Karel Hynek Macha I Maj
Odlomek
Bil pozen mrak je — prvi maj —
večerni maj — ljubezni čas.
K ljubezni vabil grlic glas
je tja v dehtečih borov gaj.
V ljubezni sanjal mah je tih,
lagal ljubezen grm je bel,
ljubezen slavec roži pel,
iz rože mil dehtel je vzdih.
Tam jezero v temah gozdov j a
bučalo je temno iz dna,
breg ga objemal je vsega.
Žareča sonca nadsvetovja
v neba so krogih zablodila,
v solzah ljubezni se svetila;
svetovi njih v nebo sijoče
kot v hram ljubezni večne šli so,
da vneti od ljubezni vroče
zgore v utrinke vgašajoče —
v njih ljubljenci se spet našli so.
In polna luna je ta čas —
zdaj bleda, zdaj svetla, vsa taka
kot ljubica, ko ljubega čaka —
zardela rožnato v obraz:
v vodah si lica ogleduje
in v se zaljubljena vzdihuje.
Blesteče sence se gradov
primikajo se bliže, bliže,
da kot v objemih niže, niže
spuste v naročja se mrakov
in v eno z njimi se zlijo.
Gre za drevesom v mrak drevo.
Nazadnje gor se vrh stemni —
tam k brezi bor se prisloni
in k boru breza. Valček vre
za valčkom v potok. — Ljubi se
— v ljubezni maja — vse, prav vse.
Tine Debel j ak. 250