N a J ▼ e 6 j i slovenski dnevnik t Združenih driavah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.06 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States Issued every day except Sundays , and legal Holidays. 9V 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 18. — ŠTEV. 18. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 23, 1922. PONDELJEK, 23. JANUARJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. PAPEŽ BENEDIKT XV, UMRL PO PETDNEVNI BOLEZNI JE PODLEGEL PLJUČNICI. — SVOJO SMRTNO URO JE SLU IIL VNAPREJ__DO IZVOLITVE NOVEGA PAPEŽA BO VOD IL KARDINAL GASPARRI CERKVENE POSLE. — POROČA EDWARD C. STRUTT. Rim, Italija, 22. januarja. — Tedaj se je oglasil v katedrali Klin ;,e mesto žalosti. Rim je svetega Petra veliki zvon, naza-nit sto splošnega žalovanja. V njajoč, da je cerkev izgubila svo* zgodnji jutranji uri. je bilo ob- jega glavarja. ja vljeno, da je papež Benedikt Ker je umrl papež za takozva-XV. za vedno zatisnil oči, no naJezljivo pljučnico, ga bodo Pnd petimi dnevi je legel v pre i ko mogoče pokopali. I oiteljo. Lotila se ga je pljučnica, Pri prejšnjih papežih je bila kateri je danes zjutraj podlegel, navada, da je bilo truplo izpo-Iz vseh. strani sveta prihajajo stavljeno tri dni, Benedikta bodo v Vatikan izrazi sožalja. Vsi pred- pa že v torek pokopali. sedniki. ministrski predsedniki,-- kralji in diplomati so poslali brzojavke, v katerih obžalujejo smrt BOMBNI NAPAD NA STAVKO-cerkvenega glavarja. J KAZE. Velike množine škofov in du- _ hornikov prihaja v Rim, da se . . vdeleže pogrebnih svečanosti, ki v ^eteter Mass.. .0. januarja. se bodo začele v torek. (Ncka bomh::' kl Je eksplodirala Vse cerkve so od'ete v črno. 11:1 verandl nekc tenement hiše, je Povsod čitajo maše zadušnice. Do v Potekli noči porušila stanova- izvolitve novega papeža, bo vodil ni°» v katerem je živel neki Stan- eerkvene i>osle papežev tajnik, (»ovina ter povzročila škodo, kardinal Gasparri. (katero cenijo na štiristo dolarjev. "O servatore Romano" pravi: \ikdo ni lil poškodovan. — Papež Benedikt bo zapisan v Jjva tkalcu, ki sta zaposlena v zgodovini kot neustrašen bojev- Slater Mills, kjer sc vrši stavka nik za pravico in mir. ,že osemnajst tednov, Živita v do- "Messagero" pravi: — {u-j in policija je vsled t - Par ur pred smrtjo je vpra- mnenja> da so stavkarii ali sal papež, ee molijo zanj po rim- • . - j ■ 1 * i , , i » j i j pristaši odgovorni za ta napad z •kili cerkvah. Povedal so mu, aa ; . 1 oombo. KONFERENCA Z GANDHIJEM £E BO VRŠILA LE NA ZAHTEVO. molijo zanj po celi Italiji. Dvignil jo roko k blagoslovu rekoč: — Bog blagoslovi Italijo. Ob njegovi smrti so bili navzoči trije kardinali. Malo pred polnočjo je rekel pepež zdravnikom in prelatom: — — Pojdite spat. Do šestih zjutraj je še dosti časa. Papež je ravno ob šestih zjutraj umrl. Ob eni ponoči je maševal v njegovi bolniški sobi kardinal Mi-gone. Z a njim sta maševala še dva kardinala. Ob petih zjutraj je rekel pa-pež, da je žejen. Dvignil sc je v postelji, pa je takoj zatem oma- BIVŠA AVSTRIJSKA CESARI- Delhi, Indija, 21. januarja. — Indijski državni svet je imel danes politično sejo, na kateri se je razpravljalo o politični situaciji v Jniiji. Delegati so izjavili, da se bedo posvetovali z Indijskim voditeljem Oandhijem le v slučaju. če bo cm prosil za posvetova- li nil nazaj v blazine. V blodnji je vprašal po kardinalu Vico. Rekel je. tudi, da bi se rad obril. Malo pred šesto uro je postalo i»apežo telo ledeno mrzlo. Dr. Cherubini je le z težavo začutil utripanje žile. A* si navzoči so bili globoko ginjeni. CA NEOVIRANO POTUJE. Ženeva, Švica, 22. januarja. — Bivša avstrijska cesarica Cita se j«* odpeljala danes od tukaj proti Lvonu Pri svojem bolnem sinu je Lila ves teden. Iz Curiha je dospela sem zgo- daj zjutraj v spremstvu svojega — Ob šestih zjutraj je rekel *urata Prin<*a Rene. Na svojem po-dr. Cherubini: — tovanju proti Madejri se bo vsta- — Njegova svetost, papež Be- viIa tudi v Parizu in na Span-nedikt je umrl. sitem. Denarna izplačila v| jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah « potom na&e banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo In hitro. TOermJ m bUe n*2e eene sledeče: Jugoslavija: Razpošilja r* zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni eekowni nrad" In "Jadranska banka" w LjubljanL 300 kron......$ 1.25 1,'JOO kron ...... $ 4.00 400 kron......$ 1.65 5,000 kron...... $19.50 500 kron......$ 2.05 10,000 kron......$38.00 G laso« naredbe ministrstva za pošto fat brzojav 5 Jugoslaviji je tedaj »ogoŽo tam nakazovati aneske potom pošte edinole v dinarjih; ca rsake Štiri krone bo izplačan en dinar; razmerje med dinarjem in krono ostane torej neizpremenjno. Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. 50 lir......$ 2.80 500 lir.....$23.00 100 lir......$ 5.10 1000 lir .... $46.00 300 lir.....$14.70 Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Adriaiische Bank na Dnnajn. Radi velikanskih razlik ▼ tečaja Izplačujemo sedaj v Avstriji samo amerikanake dolarje. Zavsako posamezno nakazilo do $50. računamo po $1. za večja nakazila po 2 centa od dolarja. Vrednost šrairji sedaj nI slate menja m večkrat ntprlČs*o-rano; iz tega razloga nam ni msgsia podati natančno cene vnaprej. Ml računamo p« osni istega dne kot nam pos!al dem* dospe v roke. Kot generalni isa^spnlh? "Jadransko Banko" In njenih psiiul-aie Imamo zsjsnrf—o izvanredno ngotoe pogoje. U bodo veUu koristi «* ki as iS ali se bodo p—futevaH naše banke. Dmm nam Je poslati najbolj po Desaestfts Money Order. aH pa po Now Točk Bank Draft. nun IAIRKE STATE BAHX, 82 Cnrtlaadt gfc. Hew York c MIROVNI GOVOR LLOYD GEORGE-A REKEL JE, DA JE TREBA ENKRAT ZA VSELEJ NAPRAVITI KONEC VOJNAM IN VOJNIM POROČILOM. — VSE EVROPSKE DRŽAVE SO POVABLJENE NA KONFERENCO.— STALNI MIR ZAHTEVA SKRČENJE OBROŽEVANJA. London, Anglija, 22. januarja. ( — Nobena mednarodno konfe-Na konferenci narodnih liberal- renea ni še rešila evropskih pro-eev je imel včeraj angleški mi-jblemov; dočini se je vsaka zavze-nistrski predsednik jako značilen mala svetovni mir. Jaz za govor, v katerem je med drugim svojo osebo sem popolnoma pre-tudi rekel, da je vsa Evropa po- pričali, da bo zmagal človeški vabljenja na konferenco v Geno- razum. vo, ker je že skrajni čas, da se; Glede Irske se je ministrski napravi enkrat za vslej konec predsednik jako pohvalno izrazil, vojnam in poročilom o pretečih Rekel je, da je z rešitvijo irskega ojnah. Glede vashingtonske konference je izjavil: — Svetovni mir je največ odvisen od dobrega razpoloženja, ki naj bi zavladalo med Združenimi j _ Red bo znova vzpostavil za_ državami in nami. Ta konferenca upanje. Mi moramo obnoviti mir je pa v tem oziru veliko dosegla. !na fivetu .— Če hočemo imeti stalni mir! ' /v . T , , , . , — L/immanj se bodo vlade vrne- e prvi pogoj, da začnemo razoro-,* PAPEŽ BENEDIKT XV. STALISCE TRQCKEGA NAPRAM KONFERENC! STRASNA LAKOTA MLADE Pl'NGE ZA i V RUSKIH OKRAJIH VEČ MOŠKIH Frcucija je veliko preveč domišljava. — One ne more biti razsodnik. — Poglavitn'i jc Amerika. Vsak dan umre na tisoče oseb. Uvedlo bi se mormonizem, toda Ljudožrstvo se pojavlja. — Poročilo nemškega Rdečega Križa. obratnem pomenu. — Članek mlade in lepe deklice. Moskva, Rusija. -2. januarja. Boljševiški vojni minister Leon Troelri sc j<- dolgo časa pogovarjal z ameriškim časnikarskim pn-roVvalcem Ev/erjem ter 11111 rekel med drugim 1udi naslednje: — Jo/, sem prepričan, da bo konferenca v Genovi dobro izpadla, pa če se je vdeleži P'rane!-ja e najboljše od versailske konference. Pred tremi inoseoi naj bi prišlo odrešenje iz Wasliingtona. Sedaj se upirajo oči vseh v Genovo. Obnovitve svetovnega ravnotežja nam ne morejo dati konference. To se zamore doseči samo z ust rajnim delom in 3 sodelovanjem vseh #r«rodov. To konferenco je liotel imeti Lloyd George, da že vsaj nekaj doSf>e. Rusija in Nemčija bosta storili vse, kar je v njuni moči, da bo konferenca uspešna. Htališče Fran cije je jako dvomljivo. Poincare bo prisiljen prilagoditi se razmeram if-r ubrati Briandovo pot. Francoska politika je pa provin-cijalna prdiiika. Francoski politiki hočejo biti duhovni, pa je njihovo duševno obrorje preveč omejeno. Francija si domišlja, da bo odločevala usodo svtta. To je njena največja >nio»a. Z Ameriko je druga stvar. Ona je edino odločilna. Če ne bo hotela s svojo I arvo na dan. se bo konferenca izjalovila. Berlin, Xcrrir'ia 22. januarj-Pred kratkim je vprizoril pred sednik nemškega Rotečega Križa profesor delilen s, eksj>edif I^isijo. prefskal je okraje, ki -/» vsb-d inkote najbolj prizadeti. Sestavil je poročilo, ob katerem se wonai'i < !•" reku jeziti lasje. Uel tega poročila se glasi: — Vsak dan umre na tisoče R < •:ov vsled iako'te. Ob cesti je trup-1') p,?!- g '- lpla. Borba za hrano je nekaj strašnega. Znani so mi s učaji. ko so matere ]. o jedle svoje mrtve otroke. Ljudožrstvo je v prizadetih okrajih splošno razvita navada. Ljudje ne morejo več zavživali kruha iz žaganja. Načelnik nemškega Kdečega l\ri/a pravi, da je treba takoj pomagati Vsaka zakasnitev bo razmere le poslabšala. Kolera in lifus se širita. Kdor ni \idel na svoje lastne oči t? strahovite nesreče, si je ne moie pvedsta\ 1 jati. GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK BO ODPOTOVAL V GENOVO. Los Anglese, Cal., 22. jan. V "boljši" ženski družbi se razpravlja sedaj o vprašanju: — v Zakaj bi se v Ameriki ne uvedlo mnogomoštvo ? < i Temelj tej razpravi je zadal j članek krasne sedemnajstletne deklice Jeane AVeldon Hill, štu dentke ne neki tukajšnji visoki šoli. Punca je napisala članek ter ga med urami čitala svojim so šol kam. Članek se glasi: — — Mormonec Yonug je imel jako dober sistem, toda, da bo dobro na svetu, je treba ta si steni v marsičem popraviti. Namesto, da bi imel mož več žena naj bi vsaka ženska imela več mož. In pomislite, kako dobro bi bilo to. Sedaj mora žena iskati izven i lahko dobro kuhala in dobro Atene, Grško, 22. januarja. —jopremila hišo. če bi dobivala oč Grška vlada je danes sprejela po- več moških denar, vabilo, naj se vdeleži konference^ -----— v Genovi. Grško bo zastopal mi-j nistrsld predsednik Gunaris. POLJSKA NAJ ANEKTIRA... VILNO. vprašanja odpravljena nevarnost, ki je dolgo časa ogrožala celo Evropo. Jako značilne bo njegove besede : Angleško armado bomo 'sevale v trgovino, temboljše bo za trgovino, in za vlade. Samo en se glasi. Mir ljudem na zemlji. Vsem zahtevam ugodimo, kolikor je v naši moči. ževat:. krčili. Niti tako močna ne bo - - , . . , .| j ■ T , v.,, program je 111 ta kot je bda pred vojno. In skrčili ____1 - bomo tudi množino naših podmor-kih in zračnih ladij. Narodi morajo biti pripravljeni nekaj rizki-ati za mir. — Jaz verujem v Ligo narodov STROG IN MORALEN MINI-^elel bile, da bi je njeni voditelji »TRSKI PREDSEDNIK. *ako ne vodili kot se vodi to ali - mo politično stranko. • Sofija. Tinlgarska, 20 jan. — Glede Nemčije je izjavil: — Sofija, glede katere so Izjavljali Taz zahtevam, da mora Nemčija vsi potniki, da je najbolj moral- daeati. Toliko sem pa tudi pra-ičen in prevdaren, da vem. da Nemčija zaenkrat ne more zado-titi našim zahtevam. Česar ni, ne •nore niti vojna vzeti. Moja želja :e. da bi prišli v ten oziru čim-orej do popolnega sporazuma. PETROLEJA LE ŠE ZA DVAJSET LET. Washington. D. C., 20. jan. — Soglasno z izjavam: izvedencev ie najti v Združenih drŽavah za-oge petroleja, ki bodo zadostova-e le še za dvajset let. Vrelci, ki ;o na vrtani že sedaj ali katere se uo v kratkem na vrtalo, bodo dali e še nekaj nad devet tisoč miljo-nov sodov surovega petroleja. Če bo r.astalo resno pomanjkanje pe-froleja. se bo najbrž skušalo izrabiti vodne sile dežele, kot v šte-vilnili evropskih deželah. TISOČ DELEGATOV BO NAVZOČIH NA KONFERENCI V GENOVI. Berlin, Nemčija, 22. januarja. Mednarodna gospodarska konferenca v Genovi bo konferenca tisočerih". Razen Združenih držav bo poslalo tudi petindvajset evropskih držav svoje delegate. Na konferenci bo nad tisoč delegatov, njihovih tajnikov in ata šejev. Če bo Rusija zastopana aH ne, zaenkrat še ni znano.. ŽENSKE, KI ŠE NISO DOSEGLE 30. LETA, NIMAJO VOLILNE PRAVICE NA MADŽARSKEM. Berlin, Nemčija, 22. januarja. Nova madžarska volilna postava določa, da ženska nima volilne pravice, čc ni dosegla tridesetih let. Možki smejo voliti, ko so stali 24 let. Poročena ženska sme voliti le v slučaju, da ima tri otroke. ŽENA USTRELILA MOŽA IN NJEGOVO STENOGRAFISTKO. pred: VELIKO DELAVCEV RANJENIH PRI POŽARU. > Varšava, Poljska. 21. januarja - " J Te dni so so vršile volitve v okra- Berlin, Nemčija. 22. januarja, ju Vilnc. 106 članov deželnega X Tempelhofu je včeraj pogorela sveta je M!:> zato. da velika tovarna za čokolado. Zgo- Poljska Vilno. rele so velikanske zaloge surovin.! 71 jih je bilo proti. X«rid osemdeset delavcev je bilo ' Deželni seet se bo znova se *»eč ali manj poškodovanih. stal dne J. februarja. anektira \ no in bogaboječe glavno mesto na Balkanu, je postalo v zadnjem času preveč razuzdane ,da bi to prijalo strogemu ministrskemu t>: edsednilcu SL.mbul-vskiju. Ta kmečki mijiistrskl predsednik je ravnokar posvaril meščane, da postajajo vedno boli de-moralizirani vsled stika z s.apad-no civilizacijo. Rekel je nadalje, «la so najhujši grešniki gotovo ruski begunci, ki zapravljajo svoj denar z razuzdanim- življenjem ter izgredi vsake vrste. Da napravi vsemu konec, je odredil de-I o rine i jo teh bogatih in lahko-ž:vih inozemcev. Ameriškemu obiskovalcu je postalo jasno, da se je mesto v zadnjem času iznebilo nekaj svoje žalostne zunanjosti ,ki je prevladovala tekom vojne. Gledišča, restavracije in kavarne bo vsaki večer nabito polne. PORTO RICO NAJ POSTANE AVTONOMEN. Washington, D. C., 21. jan. — V poslanski zbornici je vložil kongresni k Campbell predlogo, ki določa ustvarjenje proste države Porto Rico. Soglasno s tem načrtom naj bi postal Porto Rico avtonomen del Združenih držav, ki bi vladal samemu sebi. Zveznemu komisarju, ki naj bi stanoval na Porto Rieu, ya naj bi se dalo obsežne polno-moči. Tako naj bi lahko proglasil neveljavnim postave, če bi jih smatral kot nasprotne javnemu blagru. ) NADALJNI INDIJCI ARETIRANI, Calcutta, Lndija, 21. januarja. Petdeset oseb je bilo aretiranih, ko so skušali doma/čini vprizoriti tri ljudska javila zborovanja. Philadelphia, Pa., 22. jan. — Katarina Rosier je prišla nepričakovano v pisarno svojega moža. Opazila je, kako je njen mož Oscar držal v tesnem objemu svojo stenografinjo Mildrecl Reckitt. Iz žepa je potegnila revolver ter fie bo vstavil v najlepSih meutik oddala dva strela. Mož je umrl, Vsi potniki tretjega razreda bo« na operacijski mizi, stenografija do Dastanjeili v kabinah, pa tri ore kasneje v bolnišnici. Kdor namerava v kratkem vr> niti se v domovino, ter ob tej priliki videti lepe kraje ob Atlantskem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge "CABMANI A", ki odpluje kot izletni parnik 11. februarja na Reko. Med vožnjo Morilka je rekla policijskemu sodniku, da je bila histerična m pijana. Cena do Reke $105 00 ter $5.00 vojnega davka. ffrask ftakser Stat« Bank, WE DLAS NARODA, 23. JAN. 1922 "GLAS NARODA" nUMI lAKtlR. •L.OVCNIAM DAILY ui4 PublUlMd PUBLISHING LOUIS BENCOIK. TruKtfW Pimam «f ■mlini «4 M Cortltndt atrwt. ho Corporation mn4 Ad je hotel končati, za irsko-angleški spor se je vneto zanimal, in v svoji svetosti je *bil ceii tako posveten, da je skušal predpisovati, kako naj se oblačijo ženske. Deloval je v dobi, ki je v svetovni zgodovini najbolj značilna. Katoliškemu svetu je vladal začasa najbolj krvave vojne. Njegova beseda je bila pa preslaba, da bi prepovedala katoliškim kanonom streljati na katoliške ljudi. Neštetokrat je skušal končati vojno. Toda povelja, prihajajoča iz Berlina, Pariza in "Londona so bila močnejša od vatikanskih povelj. Storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, dosegel pa 111 ničesar. Blagoslavljal je orožje in proklinjal vojskujoče se. Y njem sta se borila dva duhova za prvenstsvo. Na žalost je zmagal v njem Italjan. Vsled njegovega postopanja se je v Jugoslovanih razpoloženje napram "Rimu precej ohladilo. Kakorliitro so ''zmagali" Italjani, je bil odstavljen Karlin kot tržaški škof. Goriški škof Sedej živi menda v penzijoiiu. Krškega škofa Mahniča so bili odvedli Italjani v podmorskem čolnu ter so ga internirali. Slovenski duhovniki so morali pobrati šila in kopita ter zapustiti Primorsko. Vsled vatikanske pristranosti ne morejo imeti Slovenci v Vatikanom in njegovim vladarjem nobenih simpatij. .ie trgovske privilegije Evropejcem. Angleži so pokupili od zadolženega Kediva večino akeij Sueškega prekopa ter dobili na ta način odločilni vpliv na :ipravo podjetja. Hočeš nočeš je moral naposled Kediv privoliti v niig-leško - francosko kontrolo finančne upra-. ve. Francoski in angleški uradniki so dobivali vedno večjo veljavo v deželi, postali so celo člani ministrstva. Vse to je seveda vzbujalo " edno večjo nevoljo domačinov ki si je iskala duška v ponovnih nemirih leta 1879. do 38S2. Naposled pa je* prišel splošen upor nacionalistične stranke s ciljem, da je odpraviti finančno kontrolo Evropejcev in odstraniti njihove uradnike. V A'.eksandriji so domačini pomorili evropske prebivalce in požigali njihove hiše, kar je imelo za posledico oboroženo intervencijo Anglije; ki je leta 1882 po bombardiranju zasedla AleksancJrijo. Kairo in ostali Egipt. S tem se je začela okupacija Egipta po Angležih, ki je ostala irajna. da je imela izprva posrbno pa ofieijelrro le provisorni značaj. Egiptovsko vojsko so reorganizirali angleški častniki, angleški polki so ostali v deželi, vsakemu ministrstvu je bil prideljen angleški tajnik. Nadaljno sfopnjc v razvoji', političnega položaja Egipta je prinesla svetovna vojna. Ko je napovedala Turčija v novembru 1914 Angležem vojno, je izvedla Anglija v decembru 1914 sledeče izpre-membe: Nad Egiptom je bil proglašen angleški protektorat. suverenost turškega sultana nad deželo ukinjena, dotedanji Kediv Abbas II. Hilmi, ki se je nahajal v Carigradu, odstavljen, nato pa njegov stric Hussein Kamil proglašen kot sultan ::a Vladarja Egipta. Pri tem ;"e ostalo Proti angleškemu protektoratu se bori danes nacionalistična egiptovska stranka, zahtevajoč popolno samostoj^ nost dežele. Treba pa je pripomniti, da je velika večina Egipčanov iiiiroljubna in več ali manj pasivna: na politiki sodeluje le tenka plast doslej gos podu jočih velikašev in pa meščanstvo v največjih inestih dežele. Tega se Angleži dobro zavedajo, zato se ne bodo pre naglili. Izhod iz položaja zanje prav gotovo ne bo katastrofalen. Iz Slovenije. Podružnica lovskega društva. Y Mariboru se je ustanovila podružnica Slov. lovskega društva. Načelnikom je izvoljen Klobučar. Izprememba posesti v Ptuju. Hišo gospodične Toševe v Prešernovi ulici je kupil neki Blažek, lotni prevoz gravitira dandanes v dolino Medije in Blagovice prav tako kakor je bilo to pred dalj časom ; ondi se nahaja trden teren in ondi je najnižji prehod, iz ene doline v drugo dolino. Ob tej poti je po gozdih popolnoma osamljena občina Kolovrat y. mnogimi se-ki se je nedavno vrnil iz Ameri- kaj*5 "ova ef^ta ^ uporabna Peter Zgaga Kaj je narodna last? Parki, v katerih sc ne sme človek valiti po travi. Vabljiva votla, v katerih se ne sme človek kopati. Ljudske knjižnice in muzeji, fci se takrat zapro, ko se človek vrne z dela. . * * — Ne vrjamem. da je to vino dobro. Ne vem, če bi ga prešič pil — je stokal dragi rojak. — Kar poskusi ga, poskusi — se je glasil dober svet. * * * Soglasno neko Statistiko, se dandanašnji butlegorija najbolj izplača. To dejstvo naj se pripiše v kredit ameriški prosperiteti. * * * Nagrobni napis. Bill Jones has left this vale of sin, (He put too many raisins in.) _ * * • Sin je pisal očetu: — Dragi oče, kdo potrebuje takoj dvesto dolarjev? Tvoj zvesti sin. Oče je odgovoril sinu: — Dragi sin, kdo je največji livmp in zapravljivee ? Tvoj ljubeči te oče. SttgnslmraitHka Ustanovljena L 1898 SCatnL iteimnta InkOTDorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Ice, za 380,000 kron. V lii*i namerava urediti moderno pekarno. — Pernatovo hišo v Krekovi ulici pa je kupil trgovec Cvikl iz Ilaj-dina za pol miljona kron. Stalno upokojen je -Josip Rus, višji davčni upravitelj pri davčnem uradu v Celju. Za tobačne delavce. Kakor se poroča iz Beograda, je stanujoč v Invalidskem domu v zgolj za prevoz antimona. Vsa, bližnja pokrajina pa je z novo cesto tako neprimerno in po takih klancih zvezana, da vozi vsakdo blago raje v Domžale ali celo v Ljubljano kakor po tej cesti. Vsak čas ima svoje misli in vsaka stvar svoje zagovornike. Žalibože je bi-ia nameravana obstoječa cesta Trojane-Izlake predvsem na kopališke Medijo-Izlake, katero pa še dandanes nima druge boljše reklame, kakor slaboznano in ne-pristopno cesto. Ker so nenaravno Glavni odborniki. Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BAT.ANT, Box 106 Pearl Ave.. LcJain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, El^, AT i nr. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd Ave^ W. Duluth, Mina. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: HOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, HL FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Cola Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Joliet, HL PAULINE ERMEXC, 539 — 3rd Street, La Salle. I1L JOSIP STEELE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARO 706 Market Street, Waukegan, I1L —-- Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda,". ---- Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilja-tvo naj b® pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati dan te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega druStva J. S., K. J; Za ustanovitev novih društev Be pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 dani ali Sanicami. Razne vesti. Neki odsluženi vojak bi rad vstopil v policijsko službo. Ni pa hotel biti navaden policist, pač pa policaj na konju. Zračne zveze s Prago. istega prebivalstva, drug* spomin-Prihodnjo spomlad bo letalska kolajne, katere dobe v jasli, da Lkem pravu uveljavi prepotrehna cestna zveza Medija-Briše- Kolo-vrat-Ušak-Blagovica in sicer z državno pomočjo. Zagorje ob Savi je kljub pridelitvi k Dolenjski krepko izrazita planinska planota in ima v ozadju še vet* zemljepisno zani mivih oaz, kakor n. pr. Briše, Angleži v Egiptu, V glavnih mestih Kgipta se bijejo 1 juti poulični boji; s krvavim Ktrahovanjem skuša;o Angleži udušiti nemire, ki jih je med egiptovskimi domačini povzročila aretacija znamenitega Zajrlulpaše, — voditelja tak o i m c n o va n lh egiptovskih nacionalistov, ki zahtevajo popolno osvoboditev b!gipta izpod angleške oblasti. Egipta ne emefo šteti med nav adne kolonije, ki jih je bilo tako lahko obvladovati. Kajli vloga, ki jo je igral vedno Egipt v politiki bližnjega Orijenta. lca'nor moramo še šteti to bogato deželo, ni bila taka, da bi se dala Xilova dežel«" kar tako uvrstiti med angleške kolonije. Posebno pa je važno, da jt zavzemal Egipt Važno politiki tudi v najnovejši dobi v radnjem stoletju. Pod Turčijo je imel Egipi vedno širok » samouprav nadoblast je bila skoroda le n< nrr.alna. Po Napoleonovi ekspediciji p« se je silno povzdignil j>od \ladr svetovnega namestnika Mehe-med Alija. Ta je vladal v deželi povsem samostojno; preuredil^je vojsko in upravo po evropskem vzoren, izboljšal poljedelstvo teT pošiljal mlade Egipi dne v Evropo, da se tam seznanijo v podrobnem z evropskimi odredbami. Sultan mu je poveril tudi upravo v Arabiji, s svojo močno vojsko pa si je sani podvrgel Nubijo. Kordofan i. dr, Ko se je v Grčiji vnel upor. ga je niofrla Turčija streti le s pomočjo Egipčanov; v zahvalo je dobil Mehemed Ali od sultana še gospodstvo nad Kreto, dočini je z«'.iteval za svojega sultana Ibra-iiima pašalik Damask. Ker pa i m sultan te?a ni hotel izročiti, se je vnela leta 1831. vojna med Efriptnm in Turčijo, v kateri so egipčanske eete zmagovito osvojile Sirijo in vdrle v Malo Azijo, premagale turške armade in korakale p»oti f'ariprradu. ki ga je le intervencija Rusije rešila. Si'ijo je res dobil Mehemed Ali. ki je sedaj imel v svoji oblasti mogočn održavo. Deset let pozneje je sicer intervencija Evrope skrčila oblast Mehemed Alija na Egiptu z Nubijo, toda ustanovila tu dedno namestništvo njegove rodbine. Dočim nam to poglavje pripoveduje o veličini egipčanske moči, pa predstavlja sledeče nasprotno začetek egiptovske neodvisnosti od znpadne Evrope. Ko je bil dograjen Sueški prekop, se je vpliv zapadnoevrop-Rkih držav v Egiptu vedno bolj večal, Vsled važnosti te dežele na potu v Indijo sta se tu kosali ra prvenstvo Anglija in Francija. — Izrabili sta finančne zadrege takratnega namestnika ali Rediva, t. j. podkralja Tzmail paše. ki je za utrditev in razširjenje svoje oblasti ob gorenjem Nilu tro«l velike vsote, ki si i i h vpričo slabega go- mu je zlomil rebra. Janezu Čekolju, delavcu na parni žagi Velika gora" v Ribnici, je zdrobal hlod levo nogo. Državni premogovnik v Zabukov-ju na Dolenjskem ne bo prodan, ker se je izjavila'Strmo, Njivo, Ueak, Hmeljno, komisija, da je njegov premog Dolgo brdo itd., ter bi pri ugodni prvovrsten in ker je poleg tega zvezi z Gorenjsko tvorilo s svojo premogovnik aktiven. okolico značilen prehod v nižav- s»ki svet, kar bi zaneslo marsika-Crni gTaben; njegova zemljepisna kega turista v zavičaj kolovrat-vačnost nekdaj in sedaj. skih vasi. Da bi se še kdaj plovilo "Kmetijski list" piše: Nastop- Savi v takšnem obsegu kakor ne vrstice so napisane sicer pred- ^red otvoritvijo' železnice,, sicer vsem spričo krajevne važnosti !Je *»Pomo, vendar pa smemo pri-kraja, ki pa zadeva po svoji po- Skovati, da bo nosila Sava še membnosti tudi interes na ie na- lahke čolne. Več si niti ne rodne in državne skupnosti tako želimo, dokler kopljemo premog v gospodarskem kakor narodno- v Zagorju in dokler vozi mimo Koketna gospodična je vpraša la svojo zavistno prijateljico: — Ali misliš, da mala bra davi Novo bojno orožje na Angleškem. j tirana dnevna zveza Praga-Berlin * * * ! preko Draždan, ki bo imela zvezo1 Kakor so poročali časopisi, so rj „Q„,- _ - 5 , | . ' z Londonom. Vlada je obljubila Nemei na kongresu v Hamburgu Znaghcosejeze vehkozakas-i({riižbi g ^^ ^^ med drugim poudarjali potrebo. j in namerava vrhutega na letali-lrt Prusjakov. druua^e pride dan. ko bo prepozno zvoniti p^ 1 Ko so Skazo zgrabil: za jezik, je pogeldal proti nebu ter vzkliknil rekoč: — Tudi tebe so opljuvali, o Gospod ! * * * Obsojeni madžarski častniki. V Rosicah je vršila pred di-vižijsko sodir-jo razprava proti trem madžar>kim častnikom, ki • so bili obtoženi radi veleizdaje in vohunstva. V septembru 1920 so prišli na Slovaško in vabili ljudi obrambnem pziru. V mislih ima- nas železnica. Neodoljiva pa je mo namreč pokrajino Valvazorje- fiaša želja, da bi mogli dovažati vega bivališča — grad in njegovo iz Zagorja tisto blago, ki ga tam okolico, dalje zahodno ležeča br- dobivamo, to je apno in premog, da — bivališča od Josipa Jurčiča ter lje rečeno: iz- tedaj bomo našo ljubljeno do-vor in izhodišče za vseX doanače sovino vzljubili z vsem areem in pridelke, bodisi za nakup ali za naša pest bo odprta za vsa dobro-prodajo. Bližnja vas Blagovica ob tvorna dela. Zakaj tedaj bomo v državni cesti pa je bila skladišče, stanu podpirati državo, ob novih kar znači že njeno ime, za široko potih, ker bomo zajemali novo pokrajino Štajerske in Kranjske blagostanje, Te vrstice naj bodo z Ljubljano vred. Zadnjih 70 let končno tudi blagohoten opomin se je sicer značaj te prometne ži- glede uporabe državnega investi-le precej zabrisal,# nikakor pa ni eijskega posojila, s čimer bo dano ta čas zamogel v ljudstvu tega tudi trdno jamstvo proti težnjam kraja izpodrezati njegove "trgov- zeinljelačnega s^»eda, kajti obram ske žilice" in izredne podjetno- ba dežele je mogoča le z dobrimi stL Da je Zagorje kot trgovsko zvezami, in premogovniki v Zapro metno sredisee za bližnje kra- gorju so v osvojevalnih načrtih je izgubilo v teku let na svoji na- sovražnikovih. Zategadelj, mero-ravni važnosti, je kriva največ ne- dajni krogi, zagotovite državni in-naravna cestna zveza z državno teres pravočasno z novimi cestami cesto, izpeljana skoraj čez -točko in delajte na /to, da si trdno pri- Avstrijska vlada in zahteve delavstva. Pred kratkim je stavilo dunajsko delavstvo avstrijski vladi pogoje glede omejitve neznosne draginje. Sedaj se poroča z Dunaja, madžarsko legijo na Poljskem, da je zvezni kancler Selidber i'- jvišli so s ponarejenimi potnimi V New Yorku je 'Srbski Dom',' javil delavskim zaupnikom, da se pstinanii. Oblast jih je prijela ter j ki je pa prevelik za dvesto ameri- j avstrijska vlada z vso resnostjo postavila, pred sodnijo, kjer so bi-tkih Srbov. jbavi s finančnim načrtom socijal- |j obsojeni vsak na štiri leta tež- Skrajni čas je bil, da so ga Ju- uodemokratske franke in da bo ke«ra zapora. Pred najvišjo voja-goslovani okupirali. j pod vzela ostre korake proti veriž-: ško sodnijo v Pragi se je vršila ♦ * jnižtvii in špekulaciji Vlada je ob-|te dni razprava proti bivšima nn«t (ljubila, da vpelje strogo djržavno' poročnikoma Gejzu in Janu Szu-Lalii so ljubitelji naravne lepo-. kontrolo nad valutnim in deviz- Szu, katera je bila sodnija v Kote. Besede: lepota, krasota in kras ,nim prometom, da bo z vso res- šicah obsodila vsakega na dve le- nostjo nastopala proti špekulaciji ti težkega zapora radi zločina — in izvedla delno premoženjsko od- proti obrambni sili države. Naj- »podarstva ni znal drugače pridobiti, nego da je oddajal vedno več- z najvišjo nadmorsko višino. Ce- dojjite ljudstvo ih s tean kraj! «o jim vedno na jeziku. Trnovski gozd jim ni dosti kra-san. Zato skušajo napraviti Kras iz njega. — Ne. zavarovati se pa že ne dam se je pridušil rojak. — Zakaj ne? — so ga vprašali. — Pod mojo čast bi bilo. da bi bil po smrti več vreden kot sem sedaj. dajo ter obdaeenje velikih premoženj. Poleg tega bo vpeljala obli-gatorično otroško zavarovanje. Madarska odlikovanja, za Šopronj "Az Est" noročža. da predloži madžarski notranji minister tri zakonske načrte zn odlikovalnje Šopronja. Prvi odreja zgradbo spomenika za zvestobo Sopronj- višja vojaška sodnija v Pragi je razsodbo poostrila in obsodila vsakega obtoženca na (• let težke-ga zapora. Evropi preti finančna katastrofa. ''Times" pi-šejo, da pripravljajo zavezniki obširen načrt, s katerim hočejo Evropo rešiti finančne katastrofe, ki ji preti. Zrno do zrna - pogača, Kamen do kamna - palača! Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost. Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo! 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. FRANKfSAKSER STATE BANK glavno zastopstvo Jadranske Banke GLAS NARODA, 23. -TAN. 1923 Friderik Gerrtntcker: D ž u n k a« Za Glas Naroda prevel A. Žabec. (Nadaljevanje.) — Pa v najhujšem slučaju f — A, k vragu! Voda je sedaj nicer plitva, a je doovij vetra, da pridemo od ta Če pa nas primo-tuJo, tedaj pr*»mo do skrajnosti ir morda pridemo v hlizino njihove ladje prej nego nam morejo povzročiti resno škodo. Živih pa i>as ne dobe! Je-li vse pripravljeno? — Kakor vedno. — je odvrnil Arabec. — Vse, vkolikor moremo ir. smemo odkriti tujim očem. Toda naši gostje so že.tu. — Halo, džunka! se je zdajei ra&lisal mornarski klie z vodeTm Moore je stopil na svoj nekoliko * vi se n zadnji krov. doeim je Ben .^li izginil v notranjščini. — Halo, čoln! — Vrzite nam vrv — mi hočemo na krov. -- Takoj. Sir! — Hej! je za-klieal Moore svoj in mornarjem, naj vrže eden vrv — hitro — ali i.e čujete! — Ay, ay, Sir! — sr. s*» oglasili 7. angleškim običajnim klicem Kitajci in v 7.aslednjem trenutku je zletel preko ograje zvit kolobar tenke vrvi, katero j» neki spredaj v čolnu se nahajajoči mornar spretno ujel. Kmalu nato je bil čoln poleg džunke in o»:i trije oficirji, katere je videl Moore sedeče v čolnu. Rusija čez sto let, Spisal Vladimir Solovjev. d g« m i< ter te-r so prišli na krov ter pozdravih lastnika džunke sicer uljudno, toda dokaj hladno. — Kaj mi je povzročilo čast vašega obiska, gospodje? — je vprašal kon'no Moore, ko je vr-f.'t*l še prej kratek pojflod tja preko na fregato. — Ali sje vi lastnik te džunke? — je vprašal prvi oficir, prvi poročnik, kakor je bilo razvidno iz njegove uniforme, ne da bi odgovori! naravnost na njegovo vprašanje. — Da. — se je glasil istotako p k in nekoliko kljubovalen vor kapitana. — Vaše in:e? — James Moore; danes zjutraj t*< m bil že po tem vprašan, zato bi res rad vedel — — Mr. Moore. — ga je prekini! r, — jaz sem tu ni višji ukaz ras prosim, da ne zapustite mesta, dokler ne dobite na-daljnih navodil. — »Taz čakam na pitno vo<5o, — je odvrnil Moore mrko, — in čim ir.iam to na krovu, ne vidim nobenega vzroka, zakaj bi ne smel odjadrati, kadar se meni poljubi? — Žal mi je. da vam moram u-povarjati, •— je odvrnil oficir z mrzlo uljudnostjo, — toda jaz 1-mam povelje, razstreliti vašo d/šunko, kakorhitro poskusite odjadrati. — Bežati? — je zaklical Moore jezno. — Ali niso moji papirji v redu? Ali ni bil danes zjutraj tukaj neki uradnik, ki je preiskal mojo ladjo, čeprav ne vem — zakaj. — Vaša ladja še ni bila, kolikor jaz vem. preiskana. — je odvrnil častnik. — Za to je danes že pre-]>ozno in ta dva gospoda bosta ostala nocoj r.n džunki. — >Torda, — je pristavil nekoliko bolj prijazno, — da temelji cela stvar na nesporazumu ter da se bo jutri vse pa jasni lo. Do takrat pa pro-6'm, imejte potrpljenje. — In oba gospoda ostaneta pri n eni na krovu? — Tako se glasi povelje mojega kapitana. Vi sami morate zdaj, kajti pričelo se je že mračiti, o-besiti svetilko na jarbolo in morate to, ko se bo vodi Izpreminja la, vedno tako obračati, da bo r. naše ladje vidna ; poročnik Ko-lard bo že ri to pazil. Kakorhitro luc izgine, imajo naši čolni po vel j»:, da vas priklopi jo. — Moore je zmijal z rameni — Proti nasilju ni ničesar opraviti, — je dejal. Jaz sem neo-borožen ter ne morem ničesar pro ti vašim topovom. Upam pa, da se bo jutri stvar pojasnila. Poleg tega pa tudi vode nismo danes dobili, zato sem v največjih ne prilikah. Niti kapljice je nimamo več na krovu. — Če je tako, vam jo bom še nocoj poslal sodček. Mr. Bolard vi veste, kaj je vaša dolžnost. Mr Pawton, skrbite, da no svetilka na svojem mestu. Ali ao jo že prinesli iz čolna? — Tukaj je, Sir. — Dobro trrej! Lahko noč, go- icfr se je priklonil Moore^u. pokimal je svojim podrejenim in .ie stopil zopet v čoln, ki ga je kmalu pripeljal zopet k fregati. Četrt ure pozneje je prišel obljubljeni sodček vode. Spravili so ga na krov, po katerem sta roed tem hodila oba angleška oficirja, ki nista menda niti prav vedela, kako se jima je obnašati proti ljudem na džunki. Tembolj pa je bil sam s sabo na. čistem Moor^, ixi kakorhitro se bo prepričal, kakor se je oprostil pri častnikih, da bo voda pravilno razdeljena med njegove ljudi, bo prišel nazaj, kar je tudi storil ter oba oficirja prijazno povabil v svojo kajuto. Pawton je med tem skrbel, da je bila svetilka pravilno izobešena, nakar ae je tudi na bojni ladji prikazal enak signal. Mr. Bolard, tretji poročnik bojne ladje, pa je med tem odšel s kapitanom v njegovo kajuto. Saj je vendar re sam postal radoveden ter bi si rad ogledal notranjščino džunke. Sicer pa si je o džunki naslikal svojo lastno podobo ter dal svo-iemu tovariša tajno potrebna povelja, predno je odšel v notranjščino, češ, naj bo pazljiv in skrben. Tembolj je bil presenečen, ko ie ugledal malo kajuto. ki je nudi-'h prijazno siiko miru in udobnosti. Tla kajute so bila pregmjena ; sne žn obeli m i preprogami, tenke »ambosove stene so bile pokrito > pisanimi preprogami, in lepa netilka, ki se ji je na prvi pogled ooznalo, da je evropski Izdelek, ■e razprostirala svetlo, vendar prijetno svetlobo v malem prostoru. Sredi kajute pri mtzi je sedel Ben Ali. opravljen v svojo jutro-sko obleko in pušeč !z majhne turške pip.?. Arabec je pisal in red njim so ležale knjige in kup papirjev. Bil je tako zamišljen v oje račune, da ni prihajajočih iti zapazil ter šele potem dvignil lavo, ko je Moore zaklical nje-ovo ime. Nikjer ni bilo opaziti nikakega >rožja, izvzemši dveh dolgocevnih ušk. ki sta !>Ui pritrjeni nad vra-in ki jih je videti na vsakem ozilu. ki brodari po vzhodno-ind-cem morju. Pa tudi ti dve puški ista bili že dolgo rabljeni, kajti o je vrgel oficir nanje hiter poled, je videl, da sta cevi za rja vein istotako petelina, ki sta bila premljena te s kresilnim kamnom. Bolard je pozdravil Arabca ter ;ato. ko se je ogledal v ozkem pro toru. dejal: — Sto vragov, Mr. Moore. vaši ižunki po zunanjosti ni videti,' la ima v notranjščini tako lepo n prijetno kajuto. — Lad i je a je naš dom, dragt gospod, — je odvrnil Moore, in sak si rad okrasi svoj dom, ka.-%or more in zna. — Z orožjem pa niste*kaj preskrbljeni, kakor je videti. Ako bi meli drag tovor na ladji, ne bi fjilo nič dobrega, če bi padli v pest malajskim piratom in če bi e morali braniti samo s tjemca Ivema starima puškama. — No. verjamem, da ne bi s tem orožjem mnogo opravili, — je smeje odvjnil Moore, dočim je '.el proti omarici, iz katere je vzel steklenico in kozarce. — Ti puški spadati k inventarju, ki fcem ga prevzel z dlunko vred. Moja lastna pu£ka in pištole vioj sabelj, pripravljenih za mote ljudi, če bi bili res kdaj napa-leni. Saj veste iz svoje lastne izkušnje, da Kitajci n? znajo dobro Tvnati s strelnim orožjem. — Torej izvolite kozarec vina^ -- je dejal Moore. dočim je nato-čil kozarce. — Ne, hvsla. — Zrak tu v bliini Hongkonga ni kaj zdrav, zato mi boste dovoli-'i. da vam ponudim kapljieo dobre pijače. Toda po vsem tem, kar ;i mislijo gospodje uradniki na kopnem o nas, nas morate imeti *a prave zastrupljeval^e. — Gospod — — Gotovost je gotovost! — je 5.ejal smeje Moore, dočim si Je nntocil kozarec do vrha ter ga v dušku izpil. — Tako, — je dejal nato ter porinil steklenico poročniku, ~ sedaj upam, da se ga ne boste branili in če dovolite, poklicem doli še drugega gentlemana, da ga bo vsaj kozarec izpil. —r Ja t ne vem. . . — je dejal čiistnilr negotovo in pomisljajoč. 'Prihodnjost ne pri- I I • • + j }preudarnost pokaže jasno, da do-jstva. - f ftjša krivda in od nas zavisi, da to s>edanje naraščanje prebivalstva' J[i se moramo obrniti, če hoče-{krivdo zopet popravimo in spo-tako v Rusiji, kot v vsaki drugi'mo ali nočemo, k patrijotizmu, ki'1,10 jasno, kaj se od na.s zalite-državi, nie ne pomeni za prihod- misli in ki se boji. BrezmiselniJ va- Saj nas ne vlada razpoloženje uosšt dotičue države, ravuotako!brezskrbni optimizem navdušenih hi muhasta svojevoljnost, ampak malo, kot more nekdo, ki je bil patri jot o v izgubiva, ne glede na nam je vendar din razum in po-(včeraj še zdrav, preprečiti, da ju- njega un*>tveno in moralično rev- deljena vest. da ž njo spoznamo pada ne narodu, ne in-^tri težko zboli. Toda čemu sploh ščino, v naših očeh resničnih tal. voljo, in to je tudi edina in teligenci. ampak samo(govoriti o prihodnosti, če je polo- Na vprašanje, kaj se bo zgodilo resnična naloga mislečega patrijo-resnici." |iaj v tem oziru že danes druga- v- sto letih z Rusijo, ne morem« cen? Pred kratkim objavljeni, po- dati odgovora niti s tako goto-' Pisano 2G. julija 1^98. jpolnoina zanesljivi statistični po-jvostjo, kakršna pride do izraza v'-——----— ■ da je naraščanje izjavah o štarastomiljonskem pre-! ADVERTISEMENTS. a (Solovjev "V 2 vor dobrega7'.) Voz drugega razreda osebnega;jev za to sreč-«. Tod. dve U^JL^tt Sta—j,,,„kem p,-| rrda je -- -—- - - — i Zva„i "bližnji" preneha obstojati.Ijenja mužika. Prvii j; nvožik i*-'Kdr^vekto občilo lu rl^'° ,ni«L.«n,u"*a ° in kjer postane neznosna realnost, postavljen vsem nesr^am. po- „„'r e ^veda, kor bo sra človekoljubja je treba, da si pred kateri,,, je ostalo prebival- k^oTzn^o ponli' L ^ f T'" Pa ^ T T'\ človek ne zaželi, da bi vrag vzel stv„, izvzemSi pristaniških delav- ie r^dem ^mV ^atu tr Hn?1 • - -dovolju-' T« , ldy'ULU1 um P11 ijuu--jemo z na mi travan jem, iz katere- In drugič si uame skem ^etju \ 1897 dogliaili ,pri ... . .. ^ . . . kakor misli da je, rastek za dvanajst miljonov te jih svojo_ prijaznost m naklonje- svoje nezgode preveč k srcu, me- kom dcsetih let večinoma na ne- tega ljubega ''bližnjega". Jaz se cev,, varno, potrudim obdržati v takih sluča- "neumen" nič ne sledi in ki nas na nič ne j veže ? Ali ni tako, da še niti ne iče tega ne vemo, potem je to na-| nost do ljudi s spretno ekonomijo sto da bi iskal svoje zadovoljstvo Da"^ ^ ^ ^ "" svojih duševnih sil s tem. da na- v «blagostanju". Če na ta nač-in bi se to žillostno dejstvo zakrilo>|C( domestam škodljivo raadrazenost mužik lie more biti srečen, ker je si ga skužajo tolmačiti s preselje-s pozornostjo. fneizogibna žrtev elementarnih siljvanjem prebivalstva od središča Knjige! Med drugim prisluskiyem rav-jin svoje lastne neumnosti, potem'države v obmejne kraje (Sibiri-no nekemu pogovora. "Znanstve- je sre^.a človeka, ki je nagnjen'ja). Temu pa ni tako! Kajti, pr-no je dokazano razglasa pri je- k -giobokemu" premišljevanju, |viž je število feselnikov, ki so se ^ten bari on, da bo imela Rusija že v svojih koreninah izpodkopa- preselili iz notranjih gubernij v v sto letih Jtfmrto miljonov pre-jna vsled nezmožnosti priti do po- preteku desetih let, če je tudi po-brvalcev, medtem ko jih bo imel« Treinega miru, ker se mu neizogib-Uembno, premajhno v primeri z POUČNE KNJIGA 110 stavi jata dva vprašanja na-|)iaravnH11 prirastkom prebival-' AngleSke-slovenskl slovar — sproti: "Ali je v resnici tako?"|,stva, ki bi ga te pokrajine morale} pr. Kern . in "Kaj potem?" 1 imeti, če bi se naraščanje vršilo}Slavenak* angleški biovar Neskaljena sreča, ki jo morejo naprej v isti meri In drugič ie ^venabo-angleška bovnlea 1 & Ncnšbi abeedsik ........... Želim izvedeti, kje se nahaja FRANK KRAJC, doma iz Ura hovofra j)ri Cerknici. Slišim, da je nekje v South Dayton v državi New York. Cenjene rojake prosim, če kateri ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. ali pa če sam be;e ta oclas. naj ^e mi sam osrla-^i čim prej mogoče. Imam dobro delo zanj. — John Intihar. 1401 K. 5:1. St., Cleveland, Ohio. Knjige! Nemčija le petindevetdeset., Avstrija osemdeset, Anglija sedemdeset in Francija petdeset miljonov. Vsled tega torej___" Pripovedovalec je visokoraščen 7agreniti ?amo osebne in družin-jhilo izseljevanje na primer poseb-' človek rjavkastih las m izgleda v 3ke llesro?e _ upoštevane so tudijno živahno na Poljskem, ne da bi[©"SLTSSS,^ Zanimiva po- na prirastek v teh pokrajinah, lil [ (JanežlC Bartrt) končno, če bi prenehal pr i ra st ek! An^eWlaa bra ntftdj* splo^em tako nekam "tdmHno'Vžeiezreiške nesreč-e - ostane torej to izseljevanje kakorkoli vplivalo fiUov^^nemšU - On kakor njegovi poslusalci pn-!samo <(zelo spoštovanemu občin- padajo oči vidno najsrečnejšemu! tvn„ kateremu se razodeva vsa, delu naroda. Pod tem razumem j nepr}irtn0RV povzročena od ele-ono soeijalno večino", ki .e v;mentapnill sll ]e v RlaW mme- prozi imenuje "zelo .^tovano nu }n m^jenske zalite-'dru-e kraje občinstvo \ v verzih pa množi- ve jo lahko potolažiti z dojsdev-tem" razuma Navodilo člt«nje ia ea kmečkega prebivalstva v notra-. , • , , . .. 1 pisanj© BrbSčtoe v driUrt njosti Rusije vsled i/.seljevanja v ^ehleto«. Spisal Antor, B JegllC države, kako naj po- ^OMpodlnstvo — Pargaj. Prak-razumemo zastoj tega pri-! tK»na knjiga a naSe gosi^U- 1.M 00 ali pa celo "nepros%'itljena|iiimi rr,sn;cami Uylh dozdevna:)rastka v Moskvi, iz katere se ven-1 ..........» masa Toda kljub tej -pemiSki,^^ rihaJa v velikem številu, . -P T - -Nenaieri tmh samo ne pet;.e klniba m Siva delavsko ljudstvo? Obstojajo to-Mladeoit«, Ant. 3. Jaglie tovega in klšnikoli drugi organični vzroki ^ ^ muz,k (kmet) mnogo_ predpono- izdeIfliie ^ ^ p^^ w Mdržnjejo^^^^ prebivaV ^ ^ ^ hl?° ........^ — Ničesar se vara nI bati, —J njegovo zadovoljstvo, ker ga!- vznemirjata 011a dva vprašanja: "Ali je v resnit-i tako?" in pa' "Kaj potem?" Ljudem pa, ki ne hodijo po svoj r 7. rt.: Prihajat vest ................. $5.001 d. zv.: Breneelj: Kako l^t; jaz likal, 1. zrezek 1.50 10. *v.: Breneelj: fiako 'S5! jas likal, 2. zvezek 11. zv.: Breneelj: Kaka 9tm te •50 jas likaL 3. zvezek 14. ar.: Breucelj: Ljubljanske slika, (Podobe ljubljanskega mesta ) ......................... »v.: P. Colome,: J nan Mlserla. Porret; lz Španskega življenja 10. zr. Ne ▼ Amerike. Po reantGnih dogodbth .................... CM .«1 M M 1.0« 1M IM .75 .71 .11 ePDLMANGVE POVESTI. je dejal Moore. — celo od tukaj lahko vidit? svetilko, ki visi na jamboru. Poleg tega pa tudi sam težko pričakujem jutrišnjega dne _ _ . _ _ da se končno že razjasni ta Čudni'duševni kruh k bližnjemu peku in NAŠIM NAROČNIKOM GLAS NARODA0 je stopil v ^ 1T': j* ^ , » . , . -, , . t . ,I Hči mestnega soiinika itd. .. slučaj. Odjadrati pa tudi ne mo- si ga pribore v potu svojega obra- svoje trideseto leto. To je velik {jn,*«^ 5. sv: Sosedov sin. Sin rt-m. dokler ne dobim vode na' za sami, kakšne muke jim naprav- vspeli » slovenski list v Ameriki, | kmetskeg* cesarja itd. ........ krov, zato lahko brez skrbi veselo dja naprimer samo občutek patri- (icjer je vse tako silno nestalno ms«*0®- Doktor Zober, preži\nmo večer. Ijotizma! Ce bi se komurkoli zdelo j 0(jvisn0 od razmer. ^ roman. — Tugoraer, tivgeaija 2 sr.: M^od, krSanskl deček is Libanona .................... 3. sv.: Marijina strska, povest ts kavkaSkih gora ............... • 4. sv.: Praški »utfok, povest, IL ^ ____ ____ _ _ _ i-fttls Pravila s& oliko. Dr. J. DoVtoj<« !f5' ^ :TrJ induce poviti...... Varčna kiAr.rica, sa slabe in dob- Kraljičin atok. 2fodo?in- re Case ......................L00 Blta Poveef iz Japonskega ---- 10. zv. :Ztom1 sin, povest Iz vlade RAZNE PO\*ESTI IN ROMANI. j Akbarja Velikega ............ I ill. zv.: Bdeča In bela vrtnica, po- 'Ldova Leruž, detektivski roman 1.00; 12. TV : Korejska >rata. Crt'ca is miaijono" v Koreji ............ i 18. zv.: Boj in souaga, povest iz 1 Am ar. a ....................... 14. zv.' Prt nega bcMwktfi JU Ji it .36 JU JU M M M .75 *Bve sliki — Ksa**ei Mefto...... ..... .. . . ™ .. . ■ Doba tridesetih let je najboljše Hod« breadno. Kf v» zlato, kar se a poklice drugega oficirja. Ta povzročiti resnične muke, da je ^ d&berj splošno | w ^ it± ...............js - »eh* po dolgem prigovarjanju ,se hočem izraziti milejše m reci in splošno ra2Žirjen iPatria. s»vest is irske Junaške do- Xe čakajoč odgovora, je odšel,!neverjetno, da more patrijotizem da je zapustil krov ter se je šele potem j"mučno razburjenje", vdal, da spije kozarec vina, ko f?a} V kaktenem položaju se nahaja Ali se kažejo in fizične obolelosti? — Ali so stari historični grehi že vsi poplačani? — Kako izpolnjuje krščanski narod svojo pravil o razburljivih dogodkih, dolžnost? — Ali ne čaka dan poki jih je doživel tekom svojega kore ge na nas« — Ysa ta vpra-ruornarskega življenja. ^ (sanja so le varijante dveh usod- je njegov tovariš sam k Temu po-'moja domovina? vabil; Nato sta odšla oba spet na-jZjla,k,i duševne ii \ zgor na krov ter sta se tam spre--hajala v družbi Mooreja najmanj eno uro. Poslušala sta ga, ko jima cele je skoraj popolnoma p°nebal, a na nebu so se pričeli zbirati temni oblaki. V teh okolščina džunka sploh n? bi mogla zapustiti JB* J55 M Za vse svoje dosožene uspehe se ima v prvi vrsti zahvaliti zvestim naročnikom in izpolnjevanju gesla, ki si ga je zastavil takoj ob prieetku: Vse za korist slovanskega delavskega naroda v Ameriki. "GLAS NARODA* ne pripada nobeni stranki. sarja, po /est Is zgodovine ka A* j nadskr. ...................... 15. zv.: AngrlJ sufnjer — Brazil ste povest .................. i 10. zv.: Zlat okopi, povest ...... te............................ -^iIT. sv.: Prvi? ctrti Indljinei ali •od svobodnim eolncem, agtxlovln- i ^inj^ v Nikaragoo .......... JW ska povest, 1. zv.............1.25 j18_ zv . Pre-anJ^^ Indijskih mlad svobodnim solncem, rgoaovin- i gijonar^ev ................... ska povest, 2. zv.............L28 Povesti siovenskema ljudstva 7 JS5 1 ] 9. sv.: SfSaoa roemarjs*, povest JM* poduk in utiero, Kalan ...... Kosoarica, povest .............. Si sto s Šesto, povest is Abracev olike fla povesti, K saver Mefiko ^itfdent naj b^ — Naš vsakdanji kmži ••>••••' v Ura je bila devet. Voda je ze nih vprašanj, ki obskakujeta 11a- On hvali vse, kar ima ta ali'.Veselo povesti: Za moiem, — le štiri ure naraščala in veter livni in sanM>zadovoljni optimizem j C7ia stranka dobrega na sebi in ?nstiT ie - P^vda med "zelo spoštovanega občinstva", i r~aja vse, kar ima slabega. bratoma * Zelo spoštovano občinstvo" o| Ti nazori m mu omosočili ob-teli vprašanjih ne ve ničesar in patrijotizem aiu daje le njegov Gotovo, tudi premišljujoči i>a-trijot želi ravno tako kot- "občinstvo". da bi "zadonelo zmagoslavje", če pa je že dorastel dobi, ko ga je navdušila peščica navdu- svojega vsidrališča, da ne bi plo- povod k veselju in zadovoljstvu, xila naravnost proti obali. Na krojTo občinstvo je popolnoma i^čr-v-u je vladal popolen mir. R^Dalpauo ]u zapopaderio v ziimii poe. straža je hodila po krovu sem in j ti6ui formuli. -Zadoili zuiag0-tja. v kompasu 1 hišici ni bilo l'i-lslavni frrouli" ei, krmilo je bilo trdno privezano in mala ladjica je počivala nalik spečemu galebu na mirni, skoraj ogledalu enaki morski gladini. Med tem se je približal čas večerje, in mala mizica v kajuti je bila pogrnjena za četvero ljudi. Poročnik Bolard je imJel sicer svojo provizijo seboj ter je hotel povabilo odkloniti, toda Moore je vneto zaklical: — Vraga, gentleman i, vendar ne boste pripravili mojo ladjico ob čast gostoljubnosti? Mi smo nepoevani gostje, ne pozabite, Mr. Moore, — je dejal oficir smeje. — Ah, kaj, — je .dejal Moore, - v prvem trenutku mi res niste bili dobrodošli, in če bi imel moč, vam odkritosrčno povem, da bi vas bil odpravil, odkoder ste prišli. Kakor pa zdaj stvar stoji, mislim, da smo na obeh straneh pro-našli, da nismo tako grdi, kakor se nas slika, zato ni tudi nobenega vzroka, da ne bi pokusili, kaj nam je pripravil dobrega naš kitajski kuhar. — Res, preveč logike je v vašem prijaznem povabilu, — je dejal ofieir, — da bi ga mogli zavrniti. Polegtega bo pretekla Še cela ura, predno bo počela voda r pada ti, zato ne moremo tega časa bolje izrabiti, kakor da ga stoj do današnjega dne. In kraT bodo tudi zanaprej njegova vo dilna sila, mu je obstoj zasiguran d«, smrti sle venskega naroda v Združenih državah. Kar se tiče izbranega čtiva, se ne more z "GLAS NARODA" primerjati noben jugoslovanski list v Združenih državah. To mo- .00 .30 .35 M iS /ojnimir ali poganstva la krst, P OVCSt •»«•••• e^l eter Zgaga .......................M Doli s oroijem ................ <£4 Knjige dražbe Sv. Mohorja Duhovni boj str.) ... Mesija (1. zv.) ............................£§ Mesija (2. sv.) ............................Jtf Zgodovina slov. Bat oda. (5. zv.) .30 Zgodovina slov. naroda (6. s?.) -St Mladim srcem <2. sv.) Brisal K. MeSko JM fajiga za UkoalMice ijodl, SPISJ .TA MLADZNO. Bob sa modi zob, pesr?lce Dedek je pravil, tcavljlca MOLITVENIM. Skrbi za čnSoz v usnja vezano ....... v plr.tao vissano ..... JBt 1.W M šenih besed, potem bo ta misleči g0V nasprotnik v srcu pritrjuje, patrijot vedel, da obstojata dva j Da se bo mogel list obdržati na načina tega "zmagoslavnega do- viSini kot sedaj in da se bo še Aišje povsi»el, je naloga vsakega naročnika, da v polni meri zadosti svojim dolžnostim. Naročnina za list stane: Za celo leto velja list za Ameriko in Canado $6.00 Za pol leta $3.00 Za četrt leta $1.50 Za New York sa celo leto $7.00 Za pol leta $3.50 Za inozemstvo za celo leto $7.00 Za pol leta $3.50 Kdor pošlje celoletno naročnl-ro, im«. to prednost, da dobi v dar dve zanimivi knjigi "Vdova Leruž" in "Peter Zgaga". Sicer staneta knjigi $1.50. Vsem, ki so obnovili celoletno naročnino, mno začeli včeraj polil jati knjige. Ker je zaloga teh dveh knjig precej omejena, obnovite celoletno naročnino takoj, da ju boste dobili.- Vsak naj stori prejkomo goče fevojo dolžnost, da bomo tudi mi zamogli zadostiti svojim. Uprava "Glas Naroda". , , . Spisal I. Cankar..............1.75 ra javno potrditi vsak njegov >et , xrakoplovn........2.W pristaš in temu dejstvu vsak nje- *merika lit. Amerikanci.......... 5.00 nenja , namreč resničen, ki je notranje dovolj utemeljen, in napačen, ki ga je pravilno označiti 7. gromom, ki ue prihaja iz neba. Kot primer te zadnje vrste naj bi veljala grozeča izjava za prijatelje in sovražnike ruskega naroda, da bo imela Rusija v sto letih štiristo miljonov prebivalcev. Za tem grmenjem se očividno ne nahaja kak drug oblak, kot oblak nevednosti. Lijudem, ki prepričano ponavljajo tak nesmisel kot znanstven zaključek, niti ne pri de na misel, da je pomnoždtev prebivalstva v gotovi progresivnosti (napredku) odvisna od cele vrste dragih pojavov in da ima samo mala sprememba teh pojavov za posledico tudi spremembo učinka. Toda ljudje iz "občinstva", ki samozavestno trdijo: Znanost je dokazala", si niti ne predstavljajo naraščanje prebivalstva kot pogojno dejstvo, ki je odvisno od raizličnih stvari, ampak vidijo v tem neoporečen^' fa- JUDSKA KNJIŽICA - POVESTI 1 sv. Znamenj« Mirih. Povest da tektJva Sherlock Holmes .... 2. sv. Darovana. Zgodovinska popove«*- is dobe ekrauskih apoo- tolOTt 3. sv.: Jnrnai Zmagoval, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. i sr. Mala ttvljenje, povest .... S. sr.: Zadnja kmečka vojska, Zgodovinska povest .......... .11 0. ar. Gozdarjev sla — IUrlgar, povest ....................... -30 Rajsld giasrd: t platno vezano .............. JM v kost vezano ............... 1-70 v usnje vezano ..............S^A ZEMUEVIDL Zdražuilb drfar ................ M Setnljevld č»f<*renlje .......... JI ZeealjeriG Evropo .............. Ji Velika stenska mapa ........... 2wljevk2i: Nevr Tork, Illinola, Colorado, Ksns^a, MoCana, Minnesota, Wyoming )a Alaska — vsnki po JU Pennslyvanla ................. West Virgin i ja ...............40 RAZGLEDNICE: I Zabavne, različne, (tacat JS0 Newyorčke, rczUčne, ducat, M Panorama mesta New Ysric, liS slik JEt Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ................ SSe. M* M M prebijemo v vaši družin. Master tum", ki je naši Rusiji zaigotorv-Pawton, jaz mislim, da nam ve- ljen in drugim deželaon oeividiio čer j a ne more Škodovati. (Daljo prihodnji«.} ni nakltmjčtt. Hvala B<^gu, najenostavnejša 2 ZADNJO POŠIIiJATVUO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE: Stric Tomova Koča...........................60 Sr. Notburga ....................................JS5 Pravljice za Mladino, S. Košntnik .30 Elizabeta ............................33 Gozdomik, (2 zvezka) Cvetlua Borograjska . Dostojno vedenje .... 1.00 .60 Pravljice H. Majar ............. JO Godčerski Katekizem ........... M Beneška Vedeževalka ............ J35 Materina žrtev ................ J{0 Cvetke ....................... .35 Pozigalec .....................45 Svetna toč.....................25 Naročilom Je prUoiiU i leoar, bodisi v |d»Lil, asoaey ordei t ali poifeae saamke pa 1 all 2 con a Ce patu* te gotovina, rekoaaandirajte plsms. Ne naročajte Icnjig, katerih nI r ee- triku. Knjige »siflj— w pnitnlan •50 Ciganova osveta ................ J5 Slovenic Publishing Co., 82 CoM St., New York m eesbbssB^asa^BEn ■ FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN. Spisal Emile Gabori&u, Z? "Glas Naroda" prevel O. P. 18 (Nadaljevanje.) — Priznavam, da ste me skcro njeli. Malo je manjkalo, da se nisem razjezil. Hal sem se že . . . — In dosti vzroka imate za itrah. — je rekel gospod Galpin. — kajti strašno obtožbo se je dvignilo proti vam. Od odgovora na moje vprašanje, čeprav se mi zdi mogoče smešno, je mogoče odvisna vaša čast ali celo vaša prostost. Tedaj pa je bik- vsaka zmota izključena. . Gospod de Boaskoran je občutil v tem trenutku neke vrste terorja, s katerim navda postava celo najboljše ljudi, če se jih naenkrat obtoži kakega riočina. Postal je bled ter rekel nato z vznemirjenim glasom: — Kaj, proti meni se je dvignilo obtožbo, in vi. gospod Ual-pin. ste prišli v mojo hišo, da mc >aslišite? — Jaz sem sodnik, gospod. — A bili ste tudi moj prijatelj. Če bi si kdo drznil obdolžiti vas v moji navzočnosti kakega zločina, kakega podlega dejanja ali sploh kaj nečastnega, bi vas branil gospod, z vso svojo eneržijo, brez obo tavljanja in brez v.iakega dvoma. Branil bi vas, dokler bi se ne spravilo na dan proti vam neovrgljivih dokazov o vaši krivdi. Celo v takem slučaju pa bi vas pomiloval. kajti spomnil bi se, da sem vas tako visoko čislal, da sem bil pripravljen sprejeti vas v našo dru žino. Jaz pa sem obdolzen ne vera česa. povsem po krivem in vi ste prihiteli tak<,.j semkaj, ter privolili v to, da jmstanete moj sodnik. Pa naj bo. Jaz sem si omil roki včeraj zvečer, potem ko sem prišel domov. Gospod Galpin se ni zaman postavljal s svojo hladnostjo in svojo kontrolo nad samim seboj. Niti zganil se ni. ko so padle te strašne besede na njegovo uho. Vprašal je z istim hladnim glasom: — Kaj je postalo iz vode. katere ste se poslužili v tem namenu? — Najbrž je še vedno tam. v moji toaletni sobi. Sodnik je takoj odšel tja. Na mramornati mizi je stala posoda, i>olna vode. Voda je bila črna 111 umazana. Na dnu so ležali drobci oglja. Na vrhu. pomešani med pene mila, so plavali majhni, a dobro razločni koščki obžganega papirja. Z veliko skrbjo je odnesel sodnik posodo na i.ii/o, za katero je sedel gospod Mesinet. Pokazal je vodo ter vprašal gospoda de Boaskoran: — Ali je to voda. v kateri ste si umili roki. potem ko ste prišli včeraj zvečer domov? — Da, — je odvrnil Boaskoran brezbrižno. — Potem ste imel' v rokah oglje ali kak drug sličen predmet? — Ali ne vidite tega? Okrajni pravdnik m pisar sta izmenjala r.agel pogled. V onem trenutku sta bila oba istih misli. Ce je bil Boaskoran nedolžen, je bil brez dvoma čudovito hladen in energičen človek ali pa se je dr-iial že dolgo vnaprej zamišljenega načrta ake'je. Vsak izmed njego vili odgovorov je navidez stiska1 mrežo, v katero se je bil ujel. Sodnik sam je bil presenečen od tega. To pa je trajalo le en trenutek nakar se je obrnil proti pisarju ter rekel: — Zapišite to. • Diktiral je celi dokaz, skrbno in natančno. Nato je dal vse še enkrat preeitati. nakar je rekel: — Nadaljujmo, trospod. Kje ste bili včeraj zvečer? Ali ste bili izven hiše? ■— Da, gr.spod. -— Hišo ste zjBnstiii krog osmih ter se vrnili šele krog polnoči. — Po polnoči. — Vi ste imeli s seboj svojo puško? — Ha. gospod. — Kje je ta puška! Z brezbrižnim i>Tazom je pokazal de Boaskoran na neki kot pri ognjišču ter rekel- — Tam je." Gospod Galpin je hitro vzel puško v roke. JSilo je to izvanred-110 b po in fino izdelano orožje. Na krasno izrezanem kopitu je bilo zaznamovano tudi i« e izdelovalca. Clebba. — Kedaj ste zt-dnjikrat streljali s to puško? — je vprašal sodnik. — Pred štirimi ali petimi dnevi" — Ka kaj. — Streljal sem na kunce, ki so se razmnožili v mojem gozdu. Go*pod Galpin je z veliko previdnostjo napel petelina ter videl. da jo bil to Remingtoiiov patent. Odprl je puško ter našel, da je nabasana. Vsaka cev je imela svojo patrono. Xato je postavil puško nazaj na prejšnje mesto ter potegnil iz žepa prazno patrono, katero je našel kmet Pitard ter vprašal de Boaskorana : — Ali poznate to* — Gotovo, — je odvrnil Boaskoran. — To ,ie ena mojih patron, katero sem na jbr:; * rge! proč. — Ali mislite, da ste vi edini v tej deželi, ki ima take vrste puško ? — Ne le mislir: Prepričan sem o tem. — Vsled tega ste tudi morali biti na mestu, kjer so našli to prazno patrono? — To ni ravno treba, kajti pogosto sem videl otroke, ki so pobirali take stvari ter se igrali z njimi. Pisar, ki je hitro zanamoval vse izjave, se ni moge? premagati ter delal vsako vrstne obraze. Preveč dobro je poenal taktike odvetnikov, da ne bi popolnoma dobro razumel politike gospoda Galpina in da bi ne videl, kako močno si je prizadeval, da bi vsako posamezno dejstvo cjačilo sum proti Boaskoranu. — To jt precej oster lov. — si je mislil. Sodnik je sedel na neki stol. — t'e je stvar taka, — je z o pit pričel, — vas prosim, da mi sporočite, kako ste preživeli večer po osmi uri. Ne hitite. Premislite vse ter si vzemite dovolj časa. Vaši odgovori so namreč skrajne važnosti. ^ Gospod de Boaskoran je ostal do tega trenutka hladen. Njegova hladnost pa je izdajala enega onih strasiiih viharjev, ki lahko izbruhnejo ob vsakem času. To svarilo in še bolj glas, s katerim je bilo dano. se mu je gabilo kot najbolj gnusna hinavščina. Vsled tega je naenkrat izbruhnil ter zakričal: -- Po vsem. kaj hočete~pravz uprav od nu ne. Gospod? Česa sem obdolzen ? Gospod Galpin s«* ni premaknil Odgovoril je: .— To boste čiili ob primernem času. Prvič odgovorite na mojo vprašanje in zaupajte mi v svojem lastnem interesu. Odgovorite odkritosrčno. Kaj ste počeli včeraj zvečer? — Kako naj bi vedel to? llodil sem naokrog. — To ni nikak odgovor. — Vendar pa je stvar taka. Šel sem ven brez vsakega posebnega namena. Hodil sem naokrog na slepo. — S svojo puško na rami? — Jaz vedno vzamem puško s seboj. Služabniki vam to lahko potrdijo. — Ali ste šli pteko Seille močvirij? — Ne. ' Sodnik je resno zmajal z gl&vo ter rekel nato: — Vi ne govorite resnice. — Gospod! — Vaši škoraji taoi ob vznožju postelje govore pioti vam. Odkod vse to blato, s katerim so pokriti? — Travniki kreg Boaskorana so zelo mokri. — Xe skušajte zanikati. Videli so vas tam. — Prosim . . . — Mladi Ribot vas je srečal v trenutku, ko ste šli preko kanala. Boaskoran ni ničesar odgovoril. — Kam ste bili namenjeni? — je vprašal sodnik. Prvikrat se je pojavila resnična zadrega na licu obdolženega, — zadrega človeka, ki vidi. kako ?e odpira pred njim prepad. Obotavljal se je. a ko je videl, da je vsako ta j en je brezkorismo, je rekel: — Šel sem v Breii. ■— X komu ? — K svojemu lesnemu trgovcu, ki je kup:l ves moj les.-Nisem ga našel doma ter seiu se vrnil po glavni cesti. Gospol Galpin ga je ustavil s kretnjo. (Dalje prihodnjič.) Velika pesem o slovenskem plemenu. Dr. Nikola Velimirovič, vladika ohridski. II. V knjigi Job. v knjigi velike modrosti nebeške in zemeljske, se opisuje, kako je bog na željo satana poslal strašno izkušnjo na onega, ki ga je ljubil. Upoštevajoč satanske izkušnje, katerim je bil podvržen slovenski narod od -t. stoletja do današnjega dne, bi rekel, da je slovenski narod v — milosti božji. Zakaj bog pošilja izkušnje na onega, kater&mu zaupa in kateremu je namenil lepšo bodočnost. Prve izkušnje za Slovence so bile fizične. Brezštevilne avarske horde so se navalile na najmanjšega od malin, da ga izbrišejo z zemeljske površine. Slovenci se r.iso niti odpočili na novih svojih tieh, a že so morali braniti svoje življenje in rv«fj opasni prostorček pod solneem, ki je takrat na poti vsem in vsakomur Polnih 15 let so slovenski neodvisni voj-^de, ki jih je na najdemokratie-nejši način narod sam volil in ustoličil na Gosposvetskem polju, junaško odbijali avarske napade. Od prvega vojvode Vuka pa do zadnjega Valhuna, čegar ded Borut in potem tudi oče Hotimir cta bila kristjana, so bili vsi vo-litelji slovenski izraz narodne volje in samo žnjimi je narod zavestno in voljno stopal v borbo kot en mož. No, ironija usode Je hotela, da so svetlobo slovenske svobode ugasnili ne poganski Ava--i. nego krščanski Nemci. Nihče manjši kakor nasledniki Karla Velikega so bili v stanu zlomiti odpor malega ali svežega slovenskega naroda. In vendar ta sveža narodna sila ri bila nikdar popolnoma zlomljena in ako je tudi bila za Trenotek okovana in paralizi ran a Med onimi, ki so se '■'•jbolj neukrotljivo upirali naslednikom Karla Velikega, ne sa-•no med Slovenci, marveč tudi med vsemi Jugoslovani od Drave ti o Like. o ti Donave in Timoka, ■e bil Ljudevit Posavski, vojvoda b'-ez strahu in utrudijivosti. Ta prvi ustanovitelj jugoslovanske Iržave je s svojim odporom toliko ogoreal Franke, da so trgali deco s prs slovensk a mater in jo n-etali psom. Ljudevit, herojski prednik onih Slovencev ki so vo-C.ili istotako ogorčeno borbo proti istim aovTfžnikora, se ni dal premagati, niti podkupiti, dokler ga ni nasilna smrt spravila s pota zavoje vatel jem. Druga izkušnja ali druga analiza je bila moralne prirode. Naravna izkušnja je bila sporedna s fizično. Kako da ni korupcija upropastila male slovenske sku- j pine? Ali nisc sovražniki skušali! podkupiti vodje in prvake slovenske, da potujčijo narod s pro-tinarodno propagando? Da ga s siromaštvom primorajo, da se odreče svojemu imenu, svoji tradi-e;ji in svoji slovenski zavednost? Da ga zavedejo v borbo z drugima dvčma bratoma sr Hrvatom in Srbom? Da ga pregovore, da bi se izselil iz svojih ognjišč ter ostavil odprto pot na Jadran, +o najbolj mamljivo od vseh jabolk za zavojevateljc? Čisto gotovo ! Ne samo. da so sovražnik* izerpili vse metode, s katerim se ruši morala malega naroda, ki n:ma nobenega prijatelja razer boga, marveč so te metode organizirano in sistematski izvajali stoletja in stoletja. Nekateri so se dali zapeljati in. so prestopili k sovražniku. Da, eden izmed Slovencev se je celo pospel na pre-sio-1 nemške carevine. drugi so zopet zaradi osebnega mira, radi es.sti in bogastva zapuščali svojo narodno zastavo slično kakor mnogi Srbi in Hrvati, ki so iz istih razlogov v času strašne narodne agonija ovijali turban oko-1' glave. Toda v glavnem so bili \si sovražni napori v tem pravcu kronani s skrajnim neuspehom. Ena izmed velikih činjenie v iroralni čvrstim slovenskega naroda je bila njegova primitivna demokracija, menda najstarejša in najlepša v Evropi, ki je od po-četka proglašala narod za izvor oblasti. Ko je narod izgubil svoj glas, je vendarle živel v tej tradiciji svoje nekdanje stare pravde. Ta tradicija je vlivala ponos v narodno maso in strah v uzurpatorje vladarske oblasti. In kakor niso mogli sovragi Gospo-svetskega po'ija spraviti z njegovega mesta in ga vreči v Jadran-sko morje, tako, tudi niso mogli narodu iztrgati iz srca zavesti za staro pravdo in jo vreči v morje pozabnosti. I i drug \c-liki fakt je resnost krščanske zavesti, s ka tero je slovenski narod prožet od vsega začetka. Ta demokracija ga je delala v rekem ozira krščanskega tudi v poganski dobi zgodo-vine, a krščanska vera ga je utrjevala v prepričanju, da prihajajo na ta svet vsi ljudje, ustvarje ni od boga z gotovimi pravicami in da mora nekoč priti triumf, za žaljeno pravico. Tretja izkušnja, tretje vpraša rje je bilo versko. Problem religij6 je igral pri vseli Slovencih, kakor tudi pri vseh drugih Slo vanih od začetka zgodovine prvo vrstno vlogo. Zvesti svoji stari-slovanski veri so se Slovenci z veliko notranjo in zunanjo borbo odvojili od nje ter sprejeli nov evangelij. Toda polcionivši se enkrat Kristovemu križu so se prenehali klanjati enkrat za vselej drugim bogovom . . . Ko je reformacija spravila Slovence v izku-šnjavo, so oni to skušnjo na čast vsega jugoslovenstra pErestali z uspehom. V Primožu Trubarju je dalo jugoslovanstvo reformaciji p-.emenito kontribucijo, ki je služila v to, da cblaži surovosti reformnega pokreta v Severni Evropi. Na drugi strani pa je dala reformacija nesmrtni impuls slovenskemu narodu za razvoj slovenske narodne literature. Vendar kolikor se veselim, da se reformaciji ni posrečilo razdeliti slovenski narod v dve cerkvi, toliko se re.dujem tudi faktu, da je ubrala ta najmanjša rodbina jugoslovanska krepko in glazbeno struno tu- li v tem pokretu, ki *e je pojavil v krščanskem svetu . . . Četrta muka ali četrta izkušnja je intelektualna. Kaj in koliko velja jugoslovanstvo v intelektualnih načelih človeštva? Naravno, da se to vprašanje ni moglo staviti Maeedoniji, ki so jo vladali neintelektualni gospodarji, marveč Sloveniji, najbližji o-i:im narodom, ki so si od intelektualnega dela. pridobili poseben časten naslov. In Slovenija je nato vprašanje odgovorila dosto^-■>o na ponos vsemu svojemu rodu. Mala, zatirana in ponižna Slo-enija je dala znanosti imena, ki stoje rama ob rami z naučniki t»ogočnih in svobounin narodov. Skromni in ponižni narod dal je -svetu Kopitarja in Miklošiča, ~Ve-veta, delo iu industrija. Dali ji jugoslovanski narod sposoben z? prosveto. za organizirano delo, za racijonalno gospodarstvo in ii> dustrijo, za zunanjo kulturo? In na ta vprašanja je odgovoril si romašni in napol brezpravni na-rod slovenski pošteno !u odvaž no. Dasi majhen in reven, je slovenski narod na polju prosvete uspešno tekmoval z ostalimi na n-,di v bivši avstrijski care vini Ako uvažujemo naravna pogoje življenja in dela med prvimi in drugimi, lahko celo trdimo, da je slovensko pleme doseglo celo več je uspehe nego vladajoči narodi dasi so bili Slovenci robje, vendar nm je uspelo ustvariti mufne pro svetne organizacije, ki so na široko otvorile vrata za knjigo vsa ki slovenski ltoSici. Dasi slromaš ni in zatirani so si Slovenci zgradili krasna mesta in mesteca, či ste ni zdrave vasi in sela; moderno so kult i vir al i svoje prostranr lozdove, svoja polja in svoje rinogobrojne vinograde; napravi li so tesno zvezo modernih cesta jeli graditi tovarne, a tudi izver svoje domovine v tujini so se po kazali kot izredno sposobni in vešči delavci. Vse te izkušnje je pretrpel slo venski narod na svojem telesu in svoji duši in je izšel iz njih boga tejši in odločnejši. Zares, trplje nje tega malega naroda, bi bilo težko tudi za ledja vsega jugoslo vanskega naroda. No. tudi druga dva brata. Srb in Hrvat, sta mo rala prenašati druge muke, druge izkušnje, ki so presegale njiju moč in se rogale njiju številu Podobno bilki s tremi vejicami od katerih je na eno padla skala, na drugi se je nastanil Črv, a tretjo je pogrizla koza, a vendar so se ohranile vse tri vejice, se izmaknile izpod kamna, otresle črva, in se obrščeue pomladile Tako je bilo tudi s tremi vejami jugoslovanskega drevesa. Ako bi bil ves jugoslovanski rarod sodeloval v borbi proti Avarom. Longobardom in Frankom, bi nesporno izšel iz te borbe kot zmagovalec. V koliko večin je torej slava Jugoslovanov (ta je bil samo eden del od njih postavljen v to borbo, a je vendar to borbo junaško vzdržal! Ali ako li bil ves jugoslovanski narod imel svojo besedo v reformaciji, kdo dvomi, da bi bila ta njegova beseda močna in duhovita? A evo. koliko večja je čast Jugoslovanov, da je samo osmina njih odgovo-lila skozi usta Slovencev, pa je bila vendarle izgovorjena duhovita in silna beseda: Ali ako bi b'li vsi skupaj in istočasno postavljeni na skušnjo intelektualnega prosvetnega in gospodarskega ustvarjenja, ledo more dvomiti, da bi Jugoslovani ne poglobili znanosti, ne razširili prosvete In napravili iz Balkana edenski vrt? No, ponos nas vseh je povečan s tem, da je mala in okovana Slovenija odgovorila svetu na vprašanje tako. da bo njen odgovor ostal svetu kot neskončna dobrina za bodoče generacije jugoslovanskega plemena. Ako se bori Golijat z Golijatom. se to beleži v zgodovini kot dogodek. Če pa se bori David z Golijatom se to beleži kot velik dogodek in to je v sveti zgodovini. Mali-Davidi KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. .A LORRAINE m Jan. — Hav*e PR. MATOIKA 4 marca — Bremen CARONIA 28 Jan, — Raka SAXONIA 7 marca — Bremen ZEELAND sa Jan. — Cherbourg ARABIC 8 marca — Genoa. LA TO U RAIN k 4 febr. — Havre LA SAVOIE 11 m area — H Avre AMERICA 4 febr. —- Bremen .FINLAND 11 area —Cherbour ORBITA 17 febr — Hamburg RYNOAM 11 mera — Boulogne RVNOAM 4 febr. — Boulogne OLYMPIC 11 marca — Cherbourg AQUITANIA 7 febr. — Cherbourg AMERICA 11 marca — Bt-emen FINLAND 11 febr. — Cherbourg PAR18 15 n-arca — Havre CA SAVOIE 11 feb. — Havre HANOVER 15 marca — Bremen CARMANIA 11 febr. — Raka OROPESA 17 marca — Hamburg 0OTOMAC 11 febr. — Bremen FINLAND 18 marca - Cherbourg FRANCE 16 febr. — Havre POTOMAC 18 marca — Bremen ADRIATIC 18 febr. — Genoa AQUITANIA 21 marca — Cherbourg OLYMPIC 18 febr. — Cherbourg FRANCE 23 marca — H«/re M. AMSTERDAM 18 febr. — Boulogne N. AMSTERDAM 25 rrttrci — Boulopn« 3ARIS 21 febr. — Havre HOMERIC 25 m-rr a - — Cherbourg ARGENTINA 21 febr, — Tret YORK r9 m*rca — Biemcn AQUITANIA 23 febr. — Cherbourg ORBITA 31 marca — Hamburg MONGOLIA . Star MEW YORK v PLYMOUTH, CHERBOURG In ANTVERPEN ZEELAND ............ 28. jan. FINLAND .............. 11, febr. KROONLAND ........ 25. febr. Vstavi v Halifaxu sem In tja. ^ AMEBIAN llNS MEW YORK V PLYMOUTH, CHERBOURG, HAMBURG M IN NEK AH DA ...... 8. marca »MANCHURIA ...... 23. marca NEW YORK V HAMBURG. *HAVERFORD .......... 9. febr. »Na. poti tja. se vstavi v Queenstowru whits Star > CHERBOURG In SOUTHAMPTON 3LYMPIC ...................... 18. febr MAJESTIC (največji na svetu) 20. maja -Z NEW YORKA V MADE IRO, GIB-j RALTAR, Ai-ŽIR, GENOVO, NAPOLJ.i \TENE, ALEKSANDRI JO ZA EGIPT | IN NIL. I -APLAND .................. 4. februarja ADRIATIC ................ 18. februarja ARABIC ................... 8. marca VaJvaCjl pf-nik ▼ redni' alužbl a Juino-t tropskimi prJatac«*«. INTERNATIONAL. MERCANTILE MARINE COMTAN2 120 parnlkov — 1.300.000 torn. No. 1 BROADWAY, NEW YORK ClTVJ all pri lokalnih arentlh. gosulich črta Direlitno potovanje v DUBROVNIK (Clravosa), TRST. PRESIDENT WILSON 2-1. jan«iarja 1922. Cent za Trst In Reko jo: Pres. Wilson $102.50 In »5. davka. Potmn ilatkor Udanlta aa rwi fcr* Je v Jufoslarljl In »n>UL Claxkoine ugodnoati orvtfa. flra- sesa hi tretjega razreda. Potniki tret rasreda brevplacno vino. PHELPS BROTHERS & Co. Passenjjer Departr.ient 2 West Street New Ycrb HAMBURG Direktna plovba z novimi I*djami, ORBIT'V 17 feb. — 31 mar- —12 maja ORDUNA 3 mar—14 apr.—26 inaja OROPESA 17 mar, —28 apr, —9 Jun. Zaprt® kabine, sa ženske In otroV« THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York 117 W. Washington Street. Chicago ali pri lokalnih agent h- Najhttrejši moderni parnlki na svetu. Izborna postrežba potnikom. V vašem mestu ali bližini je lokal- ni agent, V Jugoslavijo, Bolgarsko, Rumunsko in Madžarsko, Preko Reke: CARMANIA 11. februarja Karta $105 — Davek $5 Železnica do Belgrada $5. Do Za-ETrea $:.75, Bukarešta $11.50, Budimpešte $3.35, Sofije $8.45. Preko Cherbourg: AQUITANIA .......... 7. feb. SLAMNIKARICE izvežbane na "box" in malih strojih, se iščejo. Stalno delo. NEW ENGLAND PANAMA HAT CO., J 4 Smith Street, Brooklyn, N. Y. ZAKAJ SE STRtriTE S SLA-BIM TOBAKOM, POSKUSITE NAS MPORTIRAN pravi trrški tobak, boksa en funt $3.00, pol funta $1,50 s papirjem hercegovski mešani, boksa 1 funt $2.W): pol funta $1,00 a papirjem Boksa hllsnov 15c. in maiina za delati cigarete 15c. Z naročilom pofiljite d^nar. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue, New York. N. V. ng-oslovaiisk', lojeni ocl drugega n prepuščeni samemu sebi, so se »orili stoletja in stoletja z velikimi svetovnima Goli jati. Kako bi se ne o lir o dovola vsaka pošte-ia duša z detinskim veseljem, T-:o 5 idi, da leže danes vsi Golijati, ki >o mučili dušo in m^frarili telo jugoslovanskega Davida, razprostrti v nemo"i, sramu in proklet-stvu, dočim si osvobojeni Davidi prožijo rok-2 in se objemajo! Ir. tako je pomenjala delitev, trpljenje in vstajenje, izvržena z ono satansko neprizanesljivostjo. 3 katero je izvršena tudi analiz* Toba, da bi se pokaz-al bog tud; črviču. Vsaka jugoslovanska oblast je znaeila v tej analizi eno ■_'rozno muko, eno odprto rano. Doe i m se Slovenija bori 12 stole-''j v robstvu, da bi si izvojevala svobodo, brani Črnagora 12 sfo-•etij svojo krvavo svobodo, da bi no padla v robstvo. V prvem in drugem sIuT-rju je muka ista, rana je ljuta. Doeim leži Maeedoni-ia polnili 15 stoletij zavita, v mrak in molk ter zmaguje zlo, se bolita Dalmacija in Vojvodina proti perfidneinu zlu, ki z mefisto-felskim usmevom nudi zlato kupo vina, pomešanega s strupom. V enem in drugem slučaju je muka črna. rana bolna. In doeim vstaja Si bija. jemlje meč in seda na ko-r.ja. da se spoprime s trmoglavim Golijatom, se Herceg-Bosna in Banovina žrivujet-i na svoj način . . . V enem. kakor v drugem slučaju je trpljenje. Jobovsko, a pripovedka biblijska. (Konec prihodnjič.) t Dospelo je novo suho grozdje. Muškiitel zelo sladko ole ja-jrode. Iiokr-a 50 funtov .. $6J>0 Cipnr proztlje najvef-i«> in naj-sladkejšo jagode, boksa 50 funtov ......................$7.50 Maht črno f?r>ko groždje, zelo sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 Cespljo funt ]*> 10 centov. Za večja naročila posebne cone. PoflU'te $3. r.% raftun vsake boka« naročite In pos'.all bo-no takoj. BALKAN IMPORTING CO. 51-53 Cherry Street £ l New York, N". Y, Dr. Koler slovenski zdravnik 63S Penn Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Kol«r «• m%)-•C&reJSl •lortuto adraveJk Specialist ▼ Tfttabursua. U lu 14-lata* prakao ▼ Mra-rtf*-MD vafe kU MmL SaatrapU**«, fci^ f. adimrl a «1%. »It« M«, ki xa je hram<4 Ar. 5« at. ■rllek. Ca t&ata eaoaol}« raaiar-▼ »rta. la*. •olaOna t k^Kah. prlulta tsBUU> nm bom kri Na flakajta. kv u ko- ^iJ.JT0** koUanl po » Tr*}fcni Mrftoai Kakrr hitn; epulti adiarja. ra «akaj -a. temveč pridi ta ta ]u Tam t» bow •opat poarmfl- Ejto««« u1 rodno kilo oMravka * „ "" ta KH operacij«. Boteanl ntahrrja, ki povaroCMo ha-▼ krtfu te hrb^B te r3a*m t«4 vri pmaan^i roJa. oaCraata —- t*«aa|a, kolaetaa o-MUzia arbode«, CkrcP« te dru*a ka-™ b«-i«n|. u naateaajo valad aaa-»ta krvi. aadravlta v kratkaa trna* m nI potc-a^ao latami f Nakatarl *ra*i idriraftl r*by0 toJ-teiaSa, da tu raanmajo. Jw »rtmj, P' t* atarc«a kraja, K.to -»i u«, ItoTla. kar na ruoara atovaukr 1'raflna ura: ob dalavalkfh wd I dc a. U sadaUah od I da K,