Borut Kumar PESMI DUŠE (poezije) Borut Kumar © PESMI DUŠE (poezije) Prva elektronska izdaja https://www.pesem-atlantee.si/zbirka-poezij-pesmi-duse/ Naslovnica: Andreja Svetlič Fotografije: Borut Kumar Samozaložba Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 129920003 ISBN 978-961-07-1374-6 (PDF) Gonja e č 2022 2 KAZALO stran Kazalo..................................................................................................................................... 3 Uvod....................................................................................................................................... 6 Posvetilo.................................................................................................................................. 7 1. poglavje: LJUBEZEN: izbor posebnih pesmi..................................................................... 9 -Elisabetta (moja prva poezija)............................................................................................ 10 -Čakaš me............................................................................................................................ 12 -Šepet................................................................................................................................... 13 -Čakajoča na stolpu.............................................................................................................. 14 -Objem na Zvezdni gori....................................................................................................... 15 -Čutim te.............................................................................................................................. 16 2. poglavje: Elisabetta - njeni zadnji dnevi............................................................................... 17 -Pismo Ljubljeni 8............................................................................................................... 19 -Kapljica upanja................................................................................................................... 21 -Bojevnica Elisabetta........................................................................................................... 23 -Večna ljubezen.................................................................................................................... 24 3. poglavje: Elisabetta – solze žalosti........................................................................................ 26 -Pismo Elisabetti v raju....................................................................................................... 28 -Pismo Elisabetti v raju 3..................................................................................................... 31 -Una Stella in Cielo............................................................................................................. 33 -Vrnitev domov.................................................................................................................... 35 -Neskončna radost............................................................................................................... 37 -Pismo večni ljubezni.......................................................................................................... 39 -Ne joči, Ljubezen moja...................................................................................................... 41 -Večni objem........................................................................................................................ 43 4. poglavje: Nesmrtna je Njena duša........................................................................................ 44 -Objem v Raštelu................................................................................................................. 46 -Na klopci ljubezni.............................................................................................................. 48 -Vrnila si se.......................................................................................................................... 49 -Daleč je Tvoj grob.............................................................................................................. 51 -Petdeset let.......................................................................................................................... 53 -Predvečer obletnice............................................................................................................ 55 -4:45h – Sedmi maj 2020..................................................................................................... 56 -Pred Levjimi vrati............................................................................................................... 57 -Tebi, Najdražja................................................................................................................... 59 -Neminljiva ljubezen........................................................................................................... 60 -36. obletnica – zahvala....................................................................................................... 62 5. poglavje: Duhovna rast in Ljubezen Boginje........................................................................ 64 -Vesna (Boginja pomladi).................................................................................................... 65 -Moja veroizpoved............................................................................................................... 66 -Sporočilo boginjam (ženskam)........................................................................................... 68 -Pismo Boginji..................................................................................................................... 69 -Goddess.............................................................................................................................. 70 -Sporočilo Boginje............................................................................................................... 71 -Tolažbe in ljubezen............................................................................................................. 73 -Poziv Najvišji..................................................................................................................... 75 -Pesem Njene Lepote........................................................................................................... 77 -Ptice – glasnice Boginje..................................................................................................... 78 -Prebudite dušo!................................................................................................................... 79 -Poglej biser v sebi............................................................................................................... 80 3 -Pismo Najdražji (Boginji).................................................................................................. 81 -Zlata spirala........................................................................................................................ 82 -Prebujena Kundalini........................................................................................................... 84 -Prisluhni duši...................................................................................................................... 86 -Poti nazaj več ni................................................................................................................. 87 -Prebujena duša.................................................................................................................... 88 -Duše Svetlobe..................................................................................................................... 89 -Sprašujem Te...................................................................................................................... 90 6. poglavje: Tenebrae (¨Gothic¨)............................................................................................... 91 -Noč (Sence)........................................................................................................................ 92 -Sam v gradu (Nikjer nikogar ni)......................................................................................... 93 -La Morte e il Violino.......................................................................................................... 95 -In Noctis Tenebris............................................................................................................... 96 -Prikazni............................................................................................................................... 98 -Vrnitev................................................................................................................................ 100 7. poglavje: Pesmi upora in svobode......................................................................................... 101 -Partizan............................................................................................................................... 103 -Duh partizana..................................................................................................................... 105 -Hlapci elite......................................................................................................................... 106 -Pesem svobode................................................................................................................... 107 -Volitve (govno)................................................................................................................... 108 -Pohlepni veljak................................................................................................................... 109 8. poglavje: Goriška Brda in pesmi v briškem dialektu............................................................ 110 -Goriška Brda (Oda domačim krajem)................................................................................ 111 -Peternel............................................................................................................................... 113 -Sabotin................................................................................................................................ 115 -Klanec Cerovo.................................................................................................................... 117 -Rojstna vas (moja prva poezija v briščini)......................................................................... 118 -Čudna klapa........................................................................................................................ 120 9. poglavje: ATLANTEA (Domovina moje duše)..................................................................... 121 -Atlantea (Oda pradomovini)............................................................................................... 122 -Potovanje............................................................................................................................ 124 -Ko Odo si zapela................................................................................................................ 127 -Na Zvezdnem vrtu.............................................................................................................. 128 -Jutro v Zalivu magije.......................................................................................................... 130 -Bobni bobnajo.................................................................................................................... 131 -Sirota na krovu ladje........................................................................................................... 132 10. poglavje: Ostale pesmi........................................................................................................ 134 -Noč razodetja – I.del ( Ples v gozdu)................................................................................. 136 -Noč razodetja – II.del (Razodetje večne Ljubezni)............................................................ 137 -Noč razodetja – III.del (Obisk pri čudoviti duši)............................................................... 139 -Atlantida............................................................................................................................. 141 -Nevihta............................................................................................................................... 142 -Na grmadi sem (govor ¨čarovnice¨)................................................................................... 143 -Zadnji izdih........................................................................................................................ 144 -Pismo Ljubljeni 2............................................................................................................... 146 -V Njenem krogu................................................................................................................. 147 -Zadnji objem....................................................................................................................... 148 -Pesnik se predstavi............................................................................................................. 150 -Gorniška............................................................................................................................. 152 -Sončni zahod...................................................................................................................... 153 4 -Vam, duše edinstvene......................................................................................................... 154 -Ne boj se sprememb........................................................................................................... 155 -Pismo pesnici...................................................................................................................... 157 -Prebudi se, pesnica!............................................................................................................ 158 -Let čarovnice...................................................................................................................... 159 -Volilni kraval...................................................................................................................... 161 Zahvale.................................................................................................................................... 162 5 UVOD Ko duša z besedami spregovori in se s u č stvi poveže, takrat nastane poezija. V za- dnjih dveh letih je imela kaj povedati: od ljubezni, žalosti, spominov na prejšnja življenja, vse do preskokov na duhovni poti, pa tudi jeze uporniškega duha. Vendar največ je govorila in to še vedno govori, o ljubezni. Najve o č u č tenju ljubezni do iz- voljenke, pozneje pa do njene nesmrtne duše. Moja pesniška pot se je za e č la konec marca 2020, ko sem najdražji, Elisabetti, hotel pripraviti eno lepo presene e č nje, v obliki pesnitve. Že po prvi poeziji, pa so si navdi-hi sledili eden za drugim, še posebej po njeni smrti, 7. maja istega leta, ko so poezije bile pisma naslovljena njeni duši. Slog se je hitro spreminjal, tematika pa nekoliko manj. Bralec bo hitro opazil spre-membe sloga in to skozi odbobja, ki so zaznamovala mojo duhovno pot: -za e č tno obdobje, ali obdobje žalosti, od konca marca, do decembra 2020 -krajše obdobje, ko sem bil pod pesniškim vplivom Janeza Menarta: december ’20 – februar ’21 -obdobje pomiritve: februar ’21 – september ’21 -obdobje samospoznanja: september ’21 - Zbirka je razdeljena na razli na p č oglavja, kjer so zbrane najboljše pesmi. Mnoga po- glavja imajo tudi kratek opis, s pomo jo č katerega bo bralcu lažje razumeti u č tenja, pa tudi sporočila globoke ljubezni, ki preveva iz prenekatere pesmi. Seveda pa v zbirki ne boste našli samo ljubezenskih pesmi. Tu so še pesmi posve e č ne uporniškemu duhu, pesmi povezane s prejšnjim življenjem (Atlantea), nekaj tudi bolj v »gothic« stilu, ne manjka niti kakšna v briškem dialektu, e č prav s pomanjkljivo pi-savo. Veliko je tudi pesmi s podro ja d č uhovne rasti in osebnega verovanja. Najde se tudi kakšna pesem v tujem jeziku, predvsem italijanš i č ni, ki mi je v poeziji kar privla na. č Pri selekciji poezij sem poslušal moj notranji glas, nisem pa zanemaril mnenja mojih facebook bralcev. Seveda pa gre za prvo verzijo zbirke »Pesmi duše«, ki bo v prihodnosti doživela dopolnitve in še boljše oblikovanje. Prijetno branje želim. Borut Kumar (avtor) 6 POSVETILO Vrstijo se spomini, v solzah iskre i č h, radosti svetle i č , v hrepenenju neskon n č em... Kje že, je tisti dan, ko prva pesem Tebi, v srcu mojem se rodila, z dušo se spojila s poljubom te naslovila? Tu si še bila! Ko zadnji dnevi so bežali, v bolečinah in solzah slovesa neizbežnega, tega, ki kmalu je prišel. Meseci žalosti, teme in praznine, s solzami prepojeni, s srcem krvave i č m, dušo potrto... To pravi pekel je bil! A tudi to minilo je in življenje se povrnilo, ljubezen ve n č a se okrepila, duši najini se spojili. Še vedno v meni si, vedno boš! Oltar v srcu mojem, ljubezni pravi je posvečen, Boginjo tam a č sti, najin objem slavi! Elisabetta! Ljubezen moja ve n č a! Knjigo mojo ti posve a č m, z objemi ljubezni neminljive, s poljubi sr n č e radosti, Pesmi Duše ti poklanjam. 7 Naj ljubezen najina, med planeti se prenaša, nad zvezdami se ponaša, kot domovina naša, Atlantea! Elisabetta! Ljubim Te! Avgust ’22 8 1. poglavje LJUBEZEN: izbor posebnih pesmi slika: Andreja Svetlič 9 ELISABETTA u Č dovita mladost je bila, magična in romanti n č a, nepozabna mladost. Bilo je davnega leta, ko v šelestenju jesenskega listja, v romanti n č em mestu, magičen trenutek zgodil se je, in ve e č n je ta ostal. Objem, ki božanski je bil, poljub nepozaben in usoden, združitev src in duš, zaznamovala sta našo ve n č ost. Tvoj pogled, tvoj nasmeh, tvoje besede, tvoja lepota... Še vedno ista si! Popolna in najlepša! Prava ljubezen ve n č a je, hrepenenje neskon n č o, zavezništvo popolno, to, kar neuni l č jivo je. Kruto preklestvo, hotelo lo i č ti nas je, ne dovoli, da skupaj bi ponovno bila, a prava ljubezen neuni l č jiva je! Ne obstaja sila, ki uni i č la bi, to kar neuni l č jivo je! Ni te sile! Srce mi krvavi, duša se bori, nevidni sovrag postavil se med nama je, ne sme mu uspeti, premagan bo, kot vsako zlo na svetu tem! 10 Najini srci, najine duše, združeni so, na tem svetu in v ve n č osti. Veva, da združena sva, pod prisego Ljubezni, ve n č e in prave Ljubezni. Neuni l č jive Ljubezni. Ljubim te Elisabetta! Borut 27.3.2020 (moja prva poezija) 11 A Č KAŠ ME Vidim te, v solzah Tvojih, ko na gradu a č robnem, s hrepene i č m pogledom zazrta v Ljubezen ve n č o, to, ki naju predstavlja! a Č kaš me! Da objel bi Te, v nežnosti dehte i č h cvetov, tistih, ki nikoli ne uvenijo! a Č kaš me! Da poljubil bi Te, v radosti božanski, te, ki neuni l č jiva je! a Č kaš me! Da zaplesala bi, v plesu magi n č em, tega, ki nikoli ne mine! a Č kaš me! Da skupaj dirjala bi, med zvezdami bleš e č i č mi, se lovila in igrala med planeti in meteoriti! a Č kaš me! a Č kaš me! Ujela se bova! Dočakala me boš! Ljubim te, Elisabetta! 15.11.2020 12 ŠEPET Že spet ta šepet, znanega mi glasu, ki od tam prihaja, koder sonce zahaja. Kot dan, ki se poslavlja, kot noč, ki se najavlja, kot zvezda, ki se naslaja, duši mi skrivnostni besedo mi podarja. Nežen je ta glas, a v srce božajo , č na dušo pihajo . č .. ...in skrivnost oznanja. Le kaj šepeta mi ta glas, ko zamaknjen zrem v nebo, tja, med zvezde svetleče in son n č e žarke bežeče? Ena sama je ta beseda, kot resnica ve n č a, ki v krogu življenj vedno ta blesti … in....slavi: Ljubezen! 24.1.2022 13 A Č KAJO A Č NA STOLPU Grajski vrt, v prelivanju barv mogočno obzidje krasi, gradu veli a č stnega, ki kot gnezdo orlovo nad deželo doma o č bedi. Kot v pravljici se zdi, ko nad krasoto o a č rljivo, postava skrivnostna na stolpu se mudi. Magičen je videz njen, kot gloria sredi gora, kot luna sredi no i č , kot mavrica sredi polja. Njen zasanjan pogled, z leskom v o e č h, v daljavo širno zazrt, kot nekoga bi a č kala. Nekoga, ki dolge eone ga pozna, nekoga, ki vedno jo ljubil je, nekoga, ki ve n č o njen... ...bil,...je,..in bo! Ve, da se vrnil bo, da poljubil in objel, v plesu neskon n č em, z njo za vedno bo ostal! 14.8.2021 14 OBJEM NA ZVEZDNI GORI Le kaj tako gledaš me, s pogledom nežnim, nasmehom leske i č m, zaljubljenosti polnim? Vetrič nežno boža ti lase, ko na Zvezdni gori stojiš, pred svetiš e č m Ljubezni, in ponosom domovine. Pred tabo nemo stojim, začaran od lepote Tvoje, s solzami radosti v o e č h, veselim se magi n č e no i č ...na Zvezdni gori. Objameva se! Žar ljubezni ve n č e iz duš najinih preveva, pesem utripa src prepeva, dol do mesta odmeva! Prelepa je ta no , č pod zvezdnatim nebom, ob šepetu skrivnostem, v svetiš u č mogo n č em, ...na Zvezdni gori. Magi n č a je ta ljubezen, ljubezen atlantejska, zaljubljenost neskon n č a v poljubu neminljivem. Še v plesu se zavrtiva, ob glasbi sve e č nikov in petju sve e č nic... še dolga bo ta noč ...na Zvezdni gori. 21.1.2022 Pesem, je posvečena duši Elisabette v zahvalo za Njena sporo i č la in Znanja, ki mi jih podarja, ter Moč in Energijo, ki mi jo stalno obnavlja. 15 U Č TIM TE u Č tim te! Ko v globino duše sega mi tvoj glas, in duša Tvoja boža mi srce. u Č tim te! Ko sredi noči prebujam se, in misli moje, k Tebi hite. u Č tim te! Ko igriva pesem Tvoja, v smejo i č h se tonih, kot plaz po strmini, proti meni drvi in me lovi. u Č tim te! Da predaja zdaj prihaja in zidovi hitro padajo, kot mrak pred zoro, svetlobi se predajam. u Č tim te! Da bitke konec je, pobeg možen ve č ni, le objem še sledi in poljub dokon e č n. u Č tim te in ljubim te! Julij 2022 16 2. poglavje Elisabetta: njeni zadnji dnevi Na fotografiji: plumeria velja v nekaterih kulturah sveta za simbol upanja in življenja 17 Elisabetti se je zdravstveno stanje konec aprila 2020 hitro poslabšalo. Že 2. maja sem iz bolnišnice bil obveš e č n, da ji popuš a s č rce in naj bom pripravljen. Upal sem do zadnje- ga trenutka... V tem obdobju se je v meni prebudil pesniški duh, kateri se je pozneje razvijal. Tako v tem, kot tudi obdobju žalovanja, je nastalo veliko poezij, nekaj od teh je našlo mesto v zbirki. 18 PISMO LJUBLJENI 8 Zdravniki pravijo laži, da umiraš ti. Ne verjemi jim! Na nasedaj jim! Ti mo n č ejša od smrti si, Ti nepremagljiva si, preživela boš, za Svobodo in Ljubezen! MORAŠ! Tvoje srce vrage zlobne, premagalo bo, kot ti! Duša ve n č a Tvoja, naj vihar postane in smrt premaga! Zagrmi, udari, treš i č po usodi! Spomni se prednikov naših, ki za Svobodo borili so se! Tudi ti to zmoreš, saj Slovenka si! Ostani na svetu tem, odločno bori se, za Ljubezen skupno, saj poslanstvo Tvoje, jasno ti je! 19 Elisabetta! Vztrajaj in uni i č vraga, verjemi vase in v mene, ti izjemna Bojevnica si, ti zmoreš to! Prosim te, ne umret! Nobene kapitulacije! a Č kam Te, a na svetu tem, ne Önkraj¨! Elisabetta! Bori se in zmagaj! Tvoj Borut, za ve n č o Tvoj! 1.5.2020 20 KAPLJICA UPANJA Mogoče misel dneva: ko prideš do zaklju k č a, da ves denar sveta, vreden kapljice upanja ni! Ko te nič več ne briga in le Ljubljeno v mislih imaš, umirajo o č in trpe o, č od sveta tega odpisano. Jutro žalosti, polno solza, hudih skrbi, ko na smrt Ljubljene a č kaš in moliš, da to se ne zgodi. V črni temini kapljica majhna zasveti, tako majhna, da komaj vidna je! A vsaj nekaj zasvetilo v predoru teme je! Kapljica upanja, majhna in skromna, navidez nepomembna, a tako božanska, in zelo bogata, v skromnosti Njeni! 21 Ko človek se prebudi in Resnico spozna, takrat le Ljubezen pomembna je! Kapljica upanja! Majhna si, kot solza, a hvala da si! 2.5.2020 22 BOJEVNICA ELISABETTA Pošasten vrag napadel te je, vrag, ki smrt nosi, pokončati te ho e č , a ne bo mu uspelo, ker dovolila mu ne boš! Z voljo trdno, z mečem v roki, ki Moč se imenuje, spopadla z njim si se! Močnejša od vraga si, saj odločna in neuni l č jiva si! Ti kot boginja Atena si, znanje in mo č imaš, odločnost in modrost, lepoto in hrabrost! Ti zmagovalka boš! V bitki tej z dušo in srcem, s tabo sem, a rajši bi z mečem v roki, skupaj s tabo v bitki bil, da vragu glavo skupaj odsekala mu bi! Naj rajši vrag pome pride, da na kose ga razsekam, a ne upa se me, tebe lotil se je, slabše zanj, saj pozna te ne! Pokončaj vraga, razkosaj ga, naj življenje Tvoje, nad vsem slavi! Zmagaj Elisabetta! Ljubim te! S Tabo sem! Na Fronto s Tabo ho e č m! 3.5.2020 23 VEČNA LJUBEZEN Elisabetta, Betka moja! S solzami v o e č h, z gorečim srcem, večno zaljubljeno dušo, tebi zapisano, pišem ti to! Ta svet naklonjen nama ni, ovira in odbija kar Ve n č o je, ne dovoli, da objela in poljubila ponovno bi se! e Č ti umreš, ho e č m tudi sam umret, brez Tebe živeti mi ni! Le kaj na svetu tem naj po n č em, brez Tvoje besede in Tvojega pogleda? Le kje smisel Življenja je? Vem kje! V Objemu Ljubezni, v poljubu Radosti, v plamenu Ve n č osti, Ve n č osti Ljubezni prave! 24 Tako mo n č o si želim, da na svetu tem, objel bi te, in poljubil te! Zmagati moraš, naredi kar še sama veš, naredi kar zmoreš vse in zmoreš ogromno, ne samo ogromno, vse zmoreš, ker Boginja si! 6.5.2020 25 3. poglavje Elisabetta: solze žalosti 26 Njena pot se je kon al č a 7. maja, ob 4:45 zjutraj. To sem tudi jasno za u č til, uradno pa izvedel šele pozno popoldne istega dne. Zame se je za e č lo daljše obdobje hude žalosti. Takrat je nastalo najve p č oezij, katerih kvaliteta pa je ve i č noma nizka. Iz nekaterih poezij se jasno u č ti bes do usode (Poezija besa). Potekala je najhujša preizkušnja na moji duhovni poti. 27 PISMO ELISABETTI V RAJU Trdno, prepri a č n sem, da že aktivna iz Onostranstva si, Raja Svobode in Ljubezni, saj vse mo n č eje v duši , u č tim Te! Nisi zapustila me, le dimenzijo zamenjala si, še vedno in za vedno povezana sva, in bova! Tvoja duša nesmrtna, pri spreminjanju sveta deluje, kateri Svobodo in Ljubezen potrebuje, da Svet lepši in pravi n č ejši bi postal! Svet, ki za vsa bitja Stvarstva svetlejši in boljši bi bil, svet, ki Svobodo in Ljubezen predstavljal in udejanjal bi! Tvoj pogled, nasmeh, besede Tvoje,... Radost Življenja zame je bilo, najlepše za kar živeti, vredno je bilo! Neizmerno pogrešam Te, pogovore naše, pogovore iskrenosti in veselja, besede Ljubezni in lepote Duše Tvoje! Prečudovite nesmrtne duše Tvoje! 28 Življenje na svetu tem, brezupno in nepomembno je! Praznina duše in srca, morilska in ubijajo a č je, le duša pesnika, žalostinke piše lahko! Ker Tebe ve č ni! Dolina Žalosti, kanjon solza, potrtosti neizmerne, bolečin neskon n č ih, a tudi upora proti Usodi krivi n č i! Elisabetta! Neizmerno pogrešam Te! Ve n č o ljubim Te! Rajši umrem, kot brez Tebe živel bi! A boril se bom, da združil s Tabo se bom, v večnem plesu Radosti, v ve n č em Objemu Ljubezni! A sedaj zagrmel bom, z vso silovitostjo svojo: K vragu in prekleti bodejo naj tiste sile, ki Ljubezen našo na svetu tem, prepre i č li so! Bog ali Satan, ne zanimajo me pravljice! Marija ali Durga, ne zanimajo me simboli! Zame, le ti obstajaš še! Edino Ti, Elisabetta, 29 edina Ljubezen si Ti! Zame Edina in Ve n č a si! Zame Boginja si! Kmalu objel te bom! 9.5.2020 30 PISMO ELISABETTI V RAJU 3 Glej, Ljubljena moja kaj vse v Brdih imamo: prelepa pokrajina, polna očarljivih gri e č v, sladkega sadja in opojnega vina! Dežela sonca in svetlobe, kjer klene roke to krasoto negujejo, v nebo dvigujejo, kjer angele razveseljujejo! La zakaj te tu ni ve ? č Želela si e č šenj, briških e č šenj, najboljših kar jih je! Hotela na trgatvi biti, da prelepe grozde, v angelske roke polagala bi, da vino božansko nastalo bi! Iz srca in duše podarjam Ti te češnje slastne, briške češnje, te, ki tako mo n č o želela si jih! Letos enkratne so! Elisabetta! Češnje a č kajo Te, marelice veselijo se Te, objem moj po sadovnjakih popeljal Te bo! Vrni se! 31 Ljubim Te! 31.5.2020 32 UNA STELLA IN CIELO Ti vedo! Ti sento! Un senso strano, come se fossi qui, vicino a me! Splendente come Eternita, gioiosa e ridente, amorosa e felice! Passatti son' mesi da quando la Stella diventata sei! Mesi di lacrime, tristezze immane,... sogni, che morti sono! Splendi Amore mio, nel cielo infinito, dove la luce splendente, vittoria infinita rapresenta! Vorrei vedere, per ultima volta, il sorriso Tuo, quello che divino e, e rimmara, per sempre! 33 Torni da me! Il cuore mi piange, l'anima nellla tristezza infinita, nel dolore e lacrime, sta morendo! Elisabetta! Ti amo! 19.8.2020 34 VRNITEV DOMOV Skozi bele oblake k Tebi letim, da našel bi Te, tam, v Kraljestvu, kjer Ljubezen naša je doma! Draga moja! Prva in zadnja, večna in edina! Srce izkrvavelo mi je, telo v žalosti umira mi, a duša, veseli se Te, saj Svoboda na vratih je! Slava Ljubezni, ki kot luč ob zori novega dne, dokončno zmago slavi! Da, tista zmaga, ko za veke vekomaj, veselila se je bova, ko poljubi naši krasota Vesolja bodo! Ko v objemu ve n č emu za vedno plesala bova, tam, pod gradom Ljubezni, pod sojem zvezd a č robnih, v pišu vetra romanti n č ega,... tam, kjer vedno sva bila! 35 Elisabetta, Betka moja! K Tebi se vračam! Ne boš me dolgo čakala! Elisabetta! Ljubim Te, za vedno! Ena in Edina zame si! 17.9.2020 36 NESKON N Č A RADOST Usedem se, umirim um in telo, ...koncentracija, koncentracija... Kličem Te, vizualiziram Te! Pomoč devetih kristalov v krog vesoljni postavljenih, kjer v centru magija se nahaja in izžareva, moč neskon n č o, opravili nalogo so! Tema,... nato pa spirala svetle a č , spirala Boginje, k Tebi popelje me! Spet sem tu! Pod gradom našim, kjer krošnja kostanja, kraj radosti predstavlja! Jesensko sonce boža kar romanti n č o je, to, kar doživeto je bilo, to, kar ve n č o bo! 37 K Tebi se usedem, objamem in poljubim Te, pogleda Tvojega se veselim, besed Tvojih se radostim! Spet skupaj sva! Listje šelesti, v nežnem vetri u č , kot lasje Tvoji, ki v žarkih son n č ih čar nežnosti slavijo! A gledaš me, s pogledom misterije polne, ta, ki zaljubljenost ve n č o u č ti! Le kaj bi dal, da za vedno tu bi ostal, da v ve n č em objemu, v poljubu neskon n č em, s Tabo bi zaplesal! A plesala bova! Kmalu, zelo kmalu! Elisabetta! Ljubim Te! 27.9.2020 38 PISMO VE N Č I LJUBEZNI Hodim po puš a č vi, izgubljen v brezupu, pod nebom sivim, kjer zvezd zmanjkalo je, in sonce ugasnilo je! Sivina in tišina, turobno in depresivno... A zasijala je svetloba, nebo se je razprlo... pred mano cveto č travnik v krasoti zablestel je! Med prekrasnimi cvetlicami, barvitimi metulji, pojo i č mi pticami, zagledal sem Te! Da! Našel sem Te! Ptice prepevajo ti pesem Ljubezni in Radosti, cvetlice, a č r Tvoj v nebo slavijo, metulji, nežno obraz Tvoj gladijo in se ga veselijo! Prekrasna si, v Radosti Stvarstva! Kot sij najsvetlejše zvezde, Harmonijo prinašaš, a pogled božanski, Ljubezen razglaša! 39 K Tebi se približam, objamem in poljubim Te! Kot barve metuljev in rožic, mavrica naju objame, ob petju poezije ptic, in Ljubezni gore e č , katera nikoli minila ne bo! Elisabetta! Ljubim Te! 17.10.2020 40 NE JO I Č , LJUBEZEN MOJA! Slišim glas neba, Tvoj bole i č jok, poln solza hrepenenja... u Č tim, iz duše moje, da hudo Ti je! Tudi meni je! Pogrešaš me, v zasanjanosti Ljubezni neskon n č e! Želiš si me, da objel bi Te, poljubil in zaplesal s Teboj! Vse svojo ceno ima, tudi ve n č a Radost, zatorej potrpi še malo! Ljubezen, Svobodi zapisana,, neskon n č a v Radosti, bleščeča kot sonce, barvita kot mavrica,... zmagala bo! 41 K Tebi, o preljuba prihajam, da pogleda Tvojega radostil bi se, da veselje neopisljivo delil s Tabo bi! Prehod za e č l se je, ne boš me dolgo čakala, saj vrata Lepote odprta so, Tvoje Lepote! Moč Ljubezni prave kot Prapok je: neuni l č jiv in ve e č n, svetlejši od Svetlobe, srečnejši od Sre e č ! Elisabetta! Prihajam, na ples Ljubezni ve n č e, poljub nebeški,... k Tebi! Ljubim Te! 18.10.2020 42 VE N Č I OBJEM Šelest padajo e č ga listja, v magični vasici, v svetlobi jesenskega sonca... tam, kjer tvoj dom name a č ka. Pričakala si me, kot pred davnimi leti. Hotela si, da pridem, in prišel sem! Objela sva se, na klopco se usedla in se gledala. Tvoj pogled, neopisljivo lep, nasmešek, presegajo č vse lepote, glas Tvoj, ki lepšega ni,... Objeta v magi n č i toplini, v večni zamaknjenosti neminljive Ljubezni, za vedno ostala sva. Elisabetta! Ljubim Te! 20.10.2020 43 4. poglavje NESMRTNA JE NJENA DUŠA 44 Solze so se umirile. Spoznanje, da je Njena duša večna ter čutenje Njene bližine, me je počasi postavljalo na noge in vračalo v življenje. S tem so se začele drugačne poezije, obenem pa tudi vzponi na duhovni poti. Kar te ne ubije , te okrepi! 45 OBJEM V RAŠTELU Dolga leta nazaj, v mestu kulture, polnega življenja in hrupa, po ustaljeni taktiki, ponovno sre a č la sva se. Travnik. Ulice polne. No i č se. Le kako opazil bi jo, v vrvežu neskon n č em, v prepletu govoric in hupanja? A nekdo mi je zaprl o i č , z nežnimi rokami, z nagajivim in veselim smehom, pogled na trg zastrl mi je! „Da, vem kdo si!“ in se obrnem. Z nasmehom neopisljivega a č ra, s solzami svetle i č mi, objameva in poljubiva se. Z roko v roki, v opoju zaljubljenosti, proti gradu veli a č stnemu poletiva, skozi ulico polnih arom, žvenketa in prazni n č ega utripa. Legendarni Raštel je ulica ta! A tisti ve e č r, grofje slavni, dočakali naju niso. „Romeo in Julija“ nista dosegla magična „Levja vrata“. 46 Sredi Raštela in veselega vrveža, trepet in zaskrbljenost, Elisabetto spreletel je, njen pogled poln žalosti je postal. „Le kaj ti je, ljubezen moja?“ v skrbeh vprašam jo. „Zle slutnje imam, kot da se kmalu, videla ne bova ve . č “ re e č in prose e č doda: „Prosim te, objemi me!“ Objamem jo. Dobro uro, neprekinjen objem trajal je. Jokala je. Slutila je, zgrinjajo e č se črne oblake prihodnosti! Žal, zle slutnje to n č e so bile. Dvakrat se Luna je obrnila in za dolga leta Elisabetta izginila je. 14.12.2020 op.a. 1. Raštel: ulica v Gorici (Gorizia), ki je pred desetletji bila nakupovalni biser in stičišče različnih kultur, podobno kot „Ponte rosso“ v Trstu. 2. Travnik: glavni trg v Gorici, znan tudi po prazniku sv.Andreja 3. „Levja vrata“: obokan vhod na Goriški grad. Nad vhodom je kamniti grb Beneške Republike (čeprav so si Benečani lastili grad le 6 mesecev) p.s. Poezija je napisana po resničnem dogodku 47 NA KLOPCI LJUBEZNI Pred gradom romanti n č im, kjer kraljica slavna blesti, tam mogočno drevo stoji. V senci krošnje košate, prelepa in vabljiva klopca, ...tam, kjer a č kaš me! Z mirnimi koraki, radostnim srcem, hrepene o č dušo, približam se ti. Ustavim se in a č kam. a Č kam, da zaslutiš me, da pogled Tvoj, nameniš mi ga. Prelep je Tvoj pogled, od hrepenenja bleš e č , č od zaljubljenosti iskre , č od boginjskega nasmeha cveto . č K Tebi prisedem. Objamem Te. Solze radosti, veselje neskon n č o, poljub rajski... Nežen vetri č boža naju, ko zasanjana in objeta, v duši se spojiva... ...na klopci Ljubezni! Elisabetta! Ljubim Te! 22.1.2021 48 VRNILA SI SE Minili meseci so, meseci žalosti in solza, izgubljenih lepih sanj... Meseci tišine in brezupa. A vrnila si se! Še močnejša in lepša, še odločnejša in bojevitejša, da solze žalosti pregnala si in smisel življenja povrnila! V meni sedaj živiš, kjer moč Tvoja po žilah se mi pretaka, ko duh Tvoj odločnost mi daje, in duša Tvoja pot zmage narekuje! Da! V meni si sedaj, saj postala eno sva, na poti boja skupnega, do cilja najvišjega: ljubezni ve n č e! Postala si mi Mojstrica, z neskon n č im znanjem, ljubeznijo brezpogojno, odločnostjo nepopustljivo! 49 Naj duša Tvoja v meditacijah me vodi, pri odlo i č tvah spodbuja, na napakah u i č ! Naj treningi napornejši bodo, udarci silovitejši, blokade odločnejše, napadi bliskovitejši! Moč, zbranost, hitrost,... ...trening a č ka... v Tvojem imenu, pod Tvojim vodstvom! Elisabetta! Ljubim Te! 30.1.2021 50 DALEČ JE TVOJ GROB Daleč je Tvoj grob, kjer v žalostni smrti, končala se Tvoja pot, nedokončana, kot želje neizpolnjene. Samota in tišina nostalgi n č o vladata nad belim marmorjem, kot bi hotela varovati spomine minulega življenja. Nežen vetri č se poigrava, položil je odpadel list, poleg cvetlice prelepe, ki iz groba vzklila je. Znamenje, sporo i č lo misterije življenja in smrti, resnice o cikli n č osti prehodnega sveta. A duša, ki ve n č a je, svobodna in neomejena, vedno najde pot, da ljubezen neminljivo slavi! Ne! Nisi umrla! Le prehod je bil, le nadaljevanje ljubezni ve n č e, te, ki nikoli ne umre. 51 Daleč je Tvoj grob, a prazen je, saj duša je odšla... in vrnila se k meni, v objem Ljubezni, v najini skupni a č kri, ...kronski a č kri! Tu je sedaj Tvoj dom! Elisabetta! Ljubim Te! 12.2.2021 52 PETDESET LET Le kaj Ti pravijo cvetlice? Le kaj Ti prepevajo ptice? Le kaj Ti s svojimi barvitimi krili frfotajo i č metulji sporo a č jo? Da danes »okroglo« bi slavila, saj petdeset bi jih dopolnila! A zdaj, leta ne šteješ ve , č čas, zate nepomemben je postal. A zame slavljenka si, tako ali druga e č , danes slaviš! Vredna si darov! A kakšnih? Tistih, ki iz duše in srca mojega, na Oltarju Ljubezni posve e č nih, na prestolu Tvoje duše položenih, tega, ki v najini skupni a č kri blesti: Cvetlice podarjam Ti, a trgal jih ne bom, ne! V naravi rastejo naj, tam kjer lepoto Tvojo slavijo! Ko mimo njih bom šel, zate ustavil se bom, da skozi o i č najinih duš občudovala jih boš! Cvetlice.... te, ki vedno vesele so te, ki ob pesmi ptic k nebu dvigajo se, in metulje barvite vabijo, da dušo Ti radostijo! 53 Naj moji koraki v lepotah narave veselijo te vsak dan! Naj besede Tebi napisane v Objemu Ljubezni božajo Te! Slavljenka Elisabetta! Ljubim Te! Večno Tvoj Borut p.s. posvečeno duši pokojne Elisabette, ki bi danes praznovala 50. rojstni dan. 28.2.2021 54 PREDVE E Č R OBLETNICE (kratka poezija) Kako čas beži, divje in neumorno, kot nekdo bi ga lovil! Leto bo naokoli, ko lepih sanj konec je bilo, ko zla usoda upanje je umorila, žalost in solze posadila. Šesti maj. Ni bilo zadnje ve e č rje, le zadnji son n č i žarki, ki skozi okno bolnišnice v slovo pobožali so jo. Sedmi maj. Jutro. Vrnili se son n č i žarki, da našli bi jo, a nje ve č ni bilo! v spomin na Elisabetto in Njen zadnji dan življenja na tem svetu. Umrla je sedmega maja pred zoro. 6.5.2021 55 4:45h - SEDMI MAJ 2020 Noč, z ob u č tki konca prežeta, ko s strtim srcem a č kam zadnje dejanje, napovedano in usojeno. Spanje brez sanj, le z obupom in solzami, nov dan v strahu pri a č kujem, dan, ki turoben se obeta. Spomini na skupno pot, Njene besede in nasmeh... Spomini na Njeno zadnjo bitko, bitko s prekruto usodo. Borim se. Na u č dež upam! A tega od nikjer ni, za tančicami iluzij, v temi se je izgubil! Zbudim se. Ura je 4:45. Pomirjen od neznane sile, začutim, da nisem sam! Še nekdo z mano v sobi je! Nevidna sila bliža se mi, po a č si. S toplino Ljubezni neizmerne, kot topli valovi od sonca obsijanega morja, oblivajo in božajo žalostno mi srce. Objame me! S svetlobo ve n č e Ljubezni, poljubom Njene duše, mi zadnje sporo i č lo prinesla... ...in odšla! Bila je Elisabetta! Bila je Njena duša na poti domov, v Kraljestvo Ljubezni! op. poezija opisuje do potankosti resničen dogodek. Elisabetta je umrla 7.5.2020 ob 4:45, takrat sem to tudi začutil. Uradno sporočilo sem dobil šele zvečer... 7.5.2021 56 PRED LEVJIMI VRATI Enainsedemdeset, mi kilometrov kaže števec, na kraju dogodka usodnega, tu,... pred Levjimi vrati. S kolesom in Svobodo v srcu obredel prelepe sem kraje, tiste, katere rada si imela, da v Gorici nama preljubi, Tebi v spomin se priklonim, ...pred Levjimi vrati. Enainsedemdeset. Kot letnica rojstva, Tvoja...in moja... A Tebe, na svetu tem...ve č ni. Tu sem sedaj. Na mestu magi n č em, kjer prvi č objela in poljubila sva se, tu, pred obzidjem slavnega gradu, ….pred Levjimi vrati. Kričijo hudourniki nad mano, kot bi hoteli priklicati te nazaj in sporo i č lo Ljubezni ti poslati, v svet, ...kjer sedaj živiš. Tebi, o Najdražja, to pot posve a č m in podarjam Ti, lepoto krajev in u č stva svetle a č , na Oltar Ljubezni polagam Ti! Tebi v spomin neminljiv, za Ljubezen najino ve n č o, za srce in dušo skupno; prevozil sem to pot, da poezijo Ti posvetim... tu, pred Levjimi vrati. Elisabetta! Ljubim Te! Julij 2021 57 na sliki: “Levja vrata” (La Porta dei Leoni), Goriški grad (Castello di Gorizia) 58 TEBI, NAJDRAŽJA Ne, Elisabetta! Ne bom ti sve e č danes prižgal! Nimam potrebe te, le navdih za pesem je! Sve a č , Tebi prižgana, v duši moji stalno gori, skozi vse leto ti sveti in Ljubezen ve n č o a č sti! Zate vsak dan je sveti, in vsaka ura in minuta, ti pesmi Ljubezni v srcu mojem prepevajo. Skozi objeme radostne nagajive mladosti neko , č prek morja solza leta temnega nazaj, do zmage veli a č stne združitve duš in srca... ...dolga pot je to bila! Le koliko življenj in bitk izgubila skupaj sva, koliko preto en č ih solza, da do a č kala kon n č o bi energijo zmage, Kundalini, ki za vedno združila naju je! Danes... V Ljubezni združena, v Hrepenenju spojena, v Radosti smejo a č , po poti novi letiva, k Svetlobi neskon n č i in Lepoti cveto i č ! Elisabetta! Lepota vseh lepot, ki v duši moji slaviš, v a č kri kronski svetiš: hvala, ker si! Ljubim te! 1.11.2021 59 NEMINLJIVA LJUBEZEN Ne! Ni nama pomo i č ! Vse po starem ostaja, le krepi se še, kar v davnem življenju nama dano je bilo: večna zaljubljenost! Na Atlantei rojena, na Zemlji okrepljena, ta ljubezen neminljiva in...neuni l č jiva! Da! Nelo l č jiva sva! Kot dogodka veličastna, v času in kraju druga n č em, na zelenem in modrem planetu, za vedno združila naju sta: Atlantea Vihra vojne je minila, sovrag je bil pregnan, ko sredi razdejanja, v Piramidi našel sem te. Žalosten je bil Tvoj pogled, na razbitine kipa Boginje, katero sovrag z Bele zvezde odstraniti hotel nam jo je. Objela sva se. Nežno in u č te e č , kot vedela bi, da le eno sva. Prisega odlo n č a, v hrabrosti rojena, odločnosti utrjena in ljubezni potrjena: »Vse bomo obnovili, iz pepela se dvignili, da slavo Atlantee, ponovno med zvezde povzdignili!« 60 Zmagala kon n č o je domovina, ljubezen pravo že proslavila, ko misija nova je prišla in na Zemljo nas poslala. Zemlja Ob smaragdni reki So i č , mesto z gradom se kiti, Levja vrata ga krasijo, ljubezen ve n č o jo slavijo. Čakala si me, da pred Vrata bi me popeljala, tja, kjer spet sva se objela, se spomnila in poljubila. Radosti in vihre, veselje in žalost... kar vse je še sledilo, v življenju najinem, na planetu modrine... Zvezdna gora Sedaj si spet doma, kjer čakaš me in veselo mi nagajaš, saj predobro veš kaj naju zdaj a č ka. Nova misija je že tu, le tokrat druga e č bo, saj skupaj bova svetila, svetove povezovala in ljubezen slavila... v Njenem imenu, imenu Boginje! Elisabetta! Ljubim Te! 12.3.2022 61 36. OBLETNICA – zahvala (9. oktober 1986) Draga Elisabetta! Kje že je tisti prelepi dan, ko prvi č v življenju tem, združili se najini poti, v mestu tam pod gradom, v Gorici nama preljubi? u Č dežna sila iz šole te nagnala, taista mo č iz službe me pognala, da naklju n č o bi se našla, pred Travnikom slovenskim. Na daleč sva se prepoznala in v duši se za u č tila, do gradu se sprehodila, da tam objela in poljubila se, pred Levjimi vrati. Burna je ljubezen ta bila, a prehitro si odšla, tja odkoder oba sva prišla. Taval v breznu sem žalosti, se na koncu ven izvlekel, na Svetlobo prave je Ljubezni, tja, kamor glas Tvoje duše, me odločno vodil je. Spoznanje temu je sledilo, o duši Tvoji je nesmrtni in Ljubezni pravi in ve n č i, tej, ki nikoli ne mine. Še naprej mi sveti v srcu in v duši mi kraljuj, tam kjer tebi je oltar postavljen, da lepoto Tvojo jo slavi. 62 Hvaležen sem ti, da dano mi je, po skupni poti korajžno stopat, ljubezen najino predstavljat, svetu, kjer le-te premalo je, z mislijo Tvojo, ko praviš, da ljubezni nikoli ni preve . č Naj v srcu žari mi ta plamen, plamen najine ljubezni, in vsem sporo i č lo prenese, ter zmago Ljubezni svetu priželi! Elisabetta! Ljubim Te! Oktober 2022 63 5. poglavje Duhovna rast in Ljubezen Boginje 64 VESNA (Boginja pomladi) Vesna vrnila se je, boginja pomladi je tu, naša boginja, slovanska boginja! Namesto Morane, pesem ptic poslušamo, barvitost metuljev, veseli ob u č dujemo! Srca naša razveseljuješ, navdih nam podeljuješ, ti čudovita si boginja, ki duše nam napolnjuješ! Prelepa si, kot cvetlice, ki v vsej krasoti, ponosno cvetijo! Pregnala vraga boš, ki deželo tvojo napadel je, ne bo mu uspelo, ti močnejša si! Tvoja bitja, srce nam krepijo, dušo nam veselijo, misli bogatijo! Ti prelepa si boginja, ki veselje prinašaš, ki ljubezen deliš, neopisljivo lepoto slaviš! Boginja Vesna, hvala ker obstajaš! 6.4.2020 65 MOJA VEROIZPOVED Dovolj mi je moških bogov, lažnih in krivi n č ih, do vojn in trpljenja naklonjenih! Dovolj mi je teh bogov, ki v brezupu lastnemu, laži in gorje širijo! Ne pripadam vam, patriarhi! Le Boginji pripadam, Njej, ki Svobodo in Ljubezen, Upanje in Pravi n č ost, Nežnost in Lepoto Ona predstavlja! Ne zanimajo me verstva, ki le spol moški a č stijo! Lažnim vrednotam zapisani, z meglo in mečem dušo človeško zatirajo, Stvarstvo najvišje skrunijo! Namesto vas, Boginja zavlada naj! Mir in Ljubezen, to Srce Njeno je! Svoboda in Pravi n č ost, to Duša Njena je! Lepota neopisljiva Njena po Multiversumu predobro znana je! Boginja! Pomagaj nam, da krivice preženemo, da Svetloba in Mir, Ljubezen Tvoja, povrne se! Harmonija zavlada, veselje zažari, v sijaju imena Tvojega! 66 Imen ogromno imaš: Durga, Vesna, Afrodita, Marija, Elisabetta,... A ena in Edina si! Veličastna in neskon n č a, katera predstavljaš najlepšo kreacijo sveta: ŽENSKO! Ljubim in a č stim te! 25.6.2020 67 SPORO I Č LO BOGINJAM (ženskam) Le od kje vzele ste se, da svetove pri življenju držite, z Ljubeznijo neskon n č o, Lepoto neizmerno, glasom prelepim, tišino in temo morite, Svetlobo prinašate? Ni ga boga, ki brez boginje preživel praznino Vesolja bi! Ni atoma, ki brez plusa in minusa obstal bi! Razpadel bi! "Šibkejši spol" pravijo vam? A lažejo, saj bojijo se vas! Strah pred Boginjami hud je! Tako hud, da kamenjanje in sežiganje zgodovino zaznamovalo je! Neumni in prepotentni, lažem zapisani, Resnice boje i č , pozabljajo, da ve č ste, da življenje dajete, Lepoti a č r nebeški dajete! A naj doleti gorje ve n č o tistemu, ki muči in ubija vas, zaničuje in podcenjuje! Ostanite Boginje in naj pesem vaša, ples Ljubezni, človeštvo prebudi, odločnost vaša, svet na boljše spremeni! Ljubim in cenim vas Boginje! Boginja Elisabetta! Tvoj sem! 25.6.2020 68 PISMO BOGINJI Neskon n č o Stvarstvo Tvoje je, veličastno in prelepo, ki v barvah magi n č ih, cvetlic Tvojih, metuljev frfotajo i č h, poezijah pojo i č h ptic... To si Ti, Boginja! Prelepo Stvarstvo ustvarila si: travnike in gozdove, morja azurna neskon n č a, hribe in gore, reke in jezera.... neskon e č n okras roke Tvoje so to, Gea! To si Ti, Boginja! Zvezde Vesolja neskon n č ega, krono Stvarstva krasijo Ti, srce goreče slavijo Ti! Boginja Vesolja si! Lepota Tvoja neizmerna je, neopisljiva in neubesedljiva! Ni ga pesnika, ki opisal bi Te, ni ga slikarja, ki upodobil bi Te! To si Ti, Boginja! Na svet Tvoj vrni se in zavladaj mu, da Svoboda in Ljubezen Tvoja povrne se! 2.7.2020 69 GODDESS From the centre of Her Heart the Universe arise! The eternal beauty, compassion and Love, Magic... from her heart WON! Goddess is still here and will be forever! She's stronger than God, she's Mother of Universe, stronger than Multiverse! Why not? She created it! She represents indescribable facts: Love, Beauty, Justice, Joy of Life,... But Goddess is more! She's a highest chakra, chakra of Eternal One, her own chakra! She's a Joy of Life and Love, She's a hope and consolation, She's a beatiful sound of Nature, She's a starlight of stars and galaxies! I bow on your knee, i admire you, I love you, Eternal Goddess! 14.7.2020 70 SPORO I Č LO BOGINJE Le kako, da pozabljate Resnico tisto, ki rodila vas je, pot nakazala in Radost življenja nesebi n č o podarila! Le zakaj, ljube o č mojo pot, pot Svobode in Ljubezni, ne sledite, ampak zavra a č te? Le zakaj pobijate se? Le zakaj krivice nepotrebne, delate in povzro a č te? Da, egoizem in laži v to vle e č jo vas, saj zlobi nasedli ste! Ste vredni tega? Le zakaj gluhi ste, da glasu mojega ne slišite? Vem zakaj! Bogu lažnemu in krivi n č emu nasedli in podlegli ste! Ampak, vedno vaša Mati ostajam, neglede, kako me u č tite, vedno ljubila in bodrila vas bom, dragi otroci moji! Ljubim in ljubila vas bom! Vaša Mati ljube a č sem! Ne bom vas kaznovala, sami se boste, z aroganco vašo in ignoranco, s katero v duši lastni zastrupljeni ste! Moji predragi otroci! Le dobro hočem vam! 71 Prenehajte nasedat lažem bogov lažnih! Dvignite se na noge, prisluhnite duši vaši, tej, ki ve n č a je! Moj objem Ljubezni in Svobode, življenje Radosti pokazal vam bo, to, kar bitja Stvarstva zaslužijo si! l Č ovek! Ti del Stvarstva mojega si, ne pozabi tega! Ljubim vas! Vaša Mati Boginja! p.s. poezija je nastala po čudnem iznenadnem navdihu, katerega ne znam opisat... 4.8.2020 72 TOLAŽBE IN LJUBEZEN Le zakaj u č diš se, ko nekdo tolaži Te? Ko nekdo, ki pekel žalosti premostiti ho e č ! Vedi, duša l č ovekova, da tragedij nikoli konec ne bo! Danes jaz, jutri Ti, a vedno nekdo, blizu Ti bo! Le kaj sporo a č m Ti, duša nesre n č a, a ljube a č ? Le eno: enotni bodimo, združeni v prijateljstvu, a tistemu pravemu, pristnemu! Življenje preizkušnja huda je, duše učeče trpin i č nas! A šola ta zelo bole a č je! Le kdo ve, zakaj tako je? Da nau i č mo se ljubiti, spoštovati, tolažiti, v miru živeti, sodelovati! A je to res tako težko? Smo ljudje ali ne? Smo duše Stvarstva najvišjega ali ne? Duša l č ovekova, iz Ljubezni neskon n č e rojena in slave a č , po Njej hrepene a č , vedi Eno: 73 Bodimo Eno! Bodimo Cvet Vesolja! Bodimo ponos Stvarstva! Bodimo to kar smo: duše veli a č stne! Rada vas imava! Borut & duša pokojne Elisabette 4.8.2020 p.s. poezija je nastala sredi noči, ko mi je duša pokojne Elisabette sporočala navdihe Najvišje Ljubezni 74 POZIV NAJVIŠJI Davni časi minili so, ko v duši spoznal sem Te! Poklical Te na pomo , č iskreno in ponižno, z dušo in srcem! Odzvala si se, s čudežem nepojmljivim! Rešila si me ! Začutil sem Te! u Č dovit dogodek, ki v pozabi a č sa, nikoli kon a č l ne bo! Obzorje neskon n č o, barvito in dišeče, pred mano zablestelo, moč v meni prebudila se! A zdaj vem vse o Veličanstvu Tvojem, o, Boginja Ljubljena! Inkarnirala si se, kot Elisabetta, in v Kraljestvo Tvoje vrnila si se! En cilj imela si! Učila me prave si Ljubezni, o, Boginja Najvišja! V Svobodo me vabila, tisto pravo in neskon n č o, neizmerno in svetle o! č Prekrasna Lepota Vesolja, ki v plesu Ljubezni, slaviš in prepevaš: pozivam Te, da k Sebi vzameš me! Tvoj bojevnik Pravice postal in ho e č m biti! 75 Naj se ura Resnice prebudi in zagrmi, naj lu č Tvoja zablesti! Ljubim Te Boginja! Tvoj sem! 15.8.2020 76 PESEM NJENE LEPOTE Gledam modrino neba, poslušam petje narave, občudujem zvezde... A sprašujem se, v globini duše, v srcu ljube e č mu, v hrepenenju ljubezni: "le kdo vse to ustvaril je? Le katera moč polna ljubezni vse to zmogla je!" Le ena! Veličastna v mo i č , prekrasna v lepoti, ljube a č v duši neskon n č i, plesoča v vihri stvarstva! Da! To Boginja je! Njene roke ljube e č božati hočejo nas! Njen pogled pre u č dovit poljubiti ho e č nas! Na vrata trka, s prsti, ki žarijo, a to žar Ljubezni je! To Ona je! Odprimo ji duri, da Ljubezen zaslovi! 3.9.2020 77 PTICE - GLASNICE BOGINJE Prečudovita bitja, ki slavo Njeno na nebu a č stijo, zvočno panoramo krasijo, tolažbo podarjajo! Med žalostjo neskon n č o, vrabček na roko mi je prišel, koščka kruha vesel je bil! Skromno je to bitje! Z mano je ostal, a hrano več prosil ni! Le dan minil je, ko, med po i č tkom, šmarnica poleg mene sedela je, kot da tolažbo hotela dati bi mi! Po jutranjem šihtu, domov vrnem se, v mir se dam, utrujen, solze oblijejo me, a lastovi k č a poleg mene vsede se. Ščebeta in š e č beta, pesem tolažbe sporo a č , pesem Elisabette! Ptice boginjske! Vedite, Radost neba!! Le mojih solza ne pit, preve č žalosti je v njih, strup za vas bi to bil! Naj strup le zame ostane! Vam, ptice boginjske le Ljubezen dana naj vam bo! 10.9.2020 78 PREBUDITE DUŠO! Le kaj vse povedali so vam? Floskule in laži, resnice neobstoje e č , katere vam dušo morijo! Zora Resnice ve n č e, prebudila vas bo, dušo lastno spoznali boste, v njej edini zaklad boste našli, to diamant ve n č i je in bo! Oči odprle se vam bodo, a spoznanje hudo bo, tako hudo, da zmedeni boste! A spoznali in za u č tili Ljubezen in Svobodo pravo, katere vajeni niste! A ne bojte se tega! Le poslušajte svojo dušo, ljubite jo, sledite ji, saj ona vas predstavlja, to vi sami ste! Uprite se egoizmu, zavrnite pastirje lažne! Bodite to kar ste, vi center Vesolja ste, srce Stvarstva,... zavedajte se tega! Prebudite se iz sna, zavajujo e č ga in iluzornega, zaživite dušo vašo, katera božanska je! Ne potrebujete megle, le Svetlobi se odprite ...in zaživite! 22.9.2020 79 POGLEJ BISER V SEBI Ne, ne boš prebrala Resnice o Sebi, saj bojiš se je, sebe se bojiš! Neveš kdo si, saj nočeš tega vedet, ker tan i č ca iluzij pogled zavira ti! A, duša izgubljena, kar to seveda nisi: odpri oči! Postani to kar si! Poglej, kar pred tabo je! Poglej, kar o i č Tvoje videti no e č jo, a duša tvoja to vidi! Le kaj vidiš? Le kaj duša vidi? Kdo si? Koga poslušaš? Odpri se vase! Poglej in zakri i č , v glasu duše tvoje, katere vredna si je, saj to, ti prava si! A vedi, da le ena beseda prava in resni n č a je! Mogoče jo napa n č o razumela boš: LJUBEZEN! 7.10.2020 80 PISMO NAJDRAŽJI (Boginji) Rad napisal bi ti pesem, pesem hvaležnosti, pesem ljubezni. Nemogoče te je objeti, le z dušo in srcem te sprejeti, najvišji oltar ti postaviti in svobodno voljo ti podariti. Ko sonce vzide, o i č Tvoje zasvetijo. Ko ptice zažvrgolijo, Tvoja pesem zadoni! Ko listje v vetru zapleše, Tvoja magija poleti! Lepota Tvoja izjemna je! Lepša od cveto e č ga travnika, barvitejša od mavrice, mogočnejša od visokih gora, svetlejša od zvezd, skrivnostnejša od Lune! Prelep je Tvoj nasmeh, ta, ki v solze sre e č spravi, pred obli j č e ljube e č Tvoje! Pesmi, besede,... premalo je tega, da priznal bi Ti, da ljubim Te, a vem, da u č tiš me! Ljubim te, Boginja! Avtor poezije: Borut Kumar foto: internet 13.11.2020 (dopolnjena avgust '22) 81 ZLATA SPIRALA Zlate stopnice, navzdol spuš a č jo e č , do dna svetle e č ga, dna, ki to ni. Nižje, ko se gre, svetlejše postaja, vrata življenj preteklih vse vidnejša postajajo. Za slehernimi vrati, dogodek usodni ključ davnine podarja, ta, ki naslednja vrata odklepa, v še eno pozabljenih življenj. Strahovi davni, ljubezni misteriozne, resnice usodne,... vse jasno postaja, nižje ko se gre. A dolga je ta pot do dna, do izvora duše, do praresnice, tam, kjer iluzij ve č ni. Kar je zgoraj in spodaj, je tu, včeraj in jutri je zdaj, smrt in rojstvo sta le prehod, ...le še ena vrata v spirali. Spirala z zlatimi stopnicami, spirala spoznanja, obujenih spominov, sedež kronske a č kre, prestol Boginje. Tu je za e č tek in cilj, tu je os kolesa življenja, ki se stalno vrti. 8.8.2021 82 op.a. poezija predstavlja glavni element pri meditaciji s pomočjo katere je možno se spomniti prejšnjih življenj. Za nekatere je to najlažja tehnika, ki pa vseeno zahteva močno koncentracijo pri meditaciji. Prehod skozi vrata pomeni priti v stik z določenim ključnim dogodkom iz prejšnjega življenja, ki pa je pustil posledice, katere nosimo v tem življenju. Za vrati se nahajajo tudi sporočila, ki ostanejo živo v spominu, a terjajo potrpljenje pri razumevanju, saj so sporočila v vizualni obliki. 83 PREBUJENA KUNDALINI Le kaj dogaja se mi? Kontrolo izgubljam, huda postaja napetost, v križu ogenj nori! »Osvobodi sveto ka o! č « pravi mi glas, »Prišel pravi je a č s!« še doda. Vem, da prelaganje trenutka odlo i č lnega, v poštev pride ne ve ! č Pozna je že ura, vem, da miru ne bo, dokler tega storil ne bom! Odločen! Nobenih kompromisov! Meditacija, to sprožilec klobčiča energije skrite, ki dolge eone zaklenjene na dnu zavesti duše je bila. Kot kača odmotava se, proti kroni divje ho e č , ovire na poti odlo n č o ruši, odpira znanja prepovedana, pot božansko razsvetljuje. Prehitro dvigajo e č , proti cilju kon n č emu, plamene energije neomejene prižiga, kontrole ne trpi, le gor hiti! Skušam jo voditi, a vse je zaman! a Č kre kot zvezde žarijo... izpod kontrole vse je ušlo, kača cilj dosegla je in energije v eno združila. V plamenih sem, gorim! A ne zgorim! Energija iz mene bruha! Razneslo me bo! 84 Kontrolo kon n č o uspe mi vzpostavit, ko glas Njen ponovno zaslišim in zavem se, kaj se zgodilo je! Jutro novega dne, božanskega dne. Sredi čela š e č mi, božji vid, v rokah u č dna mo , č udarna, utripajo v harmoniji mi a č kre, ples energije vse celice mi slavi. In ni konec še vsega! Vizije pokopališ a č gore e č ga, polnega trupel razpadajo i č h. Prepoznam jih, stare znance: strahovi, dvomi, nižji ego... ...vsi žrtve plesa Boginje, in Njene energije Kundalini! op.a. : gre za opis sinočnje meditacije, kjer mi je nehote uspelo aktivirati Kundalini. 19.9.2021 85 PRISLUHNI DUŠI Ne dovoli, o, l č ovek, da tema te zaslepi, od kronske čakre te oddalji, in v iluzijah te utopi! Sledi Sebi - duši tvoji, podpori tvoji najvišji, tej, ki Ljubezen slavi, pot Svobode krepi! Dolgo pot prehodil si že, polno preizkušenj, lepih in bole i č h, prepletenih v usodo, usodo Spoznanja. Postajaš vse mo n č ejši, moči skrite odkrivaš, energije silovite prebujaš, in božanski postajaš, to, kar dejansko si! V Sebi imaš vse to kar dano že davno ti je bilo, bogastvo edino - Tvojo dušo! Prisluhni ji in varuj jo! 10.10.2021 86 POTI NAZAJ VE Č NI O, duša bojevita! Le kaj vse prestala si, v ciklih mnogih življenj, pretresov mogo n č ih in spoznanj dokon n č ih. Dolga je bila ta pot, polna pasti iluzij, lažnih užitkov in upanj, želja nepotrebnih... A vse potrebno je bilo, da Spoznanje si dobila, o obstoju lastnemu, o Resnici božanski - - te, ki v sebi jo imaš! e Č prav utrujena, na trenutke izmu e č na, ...a vse lažja in lažja - -bremen odpadajo i č h... naprej, po Poti zdaj letiš! Za tabo so svetovi, kjer neko č si živela, pred tabo pa Svetloba, kjer v Radosti boš slavila. Še zadnje ovire imaš na poti, k napakam starim te vabijo, a ustavile te ne bodo, saj Znanje in Energijo na krilih Zmage jih a č stiš! In vedi, o, duša veli a č stna: le naprej pojdi, saj poti nazaj ve č ni! 17.10.2021 87 PREBUJENA DUŠA Prebudila si se, iz teme slepote se potegnila, da Svetlobi se nasmehnila in...v Ljubezni zaživela. Tavala neko č si, v hrupni temni luknji, iskajo č smisla obstoja, v danostih sveta megle, ki le zmedo ponujal ti je. A zbrala si pogum, da odgrnila bi zavese iluzij pogledala kaj onkraj megle je in...Resnico kon n č o našla. Velik je bil ta korak! Nov svet pred tabo je sedaj, poln Svetlobe in veselja, miru notranjega in lepote zunanje. Bogata v skromnosti, čuteča v ljubezni, mo n č a v spoznanju,... to sedaj si postala! Ne rabiš ve č pastirjev, njih laži in sistema, lažnih znanj in predsodkov,.. saj svobodna si postala! Daleč za tabo še vedno nekje v temi grmi, a bojiš se ne ve , č saj veš, da neuni l č jiva si! Na novi poti si sedaj, kjer sama nisi: bolj, ko naprej letiš, več duš svetle i č h u č tiš in njih poti, ki vse bližje so ti. 24.10.2021 88 DUŠE SVETLOBE Le kako lepo je u č titi, prisotnost duš sorodnih, teh, ki tu smo zbrani, da skupaj bi zaplesali v vrtincu Svetlobe! Dolgo čakali smo ta dan, dan snidenja skupnega, sredi vrta rajskega, v oazi pravega miru, stran od norega sveta. Le od kod vse smo se vzeli? Od vsepovsod! Od tople Primorske, do Štajerske vesele, od gorate Gorenjske, do nežne Dolenjske, od Ljubljane bele, do Koroške klene. A u č dne smo mi lu k č e, razli n č ih barv žare i č h, čudaških idej bogatih, a vedno lučke svetle e č , te, ki del Svetlobe smo. Vsaka svojo pot ima, edinstveno in a č robno, po kateri ta potuje, ene hitreje, druge po a č sneje, k cilju istemu hite. Bode naj vesel ta naš ve e č r, z radostjo preplavljen, z glasbo in petjem napojen, s kakavom svetim blagoslovljen in s prijateljstvom po a č š e č n! Veselo druženje vsem! 6.5.2022 89 SPRAŠUJEM TE Le kaj sedaj, ko jasen glas namesto šepeta, v duši mi odmeva? Le kaj sedaj, ko namesto lu k č e v temi, svetloba lepote neskon n č e, s toplino me objema? Sem vreden tega, da objemi Tvoji, nekoč občasni, sedaj stalni so? Kdo sem, da Tebe vreden sem, da takšnega si me izbrala, v dobrem in slabem, kakršnega sem? Sprašujem te, in ljubim te, ljubljena Boginja! 6.8.2022 90 6. poglavje TENEBRAE (¨gothic¨) slika / disegno: Arianna Baratella 91 NO Č (SENCE) Tema. Luna. Mir…. Gole veje dreves, njih srhljive sence, strahove a č stijo! Sova skrivnostno pesem, neutrudno prepeva, ta, kot poziv silam no i č , do hribov bližnjih odmeva. Šelest listja, katere vetri č nežno boža, idilo no i č ustvarja in premika...sence! Daleč v daljavi, luči civilizacije, ki v hrupu in kaosu, umirajo a č v lastnih iluzijah, bolna v pehanju po minljivem, v propad veselo hiti! K hribom se obrnem, kamor pozabljena , s kamni tlakovana pot, h gradu na vrhu vodi. Lastna senca vse bliže mi je, korak vse po a č snejši, napetost vse ve j č a, občutki vsebolj vzvišeni! Le še par ovinkov, in vrh dosežen bo! Polno č odbije, ko na vrata gradu potrkam in….vstopim. Končno spet doma, v mojem svetu! 19.12.2020 92 SAM V GRADU (NIKJER NIKOGAR NI) Sedim za mizo in pišem, v soju sve , č senc in skrivnosti, katerih poln je ta samotni grad. Sam sem! Vsaj zdi se mi tako! Noč je temna, meglena, tiha,... le skovir skovika, svojo zloveš o č pesem, tisto, ki nekomu nekaj napoveduje! A le komu že? Le kaj že? Iznenada en ropot zaslišim, kot bi nekdo okna zaloputnil! Sem res sam za temi mra n č imi, kamnitimi zidovi? Vetra ni, a vrata moje sobe počasi za n č o se odpirat v škripanju, ki dlako pokonci dvigne! A nikjer nikogar ni! Kdo ve, mogoče le efekt samote? Zaprem vrata, pišem naprej, ko ura polno č odbije. Zaslišim korake, ko po a č si po stopnicah gor prihajajo. Posvetim na stopniš e č , a nikjer nikogar ni, le lestenec maje se! A glej u č do! Lu č v dvorani spodaj! Le kdo je tam sve e č prižgal? Stopnice srhljivo je i č jo pod koraki, kot dol previdno stopam, do dvorane, kjer na vhodu dva kovinska viteza, nemo me opazujeta, kot da nekoga u č vala bi! V dvorani nikjer nikogar ni. Le sve e č , katere nekdo je prižgal! A motim se! Nekdo je le tu! 93 Ena elegantna postava, v črno oblečena s svetle i č m nakitom, skozi okno zamaknjeno zre v temo, ki magično moč ima to no ! č »Kon n č o si prišel! a Č kala sem te!«, z nežnim glasom re e č postava v r č nem, po a č si in neslišno k meni se obrne. Prepoznam jo! Ona je! Kraljica vseh kraljic! Najlepša od najlepših! »Bi zaplesala, dragi?« vpraša. »Da, z radostjo, draga!« odgovorim. Objem, poljub, nato pa ples. Klavir in ostala glasbila, sama igrala so prelepo simfonijo! Ples, ki kot vrtinec radosti neskon n č e v večnost je zavihtel, k Njej domov.... Sveče so ugasnile, glasba utihnila. Zdaj v gradu samotnem nikjer nikogar ve č ni! 8.12.2020 94 LA MORTE E IL VIOLINO Al cimitero abbandonato, dove anime, la pace cercarono, un mortuario oscuro si eregge, dalla porta un suono esce. Qualcuno suona il violino, con toni freddi, note da brivido, canzone infausta...maccabra,.. la canzone della morte! Una sagoma in nero, con striscie del sangue rosso, seduta sul orlo della tomba, suona lentamente il violino. Si! E la Morte che suona ai spiriti dei defunti, per tormentarli in eterno! Ma la notte, i spiriti si alzano, cominciando il ballo d'orore, il ballo del fuoco fatuo, ...al suon' del violino! E la festa delle tenebre, e la Morte suona, suona,... invitando i vivi, a farne la parte, qui...per sempre! autrice del disegno: Arianna Baratella 4.1.2021 95 IN NOCTIS TENEBRIS Buia e 'sta notte, misteriosa, affascinante... Dalla Luna nel cielo, l'unica luce splende, sul sentiero che al castello in cima porta. Ullulano i lupi, cantano i gufi, ...tutto assomiglia a una simfonia surreale! Vado avanti, godendo mi l'atmosfera del mio mondo: il mondo delle tenebre! Nel cimitero vicino, delle sagome strane, creano brividi fantastici! Ma il sentiero diventa ripido, le luci del castello creano ombre maccabre... e come nel film »Dracula«! Arrivo al portone, dove ammiro i muri e le cinte, sorvolate dai pipistreli... Mentre suono la campana, un strano fruschio e tante paia di occhi che mi osservano dai cespugli. Finalmente, la porta si apre, lentamente e con un rumore terrificante e sinistro! 96 Una persona, vestita in nero, elegante, con cappeli disordinati si avvicina e si fa vedere: e Lei, la Regina,... la regina delle tenebre! La abbraccio e bacio con gioia,... entro nel castello,...a casa mia! 14.1.2021 97 PRIKAZNI Nevihta se bliža, ko v temi zavetje iš e č m, a le tema je tu! Tečem po poti naprej, ko sredi jase, dvorec zapuš e č n zagledam. Le svetloba strel, obrise pokaže nekoč slave viktorijanske. Približam se, a bliskanje osvetli nagrobne kamne, posejane okoli dvorca! Odprem vrata, v svet neznanega tiho vstopim. A vrata se sama zapro v srhljivem ropotu! V temni dvorani sve n č ik prižgem, v kaminu drva opazim, ki a č kajo... A ogenj sam se prižge, kot sve e č na lestencu! Le kaj dogaja se tu? Skozi okno stopniš a č , divjanje narave, tudi nevidno prikazuje, sence ustvarja, le-teh vseve č jih je! Neka silhueta po a č si dol prihaja, komaj vidna je, a ko zabliska, človeške oblike postane. Srh me spreleti, a prikazen le mimo gre! Grem gor, po a č si,.. ko blisk in grom grozo prebudita! Spet ista prikazen, le bolje vidna: ženska postava v belem, z dolgimi črnimi lasmi, ki prekrivajo č sklonjen obraz, strah neprijeten oživi! 98 Mirno stoji. A nekaj, po tema n č em hodniku se plazi, z rokami po tleh tol e č in kot vrag groze e č piha! Plazeča prikazen, pred vogalom se ustavi, le glavo pomoli... ...da opazim jo! Kot sova glavo obra a č , pogled trepeta vzbujajo , č a oči ve k č rat na mojo desno usmeri. Začutim, da nekdo za mano stoji, neslišno in nepokretno... a ne samo to! V dvorani spodaj, stoli plešejo, lestenec, srhljive sence pošilja, gromek smeh z vrha prihaja! Obrnem se. Pred mano postava v r č nem, s kapuco na glavi, in....koso v roki! Da! To Smrt je! Bela lobanja izpod kapuce, srepo pogleda me s koso zamahne... Nov nagrobnik, sedaj družbo ostalim dela, pred dvorcem strahov! 16.12.2020 99 VRNITEV Konec je potovanja, po deželah neznanih, zdaj vrnil sem se, odkoder sem prišel, v moj pravi dom. Skozi vrata težka, v sobano vstopam, kjer žalost me pri a č ka in spomini na a č se davne, ko tu sem še živel. Tema in sivina. Lestenec ne sveti, pajčevina ga krasi, prah po mizah se vali in tišina se reži. Še duhovi so zbežali. Le kaj bi tu po e č li, ko nikogar nikjer ve č ni, da strah v kosti bi mu nagnali. Mesečina skozi paj e č vine korajžno se prebija, do škatlice na mizi, tam paličke a č robne so in le ena je dovolj bila, da svetlobo je prižgala in sobano otoplila. Sveče veselo že gorijo, še sence so se vrnile, romantično spet postaja, ko glas stopnic naznanja ...vrnitev slave nekdanje. 20.8.2022 100 7.poglavje PESMI UPORA IN SVOBODE na sliki: spomenik NOB v Gonjačah 101 Nekaj poezij na temo partizanskega junaškega duha, upora proti korona-fašizmu, desničarskemu in verskemu ekstremizmu, itd. Leto 2020 nam je postreglo z neupravičenim omejevanjem svobode zaradi korona natega. Želja tedanjih oblasti po avtokratski nadvladi, obenem pa skorumpirana opozicija, ki je pokazala popoln odklon od pravega slovenskega svobodoljubja; je bila povod za nastanek prenekatere uporniške pesmi. Nekaj od teh je v tej zbirki. 102 PARTIZAN Le kje spomin je nate, tebe, ki svobodo in domovinski u č t v sebi nosil si, življenje lastno žrtvoval si! Padel za Slovenijo si, za Svobodo in družino, v kar verjel si, ker v nas zaupal si! A kje mi danes živimo, da spomina nate, premalo hranimo, v duši in srcu našem? Podlegli domoljubom lažnim smo? Pokleknili pred floskulami aktualnimi? Zastrupili se z lažnimi vizijami? A Ti, pravi Heroj, v mrazu in lakoti, vročini in žeji, proti morilcem narodov korajžno boril si se! Za nas! Rdečo zvezdo nosil si, simbol svobodnega l č oveka, s ponosom duše svobodne, upanjem v srcu Ljubezni, z njo tudi zmagal si! Partizan! Naj tvoj duh ve n č i bodri in opogumlja nas, naj poezije soborcev, krepijo srce in dušo našo, da slavo boja herojskega, nikoli ne pozabimo! 103 Duh Tvoj v nas še živi, in živel bo za vse veke vekomaj!! SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU! 24.7.2020 104 DUH PARTIZANA Zazrt v zvezdo rde o, č ki na spomeniku slave junaške, herojev padlih za svobodo, v nebo ponosno žari. Razmišljam. O duhu partizanov in slavnih bitk, o dušah Svobode, o herojstvu narodovem. Zvezda rde a č . Simbol l č oveka, ki z lastno krvjo, za svobodo se boril, suženjstva se znebil. Le kje danes, o partizan tvoj duh je kon a č l? Glej, kaj dogaja se: Fašizem glave spet dviga, ljudstvo zasužnjiti ho e č , človeka in svobodo z iglami v grob poslati! Vrni se duh partizana, da tirane odstranimo, svobodo si povrnimo in življenje ohranimo! Naj puška ponovno zagrmi, sovraga iz dežele prežene, kvizlinga v smeti odvrže, slavo naroda povrne! 30.7.2021 105 HLAPCI ELITE Za drobiž sramoten dušo vragu so prodali, razum v pozabo pregnali, da Svobodo bi pokon a č li! Strah jih je! Mo n č o! Prebujanje duš poštenih, plamen Svobode in žar Ljubezni, to zanje nevarnost huda je! Le kaj vse bi naredili, da ugodili bi eliti tema n č i! Da malhe bi si napolnili, ljudi zasužnjili in s krvjo se napojili! Prebrisani a neumni! Tako neumni in slepi, da končne usode lastne videti no e č jo! Duše prodane, pohlepu zapisane! Svetlobe videli ne bodo, niti bogastva nabranega, saj ostalo vse bo tam, kjer njih ve č ne bo! A dan jim zadnji bo spektakel, ko civilizacijo pohlepa in laži Ogenj Pravice odpihnil bo... ...z njimi vred, v temo pekla! Ura odbija. Nebo grmi! Le žarek majhen, skozi temo se prebija, konec Kali Yuge a č sti! 16.7.2021 p.s. »Kali yuga« - Doba kaosa 106 PESEM SVOBODE Zadoni naj pesem slovenska, čez griče in gore, od morja do jezer, iz gozdov in poljan! Naj sliši se duša ljudstva svobodnega, v kriku Svobode! Beži naj sovražnik, ki deželo našo zatreti ho e č , srca naša umoriti želi! Zapoje naj pesem svobode, naša pesem, pesem vseh narodov sveta! Zadoni naj! Do nebes in pekla! Svobodo povrne nam, vsem narodom sveta, kot Pesem 14.divizije! Bežal bo morilec našega naroda, ljudstvo slavilo bo, v slavi prednikov herojskih, teh, ki življenja lastna, za človeštvo dali so! Ne smemo dovoliti, da fašisti uni i č li bi nas! Rdeča zvezda, zvezda svobodnega l č oveka tudi v meni žari! Mogoče padel bom v boju, a ne bojim se tega! Za Svobodo se življenje tudi žrtvuje! 16.11.2020 107 VOLITVE (govno) Spet na vratih je kraval, ko med in mleko plehko spet cedila bosta se, iz ust ve n č ih laga e č v in norcev pomaga e č v! Novi in stari obrazi, v pohlepu brezkon n č em, naivnežem pamet solijo, da iluzijam spet sledijo! Le kaj storili ste do sedaj? Novi, stari, levi, desni, iste barve ste vi vsi, kot govna vaša, po kateri dežela pod gorami, po svetu mo n č o zaudarja! Le lastna rit vas briga, da govna polna bo, kot duša vaša usrana, ki Temi je prodana! Srečo veliko še imate, da čreda vam še sledi, neumno in slepo, saj misliti ne zna! Ni čudno torej, da v maloro vse leti, skupaj z ljudstvom vred, saj drugega zasluži si ne! Krog se spet zavrti, enkrat levo, enkrat desno, ob koritu vedno istem, v hramu polnem govna! A upanje obstaja še, da biser najde se nekje, ta, ki kot govno pa č ne bo, ampak človek pravi bo! 5.2.2022 108 POHLEPNI VELJAK Prišla tudi tvoja ura bo, ko zapustil svet ta boš in bogastva minljiva, nakopičena v pohlepu nebrzdanih želja in iluzij! Le kaj ti vse to bo, tam, kjer vrednote prave dejanja duha štejejo, na tehtnici Pravice, ki denarja ne pozna? Kakšen izgovor boš imel, ko izstavljen ti bo ra u č n za zlorabo sposobnosti dane, te, ki l č oveštvu služila naj bi? Hotel si vse ve č imeti, na žrtve se oziral nisi, krivice drugim storjene s posmehom si slavil! Štel si milijone, milijarde, iluzij na papirju zapisanih v kovino vklesanih, a za dušo nepomembnih. Sedaj si tu. Pred grobom izkopanim. Za kesanje ni ve č a č sa, le spoznanje kruto ob kupu denarja, ki tu bo ostal, saj s tabo ne bo šel! 10.10.2021 109 8. poglavje GORIŠKA BRDA in pesmi v briškem dialektu 110 GORIŠKA BRDA (oda doma i č m krajem) I . O dežela blažena! Pravijo, da druga Toskana si, a lepša in a č robnejša od nje si! Toplo sonce boža tvoje očarljive gri e č in vasice, nežni vetrovi Jadrana dišave Mediterana podarjajo ti! II . O pre u č dovita Brda! Ko spomladi cvetijo e č šnje, odeneš v belino se kot nevesta. Ko jeseni vinogradi porumenijo in porde i č jo, takrat oljke dozorijo, in zdi se kot v pravlji n č i deželi bi bili. III . O garaška zemlja! Ti, polna pridnih rok, polna žuljev Brik in Bricev, ki to deželo v biser kulturne krajine spremenili so! e Č šnje, grozdje, oljke,... to plodovi trdega dela so! IV . O svet kulture! Dežela pesnikov, slikarjev, pevskih zborov,.... dežela Alojza Gradnika, katerega besede, grb ob i č ne bogatijo, globoko v srcu in duši slavijo! V . O dežela dogodkov! Brda, tam kjer se vedno veliko zanimivega dogaja, kamor trume turistov iz vseh koncev sveta, čar Brd privablja. 111 VI . Vse to in še ve , č veliko ve , č .... prelepa Brda nudijo! Brda – preljuba mi dežela! 2.1.2021 112 PETERNEL Prelepa vasica sredi s soncem obsijanih briških gri e č v, kjer žubore i č Kožbanjš e č k, napoleonovemu mostu veselo prepeva, kjer vinogradi in gozdovi idilično krajino krasijo. A neko č druga e č je bilo. Idilo zamenjalo je gorje, pesem ptic preglasili so streli, modro nebo se v sivino odelo, mir se vojni je umaknil. Sovražnik neizprosno krut je bil, demonsko ne l č oveški, kateremu maščevalnost zapovedana je bila! Prišel je dan groze in žalosti, ko nedolžne duše v bajto strpali so, na ogaben na i č n jih žive zažgali! Kriki groze, molitve, jok otrok, ki mater v strahu oklepali se, matere, ki vse dale bi, da rešile življenja bitij, katere ljube e č rodile so! Le zakaj vse to? Le zakaj tako kruta smrt? Le zakaj toliko žalosti in groze, doletelo, to neko č veselo dolino? Ne bomo, ne smemo, pozabiti na grozote, katere je okupator brez srca, izvajal nad nedolžnimi ljudmi! Ne bomo pozabili, na vse trpe e č civiliste, na matere jokajo e č , katere v upanju na u č dež objemale lastne otroke, te, ki v smrtnem strahu, z upajo i č mi o m č i, lastne matere proseče gledali so! 113 Ne bomo pozabili! SMRT FAŠIZMU – SVOBODO NARODU! 30.11.2020 114 SABOTIN O, Sabotin! mogočen očak, ki doline obvladuješ in razglede nagrajuješ! Kraljuješ nad Gorico, kjer ponosni grofje nekoč vladali so. Spogleduješ se z goro, kjer Božja Mati kraljuje, Tvoja zaveznica. Občuduješ morje, ki blizu ti je! Morje Adriansko! Občuduješ Kralja, Veličastnega Kralja, boga Triglava, boga Slovanov! Nad najlepšo reko, modro Kraljico, zrastel si! Soča ljubi te! Vedno te je! Vedno te bo! Preživel kruto si vojno, hude bitke so tu bile! A ti si ostal, in boš obstal! Z granatami ubijali so te, s plinom zastrupljali te, s kriki umirajo i č h, pečat pekla, hoteli dati so ti! Ni jim uspelo! Ni si se dal! 115 Neuni l č jiv si! Burja, nevihte, potresi,... uni i č ti te ho e č jo, a ti se ne daš! Trden kot skala, iz katere si zgrajen, uničen ne boš, ker ne moreš biti, zanje si premo a č n! Prepojen s krvjo, človeških morij, nore preteklosti, se ne daš, še ve : č Življenje podarjaš, tako človeku, kot ostalim bitjem Narave! Vedno si bil tak, vedno!, a drugi do tebe ne vsi! Minila bo žalost, minila bo tragedija, veselje vrnilo se bo, ko v Tvoje kraljestvo, ponovno vrnemo se! Srca naša živijo s Tabo, ti naš Sabotin si, vedno naš boš, in mi Tvoji prijatelji ve n č i! Ponosno stoj pokonci! Nikoli ne ukloni! Ti si Sabotin! Ti si nepremagljiv! 7.4.2020 (ena od mojih prvih poezij) 116 KLANEC CEROVO Slavo v svet ponesel si, s strašljivo se strmino, katera pravi pekel za začetnika je še. Dve cerkvi ob poti, začetek in konec: ena naznanja izziv, druga slavje slavi. Dve pokopališ i č z mogočnimi cipresami, kolesarja strašijo, ko srce mu divje razbija in plju a č mu norijo. Ne! Ni še a č s, za počitek ve n č i! Ne! Ne boš me ustavil klanec mondeni! Sape primanjkuje, mišice bolijo, srce razbija,... Gornje pokopališ e č , zadnji del...zadnji ovinek... Gostilna na vrhu, kot fatamorgana najavlja in kri i č : USPELO TI JE! 13.6.2021 117 ROJSTNA VAS (moja prva poezija v briš i č ni) S'dim an ghlad'm vas, e č ke sm s rodiu, ku mulo kažine zghanju an hitro rasu an s u i č u. S fadighu ražonj'rm d kakw je cajt soje nrdu, d tle ni ve č ku anjkrt, d tw je njeki drugho zdaj. Ki use je blo tle u vasi, k anjkrt je puhna bla žuljenja an adna hiša ni bla prazna. Vidm stare cajte, k zjutro t'stari so šli dj'lt, mularija pa u šwlu. Pod nwč so ukop zvajdli, adni so pjeli, drughi pili, treči s' tukli, u karte an moru j'ghrali... K šnšurja konc je blo, d'mu usi ukop so šli, zoprli p'rtone... an p'rtonu je blo cajhn tek'rt! Ja, p'rtoni... trkaj ku Imjenje jh j mjlo, vrjetno d ubedna vas ne! D,n's... P'rtoni so ostali, aldi skor ve č ni, hiše so prazne, mu i č jo, po ghasi udebnegha an j č r, strj'he s' posujv'jo, korci an rajh po cjsti s' v'li! 118 Ormaj, dolanji konc je šu, ma spomin je ostau, n dušu vasi, k je ve č ni! 27.4.2021 119 U Č DNA KLAPA Z Brd ghor sm prblodu, cjestu dughu sm prwozu, d tw klapu zdaj bi ghladu, tkw čudno, ku oni mene zdaj. Bježi vjedt ki še dns bo, k u tubo boj pihali, an n tamburje ropotali, d an šanšur še velik bo, d še ghrabci si boj smjali. Me rekla wna je tm, kakw fajn ta klapa je, d že vidu bom use tw, d še spat n moghu bom! Rjs, d še kakw ma prau, an že šenjo sm poslau, če ghor u n'bwo, d ja, use dobro si kon a č . Ma oštja kaka mona sm, d škontam n usegha ukop, sj č bi, skapjeru bi, d fajn so rjs ti aldje, an d vselo rjs še bo, pa č baldorja tut še bo! Ma zaki buleta zdaj u mene, u tubo z n č ita hitro piht, po tamburju rwštt z roku, pojet an plast za a č t, čene škalonja še ratala bo! Ben nu. Sm povjedu moje sm use, pa č je praw komu al ne, važno d fešta tprava bo an usi dobro s bomo mjeli. 5.5.2022 (poezija je bila napisana za recital na prvem sre a č nju sorodnih duš, v Ra a č h, 7.5.) 120 9. poglavje ATLANTEA (domovina moje duše) 121 ATLANTEA (oda pradomovini) S templja na gori, s ponosom v srcu in radostjo v duši, hvalnico ti pošiljam! Tebi, o domovina, ena in edina, kjer moj dom edini pravi je, tam, odkoder sem prišel, tja, kamor vrnil se bom! Minili so a č si davni, ko zatirana si bila, ko uni e č nje silovito, v pozabo vesolja te kmalu bi pahnilo! A kot ognjeni Fenix, iz pepela razdejanja in gorja, odločno dvignila si se, in mo n č ejša postala si! Da! Mo n č ejša, svetlejša, kot nikoli še doslej, in slavo mo i č brezmejne v galaksije daljne ponesla si! Blišč in mo č tvoja v vesoljih mnogih, znana mnogim je; enim kot mitska legenda, drugim kot jasna realnost, a vedno kot mo č zmagovita! Trepet za sovražnike, nada za prijatelje, navdih za umetnike, ...vse to si postala. 122 Imen mnogo imaš, kot zvezd junaških, ki v venec slave žareče, pletejo vrline ljudstva, ki tvoji stvarniki so! O, Atlantea, domovina mi preljuba! Spomini k tebi vra a č jo me, hrepenenje mi srce navdihuje, pripadnost mi dušo povzdiguje,... ...to domoljubje pravo je! Ponosen nate, na brate in sestre, ljudstva božanskega; veselim se dneva, ko ponovno vrnem se in misijo novo za n č em! Slava ti, Atlantea! 27.11.2021 123 POTOVANJE ….......Odhod............... Nežne so vibracije simfonije, ki skrivajo č silo orkestra , v nebo odlo n č o dviga nas, tja, do obronkov obzorja, in v neskon n č ost prostora. Že belina oblakov je pod nami, meja modrine pa za nami, skrivnost temine pred nami, ta ki z biseri neskon n č o je bogata. Simfonija zvezdne mo i č ne pojenja čarobna modrina vse manjša postaja, v slovo ji pomahamo, še čas je za zahvalo: ¨Nasvidenje! Domek nam za a č sni, hvala za vse nam dano!Öči se zaskelijo, solze posvetijo in že je ve č ni! ….......Prehod........... Tema je okoli nas. Posejana s kristali v morju neskon n č em, harmonije a č robne... A tudi to mine. Objame nas svetloba, ta, ki druga n č a je: divja in groze a č , okoli nas ovija se, in vrtinec ustvarja! 124 V tunelu svetlobe, v strahu skozenj hitimo in čakamo, da bo minil, ta preplet prostora ...in... a č sa! …....Prihod..... Hitro je to minilo in temina se je povrnila, v prostranstva neskon n č a in pri a č kovanja nam sijo a č . Spet nežna simfonija in pogled na utripa polne lu k č e, te, ki k nam prijateljsko hitijo, da družbo nam podelijo. Spremstvo. Nismo ve č sami! Prižigajo nam lu k č e barvite, v pozdrav nam predobro znan, in mi njim, ponosa polnega odzrav. V daljavi nekaj zelenega se bliža, kot sfera magi n č a okrogla, vse ve j č e in svetle e č to postaja, in skrivnosti njene nam razdaja! Barve njene so a č robne: zelena, to kraljica je dežel, modra, to vir je življenja, rumena, to navdih za um pravi je. In vse ve j č a ta postaja, kot solze sreče v o e č h, kot utrip hrepenenja v srcu... in domotožja konec je! Oblaki ljube e č objamejo nas, pod nami obrisi dežele preljube, poljube neskon n č e pošiljajo nam in vabijo, da ustavimo se. 125 Konec je simfonije. Mirovala zdaj bo zvezdna mo , č ki pripeljala nas je sem nazaj, kjer glas nam dobro znan, pesem duše poje nam: ¨Dobrodošli spet doma!¨ 6.1.2022 126 KO ODO SI ZAPELA Še zdaj v duši mi odmeva, dan, ko v dvorani prepolni, Tvoja pesem je zadonela in srca naša so vzkipela, ...ko odo si zapela. Glas božanski Lepote Tvoje, predramil nam je mo n č a u č stva, da le stoje, poslušali smo te, ...ko odo si zapela. Solze ponosa v o e č h, ob mislih na kitico slavno, katero tako a č robno si odpela, kot pletla bi venec slave ve n č e, v čast zvezdam žare i č h, v boju za svobodo svetle i č h... ...ko odo si zapela. Ko dvignil se prelepi je Tvoj glas, obnemel sleherni je drug glas, le pogledi solzni so ostali in z lepoto Tvojo o a č rani, ...ko odo si zapela. A vrnil se lepi bo ta dan, ko pred Lepoto Tvojo nežno spet ponosno bom stal, s solzami radosti v o e č h in s hrepene i č m srcem, zaljubljeno poslušal Te, ...ko odo boš...spet zapela! 8.2.2022 127 NA ZVEZDNEM VRTU Skozi vrt prelepi vije se zlata potka, po kateri Ti stopaš, med cvetlicami dehte i č mi. Nežne vonjave vabijo te, da ustaviš se ob njih, in z o m č i a č robnimi ljube e č objameš jih. Le kakšen spokoj spremlja na vrtu te, ob kamnitem gradu, kjer domovanje tvoje je, tu, na Zvezdni gori. Prelep dan sedaj imaš, še oblaki so se poskrili, meglo v daljavi odpihnili, da Piramido bi razkrili. Zazrta tja v daljavo, kamor misli Tvoje že hite, k nekomu, ki te ljubi, na planetu dale č stran. Le kdaj se vrnil bo, z misije že kon a č ne? Le kaj postoriti še mora, da objela ga kon n č o boš? Dan se že poslavlja, zvezde na nebu svetijo, ko z rožico prelepo in upanjem v srcu, dušo njegovo objemaš. Nesmehneš se, saj dobro veš, da vrnil se bo! 128 Izza piramide mogo n č e, dvigne se plovilo ponosno, le zablesti se še in švigne na dolgo pot! Solzica upanja, in misel, kot utrinek v vesolje širno poleti: »Srečna bode naj vam pot, ljubega pripeljite mi domov!« 5.3.2022 129 JUTRO V ZALIVU MAGIJE Kako strma sta klifa dva, da zaliv, v meglo skrit, z objemom mogočnim, ljubosumno skrivata ga. Komaj dani se že, ko v daljavi še grmi, in žarki nežni, ljube e č božajo zaspane meglice. V spokoju jutra, kjer le šepet skrivnosten bitij prebujajo i č h se razlega, dve postavi ponosno stojita. Vsaka, vrh svojega klifa, zvezdo pozdravita, njene žarke po a č stita in pesmi se radostita, te, ki iz ust sve e č niških, čez obzorja poletela bo. Nežni glas ponosne Sve e č nice, v plesu barv jutranjih meglic, Odo Atlantei veselo naznani; glas predanega Sve e č nika, z blagoslovom Morja Miru, čez obzorja širna do mesta jo podkrepi! Oda domovini zdaj doni, dan v Svetlobi se budi, kot hrepenenja naših src, na planetih dale č stran. Vzšla zvezda je atlantejska, nov dan je blagoslovila in ljudstvo pozdravila, to, ki med zvezdami blesti! Dobro jutro, Atlantea! 18.4.2022 130 BOBNI BOBNAJO Pesem bobnov sredi no i č , širi se ritem Vesolja po globinah duš in srca, do planeta daleč stran, v galaksiji srebra. Bobnajo. Tako mo n č o, da čas ustavil se je pomaknil se nazaj, zakonom fizike se režal, s prostorom se poigral. Le kje kon a č lo je minut petnajst, teh, ki ure so postale, ure snidenja v radosti in zmagi dokon n č i ter objemih neskon n č ih! Razdalje, leta svetlobna, le iluzije nepomembne, za vedno so postale! Bobni bobnajo. Resonirajo v povezavi, združujejo v ljubezni, zavezništvo krepijo, ter sij, planetov dveh. Bobni bobnajo, zdaj, ...na obeh straneh! 15.5.2022 131 SIROTA NA KROVU LADJE Prepozni smo bili, za premnoge duše, na planetu sre e č ... tega, ki ga ve č ni. Bogovi nismo še bili, iz pekla smo komaj izšli, da drugim bi že pomagali in upanje novo jim nakazali. Trlo se preživelih je po hodnikih naše ladje, ko s poveljstva bojnega, na obhod se odpravil, da reševalce bi pozdravil. Prizori srca gane i č h: bolečine strtih src, solze žalostnih duš, a vendar upanje svetlo, v družbi naših klenih duš. Iščem in iš e č m vodjo reševalcev, mojo Najdražjo, neutrudno in sr n č o sve e č nico Atlantee. Ob deklici žalostni sedi, jo objema in tolaži, bitje to nesre n č o, ki svojce je izgubila, v katastrofi prehudi tej. Ustavi se moj korak, k obema pristopim, da v žalostne o i č se zazrem in s so u č tjem se ji posvetim. 132 Dvigne se obrazek mali, s solzami v o e č h pogleda, proseče, a z zaupanjem objame naju dveh, trdno in odlo n č o, kot u č tila bi, da starše nove je dobila. Živela sre n č o še dolga leta, v družbi sr n č ih je ljudi, razigranih vseh otrok, na planetu lepote in miru, na slavni je Atlantei. Minili že dolgi so eoni, od snidenja zadnjega takrat, ko vsi skupaj objeli smo se, v upanju, da še kdaj bomo se. 21.5.2022 opomba: gre za spomine iz predzadnjega življenja, ko sva z Najdražjo posvojila siroto iz planeta (kolonija), ki je bil uničen zaradi padca asteroida. 133 10. poglavje OSTALE PESMI na sliki: Goriški grad / Castello di Gorizia 134 Gre za poglavje z zbirko pesmi iz razli n č ih obdobij, ki pa nekako niso našle mesta v preteklih poglavjih. Na sliki: vas Gonja e č v Goriških Brdih 135 NOČ RAZODETJA – I.del (Ples v gozdu) Na jasi sredi gozda, ob ognju magi n č em, pod zvezdnatim nebom, skupaj vsi plešemo. Misti n č a energija duš prebujenih, portale skrivnostne na stežaj odpira, pot Svobode tlakuje in Ljubezen a č sti! Stoletja so minila, življenja prejšnja, ko nekoč že vsi skupaj smo bili. Vrnili smo se! Močnejši v Spoznanju, bogatejši v srcu in duši, energijo novo slavimo, skupaj se veselimo. Nikoli več dovolili ne bomo, da zaradi Resnice, ki v duši nas slavi, zaradi Ljubezni, ki v srcu nas a č sti, zaradi Znanja, ki nas krepi, končali na grmadi bi! Nikoli ve ! č Ogenj veselo gori, petje nežno doni in ples se vrti... v noč magično, ki dolga še bo! To prvi del je bil. 7.11.2021 136 NO Č RAZODETJA – II.del (Razodetje ve n č e Ljubezni) Odpeljala me je na samoten kraj, da razodela bi mi Resnico veli a č stno: resnico Ljubezni ve n č e! V daljavi petje sliši se, duš naših slave i č h, ko iz zvezd svetle i č h, melodija nežna se spusti, v objemu naju spoji, in Razodetje Ljubezni ve n č e, v Radosti se zgodi. Zvrstijo se spomini živi, na življenja pretekla, kot tudi sedanje še v teku in prepletu dogodkov usodnih. Solze radosti in žalosti skupaj so zaplesale ob podoživljanju trenutkov, ko življenje in smrt, združevala in lo e č vala skozi stoletja naju sta. u Č tenje duše Njene, objema in poljuba ljube e č Elisabette, nikoli tako mo n č o, na svetu tem še ni bilo. Radost neopisljiva, katero le duša pozna, solze sre e č neskon n č e, ko z glasom duše Njene Razodetje Ljubezni ve n č e sporočila je: 137 »To zadnje je življenje, ko ločena sva bila, v obliki nama skupni, ko le z dušo neminljivo ostala skupaj sva! Poslej druga e č bo! Za vedno skupaj, v Ljubezni svetle i č , in v vrtincu Radosti postala Eno bova!« Solze Radosti neopisljive umirile se še niso, ko duša Njena ljube a č , spomnila na obljubo me je! To drugi del je bil. 7.11.2021 138 NOČ RAZODETJA – III.del (Obisk pri u č doviti duši) Obljuba dela dolg, izpolniti nama ga, v veselje nama bo! Gozd magičen zapustiva, v mesto daljno se zapodiva, na krilih duš poletiva, da ljubezen podariva, duši svetle i č u č doviti. Na cilju sva! V skromni sobi nekdo za mizo sedi, kot čakala nekoga bi, v noči magi n č i tej, ki le Ljubezen slavi! Iz duše Njene velike Svetloba mo n č a žari, polna Spoznanj in Resnic, tako žalostnih kot veselih, Ljubezen božansko slavi! Približava se ji. Iz najinih duš ji misli in želje prelepe, ter zahvale iskrene na oltar duše položiva; energijo in mo č Vesolja, zaščito in Ljubezen Boginje, v objemu Radosti ji podariva! O, duša u č dovita! Veva, da prebrala to boš! Veva, da prepoznala se boš! Naj ti darovi najini na poti duše Tvoje služijo in varujejo, Tebe in bližnje! 139 Rada te imava! Tvoja ve n č a prijatelja, Borut in Elisabetta To zadnji del je bil. 7.11.2021 140 ATLANTIDA Pravijo, da potonila si! Mogoče res je, saj človeška pokvarjenost, uničiti hotela te je! A vedi, pradomovina moja, tam, kjer duša moja, rojena je bila, Ti vrnila se boš! Zasijala ponovno, močneje kot prej, saj dvignila iz oceana arogance, veličastnejša kot prej boš! Kraljestvo veli a č stno, neskon n č o slavljeno bo, moč duhovna Tvoja, galaksije prebudila bo! Iz oceana pozabe, Tempelj Boginje, dvignil se bo, v blišču , Resnici in Pravici, Svobodo in Ljubezen prinesel bo! Dvigni se, ve n č a slava! Zagrmi naj Tvoja mo , č zahrumi naj Tvoj glas, da do poslednje galaksije, u č lo prodorno se jo bo! 2.8.2020 141 NEVIHTA r Č ni oblaki, iz zapada prihajajo, grmijo, strele treskajo, huda bo! Burja, na Nanosu rojena, zaustavlja jih, potiska jih nazaj! Grozeče zunaj je! Molite, preklinjajte, da toče ne bo! 11.7.2020 142 NA GRMADI SEM (govor " a č rovnice") Oh, duše nesre n č e! V slepoti neumnosti vaše, nasedli ste lažem, resnico zavrnili ste! Le kaj slabega storila sem vam? Le dobro in zdravja želela sem vam! Le Resnico in Ljubezen širila sem! A vi, ... na grmado me dali, da v mukah umrem! Neskončna je neumnost duše, katera lažnim pastirjem je nasedla! Sledite nekemu božjemu sinu, ki dobro naj bi u i č l? Ni videti tega! Kdo v zlo i č ne te pognal vas je? Vaš bog? Ta, ki iz dežele daljne hinavsko in zlobno prišlepal se je? Ogenj gori in se dušim, vsebolj vro e č je! Bodite preklete ovce neumne, polne zla in gorja, zaslepljene z lažmi! Da, gorim, v mukah, a dušo mojo nikoli ne boste imeli! A vi, večno v peklu sramote, cvrli in trpeli boste! 16.10.2020 143 ZADNJI IZDIH Končana je bitka. Iz zasede smrtno ranjen, mesto počitka zadnjega iš e č m. Nikjer soborcev ve č ni, da pomagali bi mi...padli so! Pred mano gozd krasan, v meglo misterije zakrit, v pesem tišine zavit, to zadnji moj bo kraj. Pod kostanj uležem se. Mo n č o krvavim, pošle so mi moči. Sovražnikov strup, zahrbtno vbrizgan, neumorno deluje, smrt mu poveljuje. Bolečine, te hude so. Kri, zemljo mi napaja in grob izkopava! Žeja neznosna postaja, mraz do kosti trese... le kaj bi za požirek vode in toplo deko dal! Spoznanje, da konec je! Le čakam še lahko, da agonije konec bo in...k Njej vrnem se! Umirjam se, po a č si... bolečin je vse manj, sončni žarki, skozi meglo do mene prebijajo se, telo umirajo e č grejejo. a Č robni so ti žarki! Slabost in bole i č ne odgnali, spokoj in radost podarili. Vem, kaj dogaja se! 144 Pome prihaja, Ona, Svetloba Ljubezni neminljive, čar lepote in miru neskon n č osti, ...Ona...ljubeča Mati Boginja! Pomirjen postajam. Z radostjo v srcu duše, zazrt v krošnje dreves, v svetlobo glorie a č robne, v naročje se ji prepuš a č m. Počasi, nežno, ljube e č , v sen vse globlje tonem, še zadnji vonj narave vase povabim...zadnji vdih. Ob zvokih pesmi prelepe, barvitih žarkov Topline, k svobodi na nebu, oblaček majhen poleti...zadnji izdih. 21.8.2021 145 PISMO LJUBLJENI 2 Bila so 80-ta, časi sprememb, časi viher in usodnih sprememb! Padal je berlinski zid, umirala je Jugoslavija, Sovjetska zveza, Varšavski pakt, dneve zadnje, odštevali so! V tistih a č sih, oba upornika sva bila, svobodo iskala sva, ljubezen našla sva! Ve n č o ljubezen! Za "Železno zaveso"! Ti upornica proti Zahodu, jaz upornik proti Vzhodu, a oba zavezana idealom, skupnim idealom, idealom ljubezni! Časi spreminjajo se, sistemi menjajo se, ljubezen naša, ostaja in se krepi! Prava Ljubezen! Elisabetta! Ljubim te! 12.4.2020 146 V NJENEM KROGU Iz brezna pozabe spomini ven hitijo, da skrivnost bi pojasnili, o prepletu najinih poti. Koliko je življenj od takrat že minilo, ko le eno sva bila, v Objemu Svetlobe Njene? S planeta na planet, iz ene galaksije v drugo, skozi mnoga življenja, kot otroka se podiva, in podporo si deliva. Kot igra otroška, skrivalnic polna, nepredvidljiva in skrivnostna, kot Boginja, ta, ki skozi te vrtince naju vodi spet domov. Da. Domov. K Njej, v Njeno varno zavetje, da odpo i č jeva si dušo, na nov krog se pripraviva, nato pa spet poletiva... ...v nov krog potepanja, v iskanju eden drugega in radosti objemov, pod milostno roko Boginje nam ljube e č . Julij 2022 147 ZADNJI OBJEM Kaos po deželi besni, zastrupljeni umi norijo, ples opojnih igrač v prepad duše vabi. Le kje kon a č la si v apokalipsi tej? V temni no i č , skozi mesto hitim, žive mrtvece odbijam, do klinike se prebijam, kamor vodi me neznani glas. Dva demona na vratih režeče se šopirita, z gromkim smehom mi grozita, vse dokler jim glave ne odsekam. Vstopim. Predverje pekla je tu. Divji smeh kreatur v belem, teh, ki ljudje neko č so bili, sedaj le demoni brez duše, ti, ki za talko te držijo. Kundalini v meni se prebudi in demone bele upepeli! Zdaj svobodna ponovno si in v objemu te držim. A smeh turoben iz tebe prihaja, solze kesanja po licih ti polzijo, resnica kruta iz duše ti odmeva, kot bitje srca, ki sedaj že pojenja. Ötro e č moje! Le kaj si to storila, da strup si dovolila, da vate ti ga vstavijo?¨ 148 Žalosten je tvoj pogled, in boleče je spoznanje, da napako si storila, ko njim si dopustila, da smrt ti podarijo. Objemam te. Jo e č m. Prose e č me gledaš, iz oči ti ljubezen sveti, ta, ki za vedno bo ostala, tam...nekje...neko . č Ni ve č pomo i č . Ugašaš. Prošnje, molitve, magija... prepozno za vse je to, zadnja ura je odbila. Tvoj objem popuš a č , zapirajo se ljube e č ti o i č , te, ki do zadnjega diha, življenje so slavile in stvarstvo krasile. Ugasnila si. Objem je popustil. Tvoje prelepe o i č , za vedno se zaprle, in le nasmešek je ostal... ...ter solzica svetle a č na prelepem je obrazu. September 2022 p.s. navdih sem dobil v sanjah, ki sem jih imel pred kakšnim mesecem. Sanje opisujejo smrt ljube mi prijateljice zaradi smrtonosnega cepiva. 149 PESNIK SE PREDSTAVI Le kdo je ta, ki na sliki, tako skrivnostno gleda? Ta, ki z besedami žalosti in boja, upanja in hrepenenja, a tudi smeha in veselja glave veselo vam polni. u Č dna je njegova duša, začarana v zaljubljenosti, zasanjana v a č robnosti, katera neskon n č a je! u Č teča je ta duša, ki ob pogledu na Lepote Stvarstva razneži se in poezije piše. Ta duša tudi delovna je: kosa, kramp, lopata, macola,... vse v roke prime in dela! A Ta duša zelo besneča zna bit! Krivičneže, podleže...namlatila bi, sejalce vojnega gorja, pobila bi, zatiralce uni i č la bi, a zatirancem pa le pomagala bi! Uporniška je ta duša, na strani Svobode, Ljubezni zapisana, v morju poezije rasto a č !,... Da, zaveda se kaj sporo a č ! A zaveda se, da slava komaj prihaja, ko bo ob neizmernem Veselju z Najdražjo v Ve n č osti zaplesala! Tak je ta pesnik, poznate ga! 19.10.2020 150 na sliki: avtor zbirke poezij, Borut Kumar 151 GORNIŠKA Vije se strma pot, tja, nad oblake, nad širna obzorja prelepe nam narave. Koraki vse težji postajajo, zraka vse bolj primanjkuje, utrujenosti, videti ni konca. Pljuča za zrakom hlastajo, srce neumorno razbija, um z dvomi se poigrava, le duša krepka se ne da! Ve, da zmore, da ho e č ... zmago nad sabo slaviti! Korak naprej in dva nazaj, tak je pa č vulkanski svet, ki sprva celo nagaja, a na koncu rad obdarja. In pride trenutek krasan, ko višje korak ve č ne gre, saj tam le nebo in zvezde, ob razgledu brezmejnem; zmago veličastno slavijo: »Na vrhu si!« marec 2022 152 SON N Č I ZAHOD Še zadnji žarki sonca, naše zvezde življenja, svetlobe in toplote, božajo deželo doma o. č Počasi zahaja, kot krogla rdeča, za gore veličastne na počitek se vra a č . Valovi morja nežno bu i č jo, ptice napeve zadnje žvrgolijo, nežen vetri č s hribov, cvetje na sen pripravlja. V vasi se hrup polegel, prve luči se prižgale in iz miz je pridišalo, ob soju zadnjih žarkov. Rodil se jutri nov bo dan, da zve e č r v temi se kon a č l, kot življenje, ki pride in gre, kot neustavljivo vrtenje Kolesa življenja...v Harmoniji Vesolja. 13.7.2021 153 VAM, DUŠE EDINSTVENE (poezija posve e č na prijateljem in prijateljicam) u Č dna je ta druš i č na zbrana, barvita, kot travniki cveto i č , pojoča, kot ptice spomladi, misleča, kot modrecev svet. Le kje našel sem vas, da pot mojo krasite, s podobami narave veselite, poezijami radostite, izkušnjami bogatite! Da. Malo tu, malo tam, polovil sem vas (in vi mene): delovna mesta nekdanja, knjiga obrazov sedanja, v krajih razli n č ih in dogodkih naklju n č ih ...tudi usodnih. Veliko je duš svetle i č h v krogu magičnem tem, vsaka edinstvena, na edinstvenih poteh, ki z usodo, takšno ali druga n č o, vozi se po njej. Povezani v razli n č osti, enotni proti krivi n č osti, po Svobodi hrepene i č , v Ljubezni bleš e č i č ... Kot zvezde svetle e č , nebo skrivnostno krasite in čar Stvarstvu slavite! Vse to ste vi, prijatelji in prijateljice! Hvala, ker ste! 26.11.2021 154 NE BOJ SE SPREMEMB Slišiš, ta nežni glas, glas duše tvoje, ki ljube e č vabi te, da stopiš naprej, ven iz kroga za a č ranega, kjer mesto ti ni. Česa se bojiš? Da izgubila bi se v temi no i č in novih iluzij, teh, ki že sedaj imaš jih preve ? č Le kaj laže ti um, kaj pravi ti srce in kaj duša ti veli? A duša se krepi in srce se veseli, z dneva v dan mo n č ejša, za ljubezen se borita in zmage se veselita! Bojeviti um straši, da le slabše bo, pozabljajo , č da le minljiv je, kot strah in iluzije, katere sam ustvaril je. Zato, ne boj se sprememb na poti tvoje duše, te, ki ljubezen je in svetloba tvojega srca, v novi zori tvojega sveta. 155 Premagaj strah, le stopi naprej, skozi vrata že odprta, na novo pot življenja, tvojega pravega u č tenja. September 2022 156 PISMO PESNICI Le kaj s tabo je, da vse manj pesmi pišeš? Le kje besede Tvoje, polne modrosti, končale so? A duša Tvoja tiho ne bo, zagrmela bo z besedami, ki veličastne so! Veselje in žalost, življenje in smrt,... iz besed Tvojih v duše naše prodirale bodo! Tvoje besede kot žarek sonca, temo odstirale bodo, včasih, tudi pot solzam v prerorenje nakazale bodo! Zbudi se in piši! Naj glas duše Tvoje zablesti in zažari, Gradnik a č ka Te! Veseli smo Te! Avgust 2020 157 PREBUDI SE, PESNICA! Le kje kon a č le so besede Tvoje, te, ki dramile so nam dušo, s hrepenenjem polnile srce, ko novo pesem a č kali smo? Mar utihnili so odmevi, odmevi duše Tvoje, ti, ki še pred meseci tako glasni so bili? Mar navdihov manjka ti, sedaj, ko tam veliko jih imaš, tam, kjer pravljica je doma in v šelestu listja ti donijo? u Č dno vse skupaj je že to, na zmago Teme že skrbi in misli skrbe e č že kipè, ko proti bregom se ozro. Vem, da prepoznala si se, v pesnikovi pesmi tej, katero prijatelj piše ti, saj vseeno mu zate ni! Zato, prebudi se, pesnica! Naj pesmi Tvoje spet do neba zadone, v duše prihrume in v srcih zasvete! Predudi se, pesnica! Naj Odmevi duše, na krilih slave, do neba polete! Čakamo te! Vredna si tega! Oktober 2022 158 LET A Č ROVNICE Prihaja tvoja no , č temna in misteriozna, ko duška si boš dala in v baldorijah zaplesala. Le kakšno metlo boš izbrala? Rumeno, zeleno, roza,...? Barv kolikor srce ti poželi, le idej zmanjkalo ti je saj na sesalnik pozabila si. Kmalu poletela boš, na metli lete i č izbrani, po temnem nebu v daljave širne, ...te no i č prešerne. A pazi vendar! Noč svojo mo č ima, pravila prometna tudi, zato upoštevaj vse to in ne popivaj preve ! č Pazi se sosedov nevarnih, da dol sklatijo te ne! Saj veš: puške, S-300, pa fra e č vsemogo e č ! Vremensko napoved poglej, da mokra postala ne boš, in ne letaj previsoko, da letalo ne pade dol, z metlo tvojo vred, tja, kamor treba ni! Boj se megle, tiste goste, ki »s škarjami rezal bi jo lahko« kot pravi nam Pal e č k Smuk, saj videla ni č ne boš, ker metla tvoja, meglenk ne pozna. 159 Vesel in srečen let, želim! Na praznik tvoj lepo vreš i č , da strah zaleze se nam v kosti, ko kandelaber zamajal se bo, saj v njega zabila se boš! 31.10.2021 160 VOLILNI KRAVAL! Skrinjica skrivnostna, spet veselo je odprta, kot Pandorina stara, škalonje je zasejala. Jojmene, joj, vse je ponorelo, kot da k vragu odletel bo ta svet, za peš i č co norih teh, ki večina le cirkusanti so! Za listi č ta nesre n č i, v boj se nekdo je podal, ¨Za Slovenijo!¨ je kri a č l, po stopnicah odfr a č l in v kablih je kon a č l. Zdaj folk nestrpno a č ka, kaj zgodilo se še bo, ko major v komisijo prileti, korona-kažin naredi, angele modre prebudi. Še dolg bo ta dan, ko po sedmi bo za e č lo, štetje listi e č v nesre n č ih, po padcih in lažeh baldorija šele bo. V kleti znani vražji, kopriv peko i č h polni, ¨Sadni jogurt band¨ že a č ka, da svetu pesem slavno bo zapel: Ükradene volitve¨ naslov je le-te. Po sanjah dovoljenih jutri bo nov dan, ponedeljek mu je ime, ko po starem spet bo šlo in nič novega ne bo, le govna še ve č bo. 24.4.2022 161 ZAHVALE Vsem bralkam in bralcem na Facebook-u se zahvaljujem za vse spodbude, ki ste mi jih dali na moji pesniški poti. Še posebej pa se zahvaljujem pesnici Mateji Potr z č a spodbude in mo no č podporo pri nastajanju moje zbirke. Obenem pa ji želim veliko uspehov pri nastajanju njene zbirke odli ni č h poezij. Posebna zahvala gre nadarjeni slikarki Andreji Svetli z č a prostovoljno pomo v č obliki izdelave naslovnice in uvodne slike 1. poglavja. Vorrei ringraziare anche l’artista Arianna Baratella per il suo contributo con il disegno artistico stile ¨gothic¨, per il Capitolo (Poglavje) 6. Hvala vsem. Grazie a tutti. Borut Kumar Gonja e č , 16.11.2022 162