Prikazuje predvsem motive briškega področja. V vabilu na razstavo je oceno napisal prof. Milko Rener.
Kino
V nedeljo v Ronkah 1. srečanje učencev
Na odprtem prostoru zabavišča Excelsior bo v nedeljo, 22. junija, ob 10. uri dopoldne «1. srečanje učencev v Ronkah 1980*. Za prireditev so dali pobudo Slovenci na Laškem v sodelovanju s posvetovalno komisijo za vprašanja slovenske manjšine pri Javnem večnamenskem kulturnem središču in s slovenskima otroškima vrtcema v Ronkah in Doberdobu.
Lani je končno Slovencem v Ronkah uspelo odpreti v tem kraju slovenski otroški vrtec. Prišli so do zamisli, da priredijo ob koncu šolskega leta to srečanje. V programu so predvideni priložnostni govor predsednika že omenjene posvetovalne komisije, nastop o-trok slovenskega otroškega vrtca v Ronkah in njihov pozdrav, petje in recitacije učencev slovenskega otroškega vrtca iz Doberdoba, nastop mladih gostov iz Gorice, poligon v priredbi domačega športnega društva «Iskra», prosto rajanje na plesišču ob zvokih narodne glasbe. Po programu bo tudi zakuska, za katero poskrbijo starši učencev ronskega otroškega vrtca.
{iortvu
VERDI 17.30—22.00 »Una coppia per-fetta*. P. Dooley in M. Heflin. Barvni film.
CORSO 17.30-22.00 «11 cacciatore di squali». F. Nero in P. Rivera. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Quella super porno di mia figlia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trii A
EXCELSIOR 18.00-22.00 »La colli-
na dei conigli*.
PRINCIPE 18.00—22.00 «All'Ameri-čan boys*.
At trn Cnricu in okolicn
SOČA 18.00-20.00 «Rock’n roli*. I-talijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Velika avantura*. Francoski film.
DESKLE 19.30 »Umazana igra*. A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ul. 1, maggio, tel. 73-328.
POSEG SLAVKA BEZNIKA, ČLANA IO GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE, NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Od blagovne menjave preiti k višjim oblikam sodelovanja
Vse večje odpiranje jugoslovanskega gospodarstva v svet - Prizadevanja za okrepitev sodelovanja z deželami v razvoju - Pospešen razvoj sodelovanja z Italijo - V interesu obeh držav je integralno reševanje obveznosti, sprejetih z osimskimi sporazumi
Ob dnevu Jugoslavije je bila v sredo na velesejmu tradicionalna tiskovna konjerenca, na kateri je član izvršnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje Slavko Beznik v svojem u-vodnem poročilu podal dokaj izčrpno sliko naporov za stabilizacijo in prestrukturiranje gospodarstva v Jugoslaviji ter gospodarskih odnosov med SFRJ in Italijo. Njegov poseg objavljamo v celoti, ker se nam zdi, da jasno nakazuje smernice. ki jih bo moralo ubrati gospodarsko sodelovanje med sosednjima državama, saj pot k višji produktivnosti in večjemu pretoku materialnih dobrin prispeva k blagostanju ljudi ter realno utrjuje sožitje.
Najprej bi se rad zahvalil za u-deležbo vsem, ki ste danes, ob jugoslovanskem dnevu, obiskali tržaški velesejem in se ob tej priložnosti zbrali na tem pogovoru o dosežkih, problemih in razvojnih perspektivah obmejnega gospodarskega sodelovanja. Prisrčno vas pozdravljam v imenu gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske.
Jugoslavija že tradicionalno sodeluje na tržaškem velesejmu, kakor tudi na drugih podobnih prireditvah v Furlaniji - Julijski krajini. Ta udeležba dokazuje obojestranski interes za trajno poslovno sodelovanje med obema gospodarstvoma. kakor tudi visoko stopnjo zaupanja in dobre volje v medsebojnih odnosih z obeh strani meje, v korist ljudi, ki na teh področjih živijo, saj poglabljanje in utrjevanje obmejnega gospodarskega sodelovanja pomeni, če citiram določilo enega izmed sporazumov iz Osima: «zboljšanje življenjskih razmer obmejnega prebivalstva obeh držav.»
Prepričani smo. da bosta tudi letošnji pregled in ocena obmejnega gospodarskega sodelovanja ugodna, da bodo pogovori med vodilnimi gospodarstveniki z obeh strani ob letošnjem velesejmu ter srečanja ljudi iz gospodarskih zbornic Trsta, Slovenije in Hrvatske prispevali k poglabljanju takih usmeritev. Iz takih izhodišč in ob trdni odločenosti, nadaljevati po začrtani poti, iz prepričanja torej, na katerem gradimo naše sodelovanje že odtlej, ko je dokončno obveljalo prepričanje, da bodočnosti ni mogoče graditi na preteklosti, bomo laže premoščali težave in zastoje, do katerih občasno prihaja in so vezani na premagovanje širših gospodarskih problemov in razvojnih dilem. Z dobro voljo smo v letih našega skupnega dela vse probleme reševali v skupno korist. To smo dosegali s potrpežljivo delavnostjo in nikakor z nestrpnostjo. Prepričani smo, da bo tako tudi v prihodnje.
Letošnja jugoslovanska udeležba na velesejmu je specializirana. Poudarek je na turizmu, predvsem zdraviliškem turizmu. To ne pomeni odmika od (široke) usmeritve v okviru obmejnega gospodarskega sodelovanja. Naš trajni interes je skladen razvoj vseh oblik gospodarskega sodelovanja, s posebnim poudarkom na višjih oblikah tega sodelovanja, tako kot jih opredeljujejo osimski sporazumi.
Turizem, predvsem zdraviliški, je zagotovo ena izmed komparativnih prednosti jugoslovanske ponudbe. Zlasti v Sloveniji in na Hrvat-skem se razvijajo in delujejo zdraviliški rekreativni centri z velikim mednarodnim ugledom. To je gotovo priložnost, ki jo lahko izkoristimo za spodbujanja dodatnega pretoka ljudi tudi iz obmejnega področja. Odprta meja, ob kateri živimo, bc toliko trdnejši vezni član med sosedama, med narodi, ki žive drug ob drugem, kolikor enakomernejši bo v vseh pogledih obojestranski pretok ljudi in blaga oz. storitev.
Spoštovani gostje, posebej bi se rad ob tej priložnosti nekoliko zadržal na nekaterih širših ekonomskih dejstvih, ki poglabljajo in krepe naš interes tudi za obmejno gospodarsko sodelovanje na trajnejših, predvsem proizvodnih temeljih. Prav sedaj smo sredi velikega dela in naporov za uveljavljanje in postopno poglabljanje celovitejših pogojev za stabilizacijo in prestrukturiranje našega gosoodarstva. Pred dobrim tednom smo v tej smeri sprejeli določene ukrepe, s katerimi skušamo še bolj odločno spodbuditi izvozno spo-
sobno gospodarstvo k večjemu izvozu, ga usmeriti in podpreti, da bo še hitreje kot doslej iskalo poti in načine za povezovanje s svetom na trajnejših temeljih, z vključevanjem v mednarodno menjavo dela. S tem se jugoslovansko gospodarstvo še bolj odpira v svet. To je pot, ki bo najhitreje pripeljala k izravnavanju naše plačilne bilance s tujipo, in sicer ob večjem uveljavljanju ekonomskih zakonitosti, ne pa z državno intervencijo in z zapiranjem. Take usmeritve so v skladu z našim družbenim sistemom socialističnega samoupravljanja in odprtosti za enakopravno sodelovanje z vsemi, ki sprejemajo enake pogoje in jim je pri srcu sožitje med narodi ter napredek.
To posebej poudarjamo zato. ker bodo tisti, ki jim ni do sožitja, ':i niso dobronamerni in jim ni do resnice in dialoga o resničnih družbenoekonomskih problemih, ki danes pretresajo ekonomije mnogo razvitejših držav kot je naša, skušali interpretirati našo stabilizacijsko usmeritev kot izhod v sili, zaradi nazadovanja gospodarstva, ne pa narobe: kot razvojno dilemo v fazi, ki pač ni mogoče postoriti vsega in je zato natančneje treba usklajevati želje z realnimi možnostmi.
Naša država se hitro razvija. Med drugim to zgovorno ilustrirajo tudi podatki o obmejnem gospodarskem sodelovanju, o hitrem vzponu menjave v zadnjih letih in v navezovanju trajnejših proizvodnih vezi z obmejnimi področji. Spodbude za hitrejše odpiranje so samo koristne, čeprav so povezane tudi s prevrednotenjem določenih, predvsem klasičnih, trgovskih in podobnih oblik mednarodnega sodelovanja, se pravi tudi obmejnega.
V naši pospešeni usmeritvi v mednarodno menjavo dela in splošno ekonomsko sodelovanje, je ena prednostnih nalog- okrepiti tko- . nomske odnose’’ voju in skuphj ž njiifii doseči u-veljavljanje raznovrstnih smcTf,'
i •	jz.’	‘»uvh- *i ‘-'j« > ri/’ i *
ki predstavljajo previcnejso mednarodno gospodarsko ureditev v sklopu celokupnih mednarodnih gospodarskih odnosov in gibanj. Na tem področju dosegamo iz leta v leto ugodnejše rezultate, čeprav
doseženi rezultati še niso na ravni potreb in realnih možnosti. Zato bomo te odnose pospešeno negovali tudi v prihodnje.
Posebno pozornost posvečamo tudi sodelovanju s sosednimi državami. Naš interes je, okrepiti u-godne trende v medsebojnem sodelovanju na sploh, pri čemer je zlasti pomembno naraščajoče gospodarsko sodelovanje. V tem o-kviru se pospešeno razvijajo tudi naši stiki z Republiko Italijo. Republika Italija' in SFR Jugoslavija sta dosegli visoko stopnjo dobrososedskega sodelovanja, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in enakopravnosti. Na področju ekonomskega sodelovanja je Italija naš zelo pomemben partner, saj je po vrednosti menjave na drugem mestu jugoslovanskega izvoza in tretjem mestu jugoslovanskega uvoza. Podatki kažejo, da blagovna menjava iz leta v leto narašča. To bi želel ponazoriti z naslednjimi podatki:
Leta 1969 smo uvozili iz Italije za 5.392 milijonov (novih) dinarjev blaga, izvozili pa za 3.847 milijonov dinarjev. Leta 1979 pa smo uvozili že za 19.872 milijonov din blaga, llvozili pa za 12.477 mio din. Vidimo torej, da se je obseg menjave v zadnjem desetletju povečal po vrednosti za več kot trikrat. Hkrati je opazen permanenten, čeprav v primerjavi z nekaterimi drugimi industrijskimi državami, relativno manjši primanjkljaj v tekoči trgovinski bilanci. Lani je bil naš uvoz iz Italije pokrit z izvozom le za 63 od sto. To narekuje dodatne napore v medsebojni menjavi, zlasti pa povečanje izvoza našega blaga in storitev v Italijo, kajti vsaj približno izravnana bilanca je trdna podlaga za trajno medsebojno gospodarsko sodelovanje. Prepričani smo, da je v tem pogledu dobra volja na obeh straneh in da tudi okrepljeno obmejno gospodarsko sodelovanje, predvsem dolgoročna poslovna kooperacija in druge višje oblike gospodarskega sodelovanja, lahko bistvene prispevajo k ugodnirr gibanjem na tem področju.
Obmejno gospodarsko sodelovanje je sestavni del splošnega gospodarskega sodelovanja med sosedami. Biti mera komplementarno z generalnimi usmeritvami in skladno z interesi obmejnega prebivalstva ter težnjami po dobrem sosedstvu. Prepričani smo, da v tej smeh, kiju m 'Občasnim težavam, nekaterim nerešenim problemom,' neenakomernosti na posameznih sektorjih' irfvčasih tudi premajhni učinkovitosti, uspešno u-resničujemo zastavljene cilje. Podatki so najbolj zgovorni in povedo, da obmejna gospodarska menjava v zadnjih letih skokovito na-
rašča, kljub relativno počasnemu reševanju določenih sistemskih vprašanj z obeh strani.
V zadnjih petih letih se je obseg izvoza in uvoza po tržaškem sporazumu vrednostno povečeval poprečno letno skoraj za enkrat, čeprav so bili leta 1978 rezultati nekoiiko manjši, predvsem je pešal naš izvoz po obmejnih sporazumih. Že leta 1979 pa smo po tržaškem sporazumu izvozili za 29,639.818 tisoč lir blaga, uvozili pa za 28,729.750 tisoč lir, kar pomeni, da je bila skupna menjava skoraj 58,5 milijarde lir ali 58 od sto večja kot leto poprej. Letošnji podatki za prvo četrtletje kažejo, da je menjava v nadaljnjem vzponu. Opozarjajo pa na določene težave, do katerih prihaja tudi zato, ker posamezni go-spodjirstVftDihi z obeh strani meje napačno mislijo, da naj bi bila blagovna menjava predvsem izmenjava blaga za široko potrošnjo, ne pa tudi in predvsem blaga za nadaljnjo reprodukcijo, ki naj spodbudi dod tno proizvodno gospodarsko aktivnost, kot podlago za poglabljanje in bogatitev med sebojnega sodelovanja.
Obmejno gospodarsko sodelovanje ne bi smelo ostajati zgolj na blagovni menjavi, kljub temu da tudi te oblike našega sodelovanja ne smemo podcenjevati in jo moramo še naprej razvijati in dopolnjevati s surovinami, polproizvodi in proizvodi, ki z obeh strani pomagajo spodbujati proizvodnjo in pestriti ponudbo.
Dolgoročno je možno zasnovati skupni razvoj predvsem na višjih oblikah medsebojnega sodelovanja: s kooperacijami, poslov-no-tehničnim sodelovanjem, skupnim nastopom na tretjih trgih, z delitvijo dela in podobno. To je pot k večjim serijam, višji produktivnosti, intenzivnejšemu pretoku materialnih dobrin in s tem k blagostanju ljudi, kar realno utrjuje zaupanje in sožitje. Dobro sosedstvo nikoli ^dolgoročno ne more temeljiti na sprotnih ra-čunicah.
Višje oblike medsebojnega gospodarskega sodelovanja moramo razvijati na obeh straneh meje. V tej smeri smo doslej dali že nekaj konkretnih pobud ob raznih srečanjih na zbornični in drugih ravneh. Mednje lahko u-vrstimo tudi pobudo regionalne zbornice iz Kopra za sestanek s skupino manjših in srednjih industrialcev iz Furlanije Julijske krajine (API), ki bo konec tega meseca v Kopru. Tudi ob tej priložnosti bomo skušali navezati neposredne stike med posameznimi podjetji po proizvodnih panogah. Upamo, da bo pobuda obrodila zaželene rezultate, ki bodo premaknili težišče našega sodelovanja k trajnejšim in perspektivnejšim oblikam na obeh straneh meje.
V tej smeri vidimo možnosti tudi za naše skupne nastope. Prav v teh dneh ustanavljamo za pospešitev obmejnega gospodarskega sodelovanja interesne sktipnosti, K ki naj povežejo vse zainteresirane gospodarske subjekte iz Jugoslavije v skupnih naporih za krepitev in poglabljanje blagovne menjave in širšega obmejnega gospodarskega sodelovanja. Ena pomembnih nalog teh skupnosti lo tudi — tako je zapisano v njihovih statutih — pospeševati skupne nastope delovnih organizacij z obeh strani meje na trgih dežel v razvoju in pri realizaciji razvojnih projektov za hitrejši ekonomski razvoj teh dežel.
O sporazumu med Jugoslavijo in EGS smo podrobneje sprego-
vorili tudi ob spomladanskem go-riškem sejmu «Espomego». Tedaj smo ta sporazum, zlasti njegov vpliv na obmejne gospodarske odnose, ocenili kot ugodno osnovo za poglabljanje nadaljnjega sodelovanja na vseh ravneh. Novi sporazum o sodelovanju med SF RJ in EGS je močna spodbuda za širšo, svobodnejšo in na višjih oblikah sodr’ovanja slonečo gospodarsko menjavo. Če je obmejno sodelovanje komplementarno s splošnimi tokovi gospodarskega sodelovanja, to pa mora biti, potem se zanesljivo vse u-godnosti teh sprostitev morajo o-draziti tudi v tem okviru. Za kakršnokoli črnoglednc-st torej ni razloga. Dvom se lahko polasti le tistih, ki obravnavajo obmejno gospodarsko sr delovanje zgolj v okviru trenutne strukture v blagovni menjavi, ali pa tistih, ki jim ni do izpolnjevanja mednarodnopravno veljavnih meddržavnih pogodb, sklenjenih med Republiko Italijo in SFR Jugoslavijo in do obojestranskih koristi, ki iz le-teh izvirajo.
Še posebej bi radi podčrtali naš predlog za ustanovitev delovne skupine, ki naj bi v smislu člena 9 sporazuma iz Osima pripravila dopolnitve tržaškega in goriškega spr-azuma ter jih o-bogatila z novimo možnostmi. Novelirana sporazuma naj bi omogočila razvoj dolgoročne proizvodne kooperacije in raznovrstnih oblik industrijsko-tehničnega sodelovanja, nadalje, sodelovanje na področju turizma, prometa, e-nergetike, medbančnega sodelovanja in na drugih področjih. Pri tem bi morali v večji meri kot- doslej angažirati tudi znanstvenoraziskovalne institucije.
V odborih naše zvezne skupščine prav v teh dneh obravnavajo predlog za izdajo zakona o pogojih delovanja naših organizacij združenega dela v prosti coni. V mešani jugoslovansko - italijanski komisiji je redno steklo delo za določitev mikrolokacije in negativne liste, v zbornici pa teko priprave za konstituiranje poslovne skupnosti tistih organizacij, ki so izrazile interes za vključitev v prosto industrijsko cono. Vse te akcije potekajo v okviru skupno sprejetih obveznosti iz o-simskih sporazumov. Pri tem smo prepričani, da je integralno reševanje obveznosti, sprejetih s podpisom sporazumov in protokolov v Osimu, v interesu gospodarstev obeh držav. Določila o prosti coni, vključena' v sporazum o sodelovanju med SFRJ in EGS pa potrjujejo njen pomen in interes zanjo tudi v mednarodnem merilu.
Spoštovani gostje, dovolite, da uporabim že večkrat uporabljeno prispodobo, ki slej ko prej najbolj nazorno opozarja na veliko odgovornost nas, vseh, ki kakorkoli delujemo v obmejnem gospo darskem sodelovanju: Živimo ob eni najbolj odprtih meja v Evropi. Naša nalega in naš interes je, da je ta meja tudi v prihodnje še bolj široko odprta za tvor no sodelovanje in prijateljsko sožitje. Prav gospodarsko sodelovanje pa krepi materialne temelje splošne odprtosti.
Zaključujem v prepričanju, da bomo skupno ocenili izjemno pomembnost gospodarskega sodelovanja med nami, ki ni nič dru gega, kot ekonomska komponen ta odprte meje, ki smo jo uspeli ustvariti.
Ta odprtost je še toliko pomembnejša, ker na obeh straneh meje živita in delata narodnostni manjšini. Ti manjšini pa postaja ta na območjih, kjer živita vse bolj aktiven in pomemben družbe ni dejavnik ter hkrati lahko bi stveno prispevata h krepitvi vse stranskih stikov obmejnih območij. Njihova vsestranska, tudi ekonomska varnost in razvoj pa omogočata, da se kot sestavni de! gospodarstva države, v kateri ži vita vključujeta tudi v gospodar ske stike med obema državama Na tako vsestranski način in globalno zaščitena pa je narodnost na manjšina vedno vez, ki v du hu tvornega sožitja druži dva raz lična naroda.
I 1i'	.-**■	'*
|	širša jugoslovanska gospodarska delegacija med ogledom tržaškega velesejma
DUŠAN ŽELJEZNOV
DIVJALI SO
MED VOJNO
3	PO PRIMORSKI
Nemški general Ludvvig Kiibler
2.	V jeseni 1944. leta je dal nalog podrejeni 188. rezervni diviziji gorskih lovcev, naj požge vasi: čepovan. Lokve, Lokavec in Lažna v Slovenskem primorju, ljudstvo pa naj izseli, kar je imenovana divizija pod osebnim vodstvom komandanta divizije soobtoženega Hansa von Hbss-lina tudi izvršila ter pri izvrševanju te naloge na naj-groznejše načine terorizirala mirno civilno prebivalstvo, ubijala, mučila, ropala in požigala.
3.	V aprilu 1945. leta je dal svojemu podrejenemu polkovniku Lotharju Zimmermannu, komandantu mesta Reke in njene okolice, nalog, da z eksplozivnimi sreestvi razstreli ali pa zažge in tako trajno onesposobi posamezne kulturne in prosvetne ustanove, pristaniške naprave na Reki in Sušaku ter zasebne zgradbe na Reki, kar je Zimmermann s svojimi enotami tudi izvršil in sicer:
a)	20. aprila 1945. leta je z eksplozivom razstrelil in pognal v zrak novo zgradbo meščanske šole ter pristaniške naprave na Sušaku;
b)	v času od aprila 1945 do 3. maja istega leta pa z eksplozivom razstrelil pristaniške naprave na Reki, tovarniške naprave -Kvarnerskih ladjedelnic«, javna skladišča ter požgal poslopja trgovske akademije, mestne knjižnice in še vrsto drugih zasebnih zgradb, vse v vrednosti 1,116.698.333 dinarjev.«
Ko je javni tožilec v nadaljevanju obtožnice podrobneje razložil zgoraj omenjene obtožbe zoper Ludwiga Kiiblerja, je dejal:
-Obtoženi Kiibler Ludwig je skupno z njemu podrejenima obtožencema Hosslinom in Christlom vršil vojna zločinstva na teritoriju, ki je obsegalo tako imenovano Jadransko operativno cono. Na tem teritoriju je vršil tako imenovane -očiščevalne akcije« proti partizanom in civilnemu prebivalstvu. Povezan je bil s prvoobtoženim Rainerjem, h kateremu je hodil na sestanke in od katerega je prejemal direktive za zločinsko borbo, izvršujoč tako naloge nacistične stranke. Njegova brezobzirnost in zlo-činstvenost je razvidna iz korpusnega povelja, s katerim zapoveduje brezobziren teror in ubijanje partizanov ter streljanje vsakogar, ki bi na kakršenkoli način pomaga! partizanom. Jeseni 1944 pa je obtoženi Kiibler izvršil najtežji zločin, ko je proti predpisom mednarodnega prava pogazil osnovne zakone človečanstva, ko je da! nalogo njemu podrejeni 188. rezervni planinski diviziji pod poveljstvom soobtoženega Hansa von Hčsslina. naj požge vasi Čepovan, Lokve, Lokavec in Lažno v Slovenskem primorju, ljudstvo pa naj izšeli, kar je imenovana divizija pod
osebnim vodstvom komandanta, soobtoženega Hansa von Hosslina tudi izvršila ter pri tem terorizirala mirno civilno prebivalstvo, ubijala, ropala in vršila druge zločine.
Tik pred zlomom fašistične Nemčije je dal svojemu podrejenemu polkovniku Lotharju Zimmermannu, komandantu mesta Reke, nalog, da razstreli in zažge Reko, kar je imenovani tudi zvršil, ko je z eksplozivom pognal v zrak novo zgradbo meščanske šole, požgal poslopje trgovske akademije, mestno knjižnico in vrsto drugih privatnih zgradb.
Obtoženi Kiibler, Hosslin in Christl so torej izvrševali naloge svojih nacističnih gospodarjev, v prvi vrsti naloge prvoobtoženega Rainerja in nemški vojak je v napadih na osnovne principe človečnosti bil prežet s fašistično mržnjo proti vsemu, kar je ljudskega in je pri izpolnjevanju ukazov prenehal biti vojak in človek, ampak je postal zver.«
Toda preden bomo prešli na javno razpravo zoper obtoženega generala Ludvviga Kiiblerja, poglejmo, kaj je zapisanega v zapisniku zaslišanja obtoženega Ktibierja med preiskovalnim postopkom.
KAJ JE POVEDAL KOBLER V PREISKAVI?
Iz zapisnika zaslišanja z dne 2. maja 1947 lahko povzamemo in to pot sploh prvič v javnosti objavimo naslednjo izpoved obtoženega nemškega generala Ludwiga Kiiblerja:
-KOBLER Ludvvig, sin pokojnega VVilhelma ir matere Rosine roj. Braun, prav tako pokojne. Rojen 2. 9. 1889 v Munchnu. Po poklicu general planinskih lovcev. Nemške narodnosti, nemški državljan. Poročen z Ano, ro-
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Risanke
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar ruščina
17.00	Družina Mezilovih risanka
17.25	Mama s štirimi kolesi TV film
17.50	Bugs Bunny in risanke
18.00	šolska vzgoja:
18.00	Šolska vzgoja Kanada
18.30	Dnevnik 1 — Kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
19.05	Spazio libero:
programi pristopanja 19.20 Ljubezen na podstrešju TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam tam — Aktualnosti Dnevnika 1
21.30	«Caccia di guerra» — film Režija Denis Sanders, igrajo: Robert Redford, John Saxon. Gavin MacLeod, Tommy Matsuda
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal
12.30	Lihi prostor
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Šolska vzgoja:
Biologija in okolje
14.00	Srečanje s Tarzanom in Supermanom
16.45	Capo D’Orlando:
Kolesarstvo Program za mladino
17.00	Pierre Fabien in tovariši, 6. in zadnji del
17.25	Risanka
17.30	Glasbeni popoldnevi
18.00	Šolska vzgoja:
Gledani od blizu Giulio Turcato, slikar
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Športne vesti
18.50	Najboljše. . . dober večer z Mariom Carotenutom Vmes film iz serije:
Dragi očka
Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Druga plat zvona, program, ki ga vodi Enzo Tortora
21.55	Banke in bančniki: zgodovina
Rothschildove banke
22.55	Tedenska oddaja o turizmu in prostem času
Ob koncu DNEVNIK 2
Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Čarovniki ravnin, 1. del
20.00	Olimpijski rekordi
20.05	«11 re pastore» drama v dveh dejanjih
22.00	DNEVNIK 3
22.30	Olimpijski rekordi
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.20 Poročila
18.25	Mi smo smešna družina, otroška nadalj.
18.40	Ptičje strašilo, mladinska nadalj.
19.05	Čez tri gore:
Obirski ženski oktet
19.35 OBZORNIK
19.45	Poklici v železniškem S°' spodarstvu
20.10	Risanka
20.25	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	7 + 7,
zabavno-glasbena oddaja
22.00	Kako so osvojili Divji zahod TV film
23.30	V znamenju
23.45	Nočni kino:
Slamnati psi, angleški f“®
Koper
19.30	Odprta meja
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	Otok na asfaltu — film Igrajo: Jack Hawkins, *T sabeth Allan, Eva Bartok F drugi. Film je režiral Gozden Parry
22.30	Reklamna oddaja
23.00	Slavne pustolovščine
Zagreb
19.05	TV koledar
19.15	Plavica, otroška oddaja
19.45	Paja Pazjanija, zabavna oddaja
20.30	TV DNEVNIK
22.CO Priseljenci, TV nadalj.
23.15	TV DNEVNIK
23.30	Stoletje revolucij:
Kitajska — 1. del
TRST A
7.00,	8.00,	10:00, 13.00,	14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja;
10.10	Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti;
V okviru oddaje Mi in glasba bo radijska postaja Trst A danes ob 17.10 oddajala posnetek slavnostne akademije ob 70-let-nici Glasbene matice, ki je bila j 6. junija v Kulturnem domu.
12.00	Na goriškem valu: 12.30 Glasbena panorama; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skladatelj dirigira; 14.10 Otroško okence; «Kje je napaka?»; 14.30 Roman v nadaljevanju — «Moj brat svetnik)), 2. del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.10 V našem prostoru
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30,	16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje kora ki; 9.15 Poje duet Ljupka & Ivi ca; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je. . .; 10.40 Mozaik,
glasba in nasveti; 11.03 Glasba; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 Glasba; 15.00 Prijetno popoldne; 15.33 Glasba;
15.45	Z nami je. .	16.00 Samou
pravljavec; 16.45 Glas Barnabe;
17.00	Kultura in družba; 17.10 Glasbeni odmor; 17.32 Crash;
17.55	Izletnik; 18.00 Glasba, šport, zanimivosti; 19.13 Poslušajmo jih skupaj; 19.32 Petkov koncert
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Objave, kinospored;
8.15	Najava sporeda; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Glasba po željah; 17.00 Kul-
turni relief; 17.10 Vaš telef°® naš mikrofon in zborovska skla® bo na vaš telefonski klic — 25°"°
RADIO 1
8.00,	9.00, 11.00, 12.00, 13.00.
14.00,	15.00. 17.00 Poročila; 6.00/
8.50	Jutranji program; 9.02 Rad10 anch’io; 12.03 Vi in jaz, glasbeno-govorni program; 13.25 Pošta8 kočija; 13.30 Ulica Asiago Tea-r{lf*w9 bbOT« Jazzovski progra®.’ H.-30.. Šolska, vzgoja: Glas Pesnl'
15,03 cRally, glasbeno-govoL ni program; 15.25 Popoldanska srečanja; 16.30 King Kongoye misli; 17.03 Patchwork, glasbena govorni program; 18.25 Social®® med kroniko in zgodovino;
Jazz glasba; 20.00 Tango, 3. ®e janje
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, n^°
12.00,	13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci..
8.30	Iz naših sporedov; 9.08 L glasbo v dober dan; 9.30 Glaspe; na pravljica; 9.50 Naši umetnik mladim poslušalcem; 10.05 Z ra’ diom na poti: 11.05 Rezerviran0 za. . .; 12.35 Znano in priljubijo no 13.10 Iz glasbene tradicije J8' goslovanskih narodov in narod' nosti; 13.30 Kmetijski nasveti.
13.40	Pihalne godbe; 14.00 Iz ®a ših krajev; 14.20 Obvestila in,2® bavna glasba; 14.30 Priporočal0 vam. . .; 14.50 Človek in zdravje. 15 05 Koncertna igra godal ,® pihal; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Na' potki za turiste; 16.35 Zabav®
glasba; 17.00 ’' «Vrtiljak*; Studio ob 18. uri; 19.00 Razgled po slovenski glasbeni literati®
19.30	S knjižnega trga: 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20" Lahko noč, otroci!; 20.45 Mi®ul. z Blejskim kvintetom; 21.00 O ganite', pa vam zaigramo. • • 22.05 Oddaja o morju in P00!0., ščakih; 23.00 Poročila - Nasi® rojakom po svetu; 23.15 Infor®8 tivria oddaja v angleščini in ne®, ščini; 23.25 Iz naših sporedov.
23.30	Besede in zvoki iz lo®®. domačih; 00X5 Lirični utrinki' 00.10 Petkov glasbeni mozaik.
jeno Merkel, oče dveh hčera v starosti 28 in 20 let. Dovrž* osnovno šolo, klasično gimnazijo in vojaško šolo. Brez Pre' moženja. Zadnje bivališče: Garmisch Partenkirchen, f*eis' sakopfstrasse 38. Do sedaj nekaznovan. Zajet 7. 5. 1945 V Ilirski Bistrici. Opozorjen, da govori resnico
izpove;
Moj oče je bil zdravnik v Miinchnu, kjer sem tudi jflZ živel do 1908. leta, ko sem končal osnovno šolo in K’03 nazijo. Leta 1908 sem vstopil kot prostovoljec 'Pahne® junker) v nemško vojsko, leta 1909 v vojaško šolo. ’ katere sem leta 1910 izstopil kot podporočnik Kot P°d' poročnik sem služil v 15. bavarskem pehotnem polk® V Neuburgu an der Donau do pričetka vojne 1914. Ieta' Med svetovno vojno sem služil v 15. bavarskem pehotne1^ polku in sicer na francoski fronti, v začetku kot vod®iK pri mitralješki četi, nato kot polkovni adjutant in konč®° kot komandant bataljona. Na koncu vojne sem bil za' radi srčnega obolenja v bolnišnici.
Od 1919. do 1921. leta sem bil četni komandir 10-19. polka v Kemptenu, od 1921. do 1925. sem bil v ®®1' nistrstvu vojske kot generalštabni oficir, od 1926 do I03^ sem bil predavatelj v šoli za pomočnika vodij (Fuhr®r| gehilfin) v Konigsbergu, od 1931. do 1933. leta sem b’ komandant 1. bataljona 19. polka pri Munchnu, od l03 j do 1935. leta šef vojnega okrožja VIL v Munchnu. 0 1935. do 1941. leta komandant planinske brigade v Mii®G nu, ki pa se je leta 1938 iz brigade preformirala v planinsko divizijo.
Član NSDAP nisem bil, ker se nisem brigal za P° 1 tična vprašanja.
NOGOMET
PO IZLOČILNEM DELU EVROPSKEGA PRVENSTVA
POPREČNA IGRA IN DOKAJ SKROMNA BERA GOLOV
Le nekatere reprezentance so izstopale iz poprečja - Zahodni Nemci favoriti za naslov prvaka
PLAVANJE
Pred finalni del letošnjega evrop skega nogometnega prvenstva je ^ključen, štirje finalisti, ki se bo-™ potegovali za mesta od prvega četrtega so znani. Tako lahko '•čaj že potegnemo prvo črto pod dosedanjim delom turnirja in povlečemo prve zaključke.
Kaj je pokazalo dosedanje tekmovanje?
V glavnem bolj malo. Večina tekem ni izpolnila pričakovanj, če-Prav je nastopilo med osmerico več
L kolo
SKUPINA A
IZIDI
ZRN - ČSSR			1:0
Grčija - Nizozemska			1:0
2. kolo			
ZRN - Nizozemska			3:2
ČSSR - Grčija			3:1
3. kolo			
ČSSR - Nizozemska			1:1
ZRN - Grčija			0:0
LESTVICA			
ZRN	532	1	0	4:2
ČSSR	3 3 1	1	1	4:3
Nizozemska 3 3 1	1	1	4:4
Grčija	1 3 0	1	2	1:4
STRELCI			
- uuuouu. nnuia	).
2 zadetka: Nehoda (ČSSR) in Kist (Nizozomska).
1 zadetek: Rummenigge (ZRN), W. Van de Kerkhof (Niz.), Rep. (Niz.), Anastcpulos (Grčija), Panenka (ČSSR).
SKUPINA B
IZIDI
1.	kolo
Belgija - Anglija	1:1
Italija - Španija	0:0
2.	kolo
Belgija - Španija	2:1
Italija - Anglija	1:0
3.	kolo
Anglija - Španija	2:1
Italija - Belgija	0:0
LESTVICA
Belgija	4	3	1	2	0	3:2
Italija	4	3	1	2	0	1:0
Anglija	3	3	0	1	2	2:4
Španija	1	3	0	1	2	2:4
STRELCI
1 'zadetek: Tardelli (It.), Ceu-lemans (Bel.), Gerets (Bel.), Cools (Bel.), Wilkins, Broo-king in Woodcock (Anglija), Quini in Dani (Španija).
®najsteric dobrega slovesa (poleg Nemčije tudi Anglija, Nizo-Jemska, pa še Italija, Španija in pSSR) večina nastopov le ni bila taka, da bi opravičila raven evrop ?. ega prvenstva. Doslej- So odigra-a dvanajst tekem in na teh srečanjih kar devet ekip rif“došegI6 niti ataga zadetka. Že ta podatek je dovolj zgovoren, zlasti če to infor Racijo dopolnimo, da je deset e-k>P doseglo le po en gol. V 24 nastopih je torej devetnajstkrat padel le en zadetek ali pa celo noben. Toda skromna bera golov ni bila .jno, kar lahko temu prvenstvu očitamo. Tudi igra sama, ki bi bila Jahko kljub temu privlačna, na ve-Clr>i teh srečanj ni zadovoljila po-Vnavalcev nogometa. Razočarale so o®lo take enajsterice, kot so špa-delno Češkoslovaška in tudi ■Nizozemska, ki vendarle niso prišle v Italijo povsem brez ambicij.
K sreči pa smo le videli nekaj ječanj, ki so vsaj delno popravila J® slab vtis, zlasti po dokaj med-led> startu prvenstva.
Največ so doslej vsekakor poka *®li zahodni Nemci, ki so v veliki . ®ri upravičili svoj sloves in ostalo tudi glavni favoriti za naslov letošnjega celinskega prvaka.
Angleži so igrali spremenljivo, fazočarali pa so s svojo uvrstitvijo Mnogo so obetali tudi Španci, a ?° v svoji skupini neslavno skon a'i na zadnjem mestu.
.Podobno lahko rečemo tudi za nizozemsko in Češkoslovaško, zla-h za prvo. Morda je Nizozemska tem prvenstvu že napovedala J'0) odhod iz «kluba velikih*-, saj ae zdaleč ni več ekipa, ki se je Jrbd leti borila za sam svetovni n°gometni vrh.
Italija je od tega prvenstva prikovala več. Potegovala se bo si-,er za 3. mesto na tekmi s češko-tovaško, toda po njeni zmagi nad Anglijo ni bilo v Italiji skoraj ni-a°gar, ki bi podvomil v to, da bo najsterica «azzurrov» finalist. To ?a enako kot v prvem srečanju s “Panci, Italijani niti v zadnjem Proti presenetljivim Belgijcem niso a®li ključa, s katerim bi odprli Jihovo «blagajno». Belgijci sodijo kkakor (s svojo uvrstitvijo) med j iciav presenečenja tega prvenstva a račun za to je plačala predvsem a|ija. Belgijci so obenem doka-,M'; da je na letošnjem prvenstvu Udi organizirana in požrtvovalna Pramba dovolj za visoko mesto na jPPČni lestvici, Italijani pa so po-j u|'h da je prednost domačega grišča dokaj relativna stvar in tu-1 borben napad, ki nima v svoji
SODNIŠKI TROJKI
Za finalno tekmo evropskega Nogometnega prvenstva med reprezentancama Belgije in Zahodne Nemčije, ki bo v nedelo zvečer na olimpijskem stadionu v Rimu, so določili na-Medmje sodnike. Glavni sodnik bo Nikolae Rainea (Romunija), stranska sodnika pa Anderco in Tatar.
V finalni tekmi za tretje mesto. ki bo jutri v Neaplju med Italijo in ČSSR pa bodo sodili « sodniki: glavni sodnik: Erich Linemayer (Avstrija), stranska sodnika: Buček in Fahnler.
sredi nobenega izjemnega strelen 800 milijonov lir, do leta 1982, na-in sposobnosti za improvizacijo, ne kar bi lahko zapustil Argentino in
more vedno streti šibkejšega nasprotnika.
Za zaključek nam ostane le še Grčija, ki je prišla v Italijo brez posebnih ambicij in je tudi obtičala na zadnjem mestu svoje skupi ne, čeprav je tudi ta ekiria «gre-nila» življenje Nizozemcem ter si je privoščila razkošje, da je iztrgala točko celo ZRN.
Zdaj je pred nami torej finale, kjer v boju za prvo mesto skorajda ne more biti dvoma o tem, da je ZRN veliki favorit, v boju za tretje mesto pa je položaj bolj odprt, saj nikakor ni mogoče zanesljivo napovedati, če bo okrnjen1 italijanski ekipi uspelo spraviti na kolena trdno in žilavo reprezentanco ČSSR.
Švedska — Izrael
STOCKHOLM — V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v Španiji leta 1982, sta v skupini 6 Švedska in Izrael igrala neodločeno 1:1.
BUENOS AIRES - O vesti, da bo argentinski nogometaš Diego Ma-radona igral še za argentinsko e-kipo Argentino Juniores in zato prejel finančno podporo francoske tvrdke, ni še nič jasnega. Nogometaš naj bi za to izbiro dobil letno
igral za španski klub Barcelona.
KOLESARSTVO
Beccia presenetil
GLARIS (Švica) — Italijan Mario Beccia je včeraj v predzadnji etapi kolesarske dirke po Švici osvojil prvo mesto, obenem pa je prevzel vodstvo tudi na skupni lestvici.
ENNA — V osmi etapi dirke po Italiji je zmagal Španec Ruarte Del-gado, ki je prišel na cilj z veliko prednostjo pred Argentinijem in Faranko.
Na skupni lestvici pa vodi Fedri-go pred Paganessijem in Bombini-jem.
FIRENCE — Nazzareno Berto je zmagal na «Giru po Toskani*. V končnem sprintu je prehitel Saron-nija, Gavazzija, Chinettija in pa Torelija.
Vseh pet kolesarjev pa je prišlo na cilj malo pred skupino.
BOKS
Leonard
Duran
MONTREAL — Danes bo v tem mestu boksarski dvoboj med svetovnim prvakom welter kategorije (verzija WBC) Rayem «Sugarjem/>
Leonardom in izzivalcem Robertom Duranom iz Paname. Favorit je gotovo Američan Leonard, za katerega vsi menijo, da bo postal drugi Muhhamed Ali. Leonard bo za ta dvoboj prejel štiri milijarde in 259 milijonov lir, izzivalec Duran pa «samo» 850 milijonov lir.
CAGLIARI — Drevi bo v tem mestu dvoboj za naslov italijanske ga prvaka v srednje težki kategoriji. v kateri niso še dodelili naslova.
Drevišnja kandidata za naslov sta 29-1 etni Lino Lemma in 27-letni Cristiano Cavina.
TENIS
Navratilova izločena
EASTBOURNE — češkoslovaška teniška igralka Martina Navratilova je v tretjem kolu mednarodnega ženskega turnirja v tem kraju izgubila srečanje proti Nizozemki Bet-ty Sto ve v treh setih s 6:3, 3:6 in 5:7.
LONDON — Po Argenticu Guil-lermu Vilasu in Američanu Solomo-nu se je tudi Francoz Yannick Noah odpovedal teniškemu turnirju v Wimbledonu. Noah se je poškodoval v tekmi z Američanom Con-norsom na zadnjem mednarodnem turnirju v Parizu.
Belgijski vratar Pfaff je bil gotovo eden najboljših posameznikov v srečanju med Italijo in Belgijo. V glavnem je njegova zasluga, da je Belgija igrala neodločeno proti «azzurrom» in se tako uvrstila v veliki finale za prvo mesto proti ZRN	(Telefoto AP)
TROFEJA VZHODA
V nedeljo bo V Gorici VTallinnu vse nared
mednarodno tekmovanje
Nastopilo bo osem ekip iz Italije in Jugoslavije
Osem ekip, šest italijanskih in dve jugoslovanski, se bo v nedeljo v Gorici udeležilo prve «Trofeje vzhoda*, ki jo organizira plavalni klub «Gorizia Nuoto* ob sodelovanju rekreacijskega krožka Goriške hranilnice. S to mednarodno manifestacijo, ki hoče postati tradicionalna, bo Gorica središče kvalitetnega tovrstnega športa. V zadnjih letih ne samo v mestu, marveč v celi deželi, je plavanje na določeni ravni bilo precej zanemarjeno, kar vsekakor ni vzpodbudno tudi spričo dejstva, da take manifestacije prispevajo, da sp k temu športu usmeri več mladih.
Tekmovanj, ki se bodo pričela ob 10. uri v plavalnem bazenu na Roj-cah, se bodo udeležile naslednje skupine: Brodomerkur iz Splita, Plaval, ni klub iz Ljubljane, US Triestina, Venezia nuoto, Edpra iz Trsta, Gym-nasium iz Pordenona, UN Friuli iz Vidma ter Gorizia Nuoto.
Med tekmovalci naj omenimo prisotnost italijanskih državnih reprezentantk Francesce Locci, Arianne Sedmak ter Irene Frangipanp ter Giovannija De Renaldyja in Sergia Marinija. Za Goričane bodo tekmovali Federica Maraž, Marina Donda, Sandra Zampa, Giovanni D’Achille, Massimo Braudotti in Corrado Calli-gari. Med Spličani bodo tudi mladinski reprezentantje Rosso, Pajič, Tomič, Turde, Ozretič, Du Lanci, Končani in Šparac. Trener te ekipe pa je Bjedov Gurgica, zmagovalec zlate in srebrne medalje na olimpiadi v Mehiki.
(pr)
ATLETIKA
Kondratijeva brez rekorda?
MOSKVA — Svetovnega rekorda Ljudmile Kondratijeve v teku na 100 metrov, ki ga je dosegla 3. junija v Leningradu s časom 10”87, mednarodna olimpijska zveza verjetno ne bo priznala, ker organizatorji tekmovanja v Leningradu, niso mogli dokazati rezultata s fo-tofinišem.
JADRANJE
V SESLJ/NSKLM ZALIVU
Tečaj Čupe
V Sesljanskem zalivu je že ves teden na sporedu jadralna šola Čupe na optimistih, to so jadrnice namenjene najmlajšim, in sicer od 8 do 14 let. Tečajniki'imajo še kar dobro vreme ter so že opravili prve regate.
Da bi se z jadranjem spoznal čim širši krog mladine, bo Čupa organizirala tudi že tradicionalno šolo
na flaying juniorjih in sicer za mladino od 14 do 18 leta. Tečaj, ki bo trajal deset dni, se bo začel 27. julija, zelo pozitivno pa je dejstvo, da vse teča.je vodijo člani sami.
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
V sklepni tekmi Gaja uspešna
Na Padričah je Gaja v nedeljo v sklepni tekmi tekmovanja za italijanski pokal NC premagala Cam-pagnuzzo iz Gorice s 4:2. Pohvaliti je treba vso ekipo, predvsem pa Gomizlja in Kralja, ki sta bila u-spešna med posamezniki in v dvojicah.
POSAMEZNIKI
Edi Gomizelj - Crali 3:6, 6:4, 9:7 Marcelo Čuk - Gianesi 0:6 4:6 Roberto Čorbo - Apollinari 7:5, 6:2 Bruno Kralj - Fontanini 6:2, 6:1
DVOJICE
Čorbo in Kalc - Rizzi in Danielis 4:6, 3:6
Kralj in Gomizelj - Gianesi in Car-gnel 4:6, 6:1, 7:5
PREQ LETOŠNJIMI OLIMPIJSKIMI IGRAMI
Bogate izkušnje domačih jadralnih priredite’jev
Poleg moskovske olimpdade z nogometnimi skupinami v Leningradu, Minsku in Kijevu bo «ločena» o-limpiada za jadralce v Tallinnu, glavnem mestu Estonske ob Baltskem morju.
Tallinn so izbrali zaradi svoje tradicije pri organizaciji vsakoletne Baltske regate in torej zaradi sposobnega strokovnega kadra.
Mesto samo je začelo s pripravami že takoj po dodelitvi organizacije. Načrtovan je bil povsem nov jadralni center v kraju Pirita. Objekt je bil tudi zgrajen in se je s skoraj popolno logistično in tehnično opremo predstavil že na lanski spartakiadi ter malo kasneje na mednarodni Baltski regati, ki je bila v vsem generalka za olimpijska tekmovanja.
Po izjavah udeležencev te regate je Pirita najpopolnejši center na svetu za jadralni šport in pogoji naj bi bili olimpijski tudi v smislu organizacije in raznih služb.
Pristan lahko sprejme 750 raznih čolnov. Za njegovo izgradnjo so položili 1900 dolžinskih metrov operativne obale oziroma zaščitnih valo-branov. V jadralnem klubu centra bo vodstvo tekmovanja, v obstranskih zgradbah pa bodo na eni strani hangarji z delavnicami za popravila in vzdrževanje jadrnic, na drugi pa novinarski center, ki je že lani imel redno televizijsko vezo s samo regato preko pomožnih ladij in čol-
umiiiiiiHniHMiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiitHiiiiniiiiiiiiiiimiiiimNaiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
ODBOJKA
V PRVI DIVIZIJI
Od naših šesterk zmagala le Sloga
Konto velke osvojile dobro tretje mesto
Vsa odbojkarska prvenstva v sezoni 1979 - 1980 so končana. Če z izkupičkom naših šesterk v zadnjem kolu 1. ženske in moške divizije ne moremo biti zadovoljni, lahko trdimo, da je končni uspeh skoraj vseh slovenskih šesterk od najvišjih pa ' do najnižjih lig zadovoljiv in spodbuden ter dobro jamstvo za prihod-njost. Vsekakor pa bomo o posameznih prvenstvih, v katerih so nastopale naše ekipe v bodoče še spregovorili.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Med tremi našimi ekipami se je poslovila od prvenštva z zmago 'samo Sloga. To je bilo obenem tudi' pričakovati, ker Intrepida res ni tako močna, da bi lahko pri Banih pri-
................................................................................iiiirniimmimimimillliilil........................................................................................
OBVESTILA
Tek po boljunskih ulicah
V okviru šagre, ki bo v Boljun-cu od 28. do 30. junija, prirejata KD F. Prešeren in vaška mladina «TEIi PO BOLJUNSKIH ULICAH* ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 10. uri. Razdeljen bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, m!adince/ke in člane/nice.
Vpisovanje eno uro pred pričetkom na zbornem mestu, ki bo na Gorici.
» « «
Slovenski pomorski 'ob Čupa priredi
jadralni tečaj
v razredu optimist za otroke, stare od 8. do 14. let. Tečaj bo trajal vsak dan od 9. do 17. ure popoldne, zaključil pa se bo z regato v nedeljo, 22 6. Za informacije telefonirati na št. 212267.
# # #
TPK SIRENA
prireja Jadralni tečaj v razredu «OPTIMIST»
za letnike 1971, 1970 in 1969. Tečaj bo v juniju 1980 na društvenem sedežu na terenu v Barkov-Ijah. Za prijave in informacije telefonirati Pertot Majd1 tel. 417697 vsak dan od 11. do 12. ure.
•	« 4>
ŠD Mladina
organizira vsak torek in četrtek rekreacijski namizni tenis ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej.
#	* *
ŠD Breg
sklicuje 14. redni občni zbor, ki bo danes, 20. junija, v mali dvorani Kulturnega doma France Prešeren v Bol juncu ob 21. uri z naslednjim dnevnim redom:
1.	Izvolitev predsedstva
2.	Predsedniško poročilo
3.	Tajniško poročilo
4.	Blagajniško poročilo
5.	Volitve
6.	Razno
« • •
Gimnastični odsek ŠZ Bor
sprejema preliminarne prijave za dečke in deklice, ki obiskujejo osnovno šolo, za sezono 1980-81. Informacije na sedežu društva pri Sv. Ivanu, Vrdelska cesta 7, vsak dan (razen sobote) od 16. do 19. ure, do konca junija.
• • •
ŠZ Gaja
priredi teniški tečaj za odrasle, ki bo dvakrat tedensko, in se bo pričel v torek, 24. junija, ob 19. uri.
Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v torek, 24. junija, ob 19. uri.
KOŠARKA
PO KONČANIH PRIPRAVAH V SEŽANI
S STARIMI V MOSKVO PO [NO OD KOLAJN
Glavno breme jugoslovanske košarkarske reprezentance bodo tudi na teh Ol nosili že izkušeni igralci - Mladih od nikoder - Delibašiča ne bo?
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je končala «sežanski del* priprav za olimpijske igre v Moskvi.
Več kot dva tedna so se najboljši jugoslovanski košarkarji pripravljali v Sežani kot gostje domačega društva Kraški zidar. «P’avi» so v Sežani odigrali tudi vrsto prijateljski!) srečanj, obenem pa so na povabilo ZSŠDI imeli tudi ekshibicijski nastop v Dolini. Svoje bivanje v Sloveniji pa so dokončali s prijateljskih srečanjem v Ajdovščini proti poljski reprezentanci.
Skratka, živahna dejavnost jugoslovanske izbrane vrste v teh petnajstih dneh, ki nam nudi tudi možnost, da podamo kratek obračun o jugoslovanskih olimpijcih.
Žeravica: ((Odpraviti
nekaj pomanjkljivosti«
Po srečanju v Ajdovščini smo malo pokramljali z zveznim trenerjem jugoslovanske vrste.
Žeravlco smo prosili za kratek o-bračun teh priprav.
«Trenirali smo v redu. Priprave so potekale brez večjih težav, čeprav smo prav v zadnjih dneh izgubili enega boljših naših košarkarjev, to je Delibašiča, ki se je resneje poškodoval.*
Vprašamo: «Je morda v dvomu njegov nastop v Moskvi?»
«Bojim se, da je poškodba dokaj resna. Trenutno je vsako predvidevanje negotovo. Upamo seveda, da bo Delibašič za Moskvo nared in da bo lahko zopet zaigral, kot zna. Njegov doprinos je seveda za nas velike važnosti.*
«Kaj pa z igro tvojih fantov?» «Tu v Ajdovščini smo igrali nekoliko bolje. Fantje so se potrudili in tudi pokazali lep napredek v obrambi in pri skoku pod košema. Sicer pa bo treba odpraviti še marsikatero pomanjkljivost, in to prav v obrambi. Zapiranje prostora pod našim košem je še vedno poprečno, tudi skok ni optimalen, treba bo hitreje sprožiti protinapad.*
«Z Italijo ne bomo igrali«
Vprašamo Žeravico:
«čaka vas nekaj prijateljskih srečanj pred nastopom na olimpijskih igrah v Moskvi. Na sporedu sta tudi dve prijateljski srečanji v Italiji proti italijanski reprezentanci.»
Pri tem pa nas je Žeravica dokaj presenetil. «V Italiji ne bomo igrali iz enostavnega razloga, ker je bilo prej zmenjeno, in naša zveza ima tudi telegram, da bomo tekmi odigrali v Rimu in Neaplju. Sedaj pa smo izvedeli, da je italijanska zveza določila za kraj srečanj Ro-seto degii Abruzzi in Cagliari. Da bi se več ur z avtobusom vozili od letališča do Roseta, nakar zopet na letališče in v Cagliari, to je za naše košarkarje, nekaj dni pred pričetkom olimpiade, zares prenaporno. O spremembi kraja za odigran je teh tekem nas ni nihče obvestil, zato ne bomo igrali v Italiji.* Dalipagič v Benetke? Dalipagič je dobil izpisnico od svojega kluba, Partizana iz Beograda. Lahko igra v tujini. «Praja» je, kot je bilo pričakovati izbral Italijo. Več italijanskih društev se je potegovalo za tega odličnega ko-
Ekshibicljski nastop Jugoslovanov v Dolini. Postava «modrih» (od leve proti desni): Djurič, Petrovič, Pesič, Karadjič, Radovanovič, Jerkov in Kič anovič
Ekshibicijski nastop v Dolini. Postava «plavih» (od leve proti desni): Slavnič, Žižič, Krstulovič, Knego, Nakič, Dalipagič, Delibašič, Hadžič in Nikolič
šarkarja, naposled, kaže, da je beneškemu društvu Carrera (bivši Canon) uspelo najeti Dalipagiča.
«Prejel sem več ponudb, da bi i-gral v tujini, vseeno pa mislim, da je najbolje, da grem v Italijo. Bliže mi je in to je zame zelo pomembno, saj se mislim v Italijo preseliti z vso družino,* nam je rekei Dalipagič.
Kičanovič med
profesionalce?
Kičanovič je v zadnjih srečanjih igral v zelo dobri formi. S svojo i-gro, duhovitostjo je navdušil.
Med jugoslovanskimi časnikarji kroži parola, da je prav «Kičanovič znašel košarko*. Kičanovič je tudi edini evropski košarkar, ki bi lahko igral med ameriškimi profesionalci. Baje, da se zanj že zanima nekaj ameriških profesionalnih klubov. «Kičo», bo letos dokončal vojaščino, lahko bi torej tudi prestopil v kak ameriški profesionalni klub. Nekateri menijo, da je vendarle «prelahek» za neizprosne boje med profesionalci, drugi pa ugotavljajo, da je njegova duhovitost v igri, da je njegovo izvajanje mgta tako hitro, da je njegov pregled nad igro takšen, da bi tudi med profesionalci uspel.
Kičanovič seveda o tem morebitnem prestopu v NBA ne daje nika-ke izjave.
«Stari» vendarle najboljši
Po srečanjih, ki smo jih videli v teh zadnjih dneh, bi lahko za jugoslovanske reprezentante dali na-
slednjo oceno. Okostje reprezentance sestavljajo še vedno «stari junaki*, ki so Jugoslaviji zadnja leta priborili še in še kolajn.
Najmočnejša bekovska para sta še vedno Kičanovič - Slavnič ali Kičanovič - Delibašič (glede na i-gro nasprotnika). V primeru, da bi ne mogel igrati Delibašič, potem bo Žeravičina naloga dokaj težka, kajti dvojica Kičanovič - Srkoče le ni tako uigrana za večje podvige, pa tudi Skroče ne more dati doprinosa, kot ga lahko nudi Mirza Delibašič.
Na mestu krila je seveda Dalipagič •'lavni kandidat. Nakič se še ni povsem «vživel* v reprezentanco, Krstulovič pa utegne biti koristen pri specifičnih taktičnih variantah.
Jerkov in čosič sta na mestu centrov najzanesljivejša, Knego in Radovanovič naj bi ju po potrebi zamenjala. Po zelo dobri igri z mlado reprezentanco, ko je žižič dosegel proti standardnemu moštvu kar 38 točk, pa je beograjski center v naslednjih tekmah bolj malo igral.
Iz tega je torej jasno, da bo tudi v Moskvi vodilna peterka jugoslovanske izbrane vrste naslednja: Kičanovič, Slavnič (Delibašič?), Dalipagič, Jerkov in čosič.
To je peterka z velikim izkustvom, jamstvo za dober nastop in za o-svojitev ene od kolajn, vseeno pa ne moremo mimo zaskrbljujoče ugotovitve, da o novih in mladih silah ni ne duha ne sluha.
BRANKO LAKOVIČ
pravila presenečenje. Pav iz Vidma je ohranil nepremagljivost lastnega igrišča tudi v neposrednem obračunu s Kontovelom. Ne glede na ta končni izid pa so imele Kontovelke že vnaprej matematično gotovo tretje mesto na končni lestvici, ker je imel tržaški CUS kar 6 točk zaostanka.
Tudi v srečanju z Bregom je Ju-lia še enkrat potrdila, da je nevarna. Tržaški ekipi pa ta zmaga res ni veliko prinesla, ker, če bo ostalo, kot je bilo na samem začetku prvenstva določeno, bo v prihodnjem prvenstvu Julia igrala v nižji ligi.	'
Na vrhu lestvice sta tudi po zadnjem, 22. kolu ostala Pav iz Vidma in Prata, ki imata po 40 točk, kar pomeni, da sta samo dvakrat iz. gubila. Odbojkarice Kontovela pa so zaostale za 8 točk, vse ostale pa še več. To je obenem tudi najboljši dokaz, da sta bili ti dve šesterki tudi za razred boljši. V končnici prvenstva sta prehitela Slogo tudi CUS in S. Luigi, tako da so se morale slogašice zadovoljiti s 6. mestom. Na samem začetku za Breg ni kazalo najboljše, toda nadaljevanje prvenstva pa je pokazalo, da bi lahko Breg pospravil tudi kaj več kot 8 zmag.
IZIDI 22, KOLA Donatello - S. Luigi	2:3
Pav Videm - Konto vel	3:0
Celinia - Prata	0:3
Sloga - Intrepida	3:1
CUS Trst - Virtus	3:1
Julia . Breg	3:1
KONČNA LESTVICA Pav Videm in Prata 40, Kontovel 32, CUS Trst 28, S. Luigi 26, Sloga 24, Celinia 18, Breg 16, Julia 14, Virtus in Intrepida 10, Donatello 6. 1. MOŠKA DIVIZIJA Prvenstvo je potekalo v neoporečni premoči šesterke CUS iz Trsta. Odbojkarji tržaškega univerzitetnega športnega krožka so v 22 nastopih tudi tolikokrat zmagali. Nasprotnikom so prepustili samo 15 nizov. Premoč Tržačanov je na lastni koži preskusila v zadnjem kolu tudi 01ympia iz Gorice, ki je srečanje izgubila s 3:0. Goričani, ki so kot edini od slovenskih šesterk nastopali v tej konkurenci, niso poželi najboljšega uspeha. Obtičali so na predzadnjem mestu lestvice in i-majo enako točk kot Pallavolo iz Tržiča. Kljub temu da so imeli Goričani med prvenstvom precej težav s končnim izkupičkom 10 točk, res ne morejo biti zadovoljni, kar pomeni selitev v nižjo ligo. Upati je le, da glede na spremembe prvenstev do tega ne bo prišlo. Pri moških pa je bila razlika med posameznimi šesterkami veliko večja kot pri dekletih.
IZIDI 22. KOLA Torriana Gradišče -Ricreatorio Reanese CUS Trst - 01ympia GO In ter Trst - Lib. Sacile AGI GO - Ginn. Spilimbergo Libertas Turjak - Vivil Metallurgica -Pallavolo Monfalcone KONČNA LESTVICA CUS Trst 44, Inter Trst 38, Ricreatorio Reanese 30, Libertas Turjak 26, Libertas Sacile, Ginnastica Spilimbergo, Metallurgica in Vivil 22, AGI Gorica 14, Pallavolo Tržič in 01ympia Gorica 10, Torriana Gradišče 4.
G. F.
1:3
3:0
3:2
3:2
3:1
3:1
Poraz Italije
VARŠAVA — Italijanska odboj karska reprezentanca je izgubila v prijateljski tekmi s poljsko reprezentanco. Ta je namreč kar s 3:0 (15:5, 15:12, 15:11) premagala italijansko vrsto, ki se je enakovredno borila s Poljaki le v drugem in v tretjem setu, medtem ko je prvega predala nasprotnikom prak tično brez borbe.
nov in ki je preko računalnika zmožen nuditi novinarjem redne biltene o poteku regat. Tekmovalci sami so ob povratku v pristan že našli tiskan bilten z uradnimi rezultati in vsemi drugimi tehničnimi podatki o regati. Računalnik oddaja rezultate tudi podobnemu centru v Moskvo, tako da novinarji sledijo regatam, ne da bi bili prisotni na tekmovalnem kraju. Za specializirane novinarje bodo med olimpijskimi igrami na razpolago tudi motorni čolni s katerimi bodo lahko sledili regatam neposredno na morju.
Olimpijsko naselje bo lahko sprejelo do 632 udeležencev tekmovanj in do 300 novinarjev.
V Tallinnu bodo jadrali za olimpijske kolajne v šestih razredih z
naslednjimi	glavnimi	značilnostmi
jadrnic: dolžina	«Finn*	4,5 m
širina		1,51 m
jadra		10 kv. m
teža		145 kg
dolžina	«470*	4,7 m
širina		1,68 m
jadra		13,5 kv. m
teža		118 kg
dolžina	~ «Tornado»	6,1 m
širina		3,05 m
jadra		21,8 kv. m
teža		148 kg
dolžina	«Star»	6,92 m
širina		1,73 m
pogrez		0,925 m
jadra		26,5 kv. m
teža		662 kg
dolžina	«Soling»	8,15 m
širina		1,90 m
pogrez		1,30 m
jadra		21,7 kv. m
teža		1035 kg
«FIying Dutchman*		
dolžina		6,05 m
širina		1,70 m
jadra		14,37 kv. m
teža		160 kg
Tallinnski zaliv zapirajo na severu otok Aegna, na zahodu otok Nais-saar, na vzhodu polotok Viimsi na jugu pa polotok Paljassaar.
Jadrnice «Finn» in «470» bodo imele regatni prostor v razdalji slabe milije od obale pod oznako «Pi-rita*. Predel je izpostavljen južnim, vzhodnim in zahodnim vetrovom, vendar ob blažji moči kot predel «Aegna» kjer bodo tekmovale jadrnice «Soling» in «Flying Dutchman*. Srednji predel «Viimsi» bo rezerviran za jadrnice «Star» in «Tornado». Globina morja se na teh treh predelih giblje od 19 do 61 metrov.
Olimpijska tekmovanja bodo v Tallinnu od 21. do 29 julija. Meteorološka služba je iz 20-letnih opazovanj izdelala naslednjo sliko poprečnih vrednosti za olimpijsko obdobje: temperatura zraka	17° C
(najnižja 5°, najvišja 33°) vlaga	78	odst.
deževni dnevi	12 v enem
mesecu
najvišje	padavine	30	mm
v 24	urah
hitrost vetra	4,5 m na sek.
(največ 16 m na sek.) brezvetrje	5	odst.
temperatura vode	17° C
višina valov 40 cm(največ 2 m) smer vetrov	severovzhodnik
15 odst., jugozahodnik in severozahodnik 13 odst., sever 12 odst. itd. Tallinnska jadralna olimpiada bo moskovskim konkurirala tudi z lastno maskoto. Ta bo mali tjulen «Vigri», morska žival, ki je na e-stonskih obalah še prisotna v znatnem številu.
Bruno Križman
Tečaj za nogometne trenerje
Ob 18. uri se bo danes na sedežu Primorja na Proseku pričel drugi del štirideseturnega tečaja za nogometne trenerje, ki ga prireja ZSŠDI in se bo končal v nedeljo. Na tečaj, ki se je pričel pred tednom dni, so nogometna društva sicer prvotno najavila 15 slušateljev, v resnici pa je prvi del obiskalo osem tečajnikov, od katerih eden iz sežanskega območja. Z ozirom na veliko pomanjkanje trenerskega kadra pri slovenskih nogometnih klubih je to število vsekakor zadovoljivo in le na tak način bo mogoč kakovostni skok celotne nogometne strukture.
Predavala bosta prof. Verdenik in nogometni delavec Kapičič.
B. S.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI
obvešča vse zainteresirane, da se bo danes, 20. junija, ob 18. url na sedežu ŠD Primorje na Proseku nadaljeval nogometni trenerski tečaj,
m * *
Urnik avtobus za Ravne na Koroškem
Urnik avtobusa v soboto, 21. junija, za Ravne na Koroškem ob priložnosti 4. srečanja slovenskih športnikov obmejnih dežel bo naslednji:
Trst, Trg Ulpiano ob 6.30 Domjo ob 6.45 Dolina ob 6.55 Boljunec ob 7.00 Boršt ob 7.05 Bazovica ob 7.20 Padriče ob 7.25 Trebče ob 7.30
Opčine (pred Hranilnico) ob 7.40
KVOTE:
13 - 127.447.600 lir 12 — 3.982.700 lir
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST, Ul Montecchl 6 PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revijo iDAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65.00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80.00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	20. junija 1980
Oglasi
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja) in tiska I
LJzTT ^eSniHe|i
[ ^Trsf založnikov FIEG''sP^
VAZNA PREIZKUŠNJA ZA LIBERALNODEMOKRATSKO STRANKO
Polemike pred bližnjimi volitvami na Japonskem
Po smrti predsednika vlade Ohire je vladajoča politična sila ostala brez pravega voditelja
TOKIO - V nedeljo, 22. junija, bo'do na Japonskem volitve za obnovo obeh vej parlamenta. Glavni favorit za zmago je tudi tokrat liberalnodemokratska stranska (L DP), ki je na oblasti vse od konca druge svetovne vojne. Najuglednejši voditelj te stranke je bil pok. predsednik vlade Ohora, ki je znal z zmerno politiko in s posredovanjem združevati različne komponente te stranke, ki so si v ostri polemiki med njimi. Kljub tem notranjim sporom pa opazovalci menijo, da bo vseeno LDP obdržala pičlo večino v parlamentu, za sestaviti vlado pa bo morala po vsej verjetnosti skleniti zavezništvo s kako centristično stranko.
Nedavna smrt ministrskega predsednika Ohire je močno presunila japonsko javno mnenje in močan propagandni aparat LDP to spretno izkorišča v volilne namene. Vladajoča politična sila tako tiho upa, da bodo Japonci vsaj za nekaj časa «pozabilis> na gospodarsko krizo, ki tare državo in na številne škandale, v katere je bila vpletena stranka. Omenimo samo afero Lockheed, ki je povzročila številne «žrtve» med japonskimi politiki in prisilila k odstopu samega predsednika vlade Tanako. Slednji bo tudi kandidiral na nedeljskih volitvah in sicer kot neodvisnež na neki centristični listi, ki sedaj podpira vlado.
Po Ohirovi smrti sta sedaj najuglednejša voditelja LDP bivša predsednika vlade Miki in Fukuda, ki pa ne pripadata isti struji. Oba politika jasno merita na predsedstvo vlade, čeprav je v tem trenutku malo verjetno, da se bo vsedržavni kongres stranke odločil za enega ali drugega. Ustaljena praksa v japonskem političnem življe-n;u je ta, da bo vsaj začasno prevladal kompromisni kandidat, ki bo skoraj gctovo prinadnik Ohirove zmerne struje v LDP.
Med najresnejše kandidate za novega vladnega predsednika se uvršča 62-letni Yasuhiro Nakasone. ki je pa bil tudi vpleten v škandal Lockheed in zato uživa malo ugleda med strankino bazo. Drugi kandidat za to mesto pa je JCiichi Mi-yazawa, bivši zunanji minister, ki ni vpleten v notranje sDore in polemike med strujami LDP.
Vladajoča stranka se v svojem volilnem programu zavzema za o-krepitev zavezništva z ZDA, za odnose prijateljstva in sodelovanja z zahodno Evropo, za nadaljevanje dialoga s Pekingom in za dokaj Hadne odnose s Sovjetsko zvezo. Pri zunanjepolitični usmeritvi pa si niso razne struje LDP enotne, zmernejše sile se namreč zavzemajo za er - kopra vr.ejše odnose z Washingtonom in za bolj avtonomno politiko do arabskih držav, ki z dobavo nafte močno pogojujejo razvoj japonskega gospodarstva.
veščanja odločilno pripomorejo k širjenju pristranskih novic o ženski in s tem k ohranjevanju današnje družbene strukture, kjer ima ženska podrejeno vlogo.
RIM — Rimski časnikar Renato Moretti je z odvetnikoma Vitalia-nom Amiconijem in Kurtom G. Wel-lom vložil priziv na mednarodnem sodišču v Haagu za rešitev proble ma lakote v svetu. S to pobudo hoče doseči: da bi med kazniva dejanja vključili tudi pokol zaradi lakote, da bi zaradi kršitve tega za kona lahko obtožili tako države kot bogataše, da bi OZN posredovala pri reševanju problemov v zvezi z lakoto vsakokrat, ko bi to ne bilo mogoče posameznim državam, da bi sodišče odobrilo posebne kazenske določbe v zvezi s tem problemom.
Temnopolti verniki iz Soweta pri papežu Janezu Pavlu II.
Poglavar katoliške cerkve papež Janez Pavel II. se je včeraj na Trgu sv. Petra v Vatikanu sestal s skupino vernikov iz Južnoafriške republike, ki so prišli v svojih karakterističnih oblačilih (Tel. AP)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
NEVARNO ZAOSTROVANJE «ZELENJAVNE V0JNE» MED MADRIDOM IN PARIZOM
PREKINJEN VES OSEBNI IN TOVORNI PROMET NA ŠPANSKO-FRANCOSKIH MEJNIH PREHODIH
Španski avtoprevozniki protestirajo z zaporo zaradi napadov francoskih kmetov
PARIZ — Položaj na francosko-španski meji se ponovno zaostruje. Skoraj vsi mejni prehodi so neprevozni, ker so jih španski avtoprevozniki «začepili» s svojimi težkimi vozili iz protesta proti francoskim kmetom, ki preprečujejo tranzit španskih po vrtnin in sadja.
Francoski kmetje so s svojimi običajnimi metodami grobega izsiljevanja in fizičnega obračunavanja skušali "prepričati* svojo vlado, naj prepreči špansko konkurenco. Tokrat pa so se kmetje ušteli, španski avtoprevozniki niso ostali križem rok. Blokirali so vse mejne prehode in ne puščajo skozi niti o-sebnih avtomqbjlqy„ če imajo francosko registracijo. Madridska vlada je že povzala francosko, naj
zagotovi španskim avtoprevoznikom oboroženo spremstvo. Povrtnine niso namreč namenjene na francosko temveč na nemško tržišče. Pariz je že pristal, a ukrepal bo šele prihodnji teden.
Medtem se položaj na mejnih prehodih zaostruje. Številni šoferji so zaklenili svoja vozila in se z vlaki vrnili domov. Blokada prehodov povzroča ogromno materialno škodo tako za Francijo kot za Španijo. Številni tovornjaki so natovorjeni s hitro kvarljivim blagom, gasilci pa so že morali poseči, saj se v kolonah nahajajo tudi avtocisteme s kemikalijami, ki postajajo iz u-re v uro nevarnejše zaradi poletne toplote.
Tiskovne agencije poročajo tudi
Predlog o ustanovitvi mednarodne ženske informacijske mreže
KOBENHAVN - Od 14. do 30. julija bo v glavnem mestu Danske konferenca, na kateri bodo ženske predlagale ustanovitev mednarodne informacijske mreže, ki naj bi poudarjala predvsem ekonomsko, politično, socialno in kulturno vlogo ženske. Idejo so sprožile feministke, ki so se pretekli mesec zbrale na seminarju za pripravo koben-havnške konference in proučile odnos, ki ga imajo sredstva javnega obveščanja do ženske stvarnosti.
Udeleženke seminarja so poudarile, kako lahko sredstva javnega ob-
o manjših in večjih praskah med «stavkajočimi» in francoskimi turisti. Španske oblasti za sedaj niso posegle, čakajo prej gotova jamstva francoske vlade.
V Madridu z zaskrbljenostjo sledijo razvoju dogodkov. Poleg kratkoročne škode zaradi trgovinske zapore, predvidevajo tudi negativni vpliv za španski turizem, med drugim v Madridu pripominjajo, da je to prvi alarmni zvonec na morebitne še hujše reakcije francoskih kmetov, ko bi Španija postala polnopravni član Evropske gospodarske skupnosti.
Prihodnji ■J'-mdšec bo v Madrid prispel na uradne pogovore predsednik francoske vlade Raymond Barre. ki bi moral s španskimi voditelji razpravljati o španskem pristopu EGS. Obeti niso najboljši. Pred dnevi je francoski predsednik Giscard d'Estaing sklenil «zamrz-nitev* pogajanj o španskem in portugalskem pristopu k deveterici. V Madridu poudarjajo, da je prav ta Giscardov sklep povzročil reakcije francoskih kmetov, ki so se čutili dovolj varne, da ustavijo prodor španskega sadja in povrtnin na tržišče EGS.
Na sliki (telefoto AP): španski avtoprevozniki pred svojimi vozili na mejnem prehodu Junguera.
Oxfordški zgodovinar Tim Severin razkazuje model omanske jadrnice z značilnimi latinskimi jadri. S finančno podporo omanskega sultana bo zgradil pravo omansko jadrnico, s kateri* bo preplul legendarne poti Sšmbada Pomorščaka. Oxfordški profesor se je že proslavil, ko je preplul Atlautik na jadrnici iz volovskih kož, kot so jih uporabljali irski menihi	(Telefoto AP)
PO VESTEH IZ BANGLADEŠA
Tri tisoč ljudi mrtvih v severovzhodni Indiji
DAKA — Bangladeški tisk poroča, da je v nedavnih spopadih med domačim prebivalstvom in prise.-ljenci iz Bangladeša v indijski državi Tripura izgubilo življenje približno 3 tisoč oseb. Teb vesti v Indiji niso potrdili, čeprav vlade ne skriva zaskrbljenosti zaradi tragičnih dogodkov v tej severovzhod ni državi.
Incidente so izzvali domači pre bivalci, ki nasprotujejo naselitvam ljudi iz Bangladeša, v Novem Delhiju pa so prepričani, da se v državi Tripura kuje upor proti zvezni vladi. V severovzhodnem predelu namreč že več let delujejo močne avtonomistične sile, ki se borijo za odcep države Tripura od Indije. Sovraštvo proti vladi pa so te sile izkoristile za pokole begun cev in priseljencev iz Bangladeša.
Nevarna spirala: 6 milijard lir za odškodnino
WASHINGTON - Sodišče v Den verju, v ameriški zvezni državi Colorado, je priznalo neki ženski pravico, da ji farmacevtska družba «A. Robins» izplača skoraj 6 milijard lir odškodnine za škodo, ki ji je povzočil kontracepcijski maternični vložek, ki ga družba proizvaja. Ženska je dokazala, da je kljub spirali zanosila, nato pa je še doživela naravni splav zaradi infekcije. Tudi drugih 600 žensk je zahtevalo odškodnino od iste farmacevtske družbe. Od teh je več kot 20 doživelo tudi splav zaradi infekcije, kar 17 pa so umrle za posledicami infekcijskega procesa.
AOSTA — 35 fantov med devetim in štirinajstim letom starosti je s tremi spremljevalci ostalo poldrugo uro na sedežnici v turističnem kraju Gressoneyla Trinite. Fantje, ki so prišli na počitnice s «Cooperati-vo Negro» iz Genove, so se zgodaj zjutraj povzpeli na 3.000 metrov visok vrh Bettaforca. Ob 11.30 se je del skupine vrnil v hotel, medtem ko so drugi ostali na gori. Pol ure pozneje so tudi ti stopili na sedežni-
co in ker je bilo to prav ob uri kosila, jih je osebje «pozabilo» na sedežnici do konca odmora.
BUDVA — Včeraj je v Budvi začelo šesto zasedanje mešane, ju-goslovansko-italijanske komisije za turizem. Italijansko delegacijo vodi minister za turizem in prireditve Fernando d’Arezzo, jugoslovansko pa član ZIS in zvezni sekretar za tržišče in splošne gospodarske odnose Imer Pulja.
KARTUM — Šestnajst oseb je u-mrlo zaradi lakote, potem ko- se je izgubilo v puščavi na poti med Sudanom in Libijo. Žrtve so pripadale skupini tridesetih Sudancev, ki so potovali s karavano. Ostale je rešila sudanska patrulja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
141 SLOVENSKIH DIJAKOV S TRŽAŠKEGA IN GORIŠKEGA SE PRIPRAVLJA Nfl MATURO
Sestava komisij za zrelostne izpite na slovenskih višjih srednjih šolah
Stoenainštirideset dijakov na Tržaškem in Goriškem bo imelo letos zrelostne izpite na slovenskih višjih srednjih šolah. Med temi je en sam privatist, ki se je prijavil za zrelostni izpit na učiteljišču A. M. Slomšek. Največ absolventov je na trgovski akademiji Žiga Zois, kjer je bilo pripu.ščenih k maturi skupno 52 dijakov, sledi učiteljišče, kjer se bo spoprijelo z zrelostnimi izpiti 38 dijakov (od teh 22 iz Trsta, 15 iz Gorice in že omenjeni privatist), na tretjem mestu je znanstveni licej, kjer je 29 maturantov, na zadnjem mestu pa klasični licej, kjer je bilo pripuščenih k zrelostnem izpitu 22 dijakov, od teh 10 iz Trsta in 12 iz Gorice.
Člani komisij za zrelostne izpite, ki jih je imenovalo skrbništvo so naslednji:
Trgovski tehnični zavod ŽIGA ZOIS: predsednik prof. Aljoša Volčič, docent matematične analize na fakulteti za inženjerijo tržaške u-niverze; Elvina Miklavec por. Slokar, profesor italijanščine na znanstvenem liceju Prešeren, komisar za italijanščino; Rada Cossutta por. Sunseri, profesor grškega jezika in literature na liceju Prešeren, komisar za slovenščino; Giuseppe Bas-sa, profesor trgovinstva na tehničnem zavodu Carli, komisar za tr-govinstvo; Lucia Komac, profesor prirodopisa na klasičnem liceju Trubar, komisar za blagoznanstvo; zavodska predstavnika:	Silvana
Resino por. Valencie, profesor trgovinstva in Amanda Berce por. Košuta, profesor knjigovodstva.
Učiteljišče A. M. SLOMŠEK, Trst - učiteljišče S. GREGORČIČ, Gorica: predsednik prof. Laura A-brami, ravnatelj znanstvenega liceja Prešeren; Antonia Vončina por. Bednarich, profesor italijanščine na klasičnem liceju Trubar, komisar za italijanski jezik in slovstvo; Nada Pertot, profesor literarnih predmetov in latinščine na znanstvenem liceju Prešeren, komisar za slovenski jezik in slovstvo; Sheila Laurenčič, profesor zgodovine na liceju Prešeren, komisar za pedagogijo; Giovanni Košir, profesor prirodopisa na liceju Prešeren, komisar za prirodopis; zavodska predstavnika: Vilma Kobal, profesor filozofije na učiteljišču Slomšek, Majda Sfiligoj por. Corsi, profesor italijanščine na učiteljišču Gregorčič.	-
Gorica:	predsednik prof. Martin
Jevnikar, poverjeni profesor slovenskega jezika in slovstva na *a' kulteti za tuje jezike videmske u-niverze; Marija Ravnik, profesor italijanščine na nižji srednji soh F. Erjavec, komisar za italijanski jezik in slovstvo; Luigia Kristančič por. Devetak, profesor latinščine in literarnih predmetov na učiteljišču S. Gregorčič, komisar za slovenski jezik in slovstvo; R®" berto Petaros, profesor slovenske literature in zgodovine na tehničnem zavodu Zois, komisar za do vino; Liliara Savrin por. Cehu-lec, profesor prirodopisa na učiteljišču Slomšek, komisar za prirodopis: zavodska predstavnika; Ca' terina Faganel por. Pazzagli, P1^ fesor slovenščine na liceju Trubar. Janja Novak por. Auersperg, P*°" fesor slovenske literature in lat***' ščine na liceju Prešeren.
Miiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiin IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII miliiiitiin m MII iiiumiM1111’11*
Znanstveni licej FRANCE PREŠEREN: predsednik Francesco Pisani, poverjeni profesor na fakulteti za inženjerijo tržaške univerze; Marija Kacin, profesor italijanščine na liceju Prešeren, komisar za italijanski jezik in slovstvo; Valerija Glavic vd. Venutti, profesor slovenščine in zgodovine na tehničnem zavodu Zois, komisar za slovenski jezil: in slovstvo; Zdenka Vodopivec por. Tomažič, profesor matematike in fizike na klasičnem liceju Trubar, komisar za fiziko; Marta Ivasic por. Kodrič, profesor zgodovine in filozije na liceju Prešeren, komisar za filozofijo; zavodska predstavnika: Sonia Tominec, profesor matematike in fizike in M.Luiza Cenda por. Klinc, profesor slovenščine in latinščine.
Klasični licej F. PREŠEREN, Trst — klasični licej P. TRUBAR,
NA POBUDO RK ZSMS
Letos, od 3. do 18. julija, 10. jubilejni pohod AVNOJ 80
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije organizira letos 10. jubilejni pohod mladine po poteh slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJ v Jajce (novembra 1943. leta).
Ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in vrednot NOV in socialistične revolucije je stalna naloga organizacij ZSMS in ravno v ta okvir spada tudi mladinska pohodna brigada AVNOJ ’80, v kateri so vključeni mladinci iz vse Slovenije. Vsakoletni pohod mladih po poteh slovenske delegacije na H. zasedanje AVNOJ 1943 je velika šola tovarištva in prijateljstva, krepitev bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Je idejnopolitično usposabljanje nosilcev aktivnosti s področja splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite, in organiziranja mladinskih pohodnih akcij iz osnovnih okolij, ter podrobno informiranje o revolucionarnih dogodkih iz NOB.
10. jubilejni pohod posveča mla-
dinska organizacija 35-letnici osvoboditve jugoslovanskih narodov in narodnosti izpod fašističnega j®£ ma in združitvi v novi Jugoslari)* ter 70-letnici rojstva tovariša E?' varda Kardelja, velikega borca )n teoretika naše revolucije, ki F skupno s tovarišem Titom prispeval h graditvi samoupravne socialistične Jugoslavije.
Zbor udeležencev pohoda bo ’ četrtek, 3. julija 1980, ob 10. v domu JLA v Ljubljani. Zaključek pa v petek. 18. julija 1980. V prejšnjih letih so se tega pohoda udeležili tudi mladinci iz zamejstva. 1 sicer s Tržaškega in Goriškega-Obstajajo možnosti, da se tod' letos nekateri zamejski mladine* udeležijo tega pomembnega poh°j
da, ki bo v juliju. Zainteresiran*
se lahko prijavijo in to čimpreJ; na sedežu mladinskega odbora £** GZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška in v Gorici (Ul. Malta 2), kjer bodo dobili tudi vse potrebne inf°r macije. Število udeležencev je °” mejeno.
certificati di credito del tesoro
veljavnost 2 leti
zapadlost 1. julija 1982
prvi šestmesečni kupon
odstotkov
rojamčenl M~M	0(f ^	J^gg ^ ^ £4*.
cena za vsakih nom. vrednosti
99,75 lire
D Odrezki, ki sledijo prvemu, nosijo lahko višje obresti od 6,75%, kar je odvisno od povprečnega donosa navadni blagajniških zapisov (BOT) ««Minimalni sveženj 1 milijon ODD Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditii'0' nja, menjalni agenti in drugi pooblaščeni operaterji bodo lahko podpisali nove vrednotnice pri zavodu Banc° d’ltalia do 26. junija UlJO Obračun bo 1. julija po ceni 997.500 lir za milijon, enodnevne obresti izključene O °b' činstvo se bo moglo oglasiti pri bankah in menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija ,Jj£3
oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine