Ilporl fia h®_i_®__ v Boljševiki obešajo vse na veliki zvon — silno 8e bahajo, če so storili kaj novega. Amerikanci, Angleži in drugi narodi so tudi tLstvarili imenitna dela, a o njih bahanju ničesar ne vemo. V poslednjem času gre po llstth vest o največji električni centrali, ki jo gradijo boljševiki na Dnjepru. Baje bode voda padala 35 metrov globoko ter bo gnala devet turbin, vsaka po 85.000 konjskih sil. Toda elektrarna še ne bode kmalu gotova, tudi tovarne, kjer se bo ta sila izrabljala, po večini še ne stoje. In kjo se bo vzel denar za to silno podjetje? Gotovo bodo letos sovjeti prodajali svoje pridelke v inozemstvo pod ceno, da bodo dobili potreben denar. Ljudstvo bo še naprej bccso, golo in gladno za to, ker sovjeti trošijo denar le za svoja velika podjetja. Zato ni čudno, če se j_ Rusiji pojavljajo upori in atentati. »Kavkazsky kazak« poroča, kako so boljševiki zatrli upor na severnem Kavkazu. Kazaki so se uprli v obrečju rek Kuban in Terek in tudi v drugib. krajih in sicer vsled nasilne kolektivizacije in vsled odredbe sovjetske oblasti, da sa kazaki morajo preseliti na sevcr in v srednjo Rusijo. Število upornib kazakov je znašalo okrog 30 tisoč. Skrivali so se v gozdovih in na gostozaraščenih otokili v spodnjem teku re-ke Kuban. Boljševiki njihovih skrivališč dolgo niso mogli izslediti. Ko so jih pa našli, s-o poslali iz Moskve aeroplane, kateri so kazačja šotorišča z —' bombami naravnost zasipali ter jih morili z udušljivimi plini. Strašni veter je odnašal udušljive pline tudi .9 v druge kraje, kjer so umrli mnogi nedolžni prebivalci, ki se upora niso udeležili. Poginilo je tudi mnogo živine in rcka Kuban neprestano meče na breg mrtva trupla kazakov. Ves kraj je pofcgan in v bogatem ozemlju reke Kuban bo vladal glad. Ta krvavl, nečloveški »braC_n z kazaki je razburil v_o Ru»ljo. Isti llst poroča, da so upornikl na serernem Kavkazu v zadnj.m času lzvrlill 22 napadov na sovjetske zavode, na |K)_te in na posamezne osebe. V Jekaterinodaru (_daj Krasnodaru) •o bili v štab Cetrte divizije postavljemi Itirje peklenski stroji. Pri eksploziji je bilo usmrčenih 120 oseb, med njimi 7 višjih častnikov. Krivcev seveda niso našli. Sila rodi odpor. Boljševiki so Ijudstvu obljubovali raj, a prinesli ao mu pekel. Ljudstvo je razočarano in siromašno;. vzeto mu je premoženje, vzeta drulinska sre.a. Ničesar nima več za izgubiti, zato je obupano in v obupu gre elovek v boj na življenje in smrt. Stalin Je na nekem shodu v Moskvi ^oročal, da bo letos kolektivizacija po Večini končana. Torej bo kmet v dejaHju postal delavec, popolnoma odvisen od boljševiške milosti. Toda čudne razmere vladajo v nekaterih kolhozih. 0 takem slučaju poroča »Vozroždenie« v fcni zadnjih številk: »Pred 7 leti so bili pregnani komunisti iz Estonije. Ti so osnovali p_i kraju Vrudi kolhoz z imenom komunista Tompa, ki je bil ustreljen v Estoniji. Ves živiin mrtvi inventar so vzeli na dolg. Kolhozniki — sami bivši tovarniški delavci — niso imeli pojma o poljdelskem delu. Začeli so bežati iz kolhoza, eden za drugim. In 6ez nekaj let ni bilo v kolhozu nobenega izmed prvotnih ustanoviteljev. Tedaj so oblasti prignale iz nekega vzgojnega doma 35 fantov od 16 do 17 let. Vsi žive v skupnem prostoru; spe na deskah, postljanih s slamo. Hrana je _laba; pol funta kruha na dan, malo ribe, redke juhe in zvečer čaj. Hodijo »trgani. Denarja ni, kdor prestopi mejo kolhoza, pride pred sodišče — tako poroča list »Vozroždenie«. Zato ni čudno, da kolhozi niso pri ruskem ljudstvu v dobrem imenu. Na Kavkazu pojejo naslednjo pesem, kl bi se dobesedno prestavljena v »lovenskem Jeziku približno takole glaslla: Dobro se v kolhozu živi, Eden dela — sedem jLh Trebuh gol, bosa petka, Da izvrši se »pjatiletka«; Ne bojim ee mraza, Ne bojirn se hlada, Bojim se iti v kolhoz, Da poginll bi od glada. leži. A. K.