LJUBLJANSKI ČASNIK.
St. 78.
Vtorih 30. Kimavca.
M8&M.
,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za či leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol 3 gold. 30 kraje., fca četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
četert leta
Vradni del.
26. septembra 1851 je bil XLVIII. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva podeljenih izklenivnih privilegij 15. Avgusta 1851. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirskega denarstvinega deželnega vodstva 31. Avgusta 1851. Obračba kazenske ravnave zoper urednike in nastavljence oblastnij, sodnij in ure-dov, kteri davšini podverženih pisem uredu za izinero davšine odločenemu v postavnim času ne priobčijo. — Razpis dnarstvinega ministerstva 4. Avgusta 1851, zastran davšin od plačilnih nalogov meničnih sodnij. — Razpis c. k. pravosodnega ministerstva 21. Avgusta 1851 vsled najvišjega sklepa 16. Avgusta 1851, s kterim se dovoli, pri sodnih oblastnijah neplačevane avskultante jemati. — Razpis ministerstva javnega uka 22. Avgusta 1851, s kterim se ustanovijo pogoji, s kterimi tajisti poslušavci pravne in deržavo-slovne fakulte, kteri se poslužijo oprostenja osmega polletja, štipendije ali vstanove, ktere so dozdaj imeli,tudi naprej vživati morejo.— Ukaz ministra za denarstvo 26. Avgusta 1851, 9 kterim se vstanovi, da se ima nekteri drobiš (droben dnar) nazaj potegniti.
27. septembra 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LXI. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 210. Ukaz ministerstva denarstva od 8. septembra 1851 o dobi začetja moči no-tariatnega reda v kronovinah Gorici, Gradiški, Istrii in Terstu.
Št. 211. Ukaz ministerstva denarstva od 16. septembra 1851, po kterem se ravnanje 16 septembra 1851 srečkanih nemških denarnih navkazov po 10 kr. redna čerka Z naznani.
Št. 212. Razpis ministerstva denarstva od 20. septembra 1851 , po kterem se prepoved kose, serpe itd. na Schvvajcarsko voziti, dvigne.
Št. 213. Razpis ministerstva denarstva od 24. septembra 1851 o rabi domestikalnih obligacij za Avstrijo pod in nad Anižo inštajar-sko za vdeleževanje deržavnega zajema leta 1851.
17. septembra 1851 je bil od tečaja 1850 CV. del vrusinsko- in serbsko-nemško dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Dunaj 26. septembra 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga za konika in vladniga lista.
1. septembra 1851, s kterim se zajem za c. k. avstrijansko deržavno dnarstvo razpiše. Ljubljana 30. septembra 1851. Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
Danes bo XLIX. del, III. tečaja 1851, deželnega zakonika in vladnega lista za krajnsko kronovino izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 317. Razglas denarstvinega ministerstva
Ne¥i*adnf del.
Porotna obravnava.
(Dalje.)
Ako govorim o neprijetnosti, s ktero na-polne ti oddelk obravnave poslušavca, ne štejem nikakor vmes mnenja kemikarja Nikolaja Wunder, ampak mu poseben oddelk dovolim: Gospod Nikolaj Wunder, kemikar v Gradcu, ki si je že kakor profesor kemije v Gradcu veliko slavo pridobil, je učen mož in govori krasno in umevno, tako, da ga tudi tisti rad posluša, ki je v kemii otrok.
Verodostojno opomne v svojem govoru okolj-šine, da kemiško Iočbo brez kakega sodniškega komisarja opravlja, in le takrat pokliče svojega tovarša, gospoda Purgleitner-a, ko je vse dokončano. Obstoje, da je gospod MVunder vesten in pošten mož, pa take ke-miška ločba ne zadosti pravdoslovcu.
Potem hočejo tudi o tem gotovi biti, ako so priprave iz čev in lonca zares to, za kar jih gospod VVunder ima, — namreč mišica. Gospod deržavni zastopnik predloži, da bi gospod Wunder v sodnici poskušnje delal pred očmi porotnikov, kar se tudi poterdi, in dasta se mu dva druga kemikarja na stran. Poskušnje se drugi dan 12. store in pričevanje gospoda Wunder-a popolnoma poterdijo.
V	četertek,ko pride njegova prevzvišenost, c. k. predsednik višjega deželnega sodništva, gospod baron Henner k obravnavi, se je spri-čevanje z umetniki končalo, ko so na vsake sorte vprašanja z veliko poterpežljivostjo, kolikor so mogli odgovorili.
Potem se začnejo priče spraševati, od kterih čem le tiste napeljati, ki so bolj važne reči razodele.
Če ravno ni nemogoče, vendar pa je silno težavna naloga, iz spričevanj prič tiste okolj-šine posneti in sostaviti, ki to strašno dogod-bo nekoliko razjasnijo, ki je zavolj tolikih drugih okoljšin tako tamna.
Pred drugim moramo opomniti, da se je dogodba pri glavni obravnavi v bistvu spremenila kakor je bila poprej pri prejšnem preiskovanju načertana.
Posebno velja to o zavdanju, zavolj kterega je gospa Ana Wurzel umerla.
V	poslednjej reči se je zatožba uperala na dva sumna vzroka, ktera hočem tu napeljati, potem pa razjasniti po spričevanju prič pri glavni obravnavi.
a) Zatožena je ljubila vradnika pri železnici Augusta L.. in je želela njegova žena biti; starši pa, je napeljano v poprejšnem preiskovanju, so bili zoper to, zavolj tega je zatoženi moralo na nagli smerti staršev ležeče biti.
b)	Zatožena je, česar ni nikdar obstala, svoji prijatlici Frančiški Kavan pripovedovala, da je tisti dan, ko je nje rednica umerla, iz lekarnice iz Maribora sirupa prinesla.
c)	Maria Krois, takrat dekla pri gospej Wurzel, je pri pervem spraševanju rekla, da je zatožena trikrat rednici oslajene vode pripravila in dala.
d)	Alojzia Kavan je popred rekla, da je bila zatožena, ki so govorili, da bodo truplo gor djali, vsa zgubljena in zmešana.
e)	Gospa Dorotea K., je djala, da je slišala, da je zatožena še popred kakor je rednica umerla pri zdravniku v Gradcu, gospodu Heinzu, strupa iskala, pa ne dobila.
Priča Maria Krois reče pri glavni obravnavi, da gospa Ana Wurzel nikdar ni nič zoper to rekla, da je zatožena Augusta L., rada imela, ampak, dajo je le to bodlo, ker AugustL.. ni za nje roko prosil. Ta priča ravno nasprotno terdi kakor pri pervem spraševanju, namreč, da ni vidila, da je Ana oslajeno vodo pripravila, ampak, da se ji je le tako zdelo, ker je Ana Wurzel rada oslajeno vodo pila. Ravno priča terdi, da zatožena med boleznijo ni dosti porajtala na to, po smerti rednice pa je hudo jokala in rekla „da bi bil raji oče umeri." Dalej pravi, dasta se zakonska večkrat prepirala. Ko jo poprašajo, kako se je Ana Aleksander zaderžala, dolgo molči, nazadnje vendar pravi, da zavolj ljubezni mnogih mladenčev ni ravno pobožno živela. Ko to pričo deržavni pravdnik na mnogo opogo-vore opomni s prejšnim spraševanjem in jo zavolj tega svari, se začne jokati in naposled bojezni ne ve, kaj bi rekla, poslednjič poterdi kazaje na prisego, ktero je storila, da je danes resnico govorila.
Priča Frančiška Kavan poterdi poprejno terdenje, da ji je Ana Aleksander tisti dan, ko je nje mati zbolela , iz lekarnice pridši nekaj pokazala rekoč, da je strup za podgane.
Ko deržavni pravdnik praša, če je ona bila njej tako prijazna, da bi bila strup tudi takrat pokazala, ko bi bila mislila mater zavdati, odgovori priča: „Gotovo bi ga mi ne bila pokazala."
Gospod lekar je pa zagotovil, da zatožena pri njem pred 15. septembrom nikdar ni strupa kupila.
Alojzia Kavan pride sicer k porotni sodbi pa je niso mogli sprašati, ker je bil nje um ravno zmešan, kar seji po spričevanju dr. Preloga večkrat prigodi. Priča gospa Dorotea K., pravi, da je zmota, da bi bila slišala, da je zatožena strupa v Gradcu kupila: svojo besedo tedaj prereče.
Dalej pravi, da zakonska nista v miru živela, Ana Aleksander ji reče leta 1848, da ji je rednik nesramne obete delal in da zato ni hotla domu iti. Ko gospod Wurzel pismeno tirja, da naj se zatožena domu verne, mu priča sovetje, ne redniku odpisati. Ko sliši zatožena ti govor, se ponaša, ko je govoriti ukažejo, kakor razkačena levinja.
Zagovarja se živo s krasnimi besedami, h koncu nagovori pričo (svojo teto) in tirja, da
naj priča visečega sodništva, priča poslušav-cev prekliče storjeno dolženje pri pervem preiskovanju, da ji je nekdaj denarje kradla in ji odvzeto čast nazaj da. Gospa K.. ne ve kaj bi storila. Sploh je na prav slabih nogali stala, ker bi bila imela več sila važnih okolj-šin pri obojem zavdanju, ktere je popred pred preiskovavnim sodnikom naznanila, bolj razjasniti, kar pa ni zamogla.
Vzroki zatožbe druzega zavdanja so bili sledeči:
a)	Gospod Matija Wurzel je 15. septembra 1849 žgance jedel, ktere je Ana Aleksander pripravila in pri kterem je keršenca Maria Magi hotla viditi, da jih je zatožena previdno v dve polovici razdelila. Polom ko gospod "VVurzel žgance poje, zboli.
b)	16. septembra 1819 pripravi Ana Aleksander gospodu Wurzelu vinske juhe, in VVurzel začne še bolj bluvati kakor popred. V loncu, v kterem je vinsko juho kuhala, je bilo, kakor je kemiška ločba pokazala, mnogo mišice.
c)	Ana Aleksander je v Gradcu mišice iskala, in ker je ondi ni dobila , si je jo v Mariboru preskerbela.
To reč je Maria Magi, tačas dekla pri gospodu Wurzelu, naj bolj razjasnila.
Pokličejo jo in ona pripoveduje: Zatožena je 15. septembra rednika prašala, če hoče opoldne žgance jesti, in on je v to dovolil. O tem je bila že zmešnjava, ker priča sama terdi, da je Ana Aleksander tisti dan še le ob % na 12 v nograd prišla, in ker se o tem času več ne praša, kaj bo kdo ob 12jedel. Zatožena pravi, da rednika ni tega prašala. Dalej pravi priča: Ko so bili žganci že skuhani jo je zatožena v vert po kumar poslala, ktere si bo pripravila; ko priča nazaj pride, so bili žganci že pripravljeni in v dva dela razdeljeni. Žganci so bili samo s slanino zabeljeni in ona se ve prav dobro spomniti, da tisti večer ni bilo masla pri ognju. Ko pa vse jedi južne prešteje in poslednje jedi, rezancev opomne, pravi, da je ona sama rezance z maslom zabelila.
Na take zmešnjave so pričo večkrat opomnili. Magi pravi dalej, da so mogli vse žgance snesli,ker pride prazna skleda v kuhinjo. Na mačko, kteri je Wurzel pri jedi dajal in kakor zatožena pravi, da je tudi tiste žgance jedla, se priča iz začetka noče ali ne more spomniti, poslednjič vendar pravi, da je mačka zraven bila; vendar nc ve, če je bila domača. Vinsko juho jc ona in ne zatožena k ognju pristavila; Ana Aleksander je le jajce stepla. Vinsko juho gospodu Wurzelu Ana na mizo nese, ko se priča v zgornjo izbo poda. Tu pa jc slišala kaj da je gospod rekel, ko je juho pil, rekel je namreč: „Ve svinje, kako juho ste mi prinesle jaz bom moral po nogradnico iti, da vam bo lonca pomila." Koj nato jo zatožena v kuhinjo pokliče in ji pokaže lonec, v kterem je bilo nekaj belega na dnu.
Priča in zatožena ste te vsedline pokusile in je vun plunile; priča je pa nekaj požerla in je vertoglava postala pa lc kratek čas.
Zatožena verže na to lonec skoz okno. Magi ga pa skrivoma pobere in nogradnici Tinauer pokaže, tudi ona pokusi in ji je slabo bilo. Okus je imela kakor solitar. Magi da lonec Tinauerovi spraviti. Ona ga v peči skrije, da bi otroci do njega ne prišli. Ko je pa pozneje skerbi, da bi se vendar le kdo znal zavdati, ga Tinauer spet tje položi, kjer ga je Magi našla. Nato Magi spet lonec vzame in shrani.
V torek 18. stori gospod VVurzel testament in odloči Magi 500 gold. v srebru, on je je prav rad imel in se je večkrat z njo norčeval. V sredo pride gospa K.. iz Gradca. Magi ji
pripoveduje zgodbo od žgancev, vinske juhe in lonca, kterega ji pokaže in kakor pravi, izroči. Pri tem reče, da bi bila znabiti Ana Wurzelu zavdala. Ti dan najde Magi vnekej miznici belo štupo. Nekoliko je vzame gospa Iv., nekoliko je da Magi nogradnici, ta svojemu možu, poslednji svaku Ivaiserju, ki pravi, da je bela mišica, ker jo on dobro pozna
Gospa K .. pa pokaže svoj del kirurgu Bou-vier; on je pokusi in pravi, da je solitar. Ana razpečati zavitek, v kterem so bila zdravila, in ko jc Magi to očita, pravi, da hoče vediti, kaj da je noter. Gospod "VVurzel pije med boleznijo večkrat oslajeno vodo, če si jo je pa sam pripravil, ona ne ve. 31agi je slišala, da je Ana, ko ji tisti dan pred smertjo gospa K., rekla, da je gospodu VVurzelu zavdano, roke dvigovajc rekla: »Znabiti je mišice vzel, kterega sim mu iz lekarnice prinesla." Ana gre v izbo in ga o tem praša, on pa jo ster-mo pogleda in ji z roko pokaže, da naj odstopi.
Potem posluša priča pri durih,ko zdravniki gospoda prašajo, če ima strup doma: Gospod Wurzel pravi, da ni nikdar v hiši strupa imel.
Pokažejo ti priči tudi čepino, ki se je tudi v Gradcu kemiško preiskala, brez da bi se bilo kaj sumljivega v njej našlo. Ona te čepino noče poznati, pa v preiskovanju naravnost pove, daje Tanauerovi lonec in čepino dala. Ko se ji to očita, pravi, da je star lonček ali pa čepina vse eno. Pokazani lonec spozna za ravno tistega, kterega je Ana skoz okno vergla, pravi pa, da so v ta lonec, kar ne gre skupej, kavno vsedlino spravljali. Lonec se ni ubil, ko ga je Ana skoz okno ver gla, ker je na mestu, kamor je padel, trava rasla. Kako da sta lonec in čepina k sodništvu prišla, ne ve. Gospa K.., kteri je Magi, kakor pravi, lonec dala, terdi, da se tudi na to ne ve spomniti. Čudno je, da se ni moglo zvediti, kako da je lonec k sodništvu prišel.
Po smerti gospoda Wurzela se pelje Ana z Magi, iz nograda v mesto, je jokala in prosila, da bi je Magi ja ne zapustila.
To pričo več ur sprašujo. llazun mnogih zmešnjav je še to čudno, da se priča na nobeno okoljšino ne ve spomniti, ki bi govorila v prid zatožene.
(Dalje sledi.)
Potreben pomoček zoper eno poglavitno opovero v nekterih ljudskih šolah.
Marsikteri učitelj se trudi in si veliko prizadeva , de bi otroke v šoli kaj prida naučil; pa le malo, malo opravi. Mai-sikteri otrok hodi rad in dolgo v šolo, in bi se rad kaj naučil; pa se vender le malo ali pa nič ne navadi, veselje do šole zgubi, obupa, in vse učenje opusti. Od kod to pride?
V nekteri šoli so veči in manji otroci vsi skupej, vsak kej druziga pred seboj, vsak kej druziga opraviti ima: eden ima »Abecednik", drugi »Male povesti", tretji »Berilo", četerti »Evangeli", peti piše, šesti računi itd. eden spi, drugi se igra, tretji s kom pogovarja, četerti koga draži ali družim nagaja. Kako se morejo v taki šoli otroci s pridani učiti? Kako je pri taki sodergi, posebno če je veliko po znanju različnih otrok skupej na-mešanih, učitelj mir ohraniti v stanu? Kako bo učitelj otroke dobro vadil, ko pol časa s kreganjem, vpitjem, kaznovanjem potrati? Učenik, ko vidi, de z vsim svojimvpiranjem vender le malo opravi, v prizadevanju opeša in opešati mora; otroci; ako bi tudi pridni biti hotli, se v tacih okoljšinah učiti ne morejo, in se še več napčniga, kakor dobriga navadijo.
Kaj tedaj je storiti? Treba je otroke po
znanju razdeliti, de veči posebej, in manj posebej — pervi z jutraj, drugi pa popoldan
v	šolo hodijo. Nar bolje pa je , kakor skerb-ni učitelji delaja, šolce v tri oddelke razdeliti: v oddelk večih, srednjih in malih, de se vsak oddelk sam in posebej uči. Se ve, de učitelju, ako je sam za vse, to več truda in skerbi prizadene; tode, ako učitelj to, za kar je, v resnici biti hoče, ako mu je za šolo in prid otrok mar, ne bo truda porajtal, ampak bo Ie gledal in skerbel, kako bi otroke več izučiti in jim več koristiti zamogel.
Le če bodo otroci tako razdeljeni v šolo hodili, se bodo dobro in s pridam učiti v stanu; ker bo učitelj celi čas, dokler bodo v šoli, samo z njimi opraviti imel, in on in otroci od druzih moteni ne bodo. Otroci, ko bodo sami vidili in spoznali, koliko več se tako naučijo, bodo tudi več veselja do šole dobili. Starši bodo otroke, ko bodo le enkrat na dan v šolo hodili, tudi ložeji pogrešali in raji pošiljali, ker jim bodo, posebno veči, zraven tega še doma pri delu obilniši pomagati utegnili. — »Če bodo otroci le enkrat na dan v šolo hodili, se kteri učitelj izgovarja, mi pa starši ne bodo popolno plače odrajtati hotli". Prazen izgovor! Ko bodo starši vidili in se prepričali — in prepričali se bodo lahko — de se otroci na to vižo in v tem času več na učijo, bodo še le veseli, in torej gotovo še raji plačali. — »Kakor je bilo, naj pa še bo; kakor sim dozdej učil, bom tudi zanaprej". Pri takim, kteri tako misli in govori, je pa vse zastonj, so vse besede zgubljene. Kdor se tako le svoje terme derži in le na svojo zložnost gleda, pa kratko in malo za šolo in za učitelja ni. — Če učitelju za prid otrok ni mar, če mu ni mar, kako bi otroke boljši izučil in več dobriga privadil, — bi bilo vselej boljši za faro, de bi nobene šole ne bilo. Boljši nobena, kakor pa slaba šola!
V taki šoli, kjer se vsi šolci brez razločka uče, se otroci le razvadijo, si sploh več sla-biga, kakor dobriga prilaste, in še le več priložnosti imajo, de svojoglavni, nevkretni in nepokorni postanejo, de eden druziga spridijo in pohujšajo. Kdor hoče učitelj in od-gojitelj biti, naj bo kakor dober oče, kterimu je iz resnične ljubezni do otrok le to pri sercu, kako bi z njimi več opravil, kako bi jih v pridne ljudi in dobre kristjane izredil. Kdor to za učitelja potrebno skerb in ljubezen ima mu ne bo nič preveč, nič pretežko. Kdor pa te skerbi in ljubezni nima, bi bilo pa veliko bolje, de bi nikdar učitelj ne bil; le po tlačansko in brez prida otrok bo učil, naj bi ga ljudje tudi še tako dobro plačali.
O de bi pač šolski spredniki in ogledniki dobro pazili, kakšne učitelje v svoji okolici imajo, in kaj in kako se otroci uče! Naj bi pač dobrim učiteljem po svoji moči pomagali, jih pri-poročevali in podpirali; slabi, kteri niso za šolo, naj bi si pa druziga kruha poiskali, in se z dobrimi učitelji namestili! Je mar pred Bogam prav, dopustiti, de bi pred številne mladosti cele fare zanemarjen bil, zato da bi eni človeka ali pa eno družino pri šoli redili? Vi novoizvoljeni srenjski župani in svetovavci! tudi vi pri tej reči veliko pomagati zamorete, ako bote po svoji vesti skerbeli,de bodo fare dobre, za pravi prid mladosti vnete učitelje imele, kteri ji bodo tudi v djanju in zader-žanju lepe nauke in dobre izglede dajali; ako bote o priložnosti tudi sami pogledali, kako otroci v šolo hodijo, in kako se uče; ako bote zraven tega tudi poskerbeli, de brez posebnih uzrokov starši otrok doma priderževali ne bodo. Vi starši! vi znate za svojo živino skerbeti,
vi	znate čednike zbirati — ali vam bo pa pri otrocih vse eno, naj dobre ali pa slabe učitelje imajo, naj bodo otroci podučeni in izre-jeni, kakor hočejo? Ali vam niso otroci od
Boga v skerb izročeni, kteriniu bote zanje odgovor dajali? Ali se ne bote zato dobrim učiteljem še posebno pomljive in hvaležne ska-zali, jih v njih trudu podpirali, in otroke z veseljem k njim v šolo pošiljali? Storiti tedaj kar vam Bog v prid in srečo vaših otrok storiti veleva!	P. (Dan.)
Austrijansko cesarstvo. Avstrijanska.
Po več krajih so začeli male županije združevati, ker same zase ne morejo obstati.
# 55. del deržavnega zakonika in vladnega lista prinese sledeči Razpis c. k. ministerstva javnega uka 22. Avgusta 1851, na akede-mijske oblastnije vseučiliš na Dunaju, v Pragi, Lvovu, Krakovu, Holomucu, Gradcu in Ins-pruku, s kterim se ustanovijo pogoji, s kterimi taisti poslušavci pravne in deržavoslovne fa-kulte, kteri se poslužijo oprostenja osmega pol-letja, štipendije ali vstanove, ktere so dozdaj imeli; tudi naprej vživati zamorejo.
Opomnjena je bila dvomba:
1.	Ali taki poslušavci pravne in deržavoslovne fakulte, kteri vživajo štipendije ali vstanove, te tudi tikrat tirjati zamorejo, če se poslužijo oprostenja osmega pol-letja svojega prebivanja na vsenčilišu, kakor je v §. 6 postave 30. Julija 1850 št. 327 derž. zak. poslušavcom te fakulte v obče pripušeno, in
2.	komu v takem primerleju gre, pobotne liste koramizirati.
Glede tega se izreče, da nič ne moti, da učenec štipendijo ali vstanovo v taistem polletju na dalje vživa, v kterem se le sam uči, brez da bi v kolegije hodil, toda učenec mora z ozirom na sledeča dva primerleja skazati, da je nadaljnega vživanja vreden.
a)	Ako vžitek za osmo pol-letje, še preden se to začne, za izplačilo goden postane, se samo na sebi razumi, da ima pobotni list dekan profesorjev taiste fakulte, v ktero je učenec vpisan, koramizirati z navdnimi oblikami in pogoji.
b)	Ako pa plačilni dan vžitka še le v dobo osmega pol-letja pride, torej v tak čas, o kteremu učenec, ki se oprostenja tega pol-letja posluži, več vpisan ni, — kar se zna zgoditi, pri tacih vžitkih, ki se ali nazaj (dekurzivno) plačujejo, ali sicer naprej| toda vsake kvartre leta, — se učencu vsled tega vžitek na dalje le tikrat pustiti more, če dokaže, da je čas, kakor je po misli postave, resnično in z uspehom za to rabil, da se je sam učil in pripravljal za teoretično deržavno izpraševanje, ali za pravni doktorat.
V tih primerlejih se toraj učencom njih šti-pedije ali vstanovske prejemšine za celo zadnje pol-letje, ali za nekaj časa tega s sledečimi pogoji odkazati zamorejo:
1.	da učenec pokaže spričevalo odhoda od vseučiliša, iz kterega se viditi mora, naproti njemu o zadnem času ni bila nikakoršna disciplinarna kazen izrečena,
2.	da naj dalje v dobi od začetka svojega osmega pol-letja do zadnega dne četertega mesca po skončanju unega ali
«) skaže, da je naj manj en rigorosum (eno ojstro izpraševanje) za pravni in deržavoslovni doktorat opravil, in pri njem poterjen bil, ali
(f) pokaže končno spričevalo, da je zadnje teoretično deržavno izpraševanje dobro opravil.
Tuje dežele. Angleško.
Socialistiški središčni odbor na Angleškem je proglas izdal, iz kterega se vidi, da si socia-
listi domišljujejo, da se bode skoraj in skoraj njih namen doveršil. Poslednji proglas se takole glasi:
Kako se je zaderiati zvezi pred, med in po revolucii.
Bratje! trenutek ni več daleč, ki bodo der žavljani primorani z vladami se spreti, ker niso le njih politiške pravice, plod poslednjih prekucij, ampak tudi njih blagostanje zavolj reakcie v nevarnosti in vničene. Deržavljani menijo potrebam lastnega blagostanja, kakor pravicam četertega stanu, po osnovanju politiške svobode, po vstanovitvi vlade, ki ne prizadene preveč stroškov, po polajšanju davkov popolnoma zadostiti. Boje se komunizma in se zoper njega rote. Ne zapopadejo pravega vzroka gibanja med ljudstvom in toraj tudi namena prekucije ne in nje potrebnega izida. Ne zapopadejo da v vladanju istinge čez delo, tedaj v bistvu samem svojega obstoja, tudi njih lastna poguba leži. Ne zapopadejo, da je v lastnosti istinge si vedno več na kup spra-spraviti, le takrat postanek mogoče, ko je vsa istinga skupej,in da mora že zavolj tega četerti stan, proletariat revolucio zbuditi, ker skupna istinga zamore le vlastnina občinstva biti, ktera sama zamore vprašanje vladanja, glavno vprašanje vsakega prostega razvitja rešiti.
Naša naloga (to se pravi četertega stanu) je zdaj dvojna: Od ene strani revolucijo pripravljati in ponagliti,od druge strani v revolucii oblast v roke četertega stana pripraviti, in na tako vižo zgodovinsko razvitje gospodarskega vprašanja ponagliti in dobro dover-šiti.
Te dve reči ste mogoče po zlo razprostranej zvezi z močnim središčem, ki je duša četertega stanu, in po enakomernem delu vsih udov.
Zbor je toraj sklenul vsim odbornikom in občinam sledeče predpise o zaderžanju dati.
A. (Pred revolucio.) 1. Vsih pripomočkov se poslužiti, zvezo razširiti. Ne sme se gledati samo na število udov, ampak tudi pred drugim na njih lastnosti, to je, na njih zmožnost, sploh odbornike izvoliti in vodstvo prevzeti.
2.	Vravnava druge stopnje, kjer se zamorejo naj zmožniši udi za zvezo odgojiti. To stopnjo vodi zveza in dela v nje namen. Druga stopnja mora po krajnih razmerah vravnana biti, očitno ali skrivno, kakor društvo delavcev, pevcev, bravno ali učiliščno društvo ali, kjer tega ni mogoče , kakor revolucijska zveza iz treh, petih ali desetih udov.
3.	Pripravljanje in podučenje zveznih bratov , da bodo med revolucio v orožju in kakor vradniki služili ali da bodo pravi duh med vojaki razširovali.
4.	Da vodivni odbor, dobi pregled vesolne moči, se morajo zaznamki vsih udov z pazko njih rabljivosti, najpervo odbornikom, potem pa glavnemu odboru poslati.
5.	Odgojitev in naprava zvezne policije, ktere posebna naloga je: a) Čuvati nad spu-šenimi udi. b) Čuvati in kaznovati izdajavce. c) Napraviti popis ljudskih sovražnikov, ki se imajo sodništvu izročiti, d) Čuvati nad ljudskimi sovražniki, da ne odnesejo pet, ko revolucia vstane, e) Iskati orožje in druge priprave deržave kakor tudi osebujnih ljudi, bank, javnih denarnic in denarnih zalog, ki so v rokah posameznih ljudi, f) Skerbeti, da se te reči ne odnesejo, ko revolucija vstane.
6.	Vodivni odbor bo skerbel za tiskarnico za tisk proglasov i. t. d.
7.	Zveza bo tu pristavljene tirjatve narodov po moči razširala, in si prizadevala, da bodo te tirjave splošne, kakor so bile leta 1848po svobodi tiska, neomejeni volitvi i. t. d.
8. Zvezni udi naj poslušajo popred osebe politiškega upliva, ki s četertim stanom dobro menijo, da se volitve po revolucii zagotovijo.
B. (Med revolucio.) Najvažniša naloga zveze je politiška moč, kakor sredstvo, da se zamore čez skupno premoženje deržave gospodariti in moč četertemu stanu pridobiti, obstati mora: a) Iz oborožene moči. b) Iz dopolnivne moči, ki dela v prid četertega stanu, c) Iz vstanovitev, ki četerti stan neodvisen store, ker ga neposredno z deržavo zvežejo.
ka) Moč je v trenutku zmage revolucije v rokah četertega stanu. Zveza mora skerbeti, da se ta moč ne razdere s tem, da vedno četerti stan v orožju ima in tako ljudsko armado napravi. Preživeti armado je dolžnost zveze. Zveza mora skerbeti, da se v armadi le možje četertega stanu za vojvode zvolijo. Starokopitnim deržavljanom se mora orožje pobrati. Kjer malo oboroženih k revolucii prestopi, se v ljudsko armado uverste; v večje oddelke se morajo možje, na ktere se je zanesti uverstiti. V vsakem oddelku armade morajo biti zvezni udi, zvezo razširovati. Ko je moč v rokah četertega stanu, se bo drugo storilo, ako bi se vodstvo zgubilo, bi se morala revolucia spet z nova začeti, da prevagljiva moč v naše roke pride.
Revolucijna vlada se iz tistih sostavi, ki so revolucijo pribojevali. Glavni odbor se bo zvolil iz vsih revolucijskih odbornikov in tega bo volil oboroženi četerti stan. Zveza bo na tako vižo velik upliv imela in vse dvomljivo in slabe osebe odvračala. Glavni odbor ima za-povedovavno oblast, ta oblast mu ne more odvzeta bitj, zamorejo pa včasih pri posebnih okoljšinah posameznim izročiti. Vsi vladni vradniki se bodo iz občinskih predstojnikov Glava vsacega odbora je komisar itd.
volili.
Ti komisarji imajo preddrugim sledeče naloge: 1. Popisati premoženje vsacega posebej in vse zaloge, čede, naprave fabrike itd. zaznamovati 2. Založbe napraviti in sicer, ob železnicah 3. Napraviti revolucijna sodništva v vsih krožnih mestih. Čuvati, da se ljudje ne izselujo, da se žlahtna ruda na ptuje ne vozi, zapreti vse ljudske sovražnike, kaznovati vse izdajavce po ljudskej sodbi na mestu njih hudodelstev.
Iz daljšega razvitja se ima sledeče vstano-viti: 1. Revolucijska deržava ima vsacemu deržavijanu, ki tirja, delo in obilni zaslužek dati. Deržava naj vse otroke izredi, in v ti namen priprave stori. Otroci ljudskih vojakov se naj pervi v te naprave vzamejo. Opravila in dovoljna plača se zagotovi.
Kjer so delavci bolj revolucijski, se jim prepusti lastna volitev predstojnikov, kjer ne, postavi komisar predstojnike.
Armada in delavci se nasprotno zamenujeta. Delavci se po vojaško razdele in pod povelja komisarjev postavijo. Potem bo revolucijska vlada 1. vsim ljudskim sovražnikom premoženje in posestva vzela, kar ostane vlastnina deržave. 2. Vsi tisti, ki imajo čez 5000 tolarjev dohodka, bodo morali posojila dajati. 3. Novi papirnati denarji se bodo vpeljali in vsi stari se bodo zavergli.
Papirnati denarji od 1 do 5 tolarjev zamorejo delavci v treh dneh za nov papirnati denar zamenjati, itd.
C. (Po revolucii.) Ljudski vojaki se sčasoma razidejo in postanejo delavci, ki imajo sami vso moč v deržavi. Vlada se postavi po neomejenih volitvah. Na mestu sodništev se izvolijo porotniki. Postavne bukve se bodo zavergle.
Posamesne zadeve bo nov shod vredil. Hratje, ko vam to sporočimo, vas pozove-mo z novo močjo delati in z natanjčno ostrostjo se po postavah zveze ravnati. V imenu zveze.
D.—O.—B.
Ljubljanski novičar.
Jutro 1. oktobra ima njegovo veličanstvo iz Tersta v Ljubljano priti. Ob enajstih dopoldne se ima že iz Ljubljane proti Dunaju podati.
Kdor želi v vradnim ali pa v oznanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vradni list * «4.
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sostavek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k 7liilu Ljiililjaiiiki^ii eaiiilka, ilorik SO. Kimovca 1851.
št, 8705/1467. Oznanilo. entja
Od dovoljenih šolskik milodarov z razpisom visociga c. k. ministerstva bogočastja in uka od 17. oktobra 1849 št. 7133 za učence kirurgije iz Krajnskega, je ena stopnja z začetkom šolskega leta z 1520 gold. spraznjena, ki se bo podelila iz učiliščnega krajnskega zaklada.
Tisti učenci, ki se zato oglasiti hočejo, imajo svoje prošnje s priloženim kerstnim listam, s pričbo ubožnošti, slovenskega jezika in z dobrim vspehoni dokončanih obeh polovic poslednjega šolskega leta in sicer naj manj če-tertega gimnazialnega razreda, do 15. oktobra 1851 pri tem c. k. deželnem poglavarstvu vložiti.
C. k. deželno poglavarstvo Ljubljana 19. septembra 1851.
Komatarja iz Goloberda kakor posojivci kaj tirjati, 5252. oktobra se oglasiti in skazati posojilo, ali pa do tistega časa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako bi posojilo imetje preseglo, potem nič več ne zamogli tirjati razun ako jim kaka zastava gre.
Ljubljana 8. augusta 1851.
0. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
Št. 804-;
(174.) C 2
Št. 309 7.
Oznanilo.
(175.) 2
52. Kozoperska t. 1. predpoldan ob 9. uri bo dražba zastran mestovine in zvaganje pita-nih prešič in takih kteri so za pleme, kar bo skup za tri leta v najem dano.
Kdo želi to v najem vzeti, naj se na omenjenim dnevu v tukajšni mestni pisarnici oglasi, ki se tudi pogodbe pregledati znajo.
Mestna županvja v Ljubljani 21. kimovca 1851.
Dr. Burger, 1. r.
St. 7751.
Oznanilo
(173.) C 2
10. prihodnjega mesca oktobra dopoldne ob devetih bo za popravo mosta na okrajni cesti, ki pelje na, Viču čez Mali graben pri tukajšni vradnii najemna dražba.
Kdor je volje, to prevzeti se s tem pristavkom povabi, da je za delo tesarja in kovača z pripravo vred 119 gold. 30 kr. odločenih, in da se zamore mera stroški in pogoji dražbe pri tej vradnii pregledati.
C. k. okrajno poglavarstvo.
Ljubljana 252. septembra 1851.
St. 7714.
Oznanilo.
(16 8.) C 3
30. septembra t. 1. zjutraj ob devetih bo najemna dražba za obrambne dela na mostu, ki pelje na Fužinah čez Ljubljanico.
K tej dražbi se povabijo, ki menijo to reč prevzeti s pristavkom, da je tesarsko in kovaško delo z pripravo vred na 253 gold. 8 kr. prerajtano in da se mera, pregled stroškov in pogoje dražbe zamorejo pri tej vradnii pregledati.
C. k. okrajno poglavarstvo.
Ljubljana 20. septembra 1851.
Proglas.
Podpisano c. k. okrajno sodništvo s tem sploh naznani: Oa se je Franc Brajar iz Za-dvora zoper Antona Brajarja založil za posest in spoznanje vlastnine v zemljišnih bukvah ne-kdajne grajšine na Fužinah pod urb. št. 251 ležečega zemljišča. Ban obravnave se je odločil na 24. decembra t. 1. zjutraj ob devetih pri tem sodništvu.
Ker ni znano, kje da se vlastnik znajde, kakor tudi, kje da so njegovi dediči, ker je mogoče, da so tudi zunaj cesarskih deželj, se jim to s pristavkam naznani, da se jim jeku-rator v njih nevarnost in škodo postavil, namreč tukajšni pravdosrednik dr. ltudolf, s kterim se bo ta pravna reč po c. k. postavah obravnala in razločila.
Opominja se toraj dediči, da naj ali o pravem času sami k obravnavi pridejo, ali da naj zastopniku pripomočke na roko daio, ali sipa sami druzega zastopnika zvolijo in ga temu sodništvu naznanijo in vsako pravno pot nastopijo, ki jim je v dobro, ker bi se sicer sami sebi škode zamuje pripisati imeli.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice Ljubljana 23. augusta 1851
. Heinriher s. r.
St. 2826
St. 236.
Oznanilo dražbe.
(^1 77.) C 1
Oznanilo O78) 1
Visoko c. k. višje vodstvo za občenje II. oddelk je z visocim razpisom od 7. t. m. št. 533/OP poštnej postaji v Ipavi dovolilo za priprego navkreber, obstoječo iz ravno toliko konj, kolikor se jih za vožnjo navadno rabi, proti ltazdertem, pri vsih izrednih poštah in izrednih berzovožnjah, ježno in postilonsko zapitnino, za celo z enojno pošto odmerjeno daljavo pobirati.
Kar zadene cesarke vožnje ima ostati pri sedanjem onienjenju priprežnih odrajtvil zraj-tane na 5/s pošte.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 18. septembra 1851.
Hojfmann s. r.
pri tretji drašbi tudi pod ceno ki 1056 goldinarjev 20 krajzerjev znese, prodala.
Dražbene pogoje, cenitni zapisnik in spi-sik iz zemljiških bukvah zna vsakteri pri podpisani sodii prebrati.
C. k. sodnija v Senožečah 22. Augusta 1851.
Jenko.
Št. 4650.
ltazglas.
(171) 2
C. k. sodnija v Senožečah vse tiste, ki mislijo de imajo od ranciga Franceta Šuša-ta iz Senožeč kaj za tirjati, opomni, de naj to, kar imajo za iskati te sodii do 21. Novembra 1851 gotovo na snanje dajo, če ne bodo nasledke 814 § obč. derž. zak. terpeli.
C. k. sodnija v Senožečah 29. Augusta 1851.
Jenko.
St. 4771.
Razglas.
(172)2
C. k. sodnija v Senožečah na znanje da, de je gospod Janez Nabergoj iz Lozic za povolenje prodaje zemlje Andreja Čeledna iz Potoč, ki je v zemljiških bukvah bivše seno-žeške grajšine pod Urb. št. 254 in 256 zapisana, prosil in de je sodnija to prodajo zavolj dolga 199 gold. 15 kr. c. s. c., ki jih je Andrej Čeleden po pričbi 5 Augusta 1850 št. 2170 dolžen, dovoljila. Dražbe te zemlje, ktere cena 2160 goldinarjev znese, se bo 9. Oktobra, 10. Novembra in 10. Decembra 1851 vsakrat od devete do dvanajste ure dopoldne v Potočah godile in še le pri zadni dražbi bode tudi pod ceno prodana.
Dražbene pogoje, čenitni zapisnik in spiski z zemljiških bukvah zna vsakteri pri podpisani sodii prebrati.
C. k. sodnija v Senožečah
4. Septembra 1851.
Jenko.
V četertek 9. oktobra t. 1. dopoldne med 9. in 12. uro bo v vradni pisarnici v Litii na Savi postavljenega c. k. namestnika inženirja javna dražba v najem c. k. vodostavbeni zalogi vlastnega čez Prusnikovi tok prevaževavnega poda na Savi in zraven prištetega kmetijskega gospodarstva. K tej dražbi se po ukazu ča-stitega c. k. stavbenega vodstva od 30. pr. m. št. 2625 vsi, ki imajo voljo to reč prevzeti, steni pristavkom povabijo, da se zamorejo bolj natanjki pogoji tukaj vsak dan pregledati, in da je v primerleju, ako bi bil eden ali drug zader-zan k dražbi priti, ali ustmeno ne hotel pri dražbi govoriti, njemu tudi prosto, pred za-četjem dražbe pismeno ponudbo na 10 kr. koliku in po pogojih sostavljeno vložiti.
Postavljena cena za eno leto znese 550 gold. — vendar pa je vsacemu prosto, tudi manj ponuditi.
C. k. ekspositura za stavbe na Savi.
Litija 21. septembra 1851.
št. 4io6. Razglas. Os) 2
Vsled prošnje gospoda Martina Srebot-nak-a iz Predjame je cv. k. senožeška sodnija prodajo zemlje Ellerie Černe omožene Debevc iz Št. Mihela, ki je v zemljiških bukvah bivše postojnske grajšine pod Urb. št. 997. zapisana, in sicer zavolj dolga 100 gold. c. s. c. dovoljila, in se bo 6. Oktobra, 6. Novembra in 6. Decembra 1851 vsakrat od devete do dvanajste ure dopoldne v Št. Mihelu prodajala, pri tretji dražbi pa tudi pod ceno, ki 2849 gold. znese, prodala.
Dražbene pogoje, cenitni zapisnik in spisik iz zemljiških bukvah zna vsakteri pri pod pisani sodii prebrati.
C. k. sodnija v Senožečah 14. Augusta 1851.
Jenko.
Št. 7513.	Razglas	(l64) c 3
posojivcem zapustnine. Pri c. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi tisti, ki imajo o zapustnini
2. marca 1851 umerlega kajžarja Janeza
St. 1522.
Razglas.
(170) 2
C. k. sodnija v Senožečah je vsled prošnje gospoda Dragotina Kaučič-a, po obla-stenca gospoda Antona Kaučič-a iz Razdertiga zavolj dolga 488 gold. 4 kr. c. s. c., ki jih je po spričbi 25. Aprila 1839 št. 98 dolžen, prodajo zemlje dovoljila, ki je v zemljiških bukvah bivše razderške grajšine pod Urb. št. 27 zapisana.
Bo se tedaj 15. Oktobra, 17. Novembra in 22. Decembra 1851 od devete do dvanajste ure dopoldne v Razdertim prodajala, in še le
U2St.
Razglas.
(166.) 3
C. k. sodnija v Senožečih je vsled prošnje gospoda Rernarda Dolenc-a iz Studenca dovolila, de se bo zemlja Marie Premrov iz Studenca (kije v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše senožeške grajšine pod Urb. št. 354/4 zapisana) zavolj dolga 27 gold. in 37 kr. c. s. c. prodajala, ktere je po spričbi pogodbe 7. Februarja 1840 št. 39 dolžna.
Dražbe se bodo 29. dan Septembra, 29. Oktobra in 29. Novembra 1851 vsakrat ob 9. dopoldne v Studencu godile; pri pervi in drugi dražbi se bo zemlja le za ceno, ki po zapisniku cenitbe 25. julija 1851 št. 2942, — 2733 gold. 20 kr. znese alj pa draži, pri tretji dražbi pa tudi pod ceno prodala.
Izpis iz zemljiških bukev, zapisnik cenitbe in dražbene pogoje zamore vsakteri pri podpisani sodii pregledati.
C. k. sodnija v Senožečih 16. Augusta 1851.
Jenko.
St. 4772.
Razglas.
(167.) 2
C. k. senožeška sodia je vsled prošnje Martina Goranca iz dolenjih Urem, cesijonarja Jožefa Zerkvenik-a iz Hritofa v eksek. prodajo zemlje Roštjana Kovačič-a iz Famel zapisane v zemljiških bukvah bivše senožeške grajšine pod Urb. št. 530/3 zavolj dolga 85 goldinarjev c. s. C. dovoljila, dražbe bodo 13. dan Oktobra, 12. Novembra in 15. dan Decembra 1851 v Famlali vsakrat ob devetih dopoldne; pri pervi in drugi dražbi se bo zemlja le za ceno ali visi, pri tretji dražbi pa tudi pod ceno prodala.
Dražbene pogoje, spisik iz zemljiških bukev, in cenitni zapisnik, v kterim je zemlja 610 gold. 25 kr. cenjena, zamore vsakteri pri podpisani sodii pregledati.
C. k. sodia v Senožečah 4. Septembra 1851.