ACTA HISTRJAE • 11 • 20t>3 • 2 prejeto: 2003-12-03 UD K 94:327.58(450:497.4)" 1945/2002" REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO 1945-2002 Janez STERGAR institut za narodnostna vprašanja, Si-1000 Ljubljana, Erjavčeve 20 e-mnit: janež, svergar@guest.ames.si IZVLEČEK V slovensko zgodovinopisje sodi tudi proučevanje diplomatskega boja za nove "pravične slovenske meje"po 2. svetovni vojni, proučevanje razvoja avtohtonih slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah ter njihovega povezovanja prek državnih meja. Politika odprtih mej z Italijo in Avstrijo je od srede šestdesetih let 20. stoletja omogočala tudi različne oblike neposredne kulturne in gospodarske pomoči zamejskim Slovencem. Od sedemdesetih let je bilo sodelovanje s slovenskimi manjšinami v znatni meri preneseno na različne paradržavne, organe in civilno družbo. Razvijali so koncept "skupnega slovenskega kulturnega (in gospodarskega) prostora", skrb za Slovence po svetu je bila povzdignjena v ustavno normo. V času državne samostojnosti Republike Slovenije je sprva odgovornost za Slovence po svetu prevzel minister z manjšim uradom. V zadnjih letih pa so opazni znaki postopnega upadanja državnega in javnega interesa za zamejstvo, povezano tudi z naivnimi pričakovanji bist\>enega izboljšanja položaja slovenskih manjšinskih skupnosti v sosednjih državah po vstopu RS v Evropsko n'ezo l. maja 2004. Od leta 1991 se. na novo oblikuje tudi odnos do Slovencev, ki živijo v sosednji Hrvaški. Ključne besede: slovenska zgodovina ¡945-2002, narodne manjšine, mednarodni odnosi THE REPUBLIC OF SLOVENIA AND CROSSBORDER AREAS FROM 1945 TO 2002 ABSTRACT Slovene historiography comprises, among other things, the study of the diplomatic struggle for new "correct Slovene frontiers" after World War 11, the. study of development of the autochthonous Slovene national minorities in the neighbouring countries and their associating across the state borders. Until the 1960s, the policy of open borders with Italy and Austria enabled various forms of direct cultural and economic aid to the crossborder Slovenes. From the 1970s, the cooperation with 99 ACTA HISTR1AE • 11 • 2003 • 2 J,in«STEROAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO 194.1-2003, 99-128 Slovene minorities ims to a great extent transferred to various parasfate bodies and civil society. The concept of a "joint Slovene cultural (and economic) space" was being developed, and care for the Slovenes all over the world was raised to the constitutional level. When the Republic of Slovenia gained its independence, the responsibility' for the Slovenes living all over die world was initially taken over by a minister with a small office. In the last few years, however, signs of gradual decline in state and public interest for the people living abroad have been noted, linked with some naive expectations of an essential improvement of the status of the Slovene minority communities in the neighbouring countries when the Republic of Slovenia joins the EU on 1 May 2004. From 1991, the attitude, towards the Slovenes living in neighbouring Croatia has also gained a new shape. Key words: Slovene history 1945-2002, national minorities, international relations Pravni in širši družbeni položaj zamejskih Slovencev5 je neločljivo povezan tudi s položajem "matičnega" slovenskega naroda in njegove države, z matično pomočjo zamejstvu in z meddržavnimi odnosi v slovenskem sosedstvu. 7,ato ni treba posebej utemeljevati uvrstitve vsebine pričujočega referata v program krajevno in vsebinsko dokaj specializiranega znanstvenega posveta. Pač pa si kot eden od poročevalcev o širšem okviru osrednje tematike posveta lahko dovolim nekaj več esejističnega sloga in manj znanstvene discipline, ki bi zahtevala za obseg zbornika preobširno citiranje. Uvodoma velja opozoriti, da uporabljam izraz "(avtohtona narodna) manjšina" kot strokovno povsem ustrezen in brez oznake slabšalnega ali zastarelega. Do državne osamosvojitve Republike Slovenije je bilo tudi povsem jasno, da Slovencev v drugih republikah nekdanje jugoslovanske federacije ne uvrščamo v "slovensko zamejstvo" oziroma med tradicionalne "slovenske manjšine", četudi je na primer v Zagrebu ali na Reki šlo za razmeroma staro navzočnost slovenskega prebivalstva. (Kržišnik-Bukič. 1992; 1995; 5998; Stergar, 1994) Kol je pri sodobni zgodovini običajno, imamo za obdelavo tematike preveč in premalo zgodovinskih virov. Preveč urejenih in tudi še neurejenih arhivov,2 ! Čeprav poznam argumente za pomisleke proti uporabi izrazov "zamejstvo" in "zamejski Slovenci", ostajam pri njihovi uveljavljeni rabi. Del utemeljitve za to sem objavil tudi v geslu Zamejski Slovenci (Steraatj 2001 b). Na začetku 21. stoletja empirično podkrepljene ocene strokovnjakov govorijo o okoli 170.000 zamejskih Slovencih: v Italiji na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini blizu 100.000, v Avstriji na Koroškem in Štajerskem do 60.000, v Porabju oziroma na Madžarskem oko) i 5.000. vzdolž stovensbo-hrvaske meje domnevno nekaj tisoč 2 Že popoln pregled objavljenih virov za obravnavano tematiko v času po 2. svetovni vojni bi bil zahteven podvig: objave segajo od tujih in jugoslovanskih diplomatskih dokumentov, prek dokumentov organov za notranjo zadeve, osebnih korespondenc, do dokumentov iz arhivov organov komunistične partije in vodslva osamosvojitvene koalicije Demos. ACTA HI STR IAE • 1) • 2003 • 2 juurestergar: republika slovenija in zamejstvo iw5200l » i2s mogoče vključevali posameznikov in skupin, ki so v času NOB zakrivili narodno izdajstvo s tem, da so krivi krvavih vojnih zločinov, ter ljudi, ki aktivno delujejo proti politiki SFRJ in SR Slovenije, s čimer se sami odrekajo zvezi z matičnim narodom." Nekdanji izpostavljeni "zoprnik" - Rimskokatoliška cerkev - tu ni bil več "izobčen". Zgodovinar Vasilij Melik je v Novi Gorici menil, "da ni razloga, da bi se odpovedali programu Zedinjene Slovenije, ki nas spremlja že več kot 150 let. geslu, ki nas je vodilo v vseh najpomembnejših časih naše novejše zgodovine. Težav njegovega uresničevanja smo se vseskozi zavedali, pa ga zato nismo opustili. Prirejali smo ga razmeram. Gotovo nas vežejo državne meje in mirovne pogodbe, ki smo jih podpisali in jih priznavamo. Toda meje niso vse. V programu Zedinjene Slovenije je izražena naša težnja po skupnosti, ki presega državne meje. misel na slovensko celoto, težnja po napredku in dvigu vsega slovenskega naroda in vsakega njegovega dela." (Melik, 1086. 15-20) Desetletje prej (a še vedno dve desetletji po podpisu zadnje mirovne pogodbe, ki je opredeljevala slovenske državne meje) je na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (1974), ki je bil tudi ena prvih združevalnih aktivnosti v slovenskem prostoru, drug zgodovinar z ljubljanske filozofske fakultete, Metod Mikuž, rekel in objavil zelo "samosvojo" misel, na katero pri kom drugem nisem naletel in jo zato posebej navajam: "Naj bo komurkoli prav ali ne prav, obveza po Združeni Sloveniji za nas ostane. Nikdar ne bomo zaradi te sprožili tretje svetovne vojne, Združeno Slovenijo pa bomo uresničili. Če ne naša generacija, pa tista in tiste, ki prihajajo iti bodo prihajale za nami." (Mikuž, 1974, 143-159) Je pokojni prof. Mikuž morda slutit 1. maj 2004? Uveljavljanje načela o enotnem slovenskem kulturnem prostoru je v praksi pomenilo tudi prve uradne sprejeme (recimo jim.) "konservativnih" zamejskih organizacij na pogovore z ljubljansko vlado in spremenjen odnos do njihovega narodnega delovanja; 1971 je na primer slovenske dotacije prvič dobila Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Novejše, raziskave sicer potrjujejo, da so nekatere katoliške zamejske skupine prejemale pomoč iz matice že od petdesetih let, a je to po medsebojnem dogovoru ostalo prikrito širši javnosti in oblastem sosednjih držav (Jančar, 1996, 236-237, Stergar, 2001a, 63-64). Da pa so "napredne" oziroma levičarsko usmerjene zamejske organizacije vse do leta 1990 v očeh uradne Ljubljane ostale nekako "bolj naše" in s tem deležne več pomoči, ni dvoma (Jančar, 1996, 257-259; Jevnikar, 1998a, 254, 258). Ljudje, ki so v povojnih desetletjih partiji držali ogledalo in oporekali naivnemu upanju, da bo prevlada socializma v sosednjih deželah rešila tudi manjšinska vprašanja, se upirali nacionalnemu nihilizmu in nasprotovali poskusu ideološkega disciplinirala ali izključevanju manjšincev, so bili do tedaj v Sloveniji že nekako potisnjeni v kot (Albert Rejec, Lojze Ude, Lavo Čermelj, pozneje še skupini okrog revij Prostor in čas ter 2000) (prim. npr. Blažič, 1992, 39), v zamejstvu pa deležni 110 ACTA HiSTRlAE * 11 ■ 2003 • 2 J.incz STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA iN ZAMEJSTVO I9'li-2fl02, M.] IS posebne obravnave matičnih obveščevalcev, varnostnikov in carinikov (denimo Boris Pahor, Alojz Rebula, Vinko Beličič) (Pahor, 1969, 239-242).31 V drugi polovici sedemdesetih in v osemdesetih letih pa je zamisel o enem slovenskem kulturnem občestvu prerasla Še v načelo o (splošnem) skupnem slovenskem prostoru, katerega izvedba je vključevala tudi. finančne podpore in druge mehanizme za ustanavljanje mešanih gospodarskih podjetij v zamejskem prostoru. Te naj bi poleg gospodarskega razvoja zamejskih krajev samostojno zagotavljale materialno osnovo za delovanje manjšinskih organizacij ter zavodov. Z naložbami v zamejstvo si je Slovenija že pred dolgimi leti odpirala gospodarsko pot v EGS ali v Efto, iu je bila torej korist večstranska. Vsaj naj bi bila, če ne bi večina mešanih firm shirala že do slovenske osamosvojitve (Sitna, 1990; Jančar, 1996, 270). Ob evoluciji načel o pomoči zamejstvu smo že kar nekaj rekli tudi o njihovi izvedbi v praksi slovenskih državnih in paradržavnih organov. Zlasti od uvedbe "si-sov" z ustavo 1974 je popoln pregled skoraj nemogoč. Finančna sredstva in druge oblike pomoči so poleg vladnih resotjev in SZDL zamejstvu namenjali tako kulturniki, šolniki kot otroško varstvo, športniki in gospodarska zbornica. Ob financiranju prek bolj ali manj posrečeno izbranih predstavniških oziroma osrednjih organizacij v zamejstvu je odhajal de) pomoči "projektno", neposredno med dajalci in prejemniki v manjšinski "bazi", "terenu". Nad vso to paleto čezmejnih odnosov so družno bedele jugoslovanske zvezne in slovenske varnostne službe (da o njihovih kolegih iz sosednjih dežel ne govorimo). Danes ni več tabu tema, koliko slovenskemu režimu neprijetnih ljudi v italijanskem oziroma anglo-ameriškem delu Primorske so v letih 1945-49 oznovski agenti ubili ali pa ugrabili in jih je po zasliševanjih za vedno "vzela megla" (Jevnikar, 1998a, 249250, 254-256; Troha, 1999, 195-196).32 Oblasti so ves čas preprečevale tudi prost vnos manjšinskega tiska, ker je bil "v jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti". V navezi z bankrotnimi makroekoriornisn so z razvpitimi depozitnimi uredbami še v osemdesetih letih za dolge mesece močno priprle pretok ljudi čez "najbolj odprto mejo v Evropi". S stališča prepletenosti uradne skrbi za manjšine in obveščevalne dejavnosti bi bilo zanimivo primerjati poklicne poti vrste nosilcev javnih funkcij in hkrati delivcev pomoči zamejstvu. Preveč izmed teh uradnih skrbnikov je zlasti neprizadeto "ura-dovalo" ali predvsem čakalo na izpraznjena ambasadorska mesta v toplih eksotičnih deželah. Zvezne oblasti v Beogradu so same ali prek veleposlaništev v Rimu, na Dunaju in v Budimpešti ter prek generalnih konzulatov v Trstu in Celovcu izvajale zaščitniško vlogo nad slovenskimi manjšinami. Ob korektno opravljenem delu bi bilo na drugi 3! Ponatis v letu 1993. 32 O delovanju obveščevalne službe med manjšino na več mestih (udi Jančar. 1996. 111 ACTA. HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Jau&lSTEROAR. REPUBLIKA SLOVENIJA IN' ZAMEJSTVO 1945-2002. 95-1» strani mogoče očitati pogosto nedoslednost, nestrokovnost, kampanjskost, zapostavljanje na račun skupnih dobrih sosedskih odnosov in še kak naglavni greh diplomacije. In vse seveda ilustrirati s primeri. Diplomat Jančar ugotavlja, da se je običajna fraza glasila: "Odnosi s sosedi so dobri in se razvijajo ugodno, vendar so obremenjeni z vprašanjem položaja slovenske (ali katere druge) manjšine." (Jančar, 1996,247) Glede na mednarodnopravno oziroma bilateralno zaščitenost bi veljalo vsaj za Tržaško pokrajino pohvaliti uspešno redno sestajanje mešane komisije za izvajanje Posebnega statuta k Memorandumu o soglasju iz leta 1954 (prim. Murko, 1975) (kontaktni komite s Koroško iz poznejšega časa ni primerljiv!). Sem bi morda veljalo uvrstiti tudi "zvezno" podporo mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu 10.-14. julija 1974 (Jen, 1975; Stergar, 1993). Osimski sporazumi celotni slovenski manjšini v Italiji niso prinesli kaj posebno pozitivnega, in še to je na svojo roko izsilil slovenski vodja jugoslovanske pogajalske skupine Boris Snuderl.33 Ves jugoslovanski pritisk in mednarodni prestiž pa od "rimskih mlinov" ni mogel izsiliti sprejetja globalnega zaščitnega zakona za Slovence ter približanja njihovega pravnega položaja južnotirolskemu niti ne resničnega priznanja zgodovinske navzočnosti Slovencev v Videmski pokrajini ali na primer izvedbe lastnega italijanskega zakona v slovenskih televizijskih oddajah iz Trsta (1975) ter ustaviti plaza žaljivih sodnih postopkov proti prof. Samu Pahorju.3'1 In to v obdobju vlad italijanskega levo-sredinskega bloka in delovanja enotne delegacije vseh frakcij Slovencev v Italiji. Jugoslavija kot najpomembnejša sopodpisnica ADP od svoje severne sosede ni mogla izterjati vestnega izpolnjevanja manjšinskih določb 7. člena. Kljub občasnim kampanjam z diplomatskimi notami in demonstracijami, govorom, predsednika države, "rožljanju s sabljo" obrambnega ministra, poskusom posredovanja prek socialistične solidarnosti ter publicistični "internacionalizaciji" nikoli ni izpeljala napovedane internacionalizacije po 30. in 35. členu ADP in problemov nikoli ni uvrstila na dnevni red Generalne skupščine OZN, kjer naj bi (seveda zelo teoretično!) imela za seboj glasovalno večino neuvrščenih. Tako na Koroškem kljub 5. odstavku člena 7 v senci še vlada Heimatdienst. Avstrija je do konca jugoslovanskega obdobja obravnavala Štajerske Slovence kot "pomoto v 7. členu" hi uspešno izvajala erozijo veljavnosti tega člena (ki sojo že pred tremi desetletji ugotavljali prof. Pleterski in še kdo). Jugoslaviji erozije ni uspelo ustaviti ne ob odpravi obveznega dvojezičnega šolstva, ne ob plebiscitnih orgijah, ne ob "Ortstafelkriegu", ne ob ugotavljanju manj- 33 To je nazorno opisal v reviji Mladina (3. II. 1994,25). 34 Premajhno odzivnost slovenskih oblasti in širše javnosti do odločnejših pobud Dinštva Edinost in Sama Pahorja je ob desetletnici neizvajanja Osimskega sporazuma na svoj hudomušen način sani komentiral v naši družinski spominski knjigi: "Post festum: po množični (1) manifestaciji za Osimo pred Skupščino S. R. Slovenije (2) bo zdaj Slovencem v Italiji bolje. Ali vsaj tako želim - upati pa si ne upam. Samo Pahor-(1)57 kg Sama Pahorja, (2) 15. 10. ¡985 od 12.20 do 12.58." 112 ACTA niSTRIAE «II- 2003 • 2 Janca STERCAR: reputtljka slovenija IN zamejstvo 19^5-2002.99-12« šine in ne ob reformi šolstva proti volji manjšine v smer aparthekla. Ob koncu Jugoslavije so na kakem bilateralnem sestanku Avstrijci že sami načenjati manjšinsko vprašanje, jugoslovanska delegacija pa se ni držala uveljavljene prakse poprejšnjih konzultacij s predstavniki manjšin, Primer (nejuspešnosti prepričevanja Madžarske v obdobjih tesnega sodelovanja v duhu proletarskega internacionaiizma ali pa ob "lagetskih" bojih in izobčenjih bi spet zaslužil posebno obravnavo. Počasnost sledenja pozitivnemu slovenskemu zgledu pri uvedbi obveznega dvojezičnega šolstva v Prekmurju je doigo časa bolj spominjala na željo po "evtanaziranju" porabskih Slovencev v zamreženem področju kot pa po njihovi ohranitvi in prostem razvoju. Retrospektivno se zdi, da so bili kar številni poskusi Jugoslavije za univerzalno in regionalno kodifikacijo manjšinskega prava prej priložnost za bahanje z lastno "vzorno ureditvijo" manjšinskih vprašanj in priložnost za osebno uveljavljanje posameznih "specialnih savetnika saveznog sekretara za zaštitu manjina i balkansku suradnju". Slovenski zamejci bodo od vsega tega (seminarji Ljubljana 1965, Ohrid 1974, Brdo, komisije in podkomisije OZN, Helsinška deklaracija 1975 in nato drugi dokumenti KEVS, berlinska konferenca komunističnih partij 1976, že 1990 Pentagonala ...) morda imeli kaj koristi v prihodnosti, do zdaj je skorajda niso. Tudi pri narodnih manjšinah velja, daje najbolj pristno in najbolj trajno neuradno sodelovanje med samimi ljudmi, med interesnimi in poklicnimi združenji ter organizacijami na osnovni ravni. V zavesti, da izpuščam marsikoga, naj navedem vsaj znane mi dele "civilne družbe", ki so v obdobju po drugi svetovni vojni dejavno dopolnjevali zaščitniško funkcijo slovenske države do njenih manjšin. To so (bili) nekdanji Maistrovi borci, primorski in koroški partizani (slednji tudi s svojim Vestnikom), Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru s kontinuiranim delovanjem od 1928 (prim. npr. Kovači«, Natek, 1988: Stergar, 2003, 29-83; Vrb-njak, 2003), Slavistično društvo in nekatera druga strokovna združenja, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani (z leta 1925 ustanovljenim predhodnikom Manjšinskim institutom ter partizanskim Znanstvenim institutom; zato je prav Ljubljana že junija 1965 gostila prvi seminar OZN o pravicah človeka v večnarodnih skupnostih; mštitutska dejavnost in večkrat mačehovski odnos RS kot ustanoviteljice sama po sebi pričata tudi o odnosu do zamejstva) (Stergar, 1995a)35 in nekateri drugi družbo-slovno-humanistični inštituti (posebno tudi Znanstveno-raziskovalno središče RS v Kopru), filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (s svojo komisijo za sodelovanje z zamejstvom, seminarji slovenskega jezika in kulture, svojo raznovrstno pedagoško in znanstveno dejavnostjo ter z vrsto oddelkov) (prim. npr. Nečak, 1996, 119-123), ob njej še več drugih visokošolskih zavodov 35 Krajša prevedena verzija: Stergar. I995b 113 ACTA UISTKIAt; • 11 • 2003 • 2 kmet STEKOAlt: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO 194S-2M2, «-I2S Tu je nadalje, trajno povezovanje v okviru rimskokatoliške cerkve, sodelovanje (pobratenih in drugače povezanih) občin, Skupnost študentov in klubi zamejskih študentov v Ljubljani, sodelovanje tabornikov ter skavtov s primorskimi in koroškimi vrstniki (s koroškimi taborjenji od 1967 - prim. Stergar, 1973, 68-69), Društvo prijateljev zamejskih Slovencev - v ustanavljanju 1969, krog srečanj v Dragi od 1966 (Jevrtikar, 1998a, 257), Gašpcrjeva bralna značka, od 1991 tudi Svetovni slovenski kongres. Opozorim naj na velik delež gesel o zamejstvu od prvega zvezka Enciklopedije Slovenije, v nekaterih drugih leksikonih in priročnikih, na poudarjeno ukvarjanje z narodnostno in zamejsko tematiko v revijah Prostor in čas, 2000, Celovški zvon in še in še. Zaradi "prevelike" vneme in zvedavosti je kdo izmed nosilcev tega čezmejnega sodelovanja okusil ¡udi socialistični zapor (med njimi sodnik Franc Miklavčič. publicist Viktor Blažič in pisatelj Drago Jančar) V svojih raziskavah matične pomoči manjšinam še nisem prišel lako daleč (ali pa sem prišel že dlje od tega), da bi si upal dajati končno sodbo o tem, ali je bila pomoč - posplošeno rečeno - ustrezna po obliki in obsegu, v skladu z vsakokratnimi možnostmi in z najbolj dolgoročnimi interesi dajalca ter tudi prejemnikov, "pravično" razdeljevana med slednje. Brez zlorab in tudi osebnega okoriščanja v materialnem ali kakem drugem pogledu prav gotovo ni Slo. Iz posameznih (čeprav ne maloštevilnih in ne malo pomembnih) dokazanih ali dokazljivih "udbomafijskih" primerov oziroma razširjenosti "Mačkovega imperija" prek zamejstva v zahodno Evropo že vsaj od 1953 še ne bi mogel sklepati na očitno razprodajo nacionalnih interesov, na eno samo veliko prevaro, zgolj "izkazan ignorantski odnos" (Blažič, 1992, 34) ali na "zamejce kot [predvsem ali izključno?] krinko za beg kapitala".36 Znani so stari "južnjaški" očitki o sejemskih sporazumih in mešanih podjetjih kot "slovenačkome švercu" ter novejše srbske fantazije o preteklem jugoslovanskem plačevanju vsakega zamejskega Slovenca posebej. Koroški Heimatdienst in tržaški fašisti imajo preštetega vsakega "poklicnega Slovenca" v zamejstvu. Obseg pojava, ki ga je Delo označilo z. naslovom "Režimski kurirji so v nahrbtnikih ilegalno spravljali gotovino čez mejo" (Delo, 29. 7. 1994), je bii v devetdesetih letih 20. stoletja nekaj časa pod drobnogledom avstrijskih in italijanskih finančnih in sodnih oblasti; katastrofe večine primorskih slovenskih bančnih zavodov so tedaj pustile trajne negativne posledice na položaj manjšine (Pahor, 2001, 188-198). Brez posledic v zamejstvu menda ni bilo niti "razkritje" mreže nekdanjih pravih in domnevnih udbašev spomladi in poleti 2003.37 Ob vsem tem je jasno, da brez pomoči matice v preteklih desetletjih in danes ne bi bilo - aii ne v taki obliki in obsegu - na primer Stalnega slovenskega gledališča. Založništva tržaškega tiska, Narodne in študijske knjižnice ter SLORJ v Trstu, goriškega Kulturnega doma, slovenske šole v Spetru, Kulturnega doma v Reziji, je- 36 Tako seje glasil naslov nadaljevanke v Delu, julija 1994. 37 Gre za ¡mani seznam "udlja.net" na svetovnem spletu ter za izbor imen v knjigi: Lajovic. 2003. 114 ACTA HISIR1AE • 11 • 20U3 • 2 Smer. 5tlrgar: repudljka slovlnfja in zamejstvo 1945-2002. •j9-12s zikovnih tečajev v Kanalski dolini, Glasbene šole na Koroškem, Mladinskega doma v Celovcu, dvojezičnih otroških vrtcev na Koroškem, tiska (in nato kulturnega doma) porabskih Slovencev — če naštejemo le nekaj primerov in opozorimo, da do leta 1990 ne moremo navajati pomoči štajerskim Slovencem ne drobcem avtohtonih Slovencev na Hrvaškem. Večkrat sem že ponovil: profesor Grafenauer je kot zgodovinar in kot pričevalec zavrnil ocene, "da je Slovenija po koncu vojne na mirovnih pogajanjih o novi ureditvi Evrope zaradi socialistične usmerjenosti in ozke politične povezanosti s Sovjetsko zvezo dosegla manj, kot bi mogla pri drugačni družbeni usmerjenosti in povezavi" (Grafenauer, 1989, 403). Sam bi za štiri desetletja po mirovnih pogodbah moral dejati podobno: ni dokaza, da bi bilo slovenstvo v zamejstvu usihalo predvsem zaradi neučinkovite pomoči komunističnih oblastnikov iz jugoslovanske republike Slovenije. Usihanje se - žal - v večjem delu zamejstva nadaljuje tudi v obdobju demokratične in samostojne slovenske države. V tem najnovejšem času je zgodovinski interes slovenskega naroda in njegove samostojne države za ohranjanje zamejskih Slovencev opredeljen v 5. členu Ustave RS (z dne 21. decembra 1991), ki posebej obravnava tudi slovenske začasne zdomce; ti se postopno spreminjajo v trajne izseljence. Republika Slovenija tako "skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino". Ustava jim v Sloveniji omogoča tudi nekatere "posebne pravice in ugodnosti" (v praksi predvsem pri šolanju).3'* Trajni pomen naj bi imela tudi Resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin, ki jo je državni zbor sprejel 27. junija 1996. Resolucija izhaja iz načela o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, zamejske Slovence obravnava kot "dragocen most sodelovanja in dobrega sosedstva" ter kot avtonomen politični subjekt,39 slovensko manjšino v Republiki Hrvaški pa omenja "na področjih vzdolž hrvaško-siovenske državne meje, zlasti v Istri, Gorskem Kotarju in Medniurju".40Med doslej neuresničenimi zahtevami resolucije ostaja tudi (ponovno) imenovanje ministra brez listnice za zamejske Slovence.4* 38 Oris obdobja od leta 1990 povzemam predvsem po svojem članku Zamejski Slovenci (Slergar, 2001 b, 60-62). 39 V čas pripravljanja resolucije je sodil tudi posvet v državnem zboru; strokovno ga je pripravi! Institut za narodnostna vprašanja (prim lesih. 1996), Razgibana strokovna razprava je potekala že na "etničnih delavnicah" sodelavcev specializiranih "manjšinskih" institutov (Ljubljana, Rovinj, Trst, Celovec) v Žabnieah 29.-30 9 1989 tn v Ljubljani 9. -10. I 1990 (prim Šumi, 1990). 40 Rudi Merljak o Slovencih na Hrvaškem in resoluciji pripoveduje: "Soir. sem se leta 1996, ko smo v slovenskem parlamentu oblikovali resolucijo o Slovencih v zamejstvu, zelo zavzemal za njihovo vključitev Takrat so nekateri poslanci in strokovnjaki dvomili o vključitvi Slovencev na Hrvaškem v to kategorijo Mojemu mnenju pase je kmalu pridružilo nekaj drugih poslancev ..." (Desiovuik, 2003, 164) 41 Rcsolucija je bila poleg Uradnega lista RS št 35/1996 objavljena še na več mestih. Tu omenimo predvsem objavo v knjigi Slovenija in manjšine, ki je že zaradi svojega uvoda več kot le zbirka pravnih virov iz osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja (Jevnikar, lOOSb). 115 ACTA HISTRIAfc * 11 • 2003 • 2 Janez STE8GAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO ¡945-2002. 9«-12? Da položaj zamejskih Slovencev ostaja eno osrednjih zunanjepolitičnih vprašanj Slovencev oziroma njihove države, je namreč v novo naslajajoči samostojni slovenski državi potrdila tudi odločitev, da v prvo demokratično izvoljeno Demosovo vlado pomladi 1990 vključijo ministra za Slovence po svetu oziroma zunaj RS (Janez Dular), kar se je ponovilo pri sestavljanju prve Drnovškove vlade (Janko Prunlc). Od 1993 so skrb za zamejske Slovence prevzeli (zgolj) državni sekretarji kot vodje posebnega sektorja in nato direktorji Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu42 (v sklopu MZZ, s hitro se menjavaj očimi se direktorji). Posamezne dejavnosti zamejcev že desetletja podpirajo zlasti vladni resorji za kulturo, šolstvo in znanost, medtem ko koordinacijski svet vlade RS za zamejske Slovence v prvih nekaj letih obstoja ni prav zaživel. Kritične ocene prakse RS v odnosu do zamejskih Slovencev (in do sosednjih držav) po 1991 izpostavljajo predvsem škodljivo križanje strankarsko-političnih interesov s trajnimi nacionalnimi oziroma državnimi cilji ter pomanjkanje ali prekinitev že utečenih oblik in načinov posredovanja pomoči zamejstvu; od 1995 je dokaj strmo padal delež te pomoči v državnem proračunu. Tržaški zgodovinar Milan Pahor je o tem zapisal: "Nova samostojna Slovenija na začetku svoje poti ni našla pravega državniškega pristopa do vprašanja slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Slovenci v Italiji so od osamosvojitve Slovenije dalje želeli in zahtevali, naj Državni zbor Republike Slovenije sprejme trdne zakonske obveze v korist Slovencev izven meja domovine. Hoteli so doseči, da manjšina ne bi bila vedno odvisna od vsakodnevne politike in sosedskih odnosov. Matica naj zakonsko utemelji in finančno podpre lastne manjšine." (Pahor, 2001, 188) Nekateri indici (na primer obseg in način medijskega poročanja, solidarnostnih manifestacij ipd.) kažejo tudi na upadanje zanimanja slovenske javnosti oziroma "civilne družbe" za zamejsko problematiko. Ob protinatovskih in ptotiglobali-zacijskih demonstracijah zadnjega Časa bi se lahko vprašali, kdaj so bile v "matici" zadnje manifestacije za pravice zamejskih Slovencev, kadar jim denimo "nosilci tisočletne kulture" dejansko in nekaznovano pljuvajo v obraz, če spregovorijo po domače, tj. slovensko. Raziskave pa kažejo, da so zamejci s Slovenijo še vedno živo povezani prek osebnih stikov, bodisi sorodstvenih, poslovnih, turističnih ali kulturnih. Res seje tok študentov, ki so nekdaj iz zamejstva prihajali na študij v Slovenijo, zdaj obrnil v nasprotno smer. Nastanek samostojne RS je na zamejske Slovence sicer pozitivno vplival v psjhološko-identifikacijskem pogledu. Veliko jih je namreč na različne načine tudi tvorno prispevalo k slovenski osamosvojitvi in prebijanju določene politične in gospodarske izolacije v prvih mesecih obstoja nove države. Manjši del zamejcev pa je obžaloval razpad - domnevno močne zaščitniške - Jugoslavije in njene družbene ureditve. 42 Pnm npr. istoimensko geslo TomaŽa Štelela v Enciklopediji Slovenije (Šiefe. 2000. SO). 116 ACTA HJSTJRlAE • 11 • 2003 • 2 Jiiiiez. STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA iN ZAMEJSTVO 1945.2002. J», i 28 Na manjšinskem področju za uspeli mlade slovenske diplomacije lahko štejemo predvsem sporazum z Republiko Madžarsko (6. novembra 1992) o zagotavljanju posebnih pravic porabskim Slovencem in pomurskim Madžarom (URL. 1995).43 Ob nerealiziranem Oglejskem sporazumu z Republiko Italijo (Kosin, 1998. 57-97) in nekaterih drugih poskusih bilateralnega urejanja položaja zamejcev je RS spodbujala sprejem Zakona o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Furianiji - Julijski krajini, po več desetletjih dokončno sprejetega 14. februarja 2001. RS v desetih letih obstoja ni uspelo urediti svojega statusa pridružene sile v Avstrijski državni pogodbi (s 7. čienom kot temeljem manjšinskih pravic), s podpisom slovensko-avstrijskega sporazuma o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti pa je maja 2001 - v fazi pristopnih pogajanj RS v Evropsko zvezo - dopustila mednarodnopravno povezovanje urejanja položaja Slovencev v Avstriji s položajem "pripadnikov nemško govoreče etnične skupine" in vsaj posrednim priznanjem nadaljnjega obstoja nemške manjšine (Volksgruppe) v Sloveniji. Od leta 1991 se na novo oblikuje tudi odnos do Slovencev, ki živijo na Hrvaškem in v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah. Na Hrvaškem so ustavnopravni status Slovencev sicer večkrat spreminjali, z očitno željo po recipročni obravnavi Hrvatov v RS pa so ves čas priznani kot narodna manjšina (brez določenega ozemlja avtohtone poselitve; ob še ne določeni in zakoličeni državni meji je mogoče razumeti mlačen odnos slovenske vlade v simbolnem in osamljenem "primeru Joško Joras"). Uspešno so se nadaljevala slovenska prizadevanja za boljšo mednarodnopravno zaščito manjšin, predvsem v evropskem okviru. Prelomne spremembe v Sloveniji in njeni okolici 1990-92 so posredno vplivale tudi na novo organiziranje zamejskih Slovencev v vseh sosednjih državah. Vključevanje RS v evropske povezave (Jazbec, 1998, 29-34) in odpravljanje ovir za prehajanje državnih meja že učinkujeta na večjo povezanost z "za-mejskiin" prostorom, vseeno pa zamejski Slovenci v doglednem času ne bodo izgubili svoje različnosti v odnosu do Slovencev v RS in v odnosu do svojih sodržavljanov drugega jezika.44 Z naivnimi pričakovanji bistvenega izboljšanja položaja slovenskih manjšinskih skupnosti v sosednjih državah po vstopu RS v Evropsko zvezo 1. maja 2004 se je treba trezno soočiti.45 Kako je v resuici s pravno zaščito Slovencev v Italiji, ki seveda je v EZ, bodo povedali že nekateri naslednji referenti. 43 Objava tudi v: Razprave in gradivo (26-27/1992, 330-342). 44 Novejši teoretični rajmislek v: Kofitae, 2002, 88-94, 45 To so kvalificirani referenti storili med drugim na dveh posvetili Odbora SA2U za preučevanje narodnih manjšin v letu 200!, ko so predstavili lako pretekie izkušnje kot nerešena vprašanja uresničevanja skupnega slovenskega kulturnega prostora ob vstopanju RS v Evropsko zvezo. Plim. Pirjcvec, 2002. 117 ACTA HISTKIAE • U • 2003 ♦ 2 hnn stergaü; republika slovtnfja in zamrjstvo w4s-î00î, w-î28 LA REPUBBLJCA DI SLOVENIA ED I TERRTTORÍ D'OLTRE CONFINE ABIT ATI DA SLOVENI 1945-2002 Janei STERGAR Isiiluto per gli síudi ctnici, Sl-1000 Ljubíjana. Erjavíeva 26 e-mail'. janez.stcrgarCáguest.araes.si R1ASSUNTO Fra i capitoli principali della sforia slovena, c'è anche Pesante dell'attivitíi diplomática per l'unione delle regioni slovene periferiche alia twzlone madre, nel periodo che va dalla fine delta seconda guerra mondiale alla firma degli accordi di pace; ¡o studio dedo sviltippo delle minoranze autocratie slovene negli stati confinant*i ed il loro coUegamento oltre i confín i statali. Nuove fonti storiche, parzial-mente già pubblicate e le memorie delle personalità di spicco protagoniste di qtiesta coUaborazione transfronialiera, rendono oggi possibile una nueva visione di questo tema. Dopo la definiz.ione dei nuovi confiai (ad occidente.) e la conferma di quelli preesistenti (a nord e nord est), gli sforzi diplomatici delle autorith slovene e jugo-slave si indtnzzarono aU'attuazione ed al miglioramento delle norme di tutela che regolavano la posizione lególe e. sociale degli sloveni iit Italia, Austria ed Ungheria. La política dei confiai aperti con Italia ed Austria, dallo merà degli atmi S es san ta, permise diverse forme di aiuti cidturali ed economici, diretti a quelle istituziom ed organizzazioni che non erano "ostili" alla "nuova realtà sociale" della SI avenía. Da gli aniii Settanta la coUaborazione con le minoranze slovene fu "soctalizzaía " ed in massima pane trasferita a vari organismi parastatali ed alla socictà civile. Fu svíluppato il concetto di "spazio culturelle (ed economico) unitario sloveno" e la tutela degli sloveni d'oltre confine, di quelli "temporáneamente, all'estero pertavoro" e di quelli emigrad; fu elevuta a. norma costituzionale. Un nuovo capitolo di questo tema è stato serillo dopo Vtndipendenza. Aliinizio la responsabilité per gli sloveni nel mondo fu affidata ad un minisiero minore. Negli ultimi anni sono visibili segni di un gradúale calo dell'interesse per l'Oltreconfine, sia da parte dello stato sia dell'opinione pubblica. Ció è dovuto, in parte, alie ingénue áltese di un deciso miglioramento della posizione delle minoranze slovene negli stati confinanti, dopo il 1 maggio 2004, data dell'ingresso della Sloven'ia nell'Unione Europea. Dal 1991 è stato rídefinito anche il rapporta verso gli sloveni che vivono itella vicina Croazia (e nelle al.tre repubblkhe ex jugoslave). Parole chiave: storia slovena. 1945-2002. minoranze nazionali. rapporti internazio- 118 ACTA. HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 JanezSTEP.C AR: REPUBLIKA SLOVtMjA IM ZAMEJSTVO I(¡4.5-2002, 'Xj-iZS VIRI IN LITERATURA AINV, 1 - Arhiv Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, fasc. SO 4. Babic, B. (1982): Primorska ni klonila: Spomini na vojna leta. Koper - Trst, Založba Lipa - Založništvo tržaškega tiska. Baje, G. (199(5/97): La poiitica deiie autorita di Lubiana nei confront) dell'oposizione slovetta a Trieste: 1945-1948 (disertacija). Trieste, University degli Studi di Trieste. Baje, G. (1999a): Boj projugoslovanskega tabora na področju slovenskega Šolstva v Trstu (1945-1948). Zgodovinski časopis, 53, 1.999, 4 (117). Ljubljana, 577-594. Baje, G. (1999b): Odnos matice do tržaške politične opozicije v prvem povojnem obdobju: Od konca vojne do resolucije informbiroja. V: Darovec, L)., Mikolič, V. G. (eds.): Josip Agneletto, slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu 18841960. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanstvetio-razisko-valno središče Republike Slovenije, 109-128. Barker, T. M., Moritsclt, A. (1984)*. The Slovene Minority of Carinihia. East European Monographs. 169. New York. Columbia University Press. Bebler, A. (1949): Za pravične meje nove Jugoslavije: Govori in izjave o Trstu, Julijski krajini in Slovenski Koroški. Ljubljana, Cankarjeva založba. Bebler, A. (1981): Čez dm in strn: Spomini. Koper - Trst, Založba Lipa - Založništvo tržaškega tiska. Beltram, J. (1983): Tukaj je Jugoslavija: Goriška 1945-1947. Koper - Trst, Lipa -Založništvo tržaškega tiska. Bcnko, B. (1975): Jugo s i ov ansko- i la 1 i j ansk i odnosi od 1954 do 1975: s posebnim ozirom na manjšinsko vprašanje in problem meja. Diplomska naloga. Ljubljana, FSPN. Blažič, V. (1992): Uporaba manjšin. 2000 - Časnik za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja, 59-60. Ljubljana, 28-44. Bohte, B., Škrk, M. (1997): Pomen Avstrijske državne pogodbe za Slovenijo in mednarodnopravni vidiki njenega nasledstva. Pravnik, 52, 1997, 11/12. Ljubljana, 601-630. Brecelj, A, (1994): I gruppi autonomi sloveni a Trieste 1949-1952. Trieste, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Brglez, F. et al. (eds.) (1984): Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes. Ljubljana -- Celovec., Komunist - Drava (druga izdaja 1985). Bufon, M. (1995): Prostor, meje, ljudje. Trst, SLORI. Celar, B. et al. (2002): Slovenija in njene meje. Ljubljana, Visoka policijsko-varnostna šola. Ciani, B. (1993): Trieste 1954-1956: il Memorandum dTntesa e i gruppi politici autonojni sloveni. Trieste, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. 119 ACTA. HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 j;me; stergar1 republika slovenija in zamejstvo 1945-2002, «.¡28 Čačinovič, R. (1985): Poslanstva in poslaništva: Od Rakičana do Madrida in nazaj: Madžarska, Južna Amerika, Švica, Nemčija, Španija. Maribor - Murska Sobota, Obzorja - Pomurska založba Čačinovič, R. (1994): Slovensko bivanje sveta: Razvoj in praksa diplomacije. Ljubljana, Enotnost. Čačinovič, R. (1995): Vloga Slovenije v zunanji politiki jugoslovanske federacije. V: Grafenauer, B. et ai. (eds.): Slovenci in država: Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9. do 1.1, novembra 1994). Ljubljana. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Delo. Ljubljana. Destovnik, I. (ed.) (2003): Koroški koledar 2004. Celovec, Drava, .159-167. Deveta k, S- (1986): Povezovanje s Slovenci v zamejstvu in položaj narodnosti v SR Sloveniji. Teorija in praksa, 23, 4-5. Ljubljana, 245-254. Devetak, S. (1987): Sodelovanje z matico ~ pogoj za napredek narodnosti. V: Deve-tak, S., Joo, R. (eds.): Madžari in Slovenci: Sodelovanje in sožitje ob jugoslo-vansko-madžarski meji. Ljubljana, Komunist - Inštitut za narodnostna vprašanja. Devetak, S. (1999): Pravica do različnosti: Pravno varstvo manjšin v Evropi. Maribor, ECERS. Devetak, S. et al. (1981): Odnos: med matico in manjšino: Pogled na sodelovanje Slovenije s slovensko narodnostno skupnostjo v Avstriji, 13. Koroški kulturni dnevi = 13. Kärntner Kulturtagt:. Klagenfurt/Cclovec, 26-51. Devetak, S., Joo, R. (eds.) (1987): Madžari in Slovenci: Sodelovanje in sožitje ob jugoslovansko-madžarski meji. Ljubljana, Komunist - inštitut za narodnostna vprašanja. Dokumenti (1984-1989): Dokumenti o spoljnoj politici Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije. Beograd, Tu gosi o venski pregled. Dolhar, E. (2002): Boj za slovenstvo Kanalske doline: Od TIGR-a do volitev 1946. Trst - Ljubljana, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček - Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Domcj, T. (1981): O stikih med manjšino in matico iz zornega kota koroških Slovencev. Razprave in gradivo, 13-14. Ljubljana, 223-226, Domej, T. (L996): Der Konflikt nach dem Krieg: Die Kärntner Slowenen 1945 1949. V: Moritsch, A. (ed.): Austria slovenica. Die Kärntner Slovenen und die Nation Osterreich = Koroški Slovenci in avstrijska naeija. Unbegrenzte Geschichte - Zgodovina brez meja, 3. Klagenfurt/Celovec - Ljubljana - Wien, Hermagoras - Mohorjeva založba, 86-165 Druškovič, D. (1975): Posredniška vloga narodnostnih skupnosti. V: Jeri, J. et a!, (eds.): Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Ljubljana - Koper - Trst, Cankarjeva založba - Primorski tisk - Založništvo Tržaškega tiska, 429-437. 120 ACTA lUSTRIAK ♦ II • 2003 «2 Janci STBRGAR REPUBLIKA SLQVENUA IN ZAMEJSTVO ¡945-2002. 99-138 Gombač., B. M. (1995): Svobodno tržaško ozemlje kot poskus večnarodne države (1947-J954). V: Grafenauer, B. et al. (eds.): Slovenci in država: Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na S AZU (od 9. do Ii. novembra 1994). Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Gombač, B. M. (1993): Trst-Trieste - dve imeni, ena identiteta: Sprehod čez historiografijo o Trstu 1719-1980. Ljubljana - Trst, Narodni muzej - Tržaška založba. Gombač, B. M. (1996): Slovenija, Italija; Od preziranja do priznanja. Ljubljana. Debora. Gombač, B. ML (1997); Slovensko-italijanski odnosi. V: Valentinčič, S. (ed.): Zbornik Primorske - 50 let. Koper, Primorske novice, 46-55. Gombač, B. M. (2002): Trieste - Trst : zwei Namen, eine Identität: Spaziergang durch die Historiographie der Stadt Triest 1719-1980. St. Ingbert, Roehrig. Gombač, M. (1997): Slovensko primorje 1944-1947. V: Valentinčič, S. (ed.): Zbornik Primorske - 50 let. Koper, Primorske novice, 30-34. Gorjan, B. (2001): Mojih petdeset let v politiki. Ljubljana, samozaložba. Gradišnik, B,, Šušmelj, J. (eds.) (1996): Slovenija. Italija: Bela knjiga o diplomatskih odnosih = Slovenia, Italy: White Book on Diplomatic Relations. Ljubljana. Debora. Grafenauer, B, (1984): Spremna beseda. V: Pahor, B.: V labirintu. Ljubljana. Slovenska matica. 627-637. Grafenauer, B. (1986): O slovenskem etničnem prostora kot kriteriju pri zgodovinskih vedah. V: Plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte, 13. sklic, Nova Gorica 1985, Skupni slovenski kulturni prostor. Ljubljana, 21-29. Grafenauer, B. (1987): Zgodovinsko gledanje na spreminjanje narodnega značaja nasploh in na vprašanje slovenskega narodnega značaja posebej. V: Plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte. 14. sklic, Bled 1986. Ljubljana, 2S-38. Grafenauer, B. (1989): Edvard Kocbek v tretji krizi svojega življenja [spremna besedaj. V: Pahor, B.: Ta ocean strašno odprt. Ljubljana. Grafenauer, B. (1993): Slovenski zgodovinski prostor in država. Grafenauer, N. (ed.): Slovenci in prihodnost. Zbirka Paradigme. Ljubljana, Nova revija, 167-187. Grafenauer, B. (1994): Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje. Zbirka Zgodovinskega časopisa, 10. Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Grafenauer, B. (2002): Slovenska identiteta v evropskem prostoru. Glasnik Slovenske matice, 25/26. 1-2. Ljubljana, 13-iS. Grafenauer, B. et al. (eds.) (1995): Slovenci in država: Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9. do II. novembra 1994). Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Grafenauer, B., Stergar, J., Malle, A. (1991): Koroški Slovenci. Enciklopedija Slovenije, 5. Ljubljana, Mladinska knjiga, 290-304. 121 ACTA. HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 knez STB8GAR: REPUBLIKA SLOVENIJA iN ZAMEJSTVO ¡945-2001 «9-128 Grdina, I. (2000/01): Nekaj misli o Koroški kot slovenski boli. V: Moritscli. A. (ed.); Koroški Slovenci 1900-2000: Bilanca 20. stoletja. Unbegrenzte Geschichte - Zgodovina brez meja, 8. Celovec - Ljubljana - Dunaj. Mohorjeva založba -Hermagoras. 273-292. Holl, O. (1988): Das Minderheitenproblem in den österreichisch-jugoslawischen Beziehungen: Ein historischer Exkurs. V: Höll. O. (ed.): Österreich - Jugoslawien: Determinanten und Perspektiven ihrer Beziehungeil. Wien, Braumöller. 205-251. J. T. (1994): Avstrija kot sosed danes in v bodoče. 2000 ~ Časnik za mišljenje» umelnost, kulturna in religiozna vprašanja, 75-77. Ljubljana, 44-125. Jančar, M. (1996): Slovenska zunanjepolitična razpotja. Ljubljana, Društvo 2000. Jazbec, B. (1998): Evropska projekcija slovenstva v gornjem Jadranu. Slovenija proti združeni Evropi. 2000 - Časnik za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja, 114. Ljubljana, 29-34. Jazbec, B. (2000): Osimo pred sukcesijo in po njej. Razprave in gradivo, 36/37. Ljubljana, 33-67. Jelen, T. (2002): Hoja za mavrico: Spomini Iz temnili dni pričakovanja. Klagenfurt/ Celovec, Drava Jcraj, J. (2002): Preko Karavank: Dnevnik slovenskega generalnega konzula v Celovcu 1992-2000. Ljubljana, samozaložba. J tri, J. (1975): Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu: Pričevanje. V: Jeri, J. et al. (eds.): Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Ljubljana - Koper-Trst, Cankarjeva založba - Primorski tisk - Založništvo Tržaškega tiska, 490-504. Jeri, J. et al, (.1987): Boj za meje Enciklopedija Slovenije. 1. Ljubljana, Mladinska knjiga, 305-314. Jesih, B. (1994): Odnos avstrijskih in jugoslovanskih (slovenskih) oblasti do slovenske manjšine v avstrijski zvezni deželi Štajerski. V: Jesih, B. (ed.): Narodne manjšine, 3. Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski: zbornik referatov. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 228-234. Jesih, B. (ed.) (1995): Manjšina kot subjekt: zbornik referatov in razprav: Ljubljana, 29.-30. 6. 1995. Ljubljana, Državni zbor Republike Slovenije, Delovna skupina za problematiko slovenske manjšine Odbora za mednarodne odnose - Inštitut za narodnostna vprašanja - Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Jesih, B. (1997): Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Enciklopedija Slovenije, 11. Ljubljana. Mladinska knjiga, 259-260. Jesih, B. (2003): Politična participacija narodnih manjšin: Primer koroških Slovencev (disertacija). Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. Jevnikar, L (1993): Neznani "Slavko" v zaporih Udbe: Novi podatki o usodi Andreja (Slavka) UrŠiča, V: Koledar Goriške MD za leto 1944. Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 83-89. 122 A Cl"A HISTR1AE -11 - 2003 • 2 icncr. stekgar. republika slovenija in zamejstvo 194s2002. 99-17.8 Jevnikar, I. (1998a): Razdeljena manjšina. V: Jančar, D. (ed.): Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945T990. Ljubljana, Nova revija, 248-258, 746-758. Jevnikar, 1. (1998b): Slovenija in manjšine. Trst, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Jod, R., Székely, A, B. (1987): Slovenska narodnost na Madžarskem in sodelovanje Madžarske z Jugoslavijo (SR Slovenijo). V: Devetak, S., Joo, R. (eds.): Madžari in Slovenci: Sodelovanje in sožitje ob jugoslovansko-madžarski meji. Ljubljana, Komunist - Inštitut za narodnostna vprašanja. Juric Pahor, M. (2000): Narod, identiteta, spol. Trst, Založništvo Tržaškega tiska. Kacin-Wohinz, M., Troha, N. (eds.) (2001): Slovensko-italijanski odnosi 18801956, poročilo siovensko-italijanske komisije = I rapport! ... - Slovene-Italian Relations .... Ljubljana. Nova revija. Kacin-Wohinz, M., Pirjevec, J. (2000): Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000. Ljubljana, Nova revija. Kardelj, E, (1948): Govori na pariški konferenci. Ljubljana, Cankarjeva založba. Kardelj, E. (1980): Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije: 1944-1957. Ljubljana - Beograd, Državna založba Slovenije - Radnička štampa. Kavčič, S. (1988): Dnevniki in spomini; I972-19S7 (2. izdaja). Časopis za kritiko znanosti. Ljubljana, 109-112. Klopčič, V. (1983): Vključenost manjšinskega vprašanja v uradne meddržavne stike med Italijo in Jugoslavijo v letih 1954-1979. Raziskovalna naloga. Ljubljana. Klopčič, V. (1985a): Vključenost manjšinskega vprašanja v uradne meddržavne stike med SFRJ in Madžarsko v letih 1947-1979. Raziskovalna naloga. Ljubljana. Klopčič, V. (1985b): Vključenost manjšinskega vprašanja v uradne meddržavne stike med Avstrijo in Jugoslavijo v letih 1955-1979. Raziskoval na naloga. Ljubljana. Klopčič, V, (1986): Manjšine - most ali breme v meddržavnih stikih SFRJ z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Magistrsko delo. Beograd. Kolenc, Č. (ed.) (1977): Osimski sporazumi. Koper, Lipa. Kolenik, L. (.1997): Mali ljudje na veliki poti: Spomini na predvojni, vojni in povojni čas na Koroškem. Celovec, Drava. Komac, M. (1992): Narodne manjšine - most med narodi ali subjekt lastnega razvoja. Teorija in praksa, 29, 7-8. Ljubljana. 670-681. Komac, M. (1997): Kronologija. V: Valentinčič, S. (ed.); Zbornik Primorske - 50 let. Koper, Primorske novice. 47-55. Komac, M. (2002): Politika in narodne manjšine. V: Pirjevec, J. (ed.): Narodne manjšine. 5, Živeti z mejo. Slovenski kulturni prostor danes : zbornik referatov s sestankov: Znanstveni posvet o pomenu preučevanja narodnih manjšin (Ljubljana, 4. 4. 2001), Znanstveni posvet Slovenski kulturni prostor danes (Nova Gorica, 19. 10. 2001). Ljubljana - Koper, Odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin 123 ACTA. HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Jan uz STERGAR MN.ißl.lKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO ä W5.200?.. 99-123 - Inštitut za narodnostna vprašanja - Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 88-94. Kosin, M. (1998): Slovenska manjšina v slovensko-italijanskih odnosih. Razprave in gradivo, 33. Ljubljana, 57-97. Kosi», M. (2000): Začetki slovenske diplomacije z Italijo: 1991-1996. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. Kovačič, A., Natek, J. (1988): Kronika Kluba koroških Slovencev v Mariboru I92S-1988. Maribor, Klub koroških Slovencev. Krislcti, S. (2000): Nekaj pogledov na vprašanje nadaljnje veljavnosti Avstrijske državne pogodbe in slovenskega nasledstva statusa sopodpisnice pogodbe Razprave in gradivo, 36/37. Ljubljana, 95-J14. Kržišnik-Bukic, V. (1992): O Slovencih na območju Jugoslavije izven Slovenije po popisih prebivalstva 1921-1991. Razprave in gradivo, 26-27. Ljubljana, 172-199. Kržišnik-Bukič, V. (ed.) (1995): Slovenci v Hrvaški. Ljubljana. Kržisnrk-Bukič, V, (1998): Slovenci na Hrvaškem in slovensko narodno vprašanje. Razprave in gradivo, 33. Ljubljana. 7-30. Lajovic, D. S. (2003): Med svobodo in rdečo zvezdo. Ljubljana, Nova obzorja. Maganja, N. (1994): Trieste 1945-1949: Nascita del movimento politico autonome sloveno. Trieste, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Maganja, N. (1999): Elbrus poroča: Dokumenti o prvih letih Slovenske demokratske zveze v Trstu in njenem predsedniku dr. Josipu Agnelettu iz Arhiva Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani. V: Darovec. D., Mikolič, V. G. (eds.): Josip Ag-neletto, slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu 1884-1960. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 81-94. Malic, A. (1998): Die Position der Kärntner Slowenen im Nationalitätenkonflikt. V: Rumpier, H. (ed.): Ulfried Burz (Mitarbeit), Kärnten: Von der deutschen Grenzmark zum österreichischen Bundesland. Geschichte der Österreichischen Bundesländer seit 1945. Wien - Köln, Weimar - Bühlau, 494-519. Maile, J. (1996): O etnični identiteti kot relativni kategoriji v odnosih med Slovenijo in manjšinami. V: Koroški koledar 1997. Celovec, Drava, 35-44. Mejak, R. (2002): čezmejni stiki prebivalcev občine Železne Kaple - Bele s sosednjo Slovenijo. V: Nečak Lük, A., Wakounig, V., Jesih, B. (eds.): Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru - III : Občina Železna Kapla - Bela/Eisenkappel - Vellach. Ljubljana, Inštitut za narodostna vprašanja, 149-180. Melik, V. (1986): Nastanek in zgodovinska usoda programa Zedinjene Slovenije. V: Plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte. 13. sklic, Nova Gorica 1985: Skupni slovenski kulturni prostor. Ljubljana, 15-20. 124 ACTA IIJSTRIAE • II • 2003 • 2 j,i!WiST£RGAR; republika SLOVtNSJA in ZAMKJVrV'O 1945-2002,09.128 Mikuž, IM. (1974): Kratek oris NOß slovenskega naroda 1941-1945. V: X. seminar slovenskega jezika .literature in kulture, 1.-13. julija 1974. Ljubljana. 143-159. Mladina. Ljubljana. Morača, P., Stojanovič, S, (eds.) (1986): Zgodovina Zveze komunistov Jugoslavije. Ljubljana, Komunist - Državna založba Slovenije Murko, 1. (1975): Dvajset zasedanj jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora. V: Jeri, J. et al. (eds.): Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Ljubljana - Koper - Trst, Cankarjeva založba - Primorski tisk - Založništvo Tržaškega tiska, 336-368, Nečak, D. (1977): Problem manjina u austnjsko-jugoslovenskim odnosima. V: Osolnik, B. (ed.): Problem manjina u jugoslovensko austrijskim odnosima. Beograd, jugoslovanska stvarnost - Medjunarodna, politika, 22-37. Nečak, I). (1985): Koroški Slovenci v drugi avstrijski republiki (1945-1976): Osnutek za politično zgodovino. Ljubljana, Borec. Nedak, D. (1996): Bogo Grafenauer in koroški Slovenci po drugi svetovni vojni. V: Rajšp, V, et al. (eds.): Grafenauerjev zbornik. Ljubljana - Maribor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti - Filozofska fakulteta - Pedagoška akademija, 119123. Nemec, N. (1988): SIAU na Goriškem. Diplomska naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Novak Luka novic, S. (ed.) (1994): Manjšine v prostoru Alpe Jadran. Ljubljana, Delovna skupnost Alpc-Jadran - Vlada Republike. Slovenije. Novak Trampusch, M,, Anderwald, K. (eds.) (2000): Minderheiten und Grenzüberschreitende Zusammenarbeit im Alpen-Adria Raum. Klagenfurt, Amt der Kärntner Landesregierung. Olas, L., Munda-Hirnök, K. (1995): Porabski Slovenci. Enciklopedija Slovenije, 9. Ljubljana, Mladinska knjiga, 146-149. Osolnik, B. (1992): Med svetom in domovino: Spomini 1945-1981. Maribor - Novo mesto, Obzorja - Dolenjska založba. Pahor, A. (1993): II crepuscolo del TLT e i partiti autonomi slovem (1952-1954). Trst, Krožek za družbena vprašanja Virgil šček. Pahor, B. (1969): Odisej ob jamboru: Glose in polemični zapiski. Trst, Zaliv. (3. razširjena izd. 1993). Pahor, B. (1984): V labirintu. Ljubljana, Slovenska matica. Pahor, B. (1987): Ogroženost skupnosti (manjšin) na prelomu tisočletja. V: Strgar, J. (cd.): Na pragu tretjega tisočletja. Znanstvena knjižnica, nova serija, 19. Celje, Mohorjeva družba, 134-148. Pahor, B. (2002): Slovenska identiteta v evropskem prostoru. Glasnik slovenske matice, 25/26,1-2. Ljubljana, 13-18. 125 ACTA fffSTRJAE ♦ i J • 2003 • 2 jancz STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO l