350 Past za metulje Marko Kravos KUKAVIČJI Samo počakat je treba, KLIC da pride mama iz trgovine, da zrasem, da mi zrase brada, da se zarase hrib za hišo, potam bo lepo. Samo počakat je treba in doštudirat in delo dobit in opremit stanovanje in se poročit in ko bo prvi krajec, bodo gobe, potem bo lepo. Samo počakat je treba, vsi pridejo enkrat na vrsto pri plači, nagradah in pri zdravniku, samo pazi, potrpi, pogoltni, potem ibo lepo. Samo počakat je treba, kdor je oblast in sme zdaj vse, bo tudi enkrat star in bolan in ko ga odžagajo, bom jaz na površju, potem bo lepo. Past za metulje Samo počakat je treba: ko se nekoč ujame ozvezdje na nebu s časom rojstva in se izide kukavičji klic me več ne bo, ko bo pomlad, potem bo, kar bo. HOTEL ASTORIA, Od premolcanih stvari LENINGRAD se mi suši spomin in ponavljam stara rekla: učiti se, učiti se, učiti se, in se spomina bojim. Tečem čez ulico po časopis, morda pa bo v njem razloženo, kaj se je z mano zgodilo, kako in čemu sem, če sploh še kaj diham, počnem. Veliko govorim; kot da bežim. Hitim; kot da sem sam na svetu. Smejem se s praznim jekom, s površino telesa ljubim, s konico peresa se izpisujem. PREIZKUŠNJA Vrže te vznak te pritisne k tlom in si čisto na tleh, na hrbtu, ne moreš nič, niti mignit, gledaš v nebo, ker se ne moreš sklonit ne vstran ozret kot roža blag, vegetativno lep, vijolično žalosten, nečloveško moder. 351 352 Marko Kravos DAR Na travi, na hrbtu, na široko: čas imam, pod mano semena in korenine. Kaj bi se bal velike misli, stokrat večje od slona. Ce hočem, ležim. Ce hočem, ležim. Če hočem, me ni. Nalašč in zdaj pa enostavno sem. KANAAN Je glava od telesa ali od srca? Je srce od človeka ali od boga? Bila je bela noč in bela megla, bela megla, skoznjo sta jezdila glava — srce preko telesa vročega. JABOLKO Jablana ustvarja prispodobe ljubezni. Gladka koža, rdeča lica, zgoraj pecelj, spodaj muha, med njima na sredi srčasta semena. 353 Past za metulje RDEČI RAKI Rdeči raki v srebrni skledi, peneče se vino, mesečina na morju: svet visi na nihajoči niti. Ti visiš na svoji kiti. Odrezal jo bom, padla boš v moje naročje kot hruška. SREBRNI Kri, seme, solze, PEPEL vse tekočine, 96 odstotkov moje teže bo vzelo sonce. Kar ostane, je zate, za tvoje zglavje, za sanje. OKNO Kjer je okno, tam je hiša, tam so ljudje. Okno je razsvetljeno, oko vidi skozenj lepo ženo. Med steno z zrcalom in steno z uro tiho joče. Pred odprtim oknom. MOJA SMRT Ko umrem, želim to storiti s preudarkom in dostojanstvom, na najvišjem nivoju: 354 Marko Kravos diplomatsko, zaslužno, herojsko, drugim za zgled in pouk. Enkrat se mora človek zresnit, enkrat mora vzeti sebe zares. Če ne za drugo, zaradi zgodovine in družbe, države, družine, zaradi obreda, pogrebnih šeg in navad, pevcev, govorcev in spomenika. Samo v krsti me bosega pustite, da ne uidem za vami v gostilno, samo čeljusti mi skupaj zvežite, zaradi rezanja in vtisa te prireditve. Smrt je tcs moja zadnja priložnost. POMLADNA Nestrpni utrip v prsih. Nemirni utrip v glavi. Nemarni utrip med nogami. POMLADNA, Spusti hudiča DRUGIČ z verige, naj se zdivja ta beštja kosmata, če ga napenja, razganja. Mimo gre ženska z jazbino za tvojo mrcino: odpni mu hlače, naj se nadiha, naskače. 355 Past za metulje TRINAJSTA Za devetimi gorami, PESEM za desetimi vodami, pod zelenim leskovjem maček miško je ujel: miš iz luknje mačku v kremplje. Za devetimi gorami, za desetimi vodami in pod belo brezico miš se v ptico spremeni, maček-jastreb ji sledi. Za devetimi gorami, za desetimi vodami in pod hladnim vrbovjem ptica v vodo skrije se, jastreb pa že ščuka je. Za devetimi gorami, za desetimi vodami, pod košato lipico ribica kot trava rase, jelen se pa na njej pase. Za devetimi gorami, za desetimi vodami, pod dišečim smrekovjem trava zrase v gobico, jelen pa v veverco. Za devetimi gorami, za desetimi vodami, pod šumečim bukovjem skoči iz gobe kača-gad, veverca pa zdaj je vrag. Za devetimi gorami, za desetimi vodami in pod sladko trtico kleplje koso bela smrt, vabi, kliče na svoj vrt. 356 Marko Kravos Miška iz luknje, mačka-tačka, in sinica in ujeda, riba, ščuka, dva medveda, jelen gor na travici, veverca ob gobici in je kača, pisan gad, ki ga pase lepi vrag — vsi prijatelji so zdaj: smrt je mir, njen vrt je raj!