PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
leto2. štev. 424 -Gena 4.. lire
Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. postale
TRST, petek, 18. oktobra 1946
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI it. 1 ■ I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopis; se ne vračajo
Prišel ie trenutek, ko mora vsak iskren demokrat prelomiti vsako vez z reakcionarnimi šovinisti m ko se mora vsak Tržačan, ki ljubi svoje mesto, ločiti od podpornikov tuje nadvlade.
V INTERESU MIRU IN BLAGOSTANJA
iEnotna demokratična fronta
vseh iskrenih antifašistov za popolno suverenost tržaškega prebivalstva, umik vseh okupacijskih čet, zvezo Tržiča s Trstom, proti imperialističnemu vmešavanju
^tedvčerajšnjim je bil plenum 4lt*tn«ga odbora SIAU ob navzoč-808U Številnih delegatov — delav-uradnlkov, kmetov, trgovcev in kteleklualcev.
V otvoritvenem govoru je tov. ^lan med drugim dejal: »Nova iSOdovlnska. doba Je pred nami. pariških sklepov, ki so nam vsilili, se mora naša politična a prilagoditi novemu položaju. Oljska krajina je bila v nasprot-* baglmi željami razdeljena na ^ razlitne dele, katerih vsak bo ^Padel drugi državi.
pa zahtevamo, da Koper, Pi-f,s. Izola in njihovi okraji kakor 4 Gorica ostanejo Jugoslaviji.
pa, ki je nedeljiva gospodka in industrijska enota s Tr-J®1®, mora postati sestavni del svo. ^•tega ozemlja.
Ustvariti moramo osnovo za ^n^itev vseh demokratov, ki nam dela možnost, da odločno sto-feto v prihodnost. Ml ostajamo zvesti našim osnovnim nače-borbi za zmago demokracije.* U^voril je nato o spletkah anglosaškega imperializma, ki dela ^ tetn, da bi za nedoločen čas ob-tel na našem ozemlju svoje čete. !®čaril je, da je odločna borba ^tekratičnih sil v Trstu in Pa-j*® Preprečila te namene. »Anglo-_ eričani bodo morali od tod in tu bo nobene vojaške vlade*, je ■®*ljevai tov. Ferlan. »Kljub te-11 Pe skušajo danes s podporo svo-»atelitov zagotoviti svojo oblast •vobodnem ozemlju s tem, da nam 3° vsiliti kolonialni statut. Bo ' *e moramo z vsemi silami proti 1,1 načrtu.
fc
*«Protl tukajšnjim reakcionar-slnijatn, ki odobravajo tak sta-' ki bi anglo-amerlškim impe-'stom dovolil gospodarsko in po-<no vmešavanje, stojijo resnično 'tešistične struje, ki se bodo mo.
združiti v enoten blok, ki bo °ten boriti se za demokracijo in
Sw.»
V*i
, navzoči delegati so govor tov.
navdušeno odobravali, teni delegati so nato odobrili tu-Poziv na vse demokrate, naj težijo svoje sile v skupni borbi.
Poziv k enotnosti
Plenum tržaške mestne Italijansko-slovanske antifašistične unije, se je sestal na zasedanje, da bi preučil politični položaj, ki je nastal po sklepih pariške konference, s katerim se ustanavlja tržaško svobodno področje.
Ugotavlja,
da po neuspelih manevrih, ki so težili za tem, da se ustali ali vsaj za nedoločeno dobo podaljša sedanja vojaška uprava še ni izginila vsa nevarnost zasužnjevanja mesta od imperializma. Namen, vsiliti nam pod pretvezo dozdevne politične nezrelosti statut, ki jemlje vsako oblast od ljudstva izvoljeni skupščini xn izroča kar najširšo oblast od varnostnega sveta Združenih narodov imenovanemu guvernerju, zato ni nič manjša nevarnost za neodvisnost Trsta in za njegov gospodarski procvit. Zato
izjavlja,
da je za varstvo demokratičnih svoboščin in gospodarskega življenja mesta potrebna takojšnja in uspešna akcija, katere cilj je omejitev guvernerjevih funkcij na kontrolo nad izvajanjem statuta, in izročitev vse suverene oblasti ljudstvu preko demokratično izvoljene ljudske skupščine. Plenum je
prepričan,
da je prišel trenutek, ko mora vsak iskren demokrat prelomiti sleherno vez z reakcionarnimi šovinisti in ko se mora vsak Tržačan, ki ljubi svoje mesto, ločiti od podpornikov tuje nadvlade. Zato
poziva
v interesu miru in skupne blaginje vse iskreno demokratične sile tega ozemlja, naj se združijo v ENOTNO FRONTO DEMOKRATIČNE AKCIJE na temelju sledečih programskih točk:
1. resnično demokratični statut, ki naj zagotovi popolno suverenost krajevnega prebivalstva;
odstranitev vseh vojaških okupacijskih sil z ozemlja v roku SO dni po podpisu mirovne pogodbe;
S. dosledna demokratična ustava, ki naj zagotovi vso oblast domačemu prebivalstvu na polju zakonodajne, izvršne in sodne delavnosti p^cko zakonodajnih, sodnih in izvršnih organov, izvoljenih na osnovi demokratičnih načel;
Jf. uprava, sodstvo, policija in vse ostale javne ustanove morajo biti demokratični organi, sestavljeni iz domačih elementov, ki se niso kompromitirali s fašizmom ali z nacističnim okupatorjem;
5. borba proti vsakemuvmešavanju imperialističnih sil in proti vsaki obliki kolonializma;
6. poglobitev bratstva med Italijani in Slovani, ki temelji na popolni enakopravnosti narodnostnih pravic in ki jo jamči zakonodaja, ki mora zatreti vsako narodnostno, rasno in versko nestrpnost v kakršni koli obliki;
7. borba proti ostankom fašizmu in neofašizmu in proti šovinizmu, kjer koli bi se vgnezdili in pod kakršnokoli krinko bi se poskušati spet pojaviti v javnem življenju;
8. politika, ki naj na gospodarskem polju pripelje mesto do blaginje s pomočjo krepitve industrije, financ, trgovine in pomorstva, sadov dela primorskega prebivalstva, predvsem pa s pomočjo obnovitve pristaniškega prometa, kar je možno samo z vzpostavitvijo prijateljskih odnošajev z vsemi državami, predvsem pa z Italijo, Jugoslavijo in z ostalimi državami našega zaledja, vzpostavljajoč obenem s temi državami odnaša jc na področju znanosti, umetnosti in športa; politika, ki naj zaradi tega na področju socialnih vprašanj z uresničenjem širokega programa poskrbi za zadovoljitev življenjskih potreb meščanov ter varstvo in razširjanje delovnih pravic, ki naj zajamčijo pravico do dela, obrambo domače delovne sile ter delovnih pogojev;
9. borba za sindikalno enotnost v organizaciji, ki bi bila neposredno včlanjena v svetovni sindikalni federaciji, temeljila na mednarodni, demokratični osnovi, in bila organizirana po industrijah in s sekcijami kjer koli delajo. Delovala naj bi v obrambo interesov delavstva, ki jih je treba razumeti v čim širšem smislu, tako da vsebujejo borbo za kontrolo nad podjetji in za obrambo demokratičnih načel in pridobitev;
10. začasna vlada — z najmanj 9 člani, ■— ki bi jo imenovali Varnostni svet ZN po predlogih narodnostnih in političnih skupin svobodnega ozemlja, in ki bi ji stala ob'strani posvetovalna skupščina, sestavljena iz najmanj 90 članov, izvoljenih po načelih in sistemih, ki veljajo za začasno vlado.
larodno-osvobodilna vojska Indonezije
ima večino ozemlja v svojih rokah, • °spostvo Nizozemcev se omejuje na večja mesta
Hva, 17. . Tass _ Dlplomat-jtepisnlk »Izvestij* Efimov pl-ujteprav so Nizoztmci s podpo-ptensklh čet zasedli najvažnej-flB te. na otokih Java, Suma-P Borneo ter na otokih Bargla L^teng, niso uspeli vzpostaviti l alnega gospostva v nizozem-teloneziji.
^Pradnlh izjavah so te čete za-^ k/3 indonezijskega ozemlja, V* . Prebiva samo ena tretjina •v^tekoga prebivalstva. Od ce.
Prebivalstva, ki šteje 70 ^°°v> člvi namreč na ozemlju •Izteke republike okrog 47 13ud*’. Stvarno ima Indo-
V v ® ^PUblikanska vlada oblast
°z«mlja Indonezije. Ob-1 vt, *°8emčev se omejuje samo k mesta. Tako je na otokih *tengka in Bilitong, let Jih bzozjmci za svoje, mnogo -«e[),'t'h odredov «quertellas». slfo prebivalstvo se ne po-
V nl*02emski oblasti, temveč
Vil tedonezljski republikanski
$
. ju tn Nizozemci niso mogli 'Jo nV°'te ljudstva, ki še bori za 'It ,6°clvi8nc>at in republikanska ^ rdno drii svoje položaje in tv^te^Poro vseh slojev prebijte 1* c
<loVo Kc,ncem septembra sesta-v«, vtedo, v kateri so zastopa-itia^teitlčne stranke ln skupi-\ t|Q *I’J8kega prebivalstva. Se-Sfe(;Ve viade dokazuje, da se Je p°tekus Nizozemcev, da '''Je S!M narodno osvobodilno ,lju<1.Sprotno se Je Indoriezij-V Vo tesneje povešalo J »vof6 <temokratlčno neodvisna , republike.
% te bila anglo-mizozemska k ^teUjena, da sklene pre-|	oktobra. Caa pa bo
Wče ni to samo mane-V*' de 2at°, ker premirje ne ** Prekine pošiljanje nl-v Indonezijo. Kljub
premirju namreč nadaljujejo nizozemske oblasti s pošiljanjem novih čet v Indonezijo. Tako Javljajo, da je 18. oktobra odpotoval iz Rotterdama na Javo nov kontingent vojske. Objavili so tudi prihod na Javo nizozemske letalonosilke »Karl Dorman*.
Indonezijski narod, ki šteje 70
milijonov ljudi, in ki je več kot 350 let pod kolonialnim gospostvom Nizozemcev, je dobil pod republiko najosnovnejše demokratične svoboščine in sl ne želi več povratka v preteklost. Zato se odločno upira poskusom Nizozemcev, da bi vzpostavili v tej deželi svojo kolonialno oblast.
Zopet neredi v Indiji
500 ubitih in 15.000 ranjenih
Kalkuta, 17. — Bengalske oblasti so zaprosile za vojaška ojačanja proti številnim upornikom, ki korakajo ‘proti mestu Changpur v Bengaliji. Poročajo, da je v mestu prišlo do požigov, umorov in ropanja. V m:stih Noakhali ln Tlppe-ran je bilo med neredi ubitih okoli 500 oseb.
V zadnjih petnajstih dneh je bilo ranjenih več kot 15.000 ljudi. Iz Tipperana poročajo, da Je policija v torek dvakrat streljala na množico, ko je prišlo do neredov.
2. novembra bo v Palestini splošna stavka
Jeruzalem 17. — Vsokl arabski odbor v Palestini je sklenil proglasiti v Palestini splošno stavko za 2. novembra, ob 29. obletnici Balfo-urove Izjave.
V New Yorku stavka 55.000 delavcev
New York, 17. — Računajo, da v Nev Yorku stavka sedaj nad 55 tisoč delavcev » uradnikov. Med stavkami, ki najbolj prizadevajo gospodarsko življenje, je stavka av-tetransportov ln stavka pomorščakov, ki stavkajo že nekaj tednov, tako da je v ncw-yorS)d luki us'-dranlh 307 ladij, kar povzroča velike finančne zgube. Pomoli, kjer
v normalnih časih dosega mednarodni trgovski promet več milijard dolarjev letno, so sedaj natrpani z milijon; ton blaga. Z druge strani je več sto skladišč za prodajo na drobno zaprtih zaradi stavke nameščencev pri avtotransportih. V New Yorku Je tudi ustavljenih 16 tisoč vagonov blaga v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev.
Kitajsko ljudstvo se ne da varati
Paklng, 1 v. — Jenanski radio ljudske armade je med drugim sporočil, da Je sedaj postalo sploh nemogoče vsako mirno pogajanje s Cangkajškom in z ameriškimi imperialisti. Napovedovalec je dalje dejal, da se Scdo do zadnjega borili za demokracijo ln branili osvobojene pokrajine, na katerih biva 140 milijonov prebivalcev, t. J. ena tretjina Kitajcev.
Jenanski komunistični Ust piše, da je ameriška politika na Kitajskem le izgovor, s katerim hočejo prikriti želje o svetovni nadvladi. Tako politiko da so že Izvajali Hitler ln japonski militaristi. Arne. riški reakcionarji so prejeli vojaška in pomorska oporišča iz rok Cangkajška, ki je njihov vdani služabnik. List zaključuje, da imperialistični šarlatani ne bodo varal: kitajskega ljudstva.
Sledila je diskusija. Neki tovariš je govoril o načrtih, po katerih ne bi zakoni, ki bi Jih mestna skupščina izglasovala za svobodno ozemlje, veljali za internacionalizirano cono v prosti luki. Ce bif tej coni dovolili posebno avtonomijo, bi to predstavljalo veliko nevarnost za svobodno ozemlje, ker bi bila krajevni in mednarodni reakciji dana možnost, svobodno delovati v tej coni. Ze so pred kratkim pri Javnih skladiščih uvedli nekak »prehodni seznam*, v katerega je vpisanih kakih 250-300 oseb, po večini »beguncev*, jz katerega črpajo uradnike za prosta mesta v javnih skladiščih, kar gre v škodo domačih uradnikov.
Razpravljali so nato o investiciji tujega kapitala v svobodnem ozemlju ter poudarili potrebo ustanavljanja zadrug in drugih podobnih ustanov, ki so pod nadzorstvom ljudstva.
Neki tovariš je poudaril nevarnost, ki bi jo predstavljala ustanovitev posebnega »italijanskega levičarskega bloka*. .To bi onemogočilo V3ak demokratičen režim, kajti nj mogoča demokracija, kjer ni
medsebojnega sodelovanja. Omenjeni tovariš je dejal, da so skupine iz CLN-a spoznale, da ni mogoče več hoditi po stari poti in je zaključil z besedami: »Mi jim moramo naznačiti pravo pot*.
Qb zaključku diskusije je tov. Ferlan po kratkem pregledu predlagal skupščini sledečo resolucijo:
Plenum Slovansko-italijanske antifašistične unije v Trstu, po proučitvi sklepov pariške konference, ki prisojajo Tržič Italiji, kar je v nasprotju z najosnovnejšimi gospodarskimi načeli in z ljudsko voljo, ki se je prej ponovno izrazila za združitev z jugoslovansko republiko in sedaj z vso odločnostjo zahteva svojo priključitev k svobodnemu ozemlju,
protestira,
ker Tržič in njegov okraj nista bila priključena Federativni ljudski republiki Jugoslaviji ter
zahteva,
da se sprejme želja prebivalstva Trsta in Tržiča — to je dveh mest, ki se gospodarsko spopol-njujeta — in se Tržič vključi v svobodno ozemlje ter se tako usliši želja prebivalstva obeh mest, ki sta bili tesno povezani v dobrih in slabih časih v preteklosti in hočeta tudi v prihodnosti deliti skupno usodo.
Vsi navzoči so resolucijo soglasno odobrili. Sklenili so nato, da se odpošlje Molotovu in Kardelju brzojavka z izrazi hvaležnosti tržaškega prebivalstva za odlečno o-brambo njegovih dcm:krat'čnib pravic in s prošnjo, naj ga še nadalje podpirata.
Zasedanje Vrhovnega sovjeta
Sovjetsko ljudstvo
bo prekoračilo predvojoo gospodarsko raveo
Moskva 17. (Tass). — Pod naslovom »Moč socialistične države* piše «Pravda» o zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR, ki je včeraj začel z diskusijo o preračunu Sovjetske zveze za leto 1946. V diskusijo £0 posegli poslanci raznih republik in pokrajin Sovjetske zveze, ki so opisali povojne uspehe v industriji, v prevozu in kmetijstvu.
Tako je poslanec Kapustin govoril o izboljšanju življenjskih prilik v Leningradu, o obnovi industrije in prosvete. Leningrajska industrija se približuje ciljem svetovne tehnike. Leningrajska industrija je v 9 mesecih letošnjega leta izvršila 107.4% svojega načrta.
Poslanec Ponomarenko je dejal, da so v beloruskih vaseh obnovili 235 t'soč stanovanjskih hiš ln tako spravili pod streho poldrug milijon ljudi, katerim so Nemci uničili hiše. Industrijska pro:zvodnja v Beli Rusiji bo v letu 1946. dvakrat večja kot lani.
Vsi poslanci so poudarjali velike uspehe pri izvrševanju prvega leta gospodarske petletke. Naš finančni sistem, piše »Pravda*, ki sloni na trdnem soc!alist'čnem gospodarstvu, zagotavlja neprekinjeno financiranje vedno večjih izdatkov za razvoj nerodnega go.opcdarstva. Imamo moči in sredstev, da obnovimo stare tvcmice in zgradimo nove ter da povečamo površino obdelane zemlje. Ves čas socialistične izgradnje se je sovjetsko ljudstvo j borilo navdušeno za izpolnitev go
CršKi parititnl razstrelili dva mosta
Atene, 17. — Bliža Larissc so oboroženi partizani oddelki razstrelili dva mostova. Po zadnjih vesteh so ot lasti dale izprazniti vasi v območju 20 km od Larisss zaradi napadov partizanskih oboroženih skupin.
„Ne želimo v Šjianlit vlade po grškem vzorcu!"
Mehiko, 17. - Mehikanski profe- | sprx!arakih n9-.rtov. Tl,di 8edaJ po sor in predsednik zveze za pomoč j kcmfanl vojnt sov1etSko 'judstvo
zdravi rane, ki mu jih j« prizadejala vojna in napenja vse svoje sile, da prekorači predvojno stop njo v industriji in poljedelstvu. Tako bo še bolj utrdilo moč svoje domovine ter izboljšajo življenjski standard sovjetskih narodov.
AnsrleSkl novinar t
španskim begunetm Joss Mantisl-dor je na velikem iborovanju za so. Udarnost z republikansko Španijo izjavil: »Ne želimo v Španiji vlade po grškem vzorcu*. Na zborovanju so bili navzoči poljski poslanik, predstavniki sovjetskega ln češkoslovaškega poslaništva ter številne mehikanske in španske osebnosti.
Mancisidor je tudi sporočil, da bodo predlagali organizaciji Združenih narodov Imenovanje mednarodne komisije, ki naj preuči < notranji položaj Francove Španije. Zaht-val je tudi od mehikanskih •poslancev, naj naslovijo na vse stranke latinske Amerike poziv za organiziranje vseameriškega gibanja proti Francovi vladi.
Zakaj v fcrtiJS ni miru
Moskva, 17. — Moskovski radij-sk^ komentator Mihajlov je izjavil, da so britanske čete v Grčiji ojačili. Dejal je tudi, da Velika Britanija dobavlja orožje novim vojaškim oddelkom, ki jih je ustanovila grška vlada. Njih edina naloga bo uničevati demokratične sile v Grčiji. Mihajlov je zaključil, da je treba pripisati edino Veliki Britaniji, da ste Ji danes Grčija na pragu nove državljanske vojne.
Italijanski državni dolg
Rim, 17. — Zakladni minister Bertone Je v svojem govoru spričo razpisa posojila za obnovo sporočil, da znaša Italijanski državni dolg nad tisoč milijard lir, denarni obtok pa nad 400 milijard.
VVallace obo el
New York, 17. — Bivčl trgovinski minister Henrik WRllace j« obolel za bronhitisom ln je zaradi tega odložil program svojih govorov.
Jugoslavija na noti napredka
Beograd, 17. Tanjug. — Angleški dopisnik lista *Oxford AfaiJ* Ed gard Yung, ki je sedaj v Bolgariji, je podal predstavnik» lista *Trud» sledečo izjavo o položaju v Grčiji-
«Grčija je postala britanska kolonija. Britanska vlada vodi v tej driavi politiko, ki m nič drugega nego kolonialna in imperialistična politika, ki jo vodi Benin. Iz strahu, da bi se EAM polastil oblasti, vzdrSuje britanska vlada Se vedno v Grčiji vojaštvo.»
Yung je nato govoril o svojih vtisih is Jugoslavije in je med dru. gim izjavil: «Ta dtiela je krenila po poti napredka. Bil sem v resnioi presenečen nad navduSenjem, ki sem ga povsod srečal. Jugoslavija se naglo obnavlja in sledovi vojne vihre hitro izginjajo.» O vtisih, ki jih je dobil ob priliki obiska na mladinski progi, je Yung izjavil; *Moj obisk v Brčkem in Banovičih, kjer dela tO.OOO mladih ljudi, je napravil name najgloblji vtis in zbudil v meni občudovanje nad tolikim navduSenjem in marljivostjo.»
Cerkev v Albaniji
»e zahvalfuje za pomoč
T.rana, lt, . Tanjug — Kot poroča albanska telegrafska agencija, je mitropolit Kristifor Kisi poslal prcds?dniku vlade Envcrju Hodži brzojavko, v kateri se ob 8. zasedanju Vrhovnega Sinoda albanske
avtokefalne cerkve zahvaljuje demokratični vladi Albanije za pomoč, ki jo je nudila cerkvi pri vršenju njenega verskega in narodnega poslanstva.
Slovanska manjšina v ftumunijl bo voula
Bukarešta, 17. Tanjug, — Slovanska narodna manjšina v Rumu-r.iji se bo udeležila volitev v Ru-muniji z demokratičnim blokom. Imenovala Je že svojega kandidata.
Novo odkritje orožja v Italiji
Milan, 17. — Milanska policija Je izvedla obširno akcijo, da odkrije orožje skrito v okolici Milana. Aretirali so člane tajnega gibanja, ki je imelo svoje podružnice v Milanu in Rimu.
Zdi ss, da so prišli na sedanjo sled na podlagi aretacij, ki so jih bili izvršili pred dvema tednoma v Mestrah. Domnevajo, da gre za neko fašistično gibanje, ki je imelo namen, polastiti se oblasti.
ZDA gradi utrdbe
Kopenhagen, 17. — Posebni po-ročevalsc danskega lista «National Tidende* piše, da je ameriška vojska v Groenlandiji začela pred kratkim graditi nove utrdbs na otoku, namesto da bi se pripravljala na odhod. List dodaja, da bodo veliko ameriško oporišče »Blue West« s’e povečali, da bo lahko sprejelo nove čete. Poročevalec ne prikriva, da bo Danska verjetno zgubila to svojo kolonijo spričo dejštva, da je Grocnlandija prva trdnjava za obrambo ameriške celine.
Ameriško merilo
Sovražniku
Berlin, 17. — Združene države so dovolile kredit 50 milijonov dolarjev, ki se bo uporabil v nemški industrrifi v ameriški okupacijski ooni.
Ta kredit bo nedvomno povečal okupacijske stroške, ki so jih do sedaj nosili ameriški davkoplačevalci.
Ameriški podtajnik vojnega ministrstva je izjavil, da so Združene države dobavile Nemčiji brezplačno za 96 milijonov dolarjev živil.
Zavezniku
VVashington, 17. (VZN). — Ameriško zunanje ministrstvo je, kot se je danes t zvedelo, sporočilo t8. septembra češkoslovaškemu odpravniku poslov v Washlngtonu, da Je svetovalo izvozno-uvoznt banki ZDA, naj prekine pogajanja za posojilo 50 milijonov dolarjev češkoslovaški. češkoslovaškega opolnomočenca so tudi obvestili, da ne bodo izvršili nadaljnjih prodaj a-meriških presežkov češkoslovaški
Truman - nevaren Človek
Oklahoma, 17. - AFP — Generalni ravnatelj Unre Fiorcllo La Guar. dia je nocoj v svojem govoru izjavil. da je Truman nevaren človek. Dejal je tudi. da bo ukinitev nadzorstva cen povzročila popoln polom, demokratični vladi pa izgubo socialnih pi*idobitev v zadnjem če-trtstoletju.
Poslovanje UNRE
v Jugoslaviji
Beograd, 17. 'Tanjug. — Pred dnevi je prispela v Jugcslavljo posebna preiskovalna komisija Unre. Komisijo so sestavljali S:rgejčik za ZSSR, namestnik vodje komisije za dobave Johns Wiiford za Združene države Amsrike, namestnik vodje finančne In upravne komisije. podpolkovnik Davis Rossrs za Kanado in številni ravnatelji u.adcv ustanove Unra v Beogradu Komisija je bila sklicana, da prouči delo in da se' razgovori s pristojbini jugoslovanskimi ministrstvi ter z diplomatičnim! vladbmi predstavnik', ki se zanimajo za delo ustanove Unra.
Ob tej priliki je komisijo sprejel maršal Tito, ki je skupno z njo pro. učT vse delcvanje Unre v Jugcsla-v!ji. Komisija se je sedaj vrnila v Združene države, kjer je o svojem delu poročala ravnatelju La Guar-dlji. Kom'sija Je prišla do zaključka, da se delo jugoslovanske vlade pri razdeljevanju pomoči Unre lahko primerja z delom drugih držav. Razen tega je kritizirala nekatere pomanjkljivosti glede izvajanja pregrama, predvsem zamudo pri prejemanju obvestil ln težave, ki so J'h Unrini opazovalci zaznamovali v nekaterih primerih razdeljevanja. Navzlic temu pa je komisija prepričana, da so te male napake po večini posledica upravnih težav, k! so neizogibne, ko je treba v naglici oiganizlratl ves vladni aparat v pokrajinah, ki so bile za časa sovražnikove okupacije hudo prizadete. Komisija je izjavila, da je Jugoslovanska vlada vedno pripravljena priznati te hibe in Je z dejanji dokazala željo in dobro voljo, da sodeluje z Unro in tako omogoči izpolnitev njene nalege.
Posebna komisija je tudi proučila razne vesti, po katerih naj bi večje količine živil in prevoznih sredstev uporabili za potrebe vojske. Tako da so n. pr. izročili vojski določeno število mul, ltl so bile namenjene kmetijstvu.
Proučili so tudi oparke o slabi uporabi traktorjev in poljedelskih strojev kakor tudi vesti o uporabi nekaterih živil na svobodnem trgu. Komisija ni mogla ugotoviti, da b' velike količine Unrinega blaga dodelile jugoslovanski vojski. Tu pa tam so pokrajinska ravnateljstva Unre poročala, da jugoslovanska armada uporablja vozila, o katerih so domnevali, da so Unrinega izvora.	,
Vlada je prcjeia ta poročila v ietem času, ko je napravila prošnjo za drugačno uporabo omenjenih vozil. Predstavniki Unre izpovedujejo, da prihajajo podatki o teh prošnjah z veliko zamudo, da pa se ne dado ugotoviti vzroki za te izjave. Poročila pokrajinskih ravnateljev govorijo o skupnem številu vozil, ki ne presega 200, medtem ko je Unra poslala Jugoslaviji za obnovo države nad 12.000 vozil. Pri tem u-gotavlja kom'slja, da so Združene države izročile jugoslovanski armadi nekaj tisoč vozil istega tipa, kakor so vozila Unre. Jugoslavenska armada je prejela tudi večje število voz'l od zavezniških arimad.
Razen tega poročajo, da je bil med jugoslovansko armado in kra-
jevnimi oblastmi sklenjen dogovor za izmenjavo materiala. Tako je v r.ekem primeru šlo za zamenjavo 126 jugoslovanskih junic s 126 mulami ustanove Unra, v drugem primeru pa za zamenjavo 50 mul ustanove Unra z enakim številom mul jugoslovanskega izvora. Potrebno je primerjati ti dve števili 126 in 50 s skupnm, številom 9565 mul, ki j'h je Unra poslala Jugoslaviji.
Komisija je tudi preučila vprašanje uporabe traktorjev in drugih poljedelslt h strojev. Po pre'sj{avl oe lahko kom'sija Izrazi povoljno o uporabi teh strojev, ki so v veliki meri pripomogli k zboljšanju poljedelske proizvodnje v tem letu. V tem času so usposobili za poljedelstvo 15 000 hektarjev zemlje. Komisija j: ugotovila, da so bilo skrbi, ki so spričo tega nastale, posledica pomanjkanja tehnične iz-veibanostl.
Te pomanjkljivosti pa so sčasoma izginile, ko so jugoslovanski traktoristi bolj: spoznali stroje, ki so jih dobili. Po splošnom pregledu so tud; ugotovili, da okol; 10% traktor jov ni bilo v delu zaradi popravil. Ta odstotek predstavlja normalen pojav pri uporabi stroja. Pri tem so se pojavile težavo, ker ni imela Unra možnosti preskrbet; zadostno količino rezervnih delov.
Komisija Je mnenja, da Je splol-ni organizem za razdeljevanje živil, oblačil in sanitetnih predmetov deloval uspešno; zradi preobilnega dela pri razd:ljevanju teh predmetov v Jugoslaviji pa ni komisija imela možnosti, da bi napravila po-droban pregled postopka pri tem razdeljevanju. Kljub temu pa Se je komisija na podlagi poročil pokrajinskih ravnateljev Unre lahko prepričala o uspešnosti postopka pri razdeljevanju in je z zadovoljstvom vzela na znanje, da jugoslovanske oblasti vestno izvršujejo dogovor, sklenjen z Unro.
Po podrobni preučitvi organizma za razdeljevanj: Unrinega blaga je posebna komisija izrazila željo, naj bi v Jugoslavijo prišla skupina Un. rinih Izvedencev za razdeljevanje. Maršal Tito je to odobril.
Poročajo, da bo posebna komisija predložila generalnemu ravnatelju Unre podrobno poročilo o delu v Jugoslaviji. Komisija bo poudarila dejstvo, da je bilo s pošiljanjem Unrinega blaga v Jugoslavijo rešenih na milijone življenj.
Koncert Zlatka Balokovlča bsograjskim delavcem
Beograd, 17. - Tanjug — Slavni jugoslovanski violinist Zlatko Ba-lokovlč je ob'skal tovarno motorjev v Rakovici prj Beogradu. Pred delavstvom te tovarne j: odigral kon. cert, k( je prvi izmed mnogih koncertov, ki jih bo Balokovič imel po vsej Jugoslaviji.
Delavc; in nameščenci te tovarne so violinistu ln njegovi soprogi priredili zelo prisrčen sprtjem. Po koncertu, ki ja dosegel velik uspeh, si je Balokovič ogledal tovarniške naprave.
Noben vodilni hitlerjevec
ne sme uiti pravični kazni * pišejo berlinski listi
Berlin, 17. VZN. — Berlinski časopisi so danes objavili članke o usmrtitvi nacističnih voditeljev.
Večerni časopis enotne socialistične stranke »Vorvvarts* je objavil izjavo generalnega tajnika stranke, ki pravi: »Te usmrtitve morajo biti le pričetek obračunavanja z vsemi voditelji nacistične stranke in njenih podpornikov na področju Industrije in poljedelstva.
Nihč: izmed onih, ki so med hitlerjevskim režimom zavzemal; vodilna mesta v državni upravi in gospodarstvu, ne sme uiti kazni.* YasopIs «Neues Deutschlands, organ enotne socialistične stranke, piše: «S smrtjo fašističnih gangsterjev se je ozračje v naši demovini zjasnilo. Vendar bo namški narod zadovoljen le tedaj, ko bodo vsi podporniki, finančniki in magnati oboroževanja, z eno besedo vsi vojni zločinci prejeli zasluženo kazen.*
Španski list povel čuje nemške vojne zločince
Madrid, 17. — List «Xnformac:ones» posvečuje vso prvo stran usmrtitvi zločincev v Niimbergu s slikami, ki poveličujejo »mučenike*, in poudarja 5: posebej zadnje besede, ki so jih izrekli obsojenci.
Trupla fašističnih zločincev upepeljena
Ntirnberg, 17. — Uradno poročilo štiričlanske komisije pravi, da so trupla vojnih zločincev, ki so jih usmrtili 16. oktobra, upepelili in pepel raztresli.
Nacistični simpatizerji so se takoj po usmrtitvi velikih vojnih zločincev vrgli na delo ln začeli širiti fantastične vesti, češ da deset zločincev, ki so bili obsojeni na smrt, niso obesili. V niirnberškem zaporu da so obesili deset slamnatih mož. Neka druga vest pravi, da so Kcttla prepeljali v sovjetsko cono ln mu dali mesto vojnega svetnika, Jodl pa da je tako mesto dobil v
ameriški coni. Glede ostalih nacističnih voditeljev š:rijo govorice, da jih bodo zavezniki porabili za upravljanje okupacijskih con v Nemčiji, ker da so sami za to nezmožni. Goringovo smrt pa pripisujejo Američanom, ki da so ga umorili, ker ni hotel služiti okupacijski oblasti.
Berlinski delavci proti nacističnim industrij* skim pod eljeni
Berlin, 17. — Kakor poroča britanska pot-očevalna služba, so danes v večjih berlinskih podjetjih prekinili delo za eno uro. Delavci, ki so pristali na to stavko, so protestirali proti vojnim zločincem !r proti industrijcein bivših hitlerjan-skih podjetij. Razpravljali so c sklepih, ki so jih sprejeli včeraj na konferenci nameščencev oblačilne stroke, ki so zahtevali kaznovanj« nacističnih vojnih zločincev in odstranitev oblasti industrijcev blv-S;h nacističnih podjetij.
Leta 1942 je Hitler odredil usmrtitev 10.000 Čehov
Moskva, 17. . VZN — Sovjetska poročevalska agencija poroča da-des iz Prag:, da so dokumenti, ki so jih predložili v Pragi na razpravi proti bivšemu nemškemu podpro. tekterju Ccške in Moravske generalu Kurtu Daluegcju, odkrili, da je Hitler odredil leta 1942 usmrtitev 10.000 .Cehov.
Daluege je bil najprej zaprt v Niirnbergu, nato pa so ga zavezniki predali češkim oblastem.
M KRATKE I/ESTI\
CHICAGO. — Na kongresu ameriške delavske zveze, ki je bil pred kratkim v Chicagu, je bil WiUiam Grecn Izvoljen žo čUrilndvajsotld za predsednika zveze,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
18. oktobra 1946*
Primorski delegaciji
ob njenem povratku jz Polžu
Okrožni narcdno osvobodilni odbor za Brda je poslal t; dni raši primorski delegaciji cb njenem povratku ;z Pariza pismo, ki podaja v njem izraze zaupanja in borbenosti briškega ljudstva. V naslednjem ga v celoti objavljamo:
S tesnobo v srcu smo spremljali vse vaše napore, ki so po večini naleteli na gluha ušesa Anglo-ameri-čanov in njira podrejenih držav. Narod se vam s srcem, polnim hva ležnosti, zahvaljuje, da ste obrazložili naše pravice svetu, C = prav je. danes ta civiliziran svet naše s krvjo priborjene pravice prezrl.
še nam donijo v ušesih glasovi anglo-amerišKih radijskih oddajnih postaj o slavospevih o zglednem odporu jugoslovanskih narodov, o zagotovilih, da bodo ti junaški narodi deležni vsestranske podpore h da bodo Zelje in teZnje teh narc-dov uresni?ene.
Danes pa, ko je kruti sovražnik premagan in še ni doseZen mir, je ta junaški nared pribit na kri*, preziran in zapostavljen od onega civiliziranega sveta, kj ga je včeraj venčal z vencem slave.
Naš narod te krivice ne bo pozabil. šel bo vedno za ciljem, za katerega je darovalo sveja življenja tako ogromno število Primorcev, vse dotlej, dokler ne bo doseženo ono, za kar so ti Primorci prelili svejo kri.
Po tej poti pošiljamo vsem članom naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu izraze zahvale briškega ljudstva za naporno delo, ki ga je izvršila v času svojega bivanja v Parizu. Zagotavljamo vodstvu vso podporo in oporo do dokončnega uresničenja zakonitih pravic vsega primorskega ljudstva, do svobode.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Sola nasproti policijski stražnici
Kam marijo s koncentracijo šolstva v Dutovljah
Naše ljudstvo vztraja pri svojem stališču in ljubosumno pazi, kdo prihaja letos učit njegove o-trek:. Zevada sa važnosti vzgoje, v.', da čola lahko napravi iz njegove mladine ljudi krrpkih značajev, da pa lahko tudi odtuji deco njs-nlm staršem, kar jim je dobro zna. no Le jz fašistične dobe.
tiste uč.telje, ki Jih šolska oblast ZVU namerava vsiliti tej slovenski šoli.
Sitivan odklanja učiteljico
Kljub guvernerjevemu dovoljenju
Svoj čas so v Kanalu aretirali predsednika ter druge člane okrajnega NOO. Obtožili so jih, da so brez dovoljenja pobirali prostovoljne prispevke. Bili so obsojeni na 16.000 lir globe. Ker pa so vložili proti tej razsodbi priziv, so 16. t. m. zadevo znova obravnavali pred gc-riško sodnijo. Obtožen; so prineliali svoje priče in dopovedali sodn'ku, da so pobirali prostovoljne prispevke z vednostjo takratnega guvernerja, ki jim je zato tudi izdal dovoljenje za sestanek gostilničarjev. Kljub temu pa jih je sodn!k obsodil: predsednika okrajnega NOO na 1700 lir globe, ostale tri pa vsakega na 1000 lir.
Draginjska doklada pomorščakom
Med paraplovnimi družbami In sindikalnimi organizacijimi je bil sklenjen sporazum za prilagoditev dragir.jske doklade pomorščakov, ki se bodo izplačevali vzvratno od 1. avgusta 1946., kakor določa razsodba urada za delo.
Predujem delavcem
Predvčerajšnjem so se Enotni sindikati in zveza industrijcev spo. razumrii o podelitvi predujma delavcem na račun bodoče mezdne urrditve.
Tekmovanje mladine doma in na mladinski progi
Tov. Slavka Lozejeva je pisala mladini komenskega okraja pismo z mladinske proge. V njem pravi med drugim:
Dospela sem med našo udarniško mladino. Takoj so mi z navdušenjem pripovedovali, da je bil prejšnji dan med njimi tov. Tito. Ko je šel mimo naša brigade, je vzkliknU: »Živela mladina Julijske krajine*. Povedali so tudi, da je bil z njimi zelo prijazen.
Mladina vseh brigad dsla podnevi in ponoči, da je veselje. Drugega se ne sliši vzdolz proge kakor ropot lopat in vozičkov ter pesem mladine. Mlade roke s; pridno dvigajo in padajo, vsak se potrudi, da naredi vse, kar je najboljše. Po taborišču odmeva naša borbena slovenska pesem, vmes pa italijanska. Zvečer se radi pogovarjajo o delfi preteklega dne. Vse tovariše navdaja navdušenje, vsi so prežeti z novm duhom, ki vlada sedaj med našo mladino.
Sncči smo na konferenc! brigade sklenili, da bomo tudi mi tekmovali z vami, mladine Julijske krajine. Storili bomo vse, da se bomo pokazali vredne naše lepe primorske dežele.*
Ko je prišla v Stivan nova, od ZVU poslana uč'teljica, so jo žene takoj obstopile in zahteval; od nje podatke o njeni preteklosti. Ker ni mogla dokazati, da pripada svojemu ljudstvu in niti da je zanj d«, lovala, so izjavile, da ji ne zaupajo in da lahko gre, od koder jo prišla. Ljudi, ki nimajo poguma vrniti se v Jugoslavijo, naše ž:ne odklanjajo, ker vedo, da taki ljudje nimajo čiste vesti. Učiteljica je odšla in pred odhodom . izjavila, da ji ni mnogo mar za to, ker da ima že drugo službo.
Vemo, da postopajo nekatere za-padne sil? v Afriki na podob:r. način, ko sirijo tamkaj svojo »kulturo*. Zdi se, da jim je ta sistem že tako v krvi, da bi ga radi dim-prej uveljavili tudi na našem ozemlju in na rovaš naše kulture. Gospodje morda mislijo, da slovenski narod ne more izhajati brez »dobrot* kolonialn ga režima. Toda naše ljudstvo, ki ni klonilo, ko so se nekateri gospodje hitel klanjati fašizmu v Mcnakovem, tudi sedaj ne misli odnehali in zah.cva, da se prva atlantska zapoved «svoboda govora* izvede do kraja, ne samo v besedi, ampak tudi v njenem duhu.
Preskrba
Delitev penicilina
Prihodnji teden bodo v vseh lekarnah razdeljevali penicilin. Kdor si ga bo hotel nabaviti, bo moral predložiti obrazec, ki ga bo moral izpolniti zdravnik in podpisati zdravstveni odsek ZVU. Obrazca bodo razdeljevale lekarne.
« Razgledi»
Zaradi daljše odsotnosti urednika revija «Razgledi» več mesecev n; izšla. Sporočamo, da bo zdaj zno. va začela izhajati. V novembru izide dvojna 5-6 štev. in v decembru dvojna 7-8 štev. S tem bo letošnji letnik zaključen, ker bi tudi tiskar, ne ne zmogle več dela. Onim naročnikom, ki so naročnino plačali za celo leto, bo tretjina vsote vpisana za prihodnje leto. Poskrbljeno bo, da bo v bodoče revija v vsakem primeru izhajala redno.
Naročnike prosimo, naj nam o-prostijo zamudo in nam ostanejo zvesti. Opozarjamo, da bosta zaključni . dvojni številki zelo pestri j in zanimivi, z bogato in aktualno J vsebino.
Sola v Dutovljah
Sežanski guverner je izjavil, da namrravajo us.anoviti v Dutovljah, v poslopju nekdanjega »Ricrea-toria*, novo petrazredno ljudsko šoio. Seveda ne nameravajo ustanoviti te šole zato, da bi zboljšali ;n dvignili slovensko šolstvo. Te nevarnosti za enkrat ss ni. Gr; zato, da bi ukinili šole v bližnjih vaseh Godnje, Kreplje, Krajna vas, Skopo in Kopriva. Nova, šola, ki naj bi nastala v Dutovljah, je v bližini krajevne postaje civilne policije. Ta policija naj bi, po izjavi g. guvernerja, zaščitila pred ljudstvom
Eisenhower ob Marjanovi črti
General Eisenhower je v coni A obiskal več krajev blizu Morganove črte. Bil je v Kobaridu, Pia veh, Gorici in Krminu.
V Vidmu je de.ial zbranim zavezniškim četam med drugim, da Je bil glavni namen njegovega prihoda, sestati se z vojaki. V Plaveh je omenik »Prišel sem, ker je vojno ministrstvo želelo, da vam povem, da ste opravili dobro delo. Potrebno je, da ameriška vojska ostane v Evropi, ker je naša naloga urediti kaos, ki je nastal po končani vojni.* Dodal je še, da ne smejo dopustiti, da bi kao tudi samo podvomil o potrebi njihovega dela. General Eisenhovvsr je odpotoval pr£d3lno’njlm iz Vidma proti za-padu.
»Demokralicnosl11 Goriške (P
se stopnjuje
Po šovinističnih izpadih v Gorici v preteklem tsdnu je tudi po okrajih in zlasti v Soški dolini, civilna policija pričela stopnjevati svojo »demokratično* ravnanje s Sloven. ci in slovanskimi organizacijami ter kulturnimi ustanovami. Dogajajo se čudne in nadvs; nepričakovane stvari. Po eni strani zavezniški guvernerji izdajo dovoljenje za javne sestanke, civilna policija pa jih preprečuje. Vršijo se ponočne pr:iskave in množično aretacijo. Dopisnikom naših listov po okrajih jemljejo osebne službene izkaznice, potrjene od AIS (Zavezniške informativne službe), kot se je zgodilo v Brrginju pri Kobaridu v Lavrenčičev! hiši, ko je seržant civilne policije iz Breginja odvgri dopisniku »Primorskega dnevnika* službeno legitimacijo. Isti seržant je zagrozil Oskarju Simcu, da se ne sm; sestajati nit; z dvema osebama.
V torek so si v Breglnju člani prosvetnega društva razdeljevali vloge za neki presvetni nastop. Isti civilni policist se je spet brez razloga vtaknil v stvar in jim zagrozil, da ne smejo imeti niti vaj br:z predhodnega dovoljenja.
Kaj naj vse to pomeni? Ali ni to čisto svojevrstna »demokracija* kolonialnega suženjskega kova? Naše ljudstvo Jo po toliki za svobodo in ptavo demokracijo preliti krvi odklanja. Tako so s slovenskim narodom postopali polnih 23 Irt in zato je ljudstvo ob izbruhu vojne tudi tako strnjeno zgrabilo
orožje, da strmoglavi zasužnjevalni sistem fašizma. Zato nam je taka »demokracija*, ki na jo po vsej Go. riški vsiljujejo civilni policisti, tuja in osovražena. Smatramo, da je že skrajni čas, da tukajšnje oblasti spregledajo in stopijo že enkrat na prst; tistim, ki so tako nesramno odevajo v plašč demokracije svoje fašistične nazore in mttode.
Popravek
V zahvali Edvarda Volka je bilo po pomoti objavljeno, da je mladina iz Strmic namesto iz Cernic.
Delavci o mezdnih problemih
Z,e večkrat smo pisali o novem mezdnim sporazumu, ki so ga Eno. tni sindikati predložili industrijcem. Poleg tega so predlagali povišanje draginjske doklade in nov sporazum o plačah uradnikov v industriji. Po vseh tovarnah in podjetjih so sa zbrali delavci ter razpravljali o novih predlogih. 21. septembra so s; zbrali v delavn ci »Marta*, 25. v tržaški industriji znanstvenih izdelkov, kasneje pa v delavnicah SALDA, Alfa Romeo, Cantjere Navale Giuliano, OM3A, SATIM in Tlustcs, FOMT, Gandini, Godianl, Passagnoli itd. Delavcem je govoril tov. Zudcr in jim pojasnil najvažnejše točk; novega mezdnega sporazuma. Zelo izčrpno so razpravljali o naslednjih vprašanjih osnovne plačo, o počitnicah, o ravnanju z ženskami in vajanci, o tedenskem delovnim času, o odškodnini v znesku 60 lir delavcem, ki nimajo m:nze v podjetjih itd.
Obširno so razpravljali tudi o 3000 lirah «republiške nagrade*, o čemer poročamo že na drugem mestu.
Da bi se izboljšal gmotni položaj delavcev, so industrijci predlagali, da bi delavcem izplačali določeno vsoto «ad personam*. V delavnicah so razpravljali o protipridlogih Enotnih sindikatov, ki so zahtevali 30 odstotkov poviška osnovnih mezd, kar b| imel; za predujem na mezde, ki jih bodo kasnsje doio-č'li. Industrijci so ta protipredlcg odbili. Zanimivo je, da so Julijski sindikati zahtevali samo povišanje izplačila «?.d personam*, pri čimer so se dejansko postavili na stran delodajalcev. O vs:h teh vprašanjih so razpravljali delavci ter končno sklenili, da pogajanja za novi mezdni sporazum pospešijo.
Konec rumene stavke še preden se !e začela
Julijski sindikati so napovedali za danes od 8. do 12. belo stavko, ker neče ZVU izplačati delavcem
»republiške nagrade*. Enotni sindikat kovinarjev je zavzel do te st3vke odklonilno stališče. Sindikat ugotavlja, da je delavstvo dovolj sindikalno izkušeno in politično zrelo, da vidi v tej stavki le manever delodajalcev, da bi odtegnili delavce od botb; za ureditev mezd. Stavka ni potrebna, ker so mnoga podjetja nagrado že izplačala, druga podjetja pa s; pripravljajo, da jo izplačajo. Naloga mestnega odbora Enotnih sndikatov je, da se ta nagrada razširi tudi na vse upokojence in brezposelne v okviru splošne mezdne borb:.
Julijski sindikati so nalepili v ladjedelnici Sv. Marka razglas, ki proglaša omenjeno stavko. Zanimi. vo pa je pri tem, ča sla se pod raz-glas podpisala inž. Carlini in namestnik ravnatelja podjetja.
V zadnjem trenutku smo dobili povedali stavki, ker je polkovnik vest, da so se Julijsk sindikati od-Bowrnan razglasil, da to im:I vsako stavko za nelegalno. To je bil za voditelje rumenih sindikatov vzrok, da so se ji odpovedali.
GOSPODARSTVO
Avtorielavnice in promet v coni B
Proces zaradi kraje Unrinega bia?a
VZN sporoča, da je bila včeraj pred višjem sediščem ZVU razprava proti raznim osebam, obtoženim tatvine Unrinega blaga. Zaradi pomanjkanja dokazov je bilo nekaj ljudi oproščenih, nekaj pa kaznovanih. Giuseppe Regent je bil obsojen na mesec dni zapora in 1090 lir globe zaradi poizkusa tatv ne 20 kg sladkorja. Radovedni smo, kakšna bi bila sodba, ko bi bilo blago last zavezniških anglo-ame-t Iških sil.
Dve ladje za E^iot
Egiptovska paroplovna družba «Alexan<*ria Navigation Company» je naročila v ladjelednicah CRDA dve ladji .po 6400 ton. Služili bosta hkratu potniškemu in blagovnemu premetu.
L J A
MAREZIGE
Zgrabite roparje!
Zelezn ske naprave, stroje in va cone sistematično odvažalo v Italijo
7,e nedavno smo poročali o neza-konittem odvažanju železniškega materiala s severnega kolodvora v Gorici. Kljub temu pa se ropanje vsakovrstnih železniških naprav nadaljuje. Med svetogorskim kolodvorom In Šempetrom pri Gorici izginja s progo ves material. To se dogaja ponoči in že dalj časa. Demontirali so do sedaj mnogo tračnic in V3e žerjave. Odpeljal; so proti Italiji veliko število vagonov In strojev. Zanimivo je da puščajo roparji samo po eno tračnico. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je severni goriški kolodvor že popolnoma izropan in da je izgubil vsak vdez železniške postaje. Jasno jo. da je to organiziran rop ln da so za njim neki krog1, ki to vodijo iz čisto političnih nagibov. Vse demontirane in odpeljane naprave so last tukajšnjega ljudstva. Zato se vprašujemo, kakšno stališče zavzemajo do tako širokopoteznega ropanja pristojne zavezniške oblasti.
Ne samo, da je omenjeni material narodna lmovina, marveč predstavlja tudi vojni plen Jugoslovanske armade.
Zakaj t ko?
Dne 10. t. m. .od 10. uri zvečer sta dva zavezniška vojaka v Volčah vdrla v zasebno stanovanje Le. banove družine na št 143, prebrska, la omare v kuhinji ter. odnesla celotno zbirko kovanega denarja iz raznih evropskih držav, kj ga Je gospodar dolga leta zbiral. Vdrla sta tudi v spalnico, kjer je počivala gospodinja. Na njeno vpitje sta se vojaka umaknila. O tem je kmalu zvedela tudi krajevna civ'lna Follcija.
V Volčah so istega vtčera ob 10. uri trije ameriški vojaki razbili 6 stekel na oknih hiše Rudolfa Konca in podrli ograjo na mosta, last Jožeta Smrekarja.
F/ZKULTURA
Nekaj o košarki
Košarka Ja nastala v Ameriki in seveda v začetku še ni imela tako točno določenih pravil kakor danes. Od tam se je razširila po Evropi, kjer se je tudi ustanovila mednarodna amaterska zveza za koša~ko (Federation International Bascet-ball Amateur - FIBBA), ki po potrebi vsaka štiri leta določa spremembo pravil in prireja medna-rodna tekmovanja. Čeprav so evropski narodi spoznali veliko vrednost te igre in Jo tudi precsj gojijo, so do sedaj na tekmah še vedno zmagovali Američani. Da so ra to igro gojili tudi Rusi in to z velikim uspehom, smo izvedeli Šele po osvoboditvi.
Košarka je Igra, ki vsestransko razgiba vse telo, vse mišice In organe. Od igralca zahteva veliko telesno izurjenost, duha prisotnosti, borbenosti, plemenitosti, snrr.oza-tajevanja, smisel za skupnost in tovarištvo. Zaradi teh svojih last nesti se lahko košarka vključi v osnovno, splošno telesno vzgojo, saj ima tudi to prednost, da zahtrva za vajo majhen prostor in da so lahko igra tudi v zaprtih prostorih. Košarka zahteva neprestrano gi-bnnje, tekanje, skakanje, zaustavljanje, metanje no koš in daje najrazličnejše možnosti gibanja tako poedinca kot vsega moštva. Je hitra igra In zahteva od igralca popolno obvladanje telesa in žoga gibčnost, vzdržljivost, točnest podajanja soigralcev ali metanja
v koš. v svojim bistvu 'zključuje grobost in nasilnost.
Kot skupinska igra se košarka odbkuje po povezanost; igraicev e-nrga moštva, ki uspe le, če tvorijo Igralci celoto. Vsako individualno igranje škodi razvoju in uspehu igre. Zato ni dovolj, da sta edrn ali dva igralca dobra, ampak bo imelo uspeh samo ono moštvo, k! Igra v popolni povezanosti. Sestavi Igre so mnogoštevilni, zelo različni in posamezen igralec ni vezan samo na določeno mrsto, čeprav ločimo napadalce od branilcev, kar je zelo koristno, ker je mogoče tako nasprotnika vsak čas iznenaditi. V koš smejo metati žogo vsi igralci, zato morajo biti vsi enako spreta ni in sigurni. Košarka se igra izključno z rokami. Zrlo je priporočljiva tudi za lahkoatlete, ki pri njej vadilo tek, mete in škode.
NOGOMET V ST. PETRU NA KRASU
V nedeljo se je fizkulturna eku pina železničarjev v št. Petru na Krasu srečala na nogometnem igrišču z mladino iz St. Petra. Potek igre je pokazal, da železničarji nad-krlljujejo mladino. Pri vseh igralcih se je pokazala nelzvežbanost in pomanjkanje treninga. Nastop je bil v glavnom priprava zn srečanje z moštvom naše vojske, ki bo v kratkem na Istem igrišču. Borba Je bila zelo živahna, srečala sta M
dva enako močna nasprotnika, od katerih nobeden ni hotel kloniti. Rezultat je bil 7:4 v korist železničarjev.
Športne zanimivosti
Sovjetski alpinisti na Pamirju. 12 sovjetskih planincev sa je povzpelo na 7150 m viseki vrh «Bezl-r mijani*, ki je eden najvišjih vrhov v verigi sovjetskega Pamirja. Ostalih 9 planincev pa je pričelo z vzponom na 7000 m visoki vrh »Karl Manc*.
*Pclo punch» novi udareo pri boksu. Za veliko presenečenje je preskrbel v Amerik: črnec Ike Wil-llams, ki Je svojega nasprotnika premagal z do sedaj neznanim udarcem. Ta udarec so strokovnjaki Imenovali »polo punch*. Wil-llMna drli levo laket vodoravno, nadlaket pa Je prit'snjena k trupu. Udarec izvede s hipnim obratom trupa z vso svojo težo. Udarec za-dfne navadno srce ali žriodec in je smrtno nevaren. Imenovali pa so ga »polo punch* zaradi trga, ker Ma-lajcl s tem imenom nazlvajo udarec z nožem, ki ga uporabijo pri lovni na kače, ki se imenujejo »polo*. Ker js tehnika boksarskega udarca Ista, zato to ime.
Madiarska-Avstrlja 2:0 (2:0). V Budimpešti na Madžarskem sta dne 6, t. m. odigrali meddržavno nogometno tekmo Avstrija in Madžarska. Madžari so že v prvem polčasu dosegli dva gola. Rezultat se v drugem polčasu ni menjal.
Nov stretovni rekord v streljanju. Sovjetski mojster športa Borovlkov iz Ukrajine je pri streljanju lz ležečega pcloža la dosegel nov svetovni rekord. Dosegel je 186 točk in s tem zboljšal rekord Švicarja Clnv-mermana iz lata 1937 za 1 točko.
Mladina za priključitev k Jugoslaviji. Vas Marezige stoji na lepem gričku ter je bila zato »priljubljena* fašistična postojanka. Ze leta 1918 so pričele padati žrtve, toda narod re ni ust ras 1. Vztrajno je čakal trenutek, ko je lahko dvignil svojo delavsko pest.
Sedaj smo svobodni, gradimo In obnavljamo. Posebno se pri tem odlikuje mladina. Mladinci, ki niso odšli v Brčko, pridno sodelujejo pri obnovi.
Tudi na fizkuKumam polju se naši mladinci uveljavljajo. V Ajdovščini so 6. oktobra. nastopih v tekmi čez drn in strm Zeli so lepe u-spehe, posebno tovariša Eelič Albin in Bekč Llbero, ki sta zavzala prvi dve mesti. Nista le udarnika pri delu, marveč tudi na flzkultumem. polju.
Z mslijo na jugoslovanski Trst ta na priključitev cele Juljskc krajne k Jugoslaviji tekmujejo naši mladinci na vseh poljih in s postavljanjem- novih delovnih norm ustvarjajo' tudi raibnljše pegoie za uresničenje tega svojega velikega cilja.
pokopališču v Boljuncu. Tovarišica je padla v borbi v Temenici pri G-orici 1944. leta. Fogreta s; je udeležila godba iz Ricmanj, pevski zbo: Iz Boljunca ter nad 2000 ljudi. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri pogrebu ta ki so nudili kakršno koli pcmoč. Posebna zahvala gre godbi iz R.cmanj in pevskemu zboru ;z Boljunca za njuno požrtvovalnost.
DOMIO
Pogreb partizanke. Preteklo nedeljo je bil pogreb tov. Vide Kocjančičeve, ki smo jo pokopali na
SEŽANA
Kulturna prireditev. Mladina je praznovala obletnico ustanovitve svoje Organizacije s kuiturno prireditvijo. Sodeloval je pevski zbor in orkester »Veseli veter*.
ZGONIK
Masovni sestanek. Dne 15. t. m. smo imeli pri nas množčni sest« nek. Ljudstvo je izrazilo svoje začudenje in ogorčenje, da še vedno pobira davke ista banka iz Bologne ket za časa fašizma. Pri vsem tem pa nas zan marje.jo. Petroleja j; malo in je drag, elektrike pa nam ne preskrbijo. Tudi z vodo imamo velik križ.
da so modrasi v tem letnem času še zunaj. Priporočamo vsem, naj pazijo, da se ne zgodi nesreča.
ST. PETER NA KRASU
UdarniSka mladina. 36 mladincev iz tovarne »Sikla* je bilo na udarniškem, delu v Volčah, kjer so čistili ruševine In spravljali seno. Naša mladina je povsod prva na delu. ker ve, da se bo le tako rešila suženjstva tujega kapitala.
Ob obletnici važnih dogodkov se po navadi malo ustavimo in pogle-lamo na opravljeno delo in na bodoča razvoj. S to mislijo smo prestopili prag pisarne našega avto-podjetja in zbrali podatke o delu in razvoju podjetja.
Pokrajinsko avtopodjetje je bilo us lanovi jeno lani 1. XI., ker je po stala ureditev prometa v Slovenskem Primorju nujna. Demobilizirani borci IX. korpusa so bili prvi uslužbenci. Za sadež podjetja so izbrali zapuščeno poslopje bivše tekstilne tovarne. Prvo je bila ureditev in obnova manj poškodovanih prostorov in zgraditev 300 metrov ceste do podjetja. Kot prevozna sedstva so izprva uporabljali 6 kamionov in 1 avtobus. Ko so prvi kamioni zabrneli po cesti proti I-driji ta Postojni, je vse osebje prevzel poseben občutek: Slavili so novo zmago, prvo v rriru, za izgradnjo našega prometa.
Z velik’ml koraki je podjetje napredovalo. Zato je bilo treba ustanoviti razne oddelke, upravnega, mehaniškega, prometnega, skladiščnega in gradbenega. Mehan čne delavnice so se razvile v oddelke, ln 3;cer za popravlianje tovorn’h in osebnih vozi, motorikliev, popravo gum, strojev, e’ektrooddelek. kovačnico, karoserijski odde’ek z mizarsko. tapetniško delavnco in lakirnico. število estaja je narastlo od 82 v nrlčetku lanskega novembra na 141 v letošnjem septembru.
Lan' v novembru so vozli na 3 progah, danes vezjo na 6 in vežejo
vSe okraje razen Grgarskega. P®-djetje ima sedaj 15 avtobusov 29 osebni promet in 4 kamione za vorni promet. Kamioni se upora ljajo tudi za osebni promet, ka je naval ljudstva velik.
Razvoj avtobusnega ln tovorn?f? prometa PAP-a je jasno razv. iz naslednjih številk: lani v novembru so avtobusi prevozili 10.8000 in prepeljali 9280 potnikov, v .t tošnjam septembru pa 40.890 krt prepeljali 59.321 potnikov. Kanu« so lani v novembru prevozili a km in prepelpali 980 ton blaga- ^ letošnjem septembu pa 41.523 km 3510 ton blaga.
Vožnja je urejena, tako d® * lahko pripelješ iz najbolj '
nega okraja in opraviš v enem vu svoje posle. Dvakrat dnevno^ zveza s Tolminom preko Idrije.* ri krat s Postojno, dvakrat z ^ rico, štirikrat s Šempasom ta	,
krat z Koprom. Do sedaj ob r-B ljah ni so vozili, ker so po na' .. tedaj popravljali vozove. V ' kem m bo do uvedli tudi nede P
dne-
vožnje.
Podjetje je visoko aktivno,
saj
krurie bilanca 16 milijonov
lir dš
Učka, ki so ga porabili za i®ve rije ln ra?š'rjenje podje‘ja.
Zavednost delavcev in v3,ier'g. je velika. Vsi so orgariz’rani v t notnih sindikatih in imajo sV^ flzkulturno sekrijo. Pri P3br5\(j, in usposabljanju prevoznih stev so napravili 7374 udem-ur ln 4342 nadur.
Pogromi in ustrahovanji!
v Slovenski Benečiji I
RAZDRTO
Naše prosvetno društvo bo imelo v nedeljo prireditev, ra kateri bosta sodelovala pevski zbor ta dramska družna šentjakobskega prosvetnega društva »Ivan Cankar* Iz Trsta. Na sporedu je Finžgarjeva trodejanka »Veriga* in pevsko točke.
Kakor v Gorici tako so tudi .v Slovenski Benečiji De Gasperijevi karabinjerji podprli šovinistično dr. hal, ko je v dn:h od 10. do 13. t. m. uprizarjala pogrome m:d Slovenci in italijanskim; protifašističnim Čivljem. To so bili prvi »legalni* dokazi za to, kar prinaša Benečanom francoska čr a. šovinisti so takole praznovali zaključek plenarne seje mirovne konferenc":
Brigadir iz Podutane j; ukazal ljudem, naj izobesijo italijanske zasl ave in zvonijo po vseh cerkvah. Fosrečilo se mu je pa to dos:či le v enem delu šentlenartske doline, v znanih gnezdih monarho-ozopov-skega gibanja.
Posledice tega nasilnega »slavja* so bili številni izgredi In napadi na antifašiste sploh in po- bej na Slovence. Mnogo ogroženih ljudi se jd moralo umakniti v Čedad ali »e zateci v cono A. Nasilni manife-stanti sa metali tudi ročne bombe. V Kosci so napadli z bombami Pavlctičevo hišo, ki je bila v njej oprema precej poškodovana. Po o-stallh vaseh v občini Drenkiji pa so streljali s puškami in mitraljezi ter prav tako metali ročne bomb:. Nad temi pogromi po vaseh so se zgražali c:lo nacionalisti v Čedadu.
To so prve dobrine »francoske črte* in plačilo Benečanom za odločno borbo prot; fašizmu in nemškemu okupatorju. Razvoj dogodkov pa kaže, da pri tem ne more.
ostati, ker beneško ljudstvo
ljuje svojo upravičeno nar
odn®
borbo in ima pri tem vso
vseh resničnih demokratov in
anti-
juliJ"
fašistov. Z Benečani je vsa ska krajina, ki ja neomajna v b; zo 3voje socialn: in narodne P vioe. za svojo nedeljivost.
Iipred sodišča
10 let in pol faš^tlčneffl11! agentu
Fašistični agent, član zl°fejii tolpe Mazzuccato, Ubaldo to, je bil danes obsojen Prc nim porotnim sediščem zamjj . 'Jt rabe* svojega poklica. T°ž
ahteval 15 let in dva me®eC®
ir<#
pome kazni. Sodišče ga je P* ^ silo za krivega ter ga obso®1-10 let in 6 mesecev zapor9 lir globe trajno izgubo sluzb-povračilo sodnih stroškov.
Darovi ‘n prispel ^
Komisija se vsem darovaK^;, imenu svojcev pripornikov PtlIji je zahvaljuje. Zahvaljuje mesarjem in pekom, ki dr1"' pripornikov pomagajo.
Namesto cvetja za Bon«^ j*
o*.
iti.
sandra darujejo Vidanijeva E1"' gg
100 lir, Renarjeva Marija ^ siro| Josloeva Emilija 100 lir 29 padlih partizanov.
NABRE21NA
V Slivnem je modras na favniku pičil lovskega psa. Zelo čudno je,
DNEVNA KRONIKA
Se o bombah
Nedavno so vrgli na krov hiše 75 letnega Joče fr Peochiarija v Škofiji bombo, ki je poškodovala streho. To je že drugi tak atentat.
Včeraj ob 6. uri jutraj pa so našli ped stopniščem mag'strata bombo vrste «Breda*.
Vlak ju je povozil
Včeraj so ob 12.30 ure pripeljali bolnišnico z zasebnim avtom neznanko, staro kakih 45 let, ki pa je že med prevozom umrla. Imela je razmesarjeni nogi in druge težje poškodbe. Kasneje se Je izvedelo, da je padla z vlaka in da so jo razmesarila kolesa. V bolnišnico so pripeljali tudi 12 letnega Galvanija Roberta iz ul. Costalunga 102. Ko je šel na postajo pri Sv. Ani nabirat premog, je padel pod vlak, ki ga Je do smrti povozil.
Eiektrod za pol milijona lir
V ladjedelnici Sv. Marka so ugotovili, da jim je zmanjkalo za pol milijona lir elektrod. Za časa preiskave je paznik ladjedelnice opazil v nek; gost.lni moža, k; je ponujal vtčje mnočine elektrod po 6 lir komad, kar je mnogo pod dejansko vrednostjo. Paznik Je skušal hliniti, da s; zanje ^r.nima, vendar js prodajalec postal .pozoren In j; pustil svoje blago gostilničarju ter Jo odkurll. Doslej Je ne vedo, ali so te elektrode last ladjedelnice ali tovarne strojev.
Po izvršeni preiskavi je policija aretirala elektromehan ka Gerina Viktorja iz ul. Media, ki ga je caumila, da je ukradel 200 elektrod v vrednosti 2400 lir, ki so’Jih zaplenili v gostilni »Ida*, v ul. del Bosco. Sumijo, da je isti delavec okupno z drugimi ukradel tudi 5700 elektrod, ki so v zadnjih mešecih zmanjkalo iz ladjedelnice CRDA.
Amerlika ladja sadela na mina
VZN objavlja, da Je 7000 tonska ameriška ladja v rete «Liborty» naletela izven tržaškega zaliva na mine. B la je močno poškodovana.. Ladja je bila natovorjena s premogom Unre ta namenjena v Benetke.
Na pomoč ji je priplul zaveza/iški vlačilec, ki je ladjo spravil v tržaško pristanišče.
Pesek po 100 lir za kg
Trgovec N. Carini je pred kratkim s pomočjo nskega posredovalca kupil od nekega neznanca 60 vreč sladkorja ter mu dal 615.000 lir predujma. Ker pa se neznanec ni javil, da bi dvignil š: ostali denar, je pričel trgovec sumiti, da ga je opeharil, pa j; šel pogledat blago. Ko je odprl vreče, je opazil, da ni bilo v njih sladkorja tsmveč pesek.
Zgodba o nauoleoodorih in dveh «policilskth» agentih
Arpačlč Mohamed ima mnogo napoleondorov in tujih valut. Lepega dno pride k njemu neznanec in mu pravi, da hoče borzni agent Mo-dest Simoni kupiti večjo vsato tu« jih valut. Mohamed si tega ni dal dvakrat reči. Stop!l je k ager-tu in mu r>rod'al nekaj napoleondorov. Zanje je dobil ček za pol milijona lir. Mohamedu pa se je stvar zdela sumljiva. Zato se jo n,a/potll v banko. Tam so mu povedali, da Jo ček ponarejen. Agent Simoni Modest mu jo pozneje dejal, da mu je nalašč dal ponarejeni ček in da je v službi pri policiji. Njogova naloga Je preprečevati kupčevanje s tujo valuto. V tem trenutku se jiim je pridružil še Llbero Vosnavec, ki je dejal, da je tudi on agent. Arp3č’č pa je postal nezaupljiv In se je obrnil na pollrijo, ki js oha tička aretirala zaradi goljufije. Simon’Ja so poslali v južno Italijo, kamor npada, Vecnavcu pa bodo sodili v Trstu. Sumijo tudt, da je Vesnavec napisal več Izslljevalnh pisem ta da je na ta način izsMtl od nekoga trgovca pol mdljona lir. Zanimivo pa bi bilo vedeti, odkod Je Mohamed pr'nesel vse te nnpoleondore. To civilne policije najbrže ne zanima, utegnilo bi pa zan’matl Jugoslovanske oblasti.
Ukradli so ji obleko
Llputovi Antoniji iz ul. Beato Angelico 36 so tatovi razbili stekla na oknih, vdrli v spalnico ta ji odnesli raan« obleke v vrednosti 22 tisoč lir.
==	C . v •/} »	9	=.
	opohoafld u\ o.fy	IO.U&	-—
tenor in prodajalka Les:
■s**1.5
------------- ,-------.---------—	uf
vra, ladijski natakar Gerini ,cj in šivilja Ippolito Karla, e‘e^,-5Š1
Koncert v Domu pristan ških delavcev
V petek dne 18. t m. ob 20.30 uri bo v kulturnem krožku »Kraljič* (Dom pristaniških delavcev) koncert s pestrim sporedom: solo-sprvi, violinlskimi in klavirskimi točkami ter nastopom mešanega zbora. Sodelujejo sopranistka Pavla Potrata prof. Karlo ln Mira Sancin ter mešani rad jski kofner-r.l zbor pod vodstvom H. Vrabca. Prostovoljni prispevki. Cisti dobiček gre v dobrodelne namene. Vabljeni vs!!
Predavanje
O pristaniSču in javnih skladiSčih bo jutri ob 20.30 prtdaval tov. Gombač v g~3tllni »Scoglletto*.
Otvoritev Vilenice
V nedeljo bodo otvorili dlvašlco jamo. Spored bo naslednji: dopoldne svečani govori in ogled jame, popoldne »Razvo-lir.a življenja* v jami, nato presta zabava. Tržaško planinsko društvo priredi v nedeljo 20. t. m. izlet v Divačo k svečan’ otvoritvi jame. Odhod ob 7.30 zjutraj s kamionom do Lokev. Prijave v pap rnlci Stoka. Vožnja stsne 60 lir.
Izlet v Predjamo
Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v nedeljo 20. t. m- izlet v Razdrto ta Predjamo. Zaradi vpisnine in informacij se zglr.sito v gostilni »Jadran* pri Sv. Jakobu.
Enotni sindikat pomorščakov. Drevi ob 18.30 v ul. Conti 11 skupščina nameščencev Javnih skladišč.
Kmeiijiski sindikat. Dam:s cb 16. sestanek referentov in upravnega sveta.
Sindikat vratarjev. Jutri ob 16. v ul. Mcnfort 3 izredna skupščina vseh vratarjev.
Ssstančk strokovnih referentov, tajnikov in predsednikov bo drev v ul. Imbrlani 5.
Športnim referentom. V soboto ob 17.30 naj se zglase naslednji športni referenti Delavske športne zvezo Enotnih eindika‘ev v ul. Imbrlani 5: Robert Parola, Bruno De Cavardo, Vclpatto, Osvaldo Angelini, Ernest Battlch, Rudclf Valenti, Lino Della Pietra, Franc Boccol.
... , -.j,-
nik Plet Jožef in zasebnica Elda.
UMRLI: 63. letna Sandri Postara Valerija; 27. letna Kr" ^
11
ti,
oi-aiu »»‘tuja,	.^1 pP
Čič por. Čufar Marija, 68. 'e ^,1, $ čer Anton, 82. letni Toppi
"h
letal Gulli Karel, 64. letni _ bin Ivan, 53. letna Salvator (|i Scbaatani Marija, 77. let" < Race Marija, 60. letni KrC 1 ton.
S.
> KINOPREDSJAVEp
Za ustanovitev konzorcija trgovcev z živil
Avtonomna zveza trgovcev z živili na drobno vabi vse trgovce z živili v Trotu in okolici na Izredno skupščino, ki bo v nedeljo 20. tega mesoca v 9.30 v dvorani trgovinske 'zbornice v ul. Borsa 2. Razpravljali bodo o zelo važnem vprašanju ustanovitve zadružnega konzorcija trgovcev z živili.
V dijaški dem
v Gorici
V dijaški dom v Gorici so bili letos sprejeti tudi naslednji: Skebar Ivanka, Lokev (Sežana); Fonda IvankR, Lokev 5 (Sežana); Umek Marija, Lokev 140 (Sežana); Čermelj Danica, Dobravlje 62; Krav-čič Darko, Trst, Rojan, Moreri 86; Venutl Hermes, Gradiška.
Vsak dijak, ki je bil sprejet v Dijaški dom, bo moral prinesti s seL-oj dve rjuhi, blazino, perilo zs najmanj dve preobleki ter bo moral plačati ob vstopu v dom enkratni prispevek 200 Ur za morebitne poškodbe inventarja. Dijaški dom bo začel sprejemati gojence nekaj dni pred pričetkom šolkega leta, to Je pred 28. t. m.
Enotni sindikati
V soboto 19. t. m. bo ob 20 v ul. Zonta 2 sestanek odpuščenih in su-apendi ranih nameščencev Acegata ter njihovih vdov (stavka iz leta 1922),
Sestanek referentov na tisk in propagando pri upravnih svetih strok In tovarniških odborih bo da-neo ob 19. url v ulici Imbrlani 5.
Dražba zastavljenih predmetov
Odsek zastavljenih predmetov pri tržaški praojilni.cl bo v soboto, 19. t. m. ob 16. uri stavil na dražbo nežiahtne zastavljene predmete od št 191 do št. 13.927, ki so bili sprejeti ali obnovljeni do 17. septembra 1945. Sprrjemajo sc stvari ža prostovoljno dražbo.
Rojstva, smrti, porcke
Anagrafski urad tržaške mestne občine sporoča, da je dna 17. okto-
VERDI. 21: »Hčerka je Plc9<\'( Arnold in Bach.	Jp
NAZIONALE. 15: »Tarzani J. IVciemtiller.	•vi«/
SUPERCINEMA. 16: »Na ®v‘ Napeli* - F. Giachetti. FILODRAMMATICO. 15-3°' ščevalcl* - D. Fairbanks, P’ rick.	,	JP*
ITALIA. 15.30: «Moja po*» Crosby.
ALApAKDA. 16: »Nihče n« žal* - M. Hunt, A. KnoX-IMPERO. 15: «Sence nad ta v.
E. .Robinson.	-d«'1
VIALE. 15: »Ne pojdemo »9	,
Stan Laurel, Oliver Wal.,diJ*’ MASSIMO. 16: «Rcka od ^ Joselline Gael, P. FresnW^ GARIBALDI. 15.30: »Dve .
pismi* - C. Calnmar. . verl* NOVO CINE. 16: »Od do Sarajeva*.	»i	7
CINE MARE. 16: »Prv1 skvi*. Barvani sovjets« ,g Ir ARMONIA. 15.30: «Mata9 na* - De Rosč. vadetj®’ ODEON. 15.30: «Trije
%
30,
%
0
%
«9
N,
H
S
k
S
š
n
t
St,
S:
s:
f %
s
Lule Haryward.	-e P h,
SAVONA. 15.30: «PrlpetiW =?aBie. ,*>ri ke noči* - C. Colbert, C. . d. AZZURRO. 16: «Počakaj
vjetski film.
RADIO. 15.30: «Zlvite!»
llvan H. Fondr CENTRALE. 16:
lr.	•
„Ne ubijaj
Holt.
bra 1946 umrlo 9 ljudi, porok pa Je MARCONI. 15 39: »Niko*1
bilo 14.
VKNJIZENE POROKE: mehanik Tharby Henry ln uradnica Ml-chirione Norma, uradnik Bresaani Bruno in zasebnica Bajt Luclla, krojač Osti Ivo in učiteljica Car.-telli Virginija, dijak Brazzatti Al-ceo ln dijakinja Petronlo LMIann, železničar Guatto Jurij ln zasebnica Del Re Marija, zidar Conclani Roman ta zasebnica Cozzi Marijn, uradnik Bon Marijo in Pskarka Lup! Karmen, tesar Sallco Nikolaj in zasebnica Moretti Ana, dijak Dalmazzo Renzo in bolničarka Gola Valnea, prodajalec r|b Drlls; O-llv.ero in zasebnica Abrami Marija, Šofer Stare Albin ln cvetličarka Prassclll Silvana, maser Stegu An-
tako lepa* - J.	•	Gj
VITTORIA. 16: «DevUtv°» Bsrova.	.e„	o?
ADUA. 15 30: »Skrivnost
vek* - od E. Poč j«- , ^e^AeC',
VENEZIA. 15:
J. Randall. CARDUCCI. 15.30:
»Nočni
«MiruJ
ml* - Teto.	-ranetab
BELVEDERE. 16: »K®^
lS.30: «Jak°b
pesta*.
ARGENTINA, list*.	jjj
• • *	K*	-
KTNO »PROSVETNI V°ob* }0■ BREŽINA. V sobo« v po nedeljo ob 16 in 20- m . odP deljek ob 20. uri:	^
 _____________________
Odg. urednik DUŠAN
MLADINA Iz BREZOVICE I . *«#MI PL1
pri Kozini prirodi v nede- l_  ----------------
1 o dne 20. t. m. ob 16 nrl Igra godba S* p r<il
Vablje**V
Zn pijačo In prigrizek preskrbljeno.