^SSN 0350-5561
9 ..u^^u ^^uu.^
sa konec todn«
Postopno bo več sonca in topleje.

CO
številka 19
četrtek, 17. ma/a 2007
Rožice je treba zalivat^
Minister Erjavec na gradbišču hale oklepnikov
Nelerije«âoslaty ll.inaja^Goro-
njc jc v pelck obiskal minisier /a obrambo Kdrel Erjavec. Ogledal si jc rH/siavno-proUajni salon Gf>rcnja v Velenju, nalo pa graU-biiOe nove lovariic v Si>siatîju.
Na mestu» kjer je včasih stala lovama usnja, razvija Gorenje cJe-javnosU, ki niso neposredno povezane / belo leliniko. izkoriščajo pa Gorenje ve bogale izkušnje, znanje, tehnologije in proizvodne kapaciiete. V novih proizvodni hail, veliki 9.000 m2. bodo îDvill prepolrebne prostorske možnosti za razvoj strojegradnje v okviru programa Indop. ona tretjina pa ho namenjena proizvodnji koiesnikov za slovensko vtîjsko. Vrednosl investicije (Ke-njujcjo na 4 milijone evrtiv, Načrtujejo. da bodo proizvodno halo Zgradili do poletja, do jeseni pa tja že prestavili tehnološko opremo. Proizvodnja ho tako predvidoma Slekla že v septeoibru.
Minister Karel Erjavec jo poudaril. da se je Gorenje projekta za izdelavo oklepnikt>v loiilo profesionalno in da ga ne skrbi.
ali bo sklenjena pogodba realizirana: »Posel je zaupan odličnemu in največjemu slovenskemu
industrijskemu podjetju, ki bo zagotovo spoštovalo roke. Po vsem, kar sem videl, sem prepri-
čan, da bo to še pred določenimi roki-«
Proračun > pod 0 streho

1,25 eVR • 300 SIT
I^INO
Rekordi
Bojana Špegel
ViJeiiJe, da bo lelasnje leto, k<n ie kaiem pred tem, leto rekordov. P() níhiřdnú vmkih lemperaiunih v zimskih mesecih, ki so na.% \se od novega leia d alfe spomityali nu ixmUad, zUne pu skorajda niS' mo okusili, rekordne îemj^ralure beležimo mdi v aprilu i u zah'tku map. V ponedeljek seje ti\o srebro v naših k rail h dvignilo že na 29 stopinj Celrija. Rekordno liiiro so leios v Skneniji nirjiluKill lud/ SU.W. kije sedaj te mimo. lu rekordno liiiro zorijo češnje. V začetku ledna sem se pnn- nsiavUa pod \eliko češnjo na obrohju Velenja, ki je maU'e drobne plodove te spreminjala v rdeiv. Češnje sredi maja, pa ne v Goriških brdih, ampak v Šaleški dolini so za%olov(i s\'ojemien rekord.
Tudi prwmajski prazniki so hlll letos rekordno dol^i. Prosti dnevi so »padlih* lako, da .si je marsikdo lahko privoščil prave male kraike počitnice. Ki .s« hile za ilsfe, ki jih preti veli oh morju, rekordno lople in lepe. Rekordi so ;w Sloveniji padali tudi med prazniki. Za^iorel je rekordno v/-sok kres. srei'ulo se je rekordno šievilo oldiajmerjev. torej starih avlomohilov, v Ljubljani so rezali rekordno rulado... Ni kaj, kot kaže, smo Slovenci fiaravno.\t obsedeni z rekor-di. za nekatere pa. kako priročno, poskrbi tudi mra\a. O
_ rekordih danes razmišljam ludi zato. ker boJulri zaf(0toyo
.Kpet padel rekord, soustvarili pa ga bomo v Velenju. Plesna zveza Slovenije s pr(>iektom Slovenija pleše in večina plesnih šol v Sloveniji - pri nas bo to Plesna šola Devtej - Í)odo juin pripravili VUàto četvorko 2007, Polled na maturante, ki bodo točno opoldne v mnogih .sloren.'ikih In tujih me.^tih naenkrat zaple.'!aJi četivrko, je vedno veličmien. P) svoje ganljiv. Ker se .spomnimo ludi na svoj nialuruntski ples, ker fk>znamo ko^a <id plesalcev ah plesalk, ker je to lep uvod v {iondadno dogajanje v mestih, ki ved/io oživijo ravno z ^ečjo prisotnostjo ljudi na ulicah. Ce Imate čas. ne zamudite in bo dite zraven, ko bodo nnituranli »podirali* lanski rekord. Plesalci, pridružil se jim bodo tudi osttovno.k>lci, lahko p<i tudi mimoidoči, si telijo bučnega navijanja!
Ko takole razmišljam, ugotavljam, da rekordov še ni konec. Rekordno dolgo r Velenju čakamo na proračun. Rekordno dolgo jxdi-riki Iščejo tretjega f>odtu/xjna. Nenazadnje je i>il rekordno bogat in obiskan indl soboml cvetlični sejem. Trije ledeni možje in »uscana-Zofka pa so letos bolj slabo opravičili svoj sloves. Kur je ludi svojevrsten rekord. Kol pribito drči. da so rekordi takšni in drugačni. Knih se ivsellmo. drugih ne. Pravzaprav so rekordi nekaj podobnega kol naša tivljerija. Veseli in talostnl. Dobri In slabi. Predvsem /ki so na.s/!
r


VREME na mobilnem Planetu Pošljite P VREME na 1919. |
wwniihrk*gorM)exom sveže no^ce tekme vživel ifagrtdne igra RKQ pressing
Gorenje : Trimo
Rdeča dvorana Velenje« •obpta, 193. ob 19.30
lgr«| SMS nagradr» ^ro «U kupi vstopnico In zad«nl LCD televizor Gor»n]« aH katero od 20 nagradi
Sodeči v SMS nagradni Igrf. Poâji kl) j&io besedo hummel na 2929. (samo zs uporabnike Mobiteia in Debited]. Vei informacij na w^.rk-gorenje.com
'darovanja
080
Ker vaš avto ni igrača
nikoli sami
107.8
9770350556014
«MifjISS
lokalne novice
Pridobivanje potrdil iz uradnih evidenc
Velenje. 8. maja - N« seji koordinacijskega sosveia načcinicc Upravne enoie Velenje mag. Milene Pečovnik so v lorek med drugim govorili na izdajo potrdil i/ uradnih cvidcnc. Šc vedno sc /Mo pogosto dogaja, da stranke /ahievajo izdajo potrdil, ki bi jih dr/avni oi^ani morali iz uradnih evidenc pridobili sami.
Smiselno bi bilo, so menili, da bi tako dr/avni organi kol lokalne skupnosti skupaj pregledali vse obrazce vlog, \z katerih je razvidno, katera potrdila morajo stranke t>bve/Jio priložiti, in ta naj bi si v prihodnje pridobili oi?ani sami-
Siccr pa so na sosvetu spregovorili u novi Uredili o upravnem poslovanju, ki se v praksi kaže / uradnimi urami (večine) državnih iuslilucij na prvo soboto v niesecu, oh lorkiii in »podaljšanih« sredah.
■ mkp
Merili krvni tlak in holesterol
Šoštanj. 10. maja - Pred blagovnico Mcrcator so v četrtek občanom, ki so to želeli, bre/plačno merili krvni sladkor in holes-lemi Mimoidoči so lahku preveijali svoje zdravstvene) slanje.
Odziv je bil /elo dober, saj se gneča pred stojnico ni polegla vse do odhoda predslavnic Rdečega križa. Poleg meritev so lahko občani v obliki letakov dtJbili ludi dodatne informacije o debelosti. sladkorni bolezni, krvnem tlaku in nevarnostih visokih p^v letnih temperatur.
Novi predsednik je Jože Kožar
Velenje - Na seji odbora Območnega združenja RK Velenje prejšnji ledcn so člani za novega predsednika združenja potrdili Jožeta Kožarja. Ta je na lem mestu zamenjal nedavno umrlega Jožeta Medveda, enega od uslantjvlielj omenjenega iibmočnega združenja, bil pa je ludi večkrat njegov predsednik.
ECožar je od sptmiladi lani opravljal dolžnost podpredsednika /druženja.
mtp
Pahor tehtal stališča Velenjčanov
Korak k preprečevanju raka na materničnem vratu
Zavod za zdravstveno varsivo Celje je prejšnji leden pripravil strokovni posvet o zmanjševanju bremena raka materničnega vraiu v celjski regiji, Ne po naključju. Na leni območju je namreč obolevnost za rakom te vrsle po lauskili podatkih nadpovprečno visoka. Med sklepi posveta, ki se ga je med drugim udeležilo 14 ginckolog:ov in 24 medicinskih sesleriz omenjene regije, je tudi ta, da bodo iz Regislra ZORA pri Onkološkem institutu maja in septembra leios povabili na preventivni pregled ženske, ki v zadnjih ireh letih nimajo regismranega nobenega brisa materničnega vratu. Takih naj hi bilo na Celjskem 17.500. Ginekologi svelujejtj vabljenim, da la preventivni pregled opravijo. Kajti na pregledu je mogoče odkriti spremembe celic materničnega vratu, še preden bi te pt^slale rakave. Ce so spremembe odkrite pravočasno, je mogoče bolezen s preprostim zdravljenjem preprečiti,
Piî podatkili iz regislra raka umre v SUîvenijI zaradi raka na materničnem vratu nd 50 do 60 žensk, na novo jih zboli bli/u 200. Število ua novo o bole lili z.a to vrslo raka je med slovenskimi regijami največje v celjski. Po zadnjih podatkih registra raka znai^a obolevnost za rakom na malemičnein vratu v omenjeni regiji 24.5 žensk na 100 tisoč prebivalk, slovensko povprečje na regijo pa je 19.2 obolclili žensk na 100 tisoč prebivalk. V primerjavi z drugimi državami v Evropski uniji je Slovenija po obolevnosti raka na materničnem vratu visoko - na petem mestu med 25 državami.
Vzrok<"iV, zakaj ženske v celjski regiji pogosteje oholijo m in obliko raka. za zdaj ne vedo. Zati) so se na pt^svetu dogovortJI, da bodo vzroke piiučili. do jeseni pa naj bi citologi in ginekologi v sodelovanju z epidc-miologi izdelali ludi analizo.
Borut Pahor, predsednik	I
SD, po Sloveniji preverja,	I
kako ljudje razmišljajo o	I
njegovi morebitni	I
kandidaturi za predsednika	I
republike - Sam bi, kaj pa	I
stranka?	I
Af ffe/ia Krst/č • Planine	I
Velenje. 12. maja - Boruf Pahor, predsed-	I
nik Socialnih demokratov (SD), je v Vele-	I
nju v soboto dopoldne na odprti tribuni v	I
dvorani Mesine občine preverjal sialisča o	I
tem, a)i naj se na letošnjih predsedniških	I
volitvah poteguje za predsednika republike	I
ali naj stranko raje Viîdi na parlamentarne	I
voiiivc, ki bodo prihodnje leto.	I
»Moja želja je. da bi kandidiral na pred-	I
sedniških volitvah, ker imam vse lastnosti.	I
ki predsedniku države ustrezajo, in vem,	I kaj bi bikï treba v naslednjih petih lelili naredili. Zdi se mi, da mi jc naloga pisana na kožo. Domišljava i/java, pa vendar...«, je bil odkril- pBrez vaše podpore, če mislite, da bi bila laka odločitev slaba za stranko, pa se za la položaj ne bom potcgt)VaU je rekel.
Večina - ne pa vsi - v dvorani je pritegnila
'Če mistite, daje odločitev za stranko slaba, potem..."
Borut Pahor na odprti tribuni v Velenju,
Dragu Kolarju. da v Območnem združenju SD Velenje zahtevajo, kot se je izrazil, da Pahor stranko popelje na pariamcnlarne volitve, saj menijo, da bi imel koi predsednik vlade
Slovenijo možnosl narediti veliko več kot predsednik republike. Biv jan Voh, denimo, je izrazil prepričanje. da bi Pahorjevo kandidaturo za predsednika, ne sicer javno, pa vendar, podprli v SDS. saj. kol je rekel, vedo, da bi državnozbor-ske volirve v lem primeru dobili. Hermini Groznik sc zdi. da bi bilo prezgodaj, če bi se predsednik SD na vrhuncu življenjske moči odUv čiL da gre za predsednika ... Po-d<»bnih mnenj, kol so jih nakazali li, pa je bilo šc več. Bila pa so ludi drugačna. Marko Primožič bi Pa-hoiju pustil za i>dločitev proste ri> ke in to, da hi bilo tako, predlaga tudi predsedstvu stranke, ki bo po klavzuri na tajnem glasovanju odločalo o morebitnem kandidatu za predsednika. «Oe si vi to tak(f zelo Želite, čeprav so argumenti stranke drugačniZa tako »rešitev« bi bila tudi Dragica Mali: >Vi se odločite, mi vas bomo podprli-^f
Bili pa so tudi če-ji. ^Ct kandidirate za predsednika in sle na drugem mestu? Kaj bo lo pomenilo za stranko, za državnozbiirske v(v lilve?« je vprašal Jože Melanšek. In to je vprašanje. ki bega se koga.
Dan prometne varnosti
v soboto, 19, maja, na Titovem trgu v Velenju
Velenje - Dan prometne varnosti s tekmovanjem v znanju predpisov in spretnostni vožnji se bo v soboto, 19. maja, na Titovem tr^ru začel ob 9. uri.
Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu je v sodelovanju z organizacijami, ki skrbijo za izboljšanje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu, pri-
pravi! bogat program, Objavili bodo rezultate tekmovanja iz znanja v cest no prometnih predpisih - udeležili so se ga učenci 8. in 9. razredov vseh osnovnih šol ter dijaki L in 2. letnika srednjih šol. Šestdeset učencev se bo pomerilo v sprelnoslni vožnji s kolesi z motoijcm (ali skuterji) na poligonu, prikazali bodo varno vožnjo 2 motornim kolesom, var-
nostno in zaščitno opremo za motoriste, reševalna vozila gasilcev, reševalcev in policistov, predstavile se bodo aviošole, moto klub Šaleška dolina...
Će bo dcža, pravijo organizatorji. bodo prireditev prestavili na naslednjo sobol o.
■ mkp
I Če Že več kot šest, naj
i	bo pokrajin še nekaj
•
1	Naj bo res decentralizacija in razvoj - Meh se vrača -
j	Obrambni minister predhodnik vlade - O Sovi podnevi in
!	ponoči
Medtem ko se predlai^ani zakoni o {H)krajh nah medijo v vladnih km%ih. razpra\'& o de-iftvi Shvenje ne pojenjajo. Kol stranka se je zcuifija oglasila Now Shmtiju, kije načdno za tako now Shvenfjo, ki hi res pomenffa decenlrafizučijo in ki ho prinesla raz\oj. Znova so ponov/lf, da se zavzemajo za čim manj l)()krajin^ Da ne bi spel prish do pretiranega drobljenja deželice. Kot v priment ol>^in. A kaže. kol da je prav pri stevihi pokrajin duh ušel iz steklenice. Štirinaisl kot da ne bi nič već veljalo kot zgorn je stevih^ Po tem. ko Je že halj ali manj jasno, da ho safnoslojna krajina Ljidiijana, se ohâne severno od meh rof)ole. tiste okoti Domžal in Kamnika, ki Jih nekateri imenujejo tudi s podjetna regija«, zavzemajo, da postanejo samostojna i)okrajina. Ne diši jim, da hi jih združili z zasavskimi. .Ut manj. da hi imeli sedež v Trhovijah. »Najboljše bi seveda hilo, da bi bih pokrajin šest, a če jih je že petnajst, je lahko se k/ikšna,f pravijo tj/di na območju zgornje Gorenjske. In se seveda potegujejo za swjo )*turistÍčnotí pokra-
jino. Kdo vse. kje vse se lu>do še oglasili z že-Ijo ali kar zahtevo po svoji pokrajini. In ko eni trdijo, da hi z razdelitvijo Slovenije na pokrajine poslala naša deželica na Južni strani Alp navidezno večja, se bo znanemn ^osj>odarslvenila/ is nu.h'$a konca Borutu Mehu Slovenija kmalu zmanjkala. Ne mu več Ireha stalno potovali med Velenjem in Mursko Soboio. Meh zapušča Muro. Pravega razloga zakaj, sicer (še) ni navedel, menda bi bil rad več v družinske/n kro^u. To se se\'e-da le/fo sliši, a nekateri vendarle menijo, da je v ozadju (še) kaj dru^e^a. Nekateri vedno nekaj vidijo v ozadju. Večina bi ga v Muri še rada zadržala, ponudiU so mu še en mandat, saj Je družbo dobro prestrukturiral in postavil že na solidne temelje. Čeprav vsem ni bilo všeč, da Je moralo to družho zapušim \eliko delavk. A odpuščanje je eno od neprijetnih del. ki čaka menedžerje, ki se siH)padaJo s tefiobami. s kakršnimi se je moral tudi Meh. A so mu vseeno priznavali^ da je vse skupaj speljal zelo mehko.
Tu teden je bilo na na.^em območju tudi strokovno posvetovanje na \isoki ravni. Visoko. na Kobili, so se namreč zbrali strokovnjaki in spregovorili o inovalivni avunnobil-ski industriji. In dokazali, da smo pri tem pri nas zelo uspešni, .saj naše znanje koristijo v mnogih znanih avtomobihkifi družbah. V Rimske lot>lice pa je Maks Brečko. direktor rimskih term, ki je prišel z Ro^le. kjer Je hii direktor Unior turizma, povalnl novega direktorja V.avotia za zdravstveno zavarovanje ter vodilne može slovenskih zavarovalnic 1er Jim predstavil ponudi)o teh novih term. Čeprav bo minilo .ie nekaj časa. preden bodo sprejele prve $,oste. A pravijo, da je treba gledati naprej in si že zdaj zagotoviti obisk. Na obisk na visoki ravni, vladni, pa čakamo pri nas. Eni pravijo, da Jeza jipokušinoff konec ledna na obisk že prišel obrambni minister Bolj res zato, da se je lahko v miru pogovoril o večkolesnem poslu. O čudnih obi.skih in resnih očitkih je le dni še vedno lekla beseda, ko so govorili o naši nesrečni Sovi. Eni pravijo, da se nam lahko v tujih obveščevalnih službah smejijo, ko razkrivamo različne stvari, ki da so se do-gajale. Druzi pravijo, da lo ni nič posebnega, saj tudi drugod pred jicvnostjo perejo svoje umazano perilo. Ce Je to res, vseeno ni ireba. da jih v vsem posnemamo. Zaradi očitkov Je prišlo še do i^zabavno^-resnega kon flikta med predsednikom države in mi-nistrom za pravosodje. Pra\' na prvega je Sova vrgla veliko sence. Kaj Je res, kaj ne, naj hi se še razkrilo. In da ho leielo jwrje le pri preverjenih zadevah.
tp L
NAS	ta
MÉkL^J Rti družba. d^.Vritf^t. iiMa 06 čEtrflft. pcameinega svWje (300 sni {8,5 DDV, 0.1 € 423.50 SIT), cena čvoďa tm DD V 1,15 € (276.SO ST)) Pri ptsAki narcićrvn$?05i.ptiletne	HlniTW$e£n$ 75$ popust
Undalštw:B«risZakDSA(đireMi>r), Stare VM(0Cl90v0fni urednih), Mt)eria KrstlĆ'Pianinc 'porrwčnisa utednikaj, Janez PiesniK, Tatjarta PcN^oiidk, âojana ^egei «vTvinarji}, Mra ZaioSek (ureonk^ r^dljs), Janja	(termina
u(eijnicai, Toraž Geriak (o&iihDvaiec). Protn^tndi: Nina Jug (voi^ propd^an* SgJ. SaSo Kone^nik Jura Beridnik (propagandista);
Stdai in0t«}vt In «rin: zm Viba|i. Ki» letvi ?j. |l p. m.
blrlon (OSJ 83617 60.tt1«f» 103) 897 4641
TftR. Nov3 LS. Vefenje: Ú2426.002013385Í
E-fuil: piBSs9n3Scas si
ObKuMf^ in siil, pffprm: čas 0 o o
Ttt Té^ snad. NattaA: S.400 ízrackiv
Ninaročintti lotD9«n| I« nihopísiFii n vriânot
Po ^aironu o CCV ^ *NaS fas' imS^ med prcizvođe InformatMie^a u^aća^ za v»
ffiresspfaCuje úavek po nižani sTocní. Letno izU« 52§livil:.

V SREDIŠČU
Občinski vili v Portorožu očitno šteti dnevi
Velenjska občina ima sprejeta proračuna za letošnje in prihodnje leto
-	Na predlog proračuna vloženi številni amandmaji - Med drugim so želeli opozicijski svetniki zagotoviti sredstva za izgradnjo letnega bazena, pridobili pa bi jih z odprodajo občinske vile v Portorožu
-	Amandmaji niso bili sprejeti
Mira Zakošek
Osrednja loikH torkovega zasedanja Meslne "bcine (MO) Velenje je bil sprejem priîracuiuwza leiošnje in prihod-nje leto. Sloje seveda za dva izjemno pomembna dokumema. ki bosia za7Jiam<> vala razvoj občine v leiiii 2007 in 2008. Oba dokumcnia so svelniki po dojgj razpravi. predv<;em " predlaganih amandma-jih opozicije (leh niso sprejeli), potrdili,
/a leiosnjc leio imela MO za dobrili 32 milijonov evrnv priIu>dkov. Preiezni del bodo pridobili z davki, laksami in pri Sloj bina mi. globami» kapitalskimi div hodki... Odhodki bodo nekoliko vBji od prihodkov, naCrlujejt» jih v višini dobrih 34 milijonov evrov. /adol/cvanjc je predvideno /JI stanovanjsko izgradnjo. Velik del proračuna je pravzaprav naprej razporejen, in sicer za plaće zaposlenim v občinski upravi in javnih zavodih- /anje bodo nanieniJi 5,3 milijona evrov. Šc za enkrat viSja je postavka namenjena razlic-nin) prav lako tmprej opredeijetiijiî obveznost im, kijih občinam nalaga zakon. Več ko 10,5 miiijona evrov bodo lako namenili za različno subvencije in plačila posameznikom in gosp{>dinjstv(nn. neprofitnim organizacijam ler ustanovam, /a naložbe je predvidenih dobriii 12 milijonov evrov prihodkov. Prihodnje leto bo občin-
ski proračun še ležji. predvidenih je za di>brih 38 milijon<iv evrov prihodkov in za skoraj 40 milijonov evrov izdatkov. V poraču!! 80 zajeli ni nogi projekti, s katerimi bo občina kandidirala za pridobitev nepovrainih evropskih sredsiev, Po dobre pol milijona evrov je predvidenih zj pt)d-poro gospodarski dejavnosti in spodbujanju drobnega gospodarstva, nekaj manj za poslovno cono, Rudarski dom in prav loliko za kulluro, špc^rl in nevladne orça-nizacije, Projekiu Klasimica odmejjajo 250.000 evrov, rcvilalizaciji graščine lurn dobrih 90.000 evrov...
/upana so svetniki pooblaslili, da lahko odloča o prerazporeditvah proračunskih sredsiev med posameznimi prora-
Rekla sfa:
Srečko Meh, župan: »Zadovoljen sem. čeprav jc bil rezuliat glasovanja tesen. To pomeni, da bo potrebnih ^ veliko dogovarjanj in sodelovanja s svetniškimi skupinami, družbami... S sprejemom proračuna so dani pogoji, da lahko začnemo / vsemi mveslicijaîtii in vsemi ostalimi akUvmistmi, čeprav je treba povedali, da smo vsem proračunskim uporabnikom poravnavali obveznosti do lega meseca tekoče in da ni bilo tjobenih pcjsebnib problemov, vsaj v zadnjem obdobju nc. Trdim, da sta proračuna za obe leii dobra, njuna bistvena prednost pa je dobro razmerje med tekočimi obveznostmi in irîvesiicl-jami. Osnovni cilj je zagotavljanje virov za investicije, z-a katere pričakujemo ludi razvojni denar. Ker do le^a trenutka ni se nobenega razpisa, sploh ne vemo. kje sc bomo lahko prijavili in kaicra sredstva bomo Inhko dobili. Prav /alo bo vcrictno treba narediti rebalans in
čunskimi postavkami, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila /ugotovljena sredstva. O teh prerazporeditvah pa nîora seveda obvestiti občinski svet- Prav tak<i sme župan spreminjali vrednost projektov v načrtu razvojnih programov, vendar pa niora vse, ka-terili vrednost se spremeni za več kol 20 odstotkov, predhodno potrditi občinski svet. Župan sme sam odločati o pridobitvi in odtujitvi občinskih nepremičnin do
vred ni »sli 21.000 evrov, dolgove pa lahkt) (če bi bili stroški izteijave višji) odpiše do višini 210 evrov.
Na seji jc vložil dva amandmaja Vlirko Lorger (SDS), kiju je pi) obrazložitvi umaknil, skupina sveiiiikov (Dntgo Mar-tinšek. Jožef Kavticnik, dr, Dena-ric, Stanislav Videmšek, Tatjana Strgar, Herman Ariič, Mirko Lorger^ Robert Bah, Seba$1jan Apat in Jurij T^rglav) pa je vložila 14 amandmajev, s katerimi je želela zagotoviti izgradnjo letnega bazena (zanj naj bi v proračunu nanieniii dober nulijon evrov), obnovo in razširitev garderob na mesinem stadionu, sredstva za /agon Tchnt>pola Saša (lega je še posebej zagovarjal <lr. Evgen Dervarič. pro-
sredslva nameniti investicijam, ki bodo uspešne na razpisu.«
Drago Martinšek, v inicnu skupine STřfnikov, kije predlagala amandmaje: »Priprave amandmajev smo se lotili zelo resno, z njimi smo opredelili aktK-nostl ki se nam zdijo zcb pomembne med drugim i/^radnjo letnega bazena, kiga Velenje že celo deselletje nima. Pri tem nisnii) nanizali le želja, ampak smo našU tudi vir zanje. Predlagali smo, da se proda vila v Portorožu, kije kot piv čitniška kapaciteta namenjena predvsem občinskim uslužbencem. Menimo, da to prvensivena naliiga občine, da ravna z laslniiio, kije pn naši tKcni vredna vsaj dva milijona evrov, če ne celo več. gosi^odiimo. Ta denarje treba vrnili v Vcletije. sem. kjer živimo, saj davkoplačevalci plačujemo prt>račun. ne pa izbranci v Portorožu. To. da jc župan pri naslednji točki t>bljubil, da bodo začeli aktivnosti za odprodajo ic ^le. ni tisto, kar smo predlagali, letnu niii ne vcijamcm, dokler ne bo v proračunu.«
stor zanj pa videl na območju nekdanje Klasirnice), sofinanciranje javne razsvetljave v Škalah, ureditev površin ob mestnem stadionu, ureditev prostorov za reševalno in urgentno službo zdravstvenega doma. za športno zvezo, vzdrževanje objektov krajevnih skupnosti in šol, za doîo vanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pnmictu. za odkupe /Asmljišč (konkretno so predlagah, da občina odkupi od Sklada kmetijskih zemljišč zemljišče
Razmerja sil jasna
Ugibanj, kakšna so razjneija sil v mestnem svetu, je po torkovem zasedanju k<mec. 17:16 v korist pozidjc. Tako kol koalicijski svetniki SD in DeSus so glasovali še Miliae! Letenje (SNS) tor dr. Matej Lahovtiik in Maja Hostnik (i)ha sta samostojna svetnika, pred tem sta i/.stopila iz svetniške skupine I DS).
za izgradnj<i sodobnega go 11'igrišča z devetimi luknjami v okolici jezera - zemljišče naj bi kasneje ponudili zainteresiranemu Investitorju za izgradnjo igrišča). Otnenjeni predlagatelji so našli tudi vir za financiranje svojih predlogov, predlagali so odprodajo počilniškcga doma, vile v Portorožu, katere večinska lastnica je Mestna občina Velenje, koristijo pa jo uslužbenci Mestne občine Velenje. Po dolgi razpravi, medsebojnem dopovedovanju. ponavljanju teh in onih dejstev, so svetniki glasovali o vsakem amandmaju posebej. Cilasovanje pa seje končalo vedno z 17 ali pa 16 proti 15 <îzimma 14 v primeru, ko na primer opozicijski p<ïsla-nec SLS Herman Arlić ni podpri nameravane izgradnje goir igrišča, ki siga, kot jc dejal, Skalcani ne želijo. Proračun za letošnje loto 50 svetniki potrdili s 17 glasovi in desetimi proti, za prihodnje leto pa s 16 glasovi za in 6 proti.
Jožef Kaviičiiik (LDS) seje zavzel za izgradnjo golf igrišča, ki ga ne bi financirala občina, ampak bi la zemljišče, ki bi ga pridobila, odpnîdala investitorju. Tone De Cesta (SDS) je opozoril na slabo zdravstveno slanje mlade populacije, ki bi jo bilo treba bolj sistematično vključiti v športne In rekreativne dejavnosti Dr. Malej Laliovnik (sam^jsiojni svetnik) je menil, da je proslor že liak največji razvojni problem Velenja in ga /^lo ne bi namenil golfu, bil pa je tudi proti hitri odprodaji vile v Portorožu, saj jc menil, da je treba za to več časa. Pridobiti je treba celotno lasiništvo in izbrali pravi trenutek, kupca pa poiskati z razpisom. Dragica Povh (SD) jc optî/.orila, da sredsiev od odprodaje občinskega premoženja ni mogoče nameniti za potnjšnjo. ampak samo za novo premoženje. <lr. Franc Žerdin (SD) pa je dejal, da bi morali rekuKIvira-
Pocfpora Zupančiču
Velenjski svetniki so na torkovi seji soglašali, da Zdravstveni doni tudi v prihodnje vodi dosedanji direktor Jože Zupančič. Seveda potrebuje ta šc soglasja drugih ustanoviteljev in ministrstva /a zdravje.
ne površine vrnili kmetijstvu. Zagotovil je tudi. da bodo v odb<iru za negospodarne javne služlxi celovito pregledali vse teko če izdatke in skušali spremeniti razmerja tako, da bo več vlaganj v nove kvalitete. Opozoril je šc, da je v Velenju veliko pro štorov, ki niso izkoriščeni, med drugim tudi šolski prostori, Katarina Praznik (LDS) je menila, da bi morali svetniki resno pretehtati ali ho imela MO vilo za nekaj uslužbencev v Portorožu ali pa letni bazen v Velenju. Pripomb, različnih mnenj in sugestij je bilo še veliko, i^upari Srečko Meh je trdno stal na svojih stališ-čili in dobiJ ludi potrebno podporo.
Podprli prodajo vile v Portorožu
Ob obravnavi predračuna svetniki niso podprli amandmajev in tako I udi ne prodaje vile v Poriorožu. so pa to naredili pri naslednji točki, ko so sprejemali načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premožctt-jem Mestne občine Velenje za letošnje in prihtîdnje lelo. Prodaje se bodo po zagotovilu župana lotili načrtno in postopno, uresničili pa bi jo laliko prihodnje leto.
Sicer pa namenjajo v občinskem proračunu za letos dober milijon evrov prihodkov od prodaje zemljišč in približno polovico tega zneska od pmdaie zgradb. Za nakupe zgradb pa naj bi namenili 125 tisoč evrov. Med drugim naj bi občina znova odkupila Vilo Bianko, njen uamen pa opredelila v prihodnjih mesecih. Prihodnje leto nameravajo odprodali 1.8 milijona evrov /.emljišč in za 292 tisoč evrov zgradb, v nova zemljišča pa vložiti pol drugi milijon evrov.
Hrvaški predsednik Mesić na Vegradovem gradbišču
lojie Peterle na Gori Oljlci
Savinjsko - šaleški regijski odbor Nove Slovenije prirsja ob svetovnem dnevu
družine tradicionalno srečanje na Gori Oljki. Srečanje bo v nedeljo, 20. mdja. Druženje bomo pnčeli ob 15. uri s sv. mašo za ^venske družina.
Stedilo bo družabno srečanje, na katerem bo slavnostni govornik gospod Lojze Peterle, polneč v Evropskem pariamentu. V kult umem pœgramu bosta nastopih ženska vokalna skupina P rim u fe i rt Šaleški študentski oktet.
Prisrčno vabljenii
Velenje, Sav ud rua - Vegrad gradi na Hrvaškem največji lunstični objekt hotelsko • aparimajski kompleks Skiper v Savudriji. Ta ponedeljek si je gradbišče ogledal predsednik Republike Hrvaške Stipe Mesić.
Direktorica Vcgrada Hilda Tov-sak mu jc s ponosom predstavila celoten potek investicije, ki jo Vegrad izvaja na ključ. To seveda pimieni. da so ccloîno naselje, ki i)hsega hote) vlst^ke kategorije s 5 zvezdicami plus, apanmaje. bazenske komplekse, igrišča, ludi /a golf ... sprojekiirali in /gradil: sami. Gre /.a najbolj luksuzno turistično gradnjo na Hrvaškem.
Kompleks sc razprostira na okoli 50 tisoč kvadratnih metrih. Gradnjo je Vcgrad začel marca lani, objekte pa bodo iuveslltor-jcm predali konec leta. Prevzela jih bo priznana hotelska veriga Kempinski. Dej vil in apartmajev pa bo naprodaj ludi /a bodoče zainteresirane kupce. Visoki gost je bil na kompleksom navdušen.
Krepitev vezi med gospodarstvom in šolstvom
Nelerýe, 15, maja - Na povabilo enajsttisoč članskega kolektiva Gorenje in njegove uprave seje v torek popoldne mudil v Gorenju minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver
Franjo Bobinac, predsednik Go-renjeve uprave je povedal da sta na pogovorih z ministrom namenila pozornost prilagajanju znanj, spodbujanju inovativnosti, predvsem pa krepitvi povezovanja med vzg<yno-iz<ibra/.evaInim sistemom in gospodarstvom- »/. Med podjetniškim izobraževal« nini centrom (MIC), ki ga bomo v Veiei\ju odprli prihodoji torek, ivornt) sodelujemo pri usposabljanju kadrov med šolanjem. Pripravljeni smo sodelovali ludi v pilotnih mednarodnih vzgojnoiz-ohra/evalnih projektih, saj ima Gorenje vse večji del proizvodnje ludi na tujem, boljši kadri pa so v naših smelih načrtih eden od zelo pomembnih dejavnikov.»
Milan Zver je izrazil zadovoljstvi) glede s<idchwHnja Gorenja in sloveiiskega šolskega sistema zlasti na področju p'^klicnega in strokovnega izobraževanja- Po njego-
vem prepričanju bi bil MIC, ki postaja kovnica /nanj in stičišče št)lsiva 1er gospodarstva, brez aktivne vloge Gorenja osiromašen. Zavzel se je za nadaljnjo krepitev povewvanja med gospodarstvi mi ÍQ vzgojno-izobra zeval nim sistemom, ker to še vedno premalo sle-
di potrebam gospodarstva. »Navsezadnje je bila Slovenija tudi po zaslugi ugodnih gospodarskih kazalcev povabljena v OliCD.« Kot je še pojasnil Zver, bo ministrstvo pi »skušal o od preli vrata gospodarstvu z novimi šolskimi reformami.
mjp
Minister Milan Zvar in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac wed ogiedom Gorenjevega razstavo-prodajnega salona v Velenju
DOGODKI
MSCjiS
17. maja 2007
»Za razvoj mesta je pomembna dobra zgodba«
Doslej izvedeni evropski projekti dokazujejo inovativnost in uspešnost MO Velenje pri pridobivanju evropskih sredstev - Eden največjih bo Evropska prestolnica 2012
Bojsna Špe^el
Velerye - »Velenje je, kar se lice evropskih aktjvnosli. v samem slovenskem vrhu. /aveUanje, se nicsia z evropskim projekinim delom odpirajo dru/bi in svetu, nas še dodamo spodbuja na poli do visokn /Nastavljenih ciljev. Nekatere smo že dtjsegli. a prostor za nove, še inovativ-nejše ideje evropskega formal a. seveda vedno ostaja.« pravijo na MO Velenje, kjer že nekaj lel deluje ludi projektna skupina mladih strokovnjakov, ki skrbi predvsem za spremljanje ra/pisov /a prijavo na evropske projekte, za katere pripravi ia tudi obsežno in zahtevno gradivo. Tistim, ki se sami odločijo za prijavo na esTopske ra/pise, pa nudijo tudi pomoč pri priprav projektov.
»/e izvedeni projekti v MO Velenje dokazujejo. da kakovost in inuvaiivnijst za-gtitavijata tudi kontinuiteto. Prepričani smo, da je za uspešen nadaljnji razvoj mest, občin in regij pomembna dobra iszgodba«. Velenje jo ima. Že samo bogata industrijska zgodovina je v Šaleško dolino prinesla veliko poglavij in z njimi poseben značaj našega prostora.« še pravi Vîaja Hostnik. kije prejšnji leJcn. ko smo 9. maja obele/ili dan Evrope, nekaj več o evropskih projektih povedala ludi nam.
Poudarila je: »Pomembno je, da smo uvrščeni na zemljevid l>rope, Fn lo. da vemt), kje želimo bili jutri. Tudi partnersko sodelovanje z Mestno občimi Mari-
bor in z drugimi mestnimi občinami vzhodne kobezijske regije (Ptuj, Novo mesto. Slovenj C ira dec. Murska Sobota) pri kandidaturi za I'vrt)psko prestolnico kulture 2012 je proje};i, s katerim želimo d<íseči cvrí>psko kulturno dimenzijo v najširšem pomenu besede.« In to bo /ii-gotovo eden največjih evropskih projektov naslednjiJi let, v katerega bo. če bo tako odločila vlada RS, vpeto tudi Velenje in / njim cela Šaleška dolina.
Velenjske evropske dimenzij e_
Maja Hosinik nam je v nadaljevanju na kratko predstavila nekaj evropskih pro jektov. ki so že končani, jili pravkar izvajajo ali pa se nanje žc pripravljajo.
Med prvimi končanimi je bil projekt Re-viiamin. »Zapiranje rudnikov pušča za sa-bi) številne socialno-ekonomske m krajinske pi)Sledice. kot so zmanjševanje števila delovnih mest, zapuščene stavbe in sprememba krajine.Na osnovi analiz, ki so bile osnova za katalog kriterijev, smo v stxJclovanju s projektnimi parineiji razvili računalniških podprl multikriterijski odločitveni model, ki zagotavlja informacijsko bazi> o rudarski regiji glede na potn> be potencialnih investitorjev. Prinaša revi t alizacijskc nvr/nosti, skladne s socialnimi, ekimomskimi in ekološkimi razmerami v ptîsameznih okolllli,« i/vcmo. Nadaljujemo z indusi rijsko kulturno dediščino in pn>jckiom INDU,PIK. »V slovenskem in evropskem prostoru se vedno bolj uveljavlja nova dimenzija kulturne dediščine - industrijska kulturna dediščina. [NDU.PlKje projekt, ki želi s pomočjo enotne metodologije opuščene industrijske objekte raziskali možjiosli ter ponudili alternativo rušenju in propadanju. Velenje sodeluje s štirimi modeli za prenovo klasiroice v Pesju. Naslednji pcv memben objekt, ki se že i/vaja. je ureditev Poslovne cone Ciorenje. lîjim smo pridobili projektno in investicijsko dokumentacijo za bivše območje tovarne Ve-plas in območje načrtovanega kn)žišča s
povezovalno cesto in pťKlvozom iv)d že-lezjiici) pri Restavraciji Jezero. Z realizacijo investicij na omenjenih območjih se bosta izboljšali dostopnost in komunalna opremljenost obstoječe poslovne cone. s tem pa bo poslovna cona tudi atraktivnej-ša za nove investitorie.«
Tudi kmečka tržnica je »evrop$kd<<_
Mestna občina Velenje si že nekaj časa prizadeva posiviti mestno središče, prav tako pa želi vzpostaviti ugodno okolje za pridelavo in prodajo kmetijskih produktov v SAS A regiji. Uspešno so prijavili projekt Kmečka tržnica kot inovativno prodajno strukturo kmetijskih produklov, v sklopu katere so izdelali strategijo trže-iya za kmetijske produkte iz SAŠA regije ter oblikovah skupno regijski) blagovno znamko nasmehom narave iz SAŠA regije*. Septembra lani je kol rezultat projekta zaživela Kmečka tržnica, ki us-
cnergelske intenzivnosti želimo izboljšati gospiidarjenje in učinkovho rabo energije v javnem sektorju ter tako vplivati na zmanjšanje onesnaženosti zraka. V ta namen bomo na območju Velenja in Ptuja vzpostavili prvo interneino energetsko knjigovodstvo v Sloveniji in implementirali prve nadzorne sisteme ciljnega spremljanja rabe energije v dveh občinskih zgradbah. Na območjih savinjske in podravske regije 1er medžimurske in varaždinske županije bomo s seminarji, konferencami in drugimi diseminacijski-mi orodji osveščali m usposabljali uporabnike javnih zgradb ter zagotovili prenos znanja in informacij na vse prebivalce čezmejnih regij,« pravi Jloslnikova. S pomočjo evropskiii sredstev pa je bila ustanovljena tudi Kssena - lînergetskc agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Njen cilj je pospešiti promocijo in implementacijo ukrepov na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije.
tegij. Že v teh dneh bo Mestno občino Veletije í>biskal slíwaški strokovnjak, ki bo pomagal pri analizi obstoječih urbanih rešitev. Podal bo p^^ročilo, v katerem bodo priporočila in povzetki diskusij ter izpostavljeni skupno dogovorjene prioritete. časovni olcvir, ključni poudarki in glavne naloge.
Naj na koncu omenimo, da tudi izgradnjo Centralne čistilne naprave I-vrope p<idpira. ^Izgradnja druge faze CČN Šaleške doline se je začela z uvedbo na mednarodnem razpisu izbranega izvajalca (podjetje I lidroinženirii^, d. o. o., iz IjubJjane) v delo 22. decembra 21)04 in je trajala 600 dni. Tehnični pregled je bil opravljen 19. septembra 20f)6. Trenutno poteka poskusno obratovanje z nastavljanjem obratovalnih parametrov, izvedli bodo prve meritve in obratovalni monitoring. Po pridobitvi uporabnega dovolje-tija sledi dokument »Taking over« in cn^v letno obdobje, v katerem bod<i odpravlja-
Eden največjih evropskih projektov bo, če bo vfada to potrdita, Evropska pre&toinica kuHure 2012, Do takrat naj bi
preuredili tudi nekdanjo Klasirnico, tudi to s pomočjo evropskih sredstev.
pesno oživlja mestno središče vsako soboto dopoldne ter povezuje podeželje in mesto. Pt^deiili so že ludi prve blagovne znamke pridekîvalcem iz regije SAŠA.
Kar dva evropska projekta sta povezana z bolj varčno rabo energije. »Z uvajanjem sodobnih organizacijskih in investicij s kili ukrepov oziroma metod za zmanjšanje
Velenje pa je uspešno kandidiralo tudi v projektu, imenovanem „Podpora mes-lom^ pGtq za novo obliko URBACT programa- Oblikovan je bil kot odziv na potrebe evropskih mest, ki za pridiibiva-nje sredstev iz Strukturnih skladov (2007-201.^) potrebujejo pomoč pri prh pravi celostnih urbanih projektov in stra-
li morebitne napake.« tiam še razloži Maja Hostnik.
Skratka, Velenje je uspelo doslej pridobili veliko evropskih sredstev. Prav pri vseh pnijektih je seveda morala zagotoviti tudi lastna sredstva in tako bo tudi v bifdoče.
še nič konkretnega
Bodo smeti iz občin bodoče pokrajine Saša vozili v Celje v celoti ali samo delno?
Tatjana Fodgoriek_
Na srečanju, prejšnji torek so župani desetih občin bodoče pokrajine Saša največ pozornosli namenili smetem, konkretneje projektoma Celovito ravnanje z odpadki in Minimalizacija odpadkov, beseda pa je tekla še o projeklu I.eader - povezava med dejavniki razvoja tn podeželske ekonomije za programsko obdobje 2007-201.^. O vseh treh niso rei:li nič konkretnega, čeprav se leto 2008, ko bi mora Ji glede smeli že kaj postoriti v skladu z evropsko zakonodajo, biim bliža.
Med drugim smo izvedeli, da sla v projekt minimalizacija odpadkov pilotno vključena iz mestne občine Velenje Osnovna šola Šalek in Vrtec Velenje in da so rezuhati v slednjem dobri, na šoli pa nekoliko slabši.
Storitev ravna je z odpadki v regiji Saša za zdaj opravljata dve podjetji, in sicer Komunala Mozirje, ki pobira smeti v občinah Mozirje in Rečica ob Savinji, v vseh cjstalih izvaja to storitev na osnovi konccsije velenjsko podjetje PUP Saubermacher. Za zdaj odlagata odpadke na odlagališču v Velenju in v Podlnmiu v občini Cîornji Crrad. Velenjsko i ní a uporabno dovoljenje do konca leta 2008, za gomjcgrajsko pa preverjajo. ali bi lahko zanj dovoljenje podaljšali. Ne glede na to pa bodo v vseh občinah potrebne storitve Cera Celje, "l.ahio pa bi,« je dejal Zoran Rodič, direktor podjetja PUP Saubermacher, "stroške, povezane z i">dvozom iidpadkov v Celje, zmanjšali." Vsaj nekatere odgovore na vprašanje, kako, ponuja Projekt celovitega ravnanja z odpadki. Ta predvideva izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki v Velenju, kjer je Mestna občina Velenje že lastnica zemljišča in kjer so že sprejeli tudi akte, ki omogočajo izgradiyo potrebnili objektov za dve sor-tirni liniji, za predelavo ostankov hrane in živil s prctečenim rokom, skladiščne prostore in podobno. Ima pa seveda tudi ta projekl, ki - po zagotovilih Rodiča ni konkurenca celjskemu Coru, poleg rešitev di> danih še kar nekaj odpriih vprašanj.
Za katero od izdelanih možnosti ureditve področja ravnanja z ndpadki se bodo odločili župani občin Šaleške in Zgornje Savinjske di> line, bo znajti po analizi primerjave stroškov.
Število prosilcev še ni dokončno
Na razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je zaenkrat 231 prijav -Skoraj 100 vlog je bilo nepopolnih
Velenje - Mestna občina Velenje je po tem. ko je skoraj vsem prosilcem za dodelitev občinskih sta-
novanj v najem iz prejšnjega razpisa rešila stanovanjsko vprašanje, marca letos objavila ní)V razpis za stanovanja- Odziv je bil pričakovano velik, izkazalo pa se je tudi. da za občinska najeniniška stanovanja prosijo predvsem soci-ahio šibkejši. Med njimi je veliko prosilcev, ki so sami. torej gre le za eno osebo. To verjetno kaže na to. da bo morala MO Velenje v prihodnje zagotavljali predvsem ureditev in gradnjo manjših stanovanjskih cnoi.
Nh razpis za dodelitev nepn>rii-nih stanovanj v najem, ki je potekal od 19. marca do vključno I.^. aprila, se je prijavilo skupaj 2.^1 prosilcev. in sicer za dodelitev stanovanj v najem 1XX pmsilccv: za zameiiia-vo stanovanja pa 43 prosilcev.
Že nekaj let pri oblikovanju prednostnih list ne uporabljajo več izraza socialna in neprofitna stanovanja, oblikujeji) pa tako imenovani listi A in B. ki sta med seboj popolnoma ločeni. Na občini ugotavljajo, da si večina tistih,
Tisti, ki se bodo na prednostne îiste po novem stanovanjskem razpisu uvrstili najvišjef bodo morda stanovanje dobili prav v nekdanji pekarni v Starem Velenju. Kdaj natančno se bo
začeia obnova, se ni mogoče reči.
ki niso s<îcialno ogroženi, stanovanjsko vprašarye rešuje sama. To dokazujejtî tudi številke. Doslej je namreč popolnih le 16 vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj na listi B, lîa katerti uvrščajo bolje situirane prosilce stanovanj. Na listi A. kjer so socialno šibkejši, pa je zaenkrat prošenj 172. Za zamenjavo stanovanj je prosilo socialno šibkejših družin ali posameznikov ter 5 prosilcev, ki so uvrščeni na listo B.
Dokončne številke prosilcev bodo /j]ane, ko bodo tisti, ki so oddali nepopolne vloge, te dopolnili. Veliko vlog je bilo namreč nepopolnih, zato je približno 100 vlagateljev že prejelo dopis za dopolnitev dokumentacije. Na Upravno enoto Velenje so sedaj poslali zahtevo za prednostno reševanje -pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc, ki jih potrebujejo pri oblikovanju prednostne liste. Dokler nijiiajo vseh podatkov, ni mogoče preverili razn^r prosilcev in opraviti točkovanja, kije osnova za ob-Uki>vanjc prednostnih list pri dodelitvi stanovanja v najem. Podatki so zalo trenutno neuradni in se bodo še spreminjali do dopolnitev vlog. Naj dodam še to. da bo MO Velenje še letos začela urejali stanovanja v nekdaiîjem dinnu učencev in v starem Velenju, kjer bodo preuredili in obnovili nekdanjo pekarno.
■ aš

DOGODKI
A\<zđ Dícto in Sđvinjo
Engo vle<e pod vodo tudi komunalno podjetje
V gornjugrajskcm komunalnom podjetju /a (Irmo, ki Gornjo grajccm /.aenkrat se di>bavlia lo plot no energijo, že {pre)dolgo casa opravljajo vsa redna v/dr/evalna deia na strojni opremi kotlovnice, poleg lega skrbijo tudi za vsa administrativno tehnična dela, vodijo finančno knjigovodstva i in se ukvarjajo / nabavo In pripravo sekanccv. Slednje je na ramenih direktorja Jožeta Poznica, kateremu jc /c nekaj ćasa jasno, da je bila narejena veiika napaka. ko je Kiîniunala prev/ela upravljanje I Ing a. Izvajanje vschna-log /a Liigo jim jc namreć cclo leto povzročalo resne težave, po sebno v drugi polovici leta, ko jc bančna blokada kotlovnice po vzroćila resne tei.ave tudi komunalnemu podjetju. Poznič pravi, da so na problem opozarjali žc pred dvema letoma, ko so pristali na začasno resilev, ki je ostala obveza tudi celotno lansko leto in sc Se kar nadaljuje tudi v Iciošnjem letu. Ciord^ski vozel se mo ra redili v drugi po kovici tega leta. zatrjuje Poznič, saj pogodbe o zagotavijanju ogrevanja med Komunalo, Lngom in kranjsko Hnergetiko Savo. ki so bile sklenjene kol zadnja in edina rešitev premosčanja ogrevalne se/.nne, poiečejo. V resnici je pogodba za Komunalo neugodna, vendar Gonijcgrajci niso Imeli i/hire. V nasprotnem bi peči ugasnile, kar bi v praksi pimienilo, da je zgodba o pilotskem projektu kurjenja na lesno biomaso, za katerim je menda stala tudi država, navadna manipulacija z naivnimi Gor-njegrajci.
Ofenzivo bivšega župana
Nedeljski zbor krajanov v Gornjem Gradu, ki se ga jc z vso pravico In oboro>,cn s kopico dokumentov udele/il tudi biv^i župan Toni Rifey. je dokončno razgalil nemoč župana Stanka Ogradija. Skladno z gornjegrajskti realnostjo bi bilo pričakovati, da bo Rifclj pi>jasml d obče ne poteze iz časa dvanajstletnega žup a no vanj a, ki so privedle do sesutja občinskega monetarnega sistema. Namesto tega je Ogradija preprosto postavil v nezavidljiv položaj krivca za vse nakopičene težave in deloval, kot da ima župansko krono še vedno na glavi. Će Rifljeve strankarske zveze kaj štejejo, potem bo Holding Slovenskih elektrarn se lo poletje poslal rešitelj lînga. o čemer se Ograd iju menda niti ne sanja. Oc se /godba ne h<i izšta. homo krivi mediji, ki ničesar ne razumemo in prodajamo neresnične podatke. Pravzaprav je Stanko Ogradi vse skupaj tudi zaslužil, saj po prevzemu mandata ni znal. zmogel ali hotel <îbelodanili vseli dejstev in si za po klicne sodelavce izbrati ljudi, ki jih z Rifljem ne veže popkovina. Vsekakor bo v Gnmjem (iradu še zanimivo spremljati boksarski dvoboj med Ogradijem in Rifljem. končnega izida pa raje nebi napovedovali.
Pred zapiranjem odlagališča smeti
Večina odlagališč v Sloveniji ne i/poInjuje predpisanih pogojev, zato jih bo potrebno po izteku leta 2Û0X zapreti. Mednje sodi tudi Pod h o m v gomjegrajski občini, ki ima ra/pt>ložljtvc kapaciteie še od deset do petnajst let, vendar pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za koriščenje evropskih sredstev, ne puščajo veliko manevrskega prostura. Najprej mora bili odlagališče opredeljeno v operativnem programu države, nato mora hiti kapacitě!a odlagališča na.i-raanj 500 tisoč kubičnih metrov, in kar je ekološko nsjbolj po membrni. poskrbljeno mora biti za čiščenje odccdnih voda v mejah zahtevanih parametmv. kar odlagališče v Podhimiu ni. Pred nekaj leti vgrajena rastlinska čistilna naprava ne dosega predpisanih parametrov čiščejija izcednih voda. kar pomeni, da hi bila po trebna izgradnja čisiilne naprave oziroma rezervoaijcv.
Kopica argumeniov ne prepriča župana Stanka Og radija, ki namerava pridobiti še določene podatke in primerjalne Studije, čeprav so pogoji, kijih odlagališče v Podhomu ne izpolnjuje, preve-Dk rinančui zalogaj. Sredsivoni koheziskcga sklada se lahko približajo samo projekti, vrednoteni nad 10 milijonov evrov. pri čemer Je v gomjegrajskem primeru vprašliiva možnost On a nč nega sodelovanja občinskega proračuna. Ob vseh željah in potrebah bo potrebno upoštevali tudi dejstvf). da so zemljišča, namenjena morebll ni širitvi, še vedno v zasebnih rokah, saj so za odkup zemljišč bili opravljeni samo razgovori.
Rinka v občinskih rokah
v občini Solčava niso veliko bogatejši od Gornjegrajcev, so pa Mio manj zadolženi in večji dunioljubi. saj ne dovolijo, da hi na njihovem gospodarili tujci. Na leto se na Solčavskem »zgodi« okoli sto tisoč tujcev, ki so nadvse dobrodošli g<3Sti. poudarja župan Alojz Lip Mik. vendar nhi koraka dlje od tega. Zato je z nakupom Rinke želel ubili več muh na en mah in združiti javno upravo In turistično ponudbo pt^d skupno streho. Ob vseh željah in potrebah l ipnik jasno i/postavlja Tmančno realnost, saj je celotna zgodba vezj4na na uspeh na razpisih. Zelo bi bil dobrodošel denar iz norveškega ekološkega sklada, ki skupno z Tvropsko unijo sofinancira do X5 odstotkov vrednosti naU)žb. C'c bodo Solča-vanl na razpisih uspešni, bo projekt nove upravne zgradbe uresničen pribii/no v treh letih, v nasprouiem bodo čakali na boljše čase in nove priložnosti.
■ Edi Mavric • Saviajčan
Za jubilej srečanje
Mozirje, 9. maja - Zadružna zveza Slovenije letos praznuje 1.3.5-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali s srečanjem nekdanjih in sedanjih članov upravnega ter nadzornega odbora zveze v restavraciji Ciaj v Moziiju.
Peter \'risk, predsednik Zadružne zveze Sh> venije. je ob tej priložnosti dejal, da so se manjši kmetje in podjetniki organizirali v okviru zadrug zato, da so lažje nastopili proii vele po se s in i k{>m. Zadružno gibanje je nato doživljalo vzpone in padce, po lelu 1971 kt) so ponovno ustanovili Zadružno zvezo Slovenije. pa seje začel sedanji razvoj zadružništva in kmeiijsiva. »Vse od ustanovitve smo skrbeli za ohranitev in razvoj slovenskega kmela, njegovih /adrug in slovenskega podeželja, l.ahko rečem, da zadruge v aktualnem času uspesno pokrivajo kmetijski pt>deželski pnv štor 1er da so partner slovenskim kmetom pri oskrbi z repro materiali »m in pri prodaji kmetijskih pridelkov. Nezanemarljivo je tudi. da smo lastniki Deželne banke.«
Vrisk je še dejal, da so v času globalizacije in izjemnega pri l i ska tujega blaga zadruge liste, ki ščitijo ekonomski in nacitmalni interes slovenskega prostora. Po njegovih trditvah so od novih članic v EU najuspešnejši. Cilcde na trende je prepričan, da bo takfî tudi v prilu^dnie. i>Za-
dovoljni sm<i. ker je parlament pred kraikim prejel nov /akt)n o zadrugah, ki daje dobro r>tv píítnico za razvoj zadrug v prihodnje.*
Od odprtih vpraj^anj. ki bi jih morali rešiti v bližnji prihodnosti, je izpostavil kapitalsko povezovanje zadrug. Menil je. da je bila cvforija po letu 1990 o razbitju velikih zadrug velika napaka. Nekatere povezave so že uspeli izpe-
ljati. Med uspešnejšimi tovrstnimi projekti je omenil Koroško kmetijsko-gozdarsko zadrugo. »Će nam bo uspelo povezati manjše zadruge v vetje, bodo te gotovo sposobne konkurirati delniškim družbam ah kakšnim drugim oblikam i>rgani/iranosti konkurence.«
Zadružna zveza Slovenije združuje XÍ) kme-tijsko-go/darskih zadrug, ki predstavljajo X5 odstotkov celotnega prometa. Registriranih je se več, vendar ie večina med njimi neaktivnih,
MTp
$ srečanja, na katerem /e zaznamovala Zadružna zveza Slovenije 135-fetmco
delovanja
v Bočni ponovno pevski praznili
Prireditev Pesem pomladi je največji pevski praznik v Zgornji Savinjski dolini. Slovenski oktet opravičil svetovni sloves
Bočna - Kot je to že ustaljen red, se priprave začnejo nekaj meseccv pred najlepšim mesecem majem. Kulturnemu društvu Bočna je tudi letos uspelo povezati zagnane organizatorje, ki prihajajo iz vrst domačih društev in številnih domačinov, ki že dvanajst let dihajo s prireditvijo. Seveda samo prostovoljno delo ne zadostuje za taktî velike» prireditev, tako da del rtnančnega bremena nosita Občina Gornji Cîrad In država v obliki financiranja prekt) Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Na srečanju se je predstavilo devet zb<irov ozin>nia vf»kainih skupin iz Zgortîje Savi/ýske doline in ostalih krajev Slovenije. Več kot 120 ljubiteljskih pevcev in pevk vedno prepeva z enakim z.anosom in dokazuje, da sint) Slovenci
pevski nan^d. N^Sek večera je tíastopil, ko so na oder dobesedno pripeli člani Slovenskega okteta. ki so zj]ova dokazjili da bi tudi v svelovnem merilu težktJ našli enake. Njihova prcpn>stost in svežina sta do zadnjega količka napolnjeno dvorano spravila v stanje zamaknjen<«ti.
Pevskega srečanja se Je udeležil tudi Župan
Občine Goriiji Cîrad. ki je v svojem nagovoru med drugim dejal, da je njegova vloga večplastna, saj vzpodbuja tako množično udej-stvfwanje v kulturnem dogajanju kol kuliure medsebojnega druž.enja. njegovih besedah je peta pesem ena najstarejših oblik kuiture, katere glavna značilnost je. da je d<íjcmljiva številnemu posluša I si vu.
■ Edi Mavric - Savin/cart
Člani Siovensiiega okteta so tudi v Bočni dokazali, da so dostojni nasledniki predhodnikov, ki so ponesli slovensko pesem v sleherni kotiček planeta.
Iz občine Šmartno ob Poki
Strokovnjaki dali prav županu
Za sejo sveta občine, ki bo v ponedeljek, 21. maja. ob 18. uri v mali dvorani ^marškega kulturnega doma. jc predvidenih 10 točk dnevnega reda. Med drugim naj bi svetiîiki razpravljali o predlogu odloka o zaključnem računu ob-čijiskega pmračuna za lani. o deliti sredstev za Si) financira nje programov îlpona za leto 2007, ponwno pa naj bi obravnavali osnutek Odloka o financiranju poliiičnih strank v občini.
Kot smo že poročali, so svetniki na pred/,ad-nji seji občinskega sveta sprejeli omenjeni odlok. Ker pa je župan Alojz Podgoršek menil, da ta ni v skladu i zakonodajo, je njegovo objavo zadržal in hkrali napovedal, da bo zanj poiskal pravno mnenje.
Slednjega je poiskal na Uradu lokalno samoupravo. kjer so pritrdili njegovim ugotovitvam. da svetniki, i/vnîjeni v občinski svet z nestrankarskih list, delujcj<i feu skupina zainteresiranih občanov in ne kot politična stranka, zato jim denar iz občinskega pnuačuna na (jsnovi zakona o političnih strankali ne pripada. V odgovoru pa med drugim tudi pise. da se lahko v občhii odločijo, da namenijo določena pmra-čunska sredstva za delovanje sveiniških skupin oziroma samostojnih svetnikov, vendar morajo o tem najprej sprejeti akt občinskega sveta.
Posodobili dva <estna odseka
v vaški skupnosti Rečica ob Paki so med minulimi prazniki obnavljali dva cestna odseka.
Vrednost del je približno 15 tisoč evrov. od tega bodel denarja zagotovila občina, del pa ko-risiniki odsekov. Ti bodo prispevali po 500 evrov na gospodinjstvo.
v tem času pa so delavci Cestnega podjetja Celje izvedli nekaj manjšili obnovitveno-vzdr-ževalnih del na cesti l.etuš-Oorenje na območju Rcčice ob Paki. Na presenečenje 5>tevil-nih korist nikov cesle je ostal del poškodovane asfaltne površine nedotaknjen. Ko smo pre-veijali. zakaj niso uredili tudi tega dela, smo izvedeli, da morajo stanje mostu pred kakršnimi koh nadaljnjimi deli pregledati statiki.
Po treh letih konino poizapornice
uporabniki ceste Rečica ob Paki-Polzela v vaški skupnosti Podgora in tudi vodstvo občine prejšnji teden kar niso mogh verjeti očem. da delavci Slovenskih železnic končno nameščajo na želcznij^ki prehod po I za po mice. Dogodek ne bi bil vreden tolikšne pozornosti, če
oh orvikritvi prehoda pred slabimi iremi leti ne bi predstavniki Slovenskih ž-eleznic tako poudaijsli. da gre za najsodobneje urejen t(v vrstni prehod v Sloveniji.
In zakaj niso mogli namestili polzapornic prej? Kol SÛÎO izvedeli, naj hi bil osrednji razlog za lo neusklajenost sh>venske tovrstne zakonodaje z evropsko.
Kaj se dogafa t bencinskim servisom?
Po napovedih naj bi v tukajšnjem okolju letos spomladi pričeli izgradnjo bencinskega servisa. Pomlad se je prevesila že v drugo polovico, zemljišče» namenjeno za izgradnjo servisa v Rečici ob Paki, pa ostaja nedotaknjeno. Kaj se torej dogaja?
Po podatkih župana Alojza Podgorska so odločitev o omenjeni naložbi v letu 2007 na Petrolu že sprejeli na vseh organih, vendar sedaj skupaj z občino i§čejo novega partneija. Prejšnji, zasebno podjetje Sovič iz Šoštanja, je namreč zaradi dolgotrajnih postopkov odstopil od skupnega posla. Rešitev naj bi bila menda kjnalu blizu.
Po zagotovilih Podgorska kljub temu nekateri postopki potekajo, predvsem iskanje soglasij in doviîljenj. lako skupaj z Elektroni Celje sodelujejo pri pn>jeklu za zagotovitev zadostne moči omrežja. Izdelani pa naj bi bili tudi že projekti.
MTp

m
Od srede do tork« • svet It dosovlM
Hraijica Elizabeta ti, je Busha na šaljiv način opomnilat da ne prihaja iz 18. stoletja.
Sreda, 9. maja
/uiian.n mioislcr Rupel jc z obiskom v Hgiplu konca) siiridncvno pot po Bli/Jijcni vzřioUu, TuJi / egjpiovsldni sogovornikom je govoril prc<Jvsci:i o možntttiih. ki jih za rcSiiev poloiaja v rcgiii ponuja arabski nacr( Dejal jc. da ho liidj na izraelski sirani poircbno v« rjz-umevanja în ntuivacijc. medtem ko arabske države pričakujejo več ini-cialivc od livroj)s;ke unije.
Donia pa smo spet imeli icâive z operacijskimi mizami: v Novem nicslu Sla se nsmrei pokvarili dve od peiih no\ili yiimcnjanih operacijskih nii/. Napaki sa hiiro odpravili.
l.oj/c Peterle jc dejal, da ptxlpora jTvrsilncga odbora SDS krepi njegovo kandidaturo na jesenskiii predsedniški I- volitvah. Povedal je. da jc po zadnjih pcjgovorih s premi-erjcm Janezcwn Janšo iakšno cxilo-5iicv pričakoval in da jo »jemlje z veseljem na znanje«.
Britanska kraijiea pa je predsedniku 7DA (îeorgeii 3ushu pokazala, kdo je. Na večerji, ki stf jo pripravili na brilanskem veleposlaništvu ob koncu šestdnevnega obiska kraljevega para v /DA. je dciala: •Ne vem» ali naj začnem svoj nagovor: Ko sem hila leta 1776 v /DA ... « in mu tako vrnila za njegov sptxirsljaj.
Avstralsko ^<ídiščc je najstnici, ki sta vrstnico ttmoriii iz radovednosti. da bi videli, ali se bosta po timoru počutili krivi, obsodilo na dosmrtno ječo. Prijaieljici. ki sta bili med umorom stari 16 lel. sia s'vojo l5-letno prijateljico zadavili in jo nato pokopali p(xi hišo. Ob aretaciji sta policiji povedali, da sta se zavedali, da je ubijati narobe, vseeiio pa sla sc ob umoru počutili :»čisto v reduti in dejanja ni^Ui ub/^lovnli.
Četrtek, 10. maja
Minisirslvoza javno upravo je i>d-krilo veC kot UM) ponaredkov dokazil o izobrazb;. Kadnjvskc slu/beso spričevala oziroma diplome vřé kol tisoč zaposlenih preverjale neposredno pri Šolah. Največ ponaredkov. kar 81. so odkrili na ministrstvu za obrambo. V veČini primerov je posameznikooi prenehalo delovno razmerje, na okrožno državno ložilslvo pa so bile podane kazenske ovadbe.
Obrambni minister Kari lirjavec in načelnik g-ncraištaba SV Al hm Guiman sla predsedtiiku Drnovšku predstavila poročilo o stanju pri-pravljerK)Sti Slovenske vojske. Predsednik. ki je tudi poveljnik oboroženih sil, jc bil po l;fjavčevih besedah s pi^fočilotn zadovoljen, tako da so vse entile dobile pozitivno oceno.
Vlada jc sprejela program prodaje državnega deleža v Novi Kreditni banki Maribor. S&-znauila se jc tudi z infonua-cijo o oblikovanju in razvoju banč n oza varova In ega holdinga. sprejela pa je se predlog novele zakona o investi-
cijskili skla^lih in družbah za upravljanje. ki poenostavlja poslovanja teh institucij in Agencije za trg vrednosmih papirjev,
I/ vse^ svela so priliaialc hvalni-
Predsednik Drnovšek je zadovoljen s stanjem pripravi Je nosti Slovenske vojske.
ce hritaiiskemu premierju Tonyju Blairu, ki jc napovedal, da se p^) desetih letiii vladanja junija poslavlja <xi položaja. ledino grajo sije Blair prislužil /aradi brezpogojne vdanosti ameriškemu predsedniku Cie-orge u Bush li pri njegovi oJ loči t vi /a vojn<J v Irsík". ki jc mt^rl Brîfanri izredno nepriljubljena.
V Sao Paolo pa je prispel Papež Benedikt XVÍ.. ki je pred verniki spregovoril o splavu. Ponovil je sla-liscc Rimskokatoliške cerkve do splava in pozval vse katt>liške ptilili-ke, ki ptxJpirajo pravico do splava, naj iz Cerkve izstopijo sami.
Petek^ 11. maja
Slovenski premier Janez .laiiša se je mudil v /agrehti (na vrhu voditeljev držav Članic Procesov sodelovanja v jugovzhodiii Hvropi], kjer je povedal, da so obeti za skupno sejo sU>venskc in hrvaške vlade polovični, Po njegovih besedah bi bilo sejo smiselno izvesti Ic. ce bi bilo mogoče »premakniti nekatere stvari naprej«.
V	Vz-ajemni so /aCcli s preiskavo primera najdenih prijavnic za eno od njihovih zavarovalnih storitev, ki so jih odkrili v smetnjaku v Novem mestu, na njih pa so vidni osebni podatki zava» rovanctfv.
Kolegij predsednika dr/avnega zbora Franceta Cukjalijd je vendarle sprxyel dogovor o novi sestavi članstva v parlamentarnih delovnih telesih. Začasni predlog predvideva, da bodo stranke vladne koalicijo imele večino v komisijah za nad/or naJ obveščevalnimi sltižbami in nad porabo lavnili financ, opozicija pa bo ohranila večitm v komisiji, ustanovljeni po zakonu o preprečevanju k(v rupcije. /a predlog so glasovali SDS. SLS, NSi, DeSUS in SD.
Avstrijske c^blasti so dosegle nov uspeh v boju proti otroški pornografiji, potem ko so v raciji prijele 40 osimiljcncev. V akciji, ki je bila tudi plod sodelovanja z nemško policijo. so zasegli več tisoč Mdeoka-sct, CD-jev in DVD-jev z Jtrosko pornografijo ter osebne računalnike, prenosnike in trde diske, Hden od |x)snclkov prikazuje spolno zkv rabo 4-letnega tUroka, tta neki drugi loiografiji pa je eden od osum-Ijcnccvssvojo 17-ícinopos%ojenko.
Sobota, 12. maja
Svoj 15. rojstni dan je IS, maja praznovala Slovenska vojska, ki je 74ro se bolj pompozjio (xjprla vrata svojih vojašnic. )avm>sti so predstavili vojaško življenje in opremo, pri obiskovalcih pa jc vzbudila največ zanimanja predvsem vojaška i)pfe-ma. Načelnik generalštaba Slovenske vuiske Albin Gutman se je mudil v novomeški vojašnici, ot* tem pa so svoja vrata odprli se v Murski Soboti. Mariboru, Slovenski Bristrici. Cq\)\\. Kranju, na Bohinjski Beli. Vrhniki, v Postojni, Pivki, Ankaranu, Vipavi in Cerkljah ob Kt<1
Minilo jc tudi 51 Ici. ixlkar so prvič pripravili pohod ob žici. ki poteka tam. kjer je med 2. svetovno vojno Ijubljano obdajala žična <igraja. Sportno-rekrcativ-na prireditev pot ob /ici 2007. ki seje sklenila na Prešernovem trgu, je bila tako Ic ena od prireditev, s katerimi jc Ljubljana zaznamovala mestni prazjiik.
V	spopadih med provladnimi in opozjcijskimi sktipir^mi na ulicah pakistanskega mcsla Ka-rači je bilo ubitih 27.ran.ienih pa 100 ljudi. Nasiljejc izbruhnilo le nekaj ur pred govorom odstavljenega pakistanskega >Thovncga sodnika Iliikarja Oaudrija, Kljub vpoklicu 15 (isoč policistov in
pripadnikov paravojaških enot je pripadnikom pnwladne stranke Gibanja Miitahida Kaumi in ( pozicijske stranke Dža mati «islam i uspelo ubežati nadzor\i varnostnih sil in se
spopasti na različnih krajih líí-mili-jonskega velemesta.
Protestiral) pa so tudi v Rimu. Tam je okoli 500 tisoč ljudi protestiralo proti predlogu zakona, ki predvideva več pravic z,a istijspolne pare. «Družinski dan«, kot so orga-nivaforji pfHmcnovali sh^xl. je potekal v z.namcnju pksA na ulicah, v zjiamcnju plesa in transparentov, ki so sporočali, da »je treba zadovr^lji-ti potrebe družine, ki je ena največjih prioritet držaNV.«
1
Zaradi lakote vsakih S sekund umre tudi en otrok.
Na Alenko Gotar, kije
Sloveniji pripela tS, mesto, smo večrnofna ponosni.
V	Helsinkih pa se je dogajal 52, livrosong, v Tinalu katerega je ttv krat nastopala tudi Slovenija s skladbo Cvel z Juga.
Nedelja^ 13. maja
v Ljubljani in Mariboru so se na pobudo Svetovnega prtîgrama za hrano pridružili sveiovnetmi poho du za podporo boja proti lakoti. Po svetu se je puhodov udel ežiJ o več sto tisoč ljudi» pri nas pa IX)hudo podpira tudi predsednik države Janez Drnovšek, ki opozarja, da vsakih pet sekund na svetu zaradi pomanjkanja hrane umre en otrok, lakota najbolj ogroža splošnt) zdravje in ubije več ljudi kot aids, tuberkuloza in malarija skupaj. l.aktMa m revščina vsak dan terjata 25 tisoč življenj, 852 milijonov ljudi nima dovolj hrane,
Drnovšek je ob tem spregovoril še o preiskovanju agejicije Sova in dejal. da je vladna komisija, ki preiskuje delo agencije Sova» komisija za obrekovanje. Komisija ptxl vodstvom pravosodnega mijîistra i.ov-ra Šturma je namreč ugotovila, da jc vamosino-obvesčcvaina agencija iz posebnega sklada na zahtevo predsednikovega urada plačala letalsko vozovnico stroktwnjaku za alternativno medicino. Drnovšek jc dejal, da takšnega obrekovanja in negativnosti ne bo kojuentiral. Dodal je, da ga je sram. da so nekateri tako nizko padli.
V	ljubljanski stolnici sv. Nikolaja je bilo slovesno, saj je metropolit Alojz Uran daroval mast) ob 301), obletnici posvetitve ccrkve. To pa ni hila edina katoliška slovesnost; natančno 90 let po zíičetku prikazovanj device Marije v Fatimi sc je namreč v tem portugalskem mescu zbralo okoli pol milijona roinarjev. Veliko lji:di, ki so se zbrali v tem za kali>liški svet enem najsvetejših krajev, je nosilo ludi fotografije britanske deklice, ki so jo neznanci ugrabili na portugalski obali pred tednom dni.
Ponedeljek, 14* maja
Minister za visoko solstvo Jure Zupan je dejal, da tečejo spremembe pri uvajanju bolonjske refomîe počasneje, kot jc mislil, da bodo. Povedal je, da v novih programih m zaslediti novih didaktično-pedagoških prijemov, ki bi Stti-dente vabili v dialog s profesorji«. Visokošolski prostor po njegovih besedah šc vedno ni dovolj povezan z gosp(xlarstvam. V ta namen je ministrstvo pripravi-lo financiranje majhnih in srednjih p'xljeiij pri raziskavah, skupaj 2 ministrstvom za finance pa sonvedli 2(kxîsioin<» olajšavo za
Kmetje se vedno Čakajo na odziv države na lanskoletno suso.
vse mvesi iranje v znanost m pnpra-vili program mladih raziskovalcev za gospodarstvo.
Sodni senat tudi tokrat ni ugodil predlogu odvetnice Stojana Auerja. tla hi mu iz/ckli zavrnilno sodbo zaradi zastaranja pregona. Ibžilsivo namrfíř trdi, ila j? Aiicr c prika-zox'anjem lažnih poslovnih podatkov želel izogniti plačilu 25 milije v nov nekdanjih tolarjev davka. Auer zavrača očitke in trdi. da jc proces motiviran inililično.
Posavski kmetje so povedali, da še vedno čakajo na usirc-zcr odziv države na lanskoletno sušo oz. pravičnejšo occno za nastalo škodo. S sistemom ocenjevanja škode sc ne strinja tudi Kmeíijskivgosptx^arska zbornica. Svetovalka novomeškega zavcxîa K(t/S/;i sadjarstvo Andreja Brence je povedala, da je prepričana, da podatki o povprečni oceni škode po lanski suši zavajajo in ne predstavljajo dejanskega stanja. Ob tem je po-tidarila, da niso krivi ocenjevalci na te runu, temveč pravila ocenjevanja. Pred prihodom v Moskvo jc Condolc//a Rice dejala, da ^cfi-:a /DA in Rusija skozi težke čase. a naper<«ii ne ponicnijo nove iladnc vojne. Ameriška državna sekretarka, sicer strok^jvnjakinja /a hladju) vojno, je (Opozorila, da sta Rusija in nekdanja Sovjetska /.veza dva razJična pojma. Po ijenem mnenju je nastopil čas z-â intenzivno diplonjacijo. s katero bi odpravili razJIke, ki so se nakopičile v zadnjem času.
Prihixlnji francoski predsednik Nicolas Sarkozyje ixistopíl zmesla vodje stranke IJMP. s sindikalisti pa jc govoril o prenovi gospodarstva. Prihíxlnji predsednik je <íbijubiL da bo zagovarjal socialni dialog med sinJikati in gospodarstveniki, vendar le. če pcjgajanja ne bixlo ogrtv žak njegovega časovnega načrta.
Torek, 15. maja
Na lian Slovenske vojske, kt) stno prazjiovaii začetek usptJsabljanja slovenskih vojakov v učnih centrih tenlorialne obrambe, je hrvaški premier Ivo Sanader zemljevid shv vensko-hrvaške meje. ki ga je predstavil Zavod 25. junija označil /Ji »norčijo««. Izrazil je pričakv»vanje. da sc bo sloveiîska vlada od zemlje->ida ogradila in dixlal, da se slovenski premier Janša ni nikoli strinjaj s takšnimi stališči.
O premieru je spregovoril tudi ljubljanski župan, ki je dejal, da bo vlada prispevala 50 odstotkov sred-slev /a gradnjo stadiona in dvorane v Siožicah. Jank<^vič ob tem poudarja. da pisma o nameri, vprimeru ue-spoštovanja načelnega dogovora, doseženega z minisirom za javno upravo Gregorjem Viraniom, brez finančnih /iigotovil ne bo ptKÎfHsal.
Vrht)vno državrio tožilstvo je prejele» vmesno poročilo vladne delovne skupine o delovanju Sove na po-drcčju financ. Kot so zapisali. Sova razpolaga tudi s sredstvi, ki niso proračunskega izv(jra in prihajajo iz tujine. Uporabljajo jili za izvajanje opcracij v tujini. Skupijia jc oh preverjanju porabe teh sredstev ugotovila posamične zlorabe in neustreznost poslovnika o poslovanju / njimi.
žabja
perspektiva

Srbi čakajo na boljée ease.
Srbska skupščina pa je veiidarle sprejela zakon o ministrstvih. ki bo šc pred iztekom roka omogočil izvolitev
nov« vlade.
Oksimonnlandija
Katja Ošljak
Spowmi/ se wi:egc/ Api/to je na krožniku pred majhno deklico ležal ogromen zrezek. Mama je prva oixizila zaàidene oiroske oči in jim i)omidUa rehiiev: "Saj ti ni ireha vie^a pojesii. !.ahko ^a (x!retem ijolovico. "ji' rekla in s /opim naiem kos mes<j prerezala na dvoje. Dekl/ai je hifro izkoňsíila priliko in dodala:''Ampak daj mi manjšo polovico. " Omizje se Je zaliihlJulo, mami pa je z male-matično resnostjo razlagala o tem. da sla dw polovici neke st\'an /Kipolnoma emki in ena polovica istega kosa zato ne more bili munj.^a od druge. Hči njenih besed seveda ni mo^la razumeti, saj je pred seiyqj zelo jasno videla, dva nizlično velika kosa (tfolovici) mijegu zrezka.
Doi)ríh desei lel kasneje se je takrat ze dekle najhri zavedlo, da je tisto poletno poixddne skovala swj pn'i ok si moron, hecno oIro.^ko Irazo. kije nekq} ur zabavala njene sorodnike. 'leoreîiùio je ne' mogoče oj)redeiiti manjk> polovico, saj Je matematično dokazano, da je ena polovica cehte vedno enaka drugi polovici celote. Praktično pa sije seveda motno zatekti in izbrati manjši kos zrezka, razrezanega na dva dela. In če kos poimenujemo i^olovica, je /H}-sledič^io ludl 'nožna Izbira med manj.io in ve^o fXilovico,
Oksimoron je besedna figura, ki zdrutuje pojme z nasprotujočimi si /xmfeni. V šolskem sis ten m. r katerem je deklica odraščala. Je naj\ečkrai parairaziron kol bisjroumni ne.misel, torej z opisom, kije oksimoron sam po sebi. kako naj ho nesmisel, nekaj kar je brez smisla Je ne-nmno, hkrati tudi bistroumen/Morda so ok-simoroni v pruvljičnih .svetovih pesnistw blagoz\H>č.ni in prijetno hudomušni, kadar jih zaradi drugačnega razumevanja sintacije izreče majhne deklica. Kaj pa ko Jih prične trositi /H)liliku oziroma njeni naj\idnej.^i iZY<ijalci, prevelikokral ozkogledi i>osland. sekretarji, ali ministri? Bojim se, da se omizja drtavl/anov takrat prav nič ne tKseJo od lieheta. ampak v zadregi zrejo predse In za^ krbUeno t^kimavido.
Da tivi v detcii oksimoronovje nekaj let kasneje pričela sjHiznava-ti tudi deklica, kije zdaj verjetno ze mlada ženska. Utrinki izjav-ftih ninogogoTorov, ki so pres\'etljevali njen vsakdanjik so ji dali shniti, da se nekaj nesmisla zagotovo skriva tudi v nazivu .uKial-na in demokratična država Slovenija.
Leta 2t)0l je bil med razpravti o Zakonu o spremembah in dopolni twh Zakona o zdravdenju neplodnosti in postopkih oploditve z inomedicinsko pomočjo zaradi {)strega nai)ada na sporni člen, ki bi dovofjeval nmetno ofdoditev zdravim samskim ženskam, izzvan razpis naknadnega zakonodqlnega referenduma, na katerem je wčina dobila ffriložnost odločati o prihodnosti ekstremno majhne mainline, ki Jo po nekaterih oamah lahko preštejemo v eni ali največ nekaj deselivah. Hkrati jhi je ta večina uspela zavrniti enega i>d naibolit pripravljenih zakonov v obdobju samo.stojne države, kar je po nekem skromnem nmenju prea^' ne.'^miselno. D\'e leii kasneje so se sindikalni t^redstavnlki trgovcev pričeli boriti za zapoved nedeljskega zaprlja trgovin. Razlog za njihovo zahtevo je bilo izkoriščanje delovne sile. ki si zasluži pravico do jxiâitkû. S 40.0110 podpičje bil izsiljeno wrjetno najbolj neumno referendumsko vprakmje v naHi zgodovini. Vse skupaj je na koncu izzvenelo tako, kol da bi si na vsfi» moč prizadevali kupiti lokomotivo, da bi se pripeljali iz Marilx)ra do Celja, kljub lemu du so nas iz-kušenejši potniki opozarjali, da je običajno treba na okencu kupit, le wzovnico vpravo srner in .ve tialo samo usesli v vagon. Naša miada zemka je v svoji državi oiHizila še tnnogo nesmislov in vidi. da si nekateri med njimi še danes vztrajno akušajo naile^ vati maske bistroumnosti: vojaki, ki odhajajo na bojišča, s posiaih stvom t>rispevati k miru: zakonska deftnicija morale in vedenja, primernega za Javne im)store; .Kekuiarlzirana država, v kateri so vse veroizt^vedl enakopravne in bo rimski>4iatoliški verouk v njej prej ali slej dobi! status Izbirnega šolskega predmeta: in nenazad-t\Je boj za ohranitev .slovenščine s sinhronizatíjo tujih, filmov, o katerem Je pred tremi tedni iK>droÍmeje razmišljala ze Si)ela. Boste zanika!', da tivite v deželi IHstn^unmih nesmislov?
m
radio® alf a
I 103,2 & 107.8 Mhz ^^^ vcalr Han m

vsak dan 36 ur
107,g MHz
Radio Velenje

GOSPODARSTVO
Gorenje ima v Šoštanju svoje največje gradbišče
Včeraj je bila še zelena poljana, avgusta pa bo tam že stekla proizvodnja industrijske opreme, orodjarstva in oklepnikov
Mira Zakoàek
Croretije INDOP ima bogate i/kušnje na pf>dročju razvaja in proizvodnje siro-jcgrad nje, elcklro in soi'iwara. Svojo de-jHvnost ra/.vijajo in opravljajo znoiraj kompleksa Gorenja na ofaîli 5500 kvadratnih meirih, Večino del naredijo »na ključ-, lorej poskrbijo /a ra/voj in izvedbo posani^/.ricga stroja, proizvajajo pa tudi posamezne clemenie /a različno opremo in siroje. K<u pravi direktor Boris Ju rkovše k, dela dohra polovica zaposlenih v pmizvodnji v strojnem in elekiro oddelku, ostaii pa so moniazeiji in servi-sciji sin)jev na terenu, ra/.vojniki in pro-jekianli. sVsi so dohro usposobljeni za se tako zahtevne slovenske in mednarodne projekte,« dodaja.
Programom iN DO PA je Gorenje v svo ji razvojni strategiji namenilo posehno po/ornosl, omogoča pa jih tudi z zag{> tavljanjem novih, skoraj enkrat vei^jih
bo na ski>raj deset tisf>č kvadratnih metrih. Približno tretjina jih bo na-nîcnjenih novemu vojaškemu programu. «Pravzaprav je zanimivo, da smo se z upravo Gorenja že pred Iciom :n pol dogr> vtjriii za širitev programa strojegradnje in la vojaški program se je »zgodil« ravno pravi Cas in čisto po naključju,« pravi direktor, ki tudi zagotavlja, da so projekt vojaškega progran'ka povsem osvojili in da so v celoti pri-
pravljeni. da izpolnijo vse ohvezní^sti v zvezi s tem. kar pomeni, da bodo prvi oklepniki prii^li iz proizvodnje še pred kt)nccm prihodnjega leta. To so zagotovi-h tudi oh obisku ministra Karía Er)a>ca kfjnec prejšnjega tedna v Gorenju.
Iz (jorenja nenehno prihajajo novi spodbudni rekordi in tudi gradr\ia novih proizvndnili prostonw v Šoštanju bo taksna. Se pred nekaj tedni jc bila namreč lam zelena poljana, ta pimedeljek so ptv stavljali stebre, ki so osnova montažne iiv duslrijske gradnje, že v avgustu in septembru pa nameravajo tja v celoti preselili proizvodnjo in vse spremljajoče službe.
Novi proizvodni prostori jim bodo na področju civilnega programa omogočili
zaokrožitev proizvodnje na eni lokaciji, uvedli pa bodo lahko tudi mnoge nove tehnologije, ki so nujne za izboljšanje konkurenčnosti. Tu gre predvsem za laserske tehnologije, za velike stroje za pre-pogibanje pločevine in stroje za laserski razrez pločevine. Tega doslej niso imeli.
Seveda pa bo selitev tudi priložnost za številne druge tehnološke posodobitve. Ol'jstojcccmu pri)gramu industrijske opreme bodo postavili ob bok vojaški program, kateremu bodo nadgradili še vse di>sedanje tehnološke rešitve. To pa bo seveda zagi^tavljalo učinkovitost celotne nove lovame.
proslorov, ki so jih pred dobrim mesecem začeli gradili na lokaciji nekdanje Tovarne usnja v Šoštanju. Tam bodo tudi združili celoten program industrijske opreme in orodjarstva, Oba programa bodo povezali se z obstoječim na tej lokacyi - mak> serijsko proizvodnjo komponent. ProsUv ra pa ho seveda toliko, da bo vsem pr<v granuim omogočal nadaljnji razvoj.
Stebri, ki so osnova novogradnje, so v ponedeljek, ko smo si gradbišče ogledali in tudi posneli fotografijo, Že dati slutiti, za kako velik objekt gre. Razprostiral se
Že aviu&ta se bo v novo tovarno presetifa celotna dojavnost Ináopa in Orodjarno, tu pa bodo lačoli sestavljati
tudi oklepnike.
Z naložbami do cenejše elektrike
V Termoelektrarni Šoštanj že potekajo gradbena dela za namestitev prve plinske turbine -Pospešene priprave na izgradnjo šestega bloka, ki naj bi začel obratovati v letih 2012 do 2014; in izvedba letošnjega obsežnega remonta petega bloka
Mira ZakoŠek
v Termoelektrarni Šoštanj je v cel) dneh živahno koi že dolgo ne. Proizvodnja poteka seveda nemoteno, izvaja se zelo obsežen remont petega bloka, stekla so gradbena dela za namesiiicv prve plinske turbine, vodstveni in vodilni delavci pa se posvečajo predvsem načrtovanju izgradnje šestega bloka. Direktor dr. Uroš Rotnik pravi, da imajo vse »na va-jeliluin da vse poteka po načrtih. DfffifQdnjû plinskih turbin je Uh rej z^ stekia?
»Vse teče po skrbno i^ačnova-nem terminskem planu. Trenutno izvajamo gradbena dela. prvo plinsko turbino pa pričakujemo v poletnih mesecih. Računamo, da jo bomo lahko namestili do koth ca leta. tako da bo lahko prvo preizkušanje po novem letu. Drugo plinsko lurt^ino d<iblmo pomladi prihodnje leto, tako da bosta obe že v polnem obratovanju od oktobra 200K dalje.« dre zo obsežno naložbo, koliko bo vrei/na in kakšna so pi-avzû' prav omenjena gradbena defa? »Celotna naložba bodo vredna okoli 40 milijonov cvrov. Res gre /a velik finančni zalogaj. Trenutno gradimo turbinske temelje, medtem, ko so j)stala pripravljalna delo že končana, s tem mislim na podporni zid. ki preprečuje plazenje brezine proti objektom.« kateri lokaciji se to do^iaja? i»('eprav gre za velik poseg, je pravzaprav mimoidočim to skrito. Vse se namreč dogaja zadaj za blokom pet. pravzaprav med blokom pel in hladilnim stnlptmi tega hloka, tako da se s ceste res prav nič ne vidi.« Hkixitis tem se pripravljate tudi

1
/V f^a Iz'	'î'i



Turbirta je povsem razstav-fjena,
na izgradnjo šestega hloka. zelo velike naložbe.
»Seveda je to naša najpomembnejša razvojna ambicija, ki bo se okrepila našo vlogo v slovenskem energetskem prostoru. Cîre za izjemno velik in obse/-en projekl, zalo jc tudi dokumenlacija zelo obsežna in ravno njeni pripravi in pridobivanju ponudb bo namenjeno celotno letošnje leto. Oe bo šlo vse po načrtih, bomo drugo leto takle čas že podpisali pogodbo z najugřídncjšim ponudnikom.« Vseeno pa se velikokrat sfiši, tla o tej ne le za vas, ampak za celotno Šaleško dolino i^emno pomembni naložbi, vcelotiše nivse dogoivrjeno?
»O investiciji je vse dogovoije-no. Opredeljena je v vladnem razvojnem načrtu in seveda tudi v našem strateškem načrtu. Prav taki) imamo izdelano tudi že ft-nančno konstrukcijo plačila te obsežne naložbe, tako da ne vidim nobenih težav, ki bi ogrozile njeno uresničitev« Kako težka pa bo ta naložba tn kdaj naj bi hila zaključena? »izgradnja šestega bloka nas bo
Na tem prostoru bodo se pred koncem leta namestiti prvo
plinsko turbino
stala okoli 750 milijonov evrov. izgradnja bo potekala v več fazah, temu je prilagojen tudi razpis in (Inanciranje projekta. V celoti naj bi bila zaključena med letom 2012 ic 2014.« Kaj bo p}'avzaprav izffradnja šestega bloka pomenila za Termoelektrarno Šoštanj? »Svetlo prihodnost naslednjih stiridesei let z možnostjo nadaljnjega razvi)ja« Boljši pa ho tudi izkoristek premoga?
»Tudi to je zelo pomembno. Iz sedanjih 26 odstotkov, ki jih dosegamo na prvih treh blokih, in
odstotnim na četrtem in petem bloku bomo v prihodnje obratovali le s posodobljenim blokom 5, čigar izkoristek bo %, in najsodobnejšim blokom ^est, ki bti obratoval s 43 % izkoristkom. Skratka, iz enake količine velenjskega lignita bomo proizvedli 30 % več eleklrične energije. Tukaj je ključ do uspeha. Se posebej zato. ker bo elektrariîa tudi okoljsko bolj prijazna, saj se bodo vsi emitenli v okolje občutno znižali.«
To ho seveda pomenilo tudi kon*
kurenćnejšo energijo?
»Po letu 1014 bo naša energija zagotovo konkurenčna in teh ča-
f
3
Dr, Uroš Rotnik

sov si resnično že zelo želimo.« Kaj pa bodo te nove naložbe pomenile za toplotno oskrbo: kot vemo. zagotavljate tudi toplotno energijo za tukajšnje daljinsko ogrivanje?
»Prav 7 namestitvijo plinskih turbin bomo dosegti največjo zaščito daljinskega ogrevanja, ki ga moramo vedno kontinuirano zagotavljati. tudi če nam iz obrauv vanj a izpade kakšen blok.
V normabiem času bomo toplotno energijo zagotavljali iz bloka pel in kasneje tndi iz šestega bloka. v primeru izpadc^v pa moramo imeti v rezervi se kakšno drugo napravo in to nalogo bodo prev/.ele plinske turbine, tako da bi) v prihodnje oskrba Šaleške doline s topli) t no energij" še bolj zanesljiva.« Kje pa htiste umestili blok 6 ? »Blok sest bomo gradili na lokaciji sedanjih hladilnih stolpov blt> kov ena in iri ter na lokaciji sedanje upravne stavbe. Pred pričet-kom gradnje nas torej čaka veliko pripravljalnih del in grad ni a nove upravne stavbc.^i Zagotavljate pa si tudi pnfstor za i^azvoj. širite se ven izza sedanje ograje Tenntwlektrarne? ARes je. Pridobivamo prostor zunaj ograje, zahodno od obstoječih objektov. Namenili ga bomo oblikovanju mini (Obrtne cone, ki bo kt)mpatibilna s pridobivanjem električne energije. Tako dajen^o zametke razcvetu podjetništva na tej lokaciji.« Kdaj naj hi to urestiii-iU? »Tega se bomo lotili po izgradnji šestega bioka, do takrat pa bomo ta prostor potrebovali za montaž-
ne površine za izgradnjo velikega šestega bloka.« V^oredno z vsemi temi pripravami pa nemoteno poslujete? »Kar se proizvodnje tiče, je letošnje leto, vsaj doslej, zelo zadev voljivo in tudi proizvodni načrti so veliki. Čeprav imatno obsežen remont petega bloka, ki skoraj dva meseca ne bo obratoval, računamo. da bomo dosegli eno najvišjih proizvoden! dosedanjega obratovanja Termoelektrarne Šoitaiíj.« Pravite, da bo /"emont petega blo-ka obsežen. Cesa vsega pa ste se lotili?
«Cîlavïii poudarek je na obnovi tuft>ine, seveda pa bomo temeljilo pregledali in popravili tudi vse ostale naprave, še posebej skrbno tisle najbolj kritične na kotlov-skem območju- Obnovili bomo tudi razžveplalno napravo in kompletno vodenje in zaščito celotnega bloka,«
Dela bodo obsežna in tudi draga. /a obnovi) bomo porabili preko petnajst milijonov evrov. Dejansko gre za zelo obsežen remont.«
Pri teb remontih poudarjate kratke wke, borite se dobesedno za sekunde» Je to res tako zelo pomembno?
if;nergija je v Sloveniji zelo pomembna in naša vloga v energetskem sistemu tudi. 'lega se zavedamo z vso odgovomt>sij<3. Prav ZHto se tudi trudimo, da remonte čim hitreje opravimo in potem tudi zagotavljamo nemoteno oskrbo. Tudi z letošnjim bo tako.«
8
AKTUALNO
«MifjISS
17. maja 2007
Nadzorni svet potrdil letno poročilo
Ljubijana, 9. maja* NaJ/omisvetlfolJinga Slovenske efeklranieje vsrcdn obravnaval lel-no porod)" tlm/t^c in skupine lISlî za Iclo 2006 z rcvi7.ijskima pomćitoma in predlogom ^eneralncgH direktorja ustiinoviielju o uporabi bilanCiiciia dobička, Rcvi/ijo račun ovadskill Izka/ov družbe In sicupine IlSli ter pregled skladno SI i poslovnega poročila dru/be in sku-pine /a lelo 2006 je i/vedla revizijska dru/ha KPMCi Slovenija, d. o. o. Mnenja revizorja KPMCÎ Slovenija za vse družbe v skupini IISH za lelo 2006 so bila brez pridržkov.
Na osnovi redne^sa spremljanja poslovanja dru/bc J1S1% po7Jlivnili revizijskih mnenj, us-
pešnega poslovnega izida družbe in skupine HSIl. doseženih zastavljenih ciljev iz poslovnega načrta za leio 2006 ter v skladu s svojimi pristojnosinii je nadzorni svet družbe IISH po ktmćni preveriivi leino poročilo poirdiL
Poslovanje !ISE in skupine HSl; v letu 2006 je bilo uspešno, zastavljeni cilji pa dth sežcni in ponekod tudi preseženi. HSE jc svoje poslovanie v tujini razširil prekt^ meja Slovenije na področje srednje in JV Ivvmpc in je aktiven že v dvanajstih evropskih državah. Družba llSi-je v letu 2006 dosegla čisti dobiček v višini K.651 mio SU ali za 23 odstotkov već glede na doseženega v letu 2005.
Skupina IISI: pa je v letu 2006 dosegla čisti dobiček v visini 18.607 mio SIT, ta pa je za 29 odstotkov večji glede na doseženega v letu 2005. Poleg tega je IISI: v letu 2006 pro-dal 16.3 IX CiWh eleklrične energijo, kar je za 11 odstotkov več kot v letu 2005, Nadzorni svel jc soglašal s predlogom generalnega direkt Olja. da se bilančni dobiček v visini 4,3 milijarde SIT ozirt^ma is milijonov lilJRv celoti porabi za oblikovanje drugih rezerv iz dobička. Poleg lega pa nadzorni svel predlaga skupsčini, da podeli piîslovodsivu razjesnico zii poslovanje v letu 2006.
Število obrtnikov v porastu
Za Območno obrtno zbornico Velenje leto 2006 leto polno dogodkov
v
in odgovornosti - Ce bo pod letošnjim delovnim programom veliko plusov, bodo izjemno zadovoljni
Tatjana Podgofiek
Na nedavni skupščini so člani Območne obrtne zbornice Velenje označili lansko leto kot zelo pomembno, polno dogodkov, odgo-vomosiJ in kot leto, ki je napovedalo potrebo po Se bolj zavzetem d^ lovanju vseh organov zbornice ter njenih članov. 1'eh so koncc lanskega leta na&eli ic več k(n 820, kar pomeni porast ziinimanja 7H obrt in obrti podobne dejavntjsti v Šaleški dcilini in potrjuje, da prizadevanja po ustvarjanju prijaznega, vzpodbudnega in donosnega podjetniškega okolja niso /itman. "Med večjimi projckii, ki smo jili izvedli lani. jc praznovanje 30-letnice delovanja Območne obrtne zbornica Velenje, priprave na nov obrtni zakon, zelo pomemben je za nas projekt samo-pohiranja članarine, nemalo tnida pa je zahtevalo uresničevanje naših osrcdtijih ciljev: zastopanje interesov obrti in podjeiništva, izobraževanje člajKw in njihovili delavcev, promocija obrii in obrtnikov, informiranje 1er svelovanje. izvajanje javnih pooblastil, priprava članstva na sprejem nove valute." je povedala Soi\ja Jamnikar« sekretarka velenjske območne obrtne zbonjice.
Leto 2007 v primerjavi z lanskim prinaša za zbornico kar nekaj novosti. vrsto iz/.ivov. zahtev, ki bodo pnicg icgH, kar izvajajo njene stro
kovne službe vsak dan, zahtevali veliko znanja, potr-pežljivosli in strpnosti. Po besedah Jam ni k arjeve prav-zaprav težko ločijo aktiv-nosti območne zbornice in Obrtne zbornice SlON^jnije. saj se te med sabo prepletajo. Zahteve in pi>trcbc članov v posameznih okoljih se namreč bistveno ne razlikujejo. »Pri vseh želimo doseči Čim več koristi za naše člane. zat(> je breme odgovornosti vsako lelo večje,« Prav v teh dneh pripravljajo na osnovi spodbud iz območnih zbornic zahteve slovenske obrti, ki bodo narekovale delo odgovornih na državni ravni in zbornic na terenu.
Med letošnjimi novostmi je Jamnikarjeva omenila spremenjene novele obrtnega zakona, le bodo precej olajšale vstop v obrt, saj odpravljajo administrativne ovire predvsem glede izobrazbe. Admi ni strati vn<i olajšanje pomeni tudi plačevanje članarine po različnih merilih - od 10 do 50 evrov sanîo eni organizaciji • Obrtni zbornici Slovenije, la jo ho po določenem ključu vračala območnim zbornicam. Z novelo zakona dobiva krovna organizacija novt) ime -Ohrtncvpodjelniška zbornica.
Sonjd Jamnikarf sekretarka Območne obrtne zbornice Velenje: "Med našimi večjimi lastnimi projekti je zanesljivo evropsko tekmovanje fforístov.
» Projeli t samopobiranja članarine je pester in zanimiv, ker imamo ob sebi informacijski sistem in točno vemo. kdo so dobri, srednji in slabi plačniki in kje do članarine še nismo prišli.« v zaključni fazi je projekt kartica Obrtnik, ki jo bodo prejeli vsi člani zboniice, tudi ta pa prinaša zanje nekatere prednosti. Scz-lîam novosti dopolnjuje se izvajanje projekta e-vem za pravne osebe.
Nič manj z-ahtevne od omenjenili
bodo Obrtni zbornici Velenje lastne naloge, »/e dalj časa trdimo, da je potrebno povezati znanje in obrt. Oboje smo združili v razvojnem projekiu za dejavtmsi lesarjev, ki smo ga oblikovali skupaj s Sa-vinjsko-šaleško obnwčno razvojno agencijo. Zelo pomembno za nas jc tudi povezanost naših obrtnikov in obrtnikov Hrvaške v projektu In-terek. Z njim se bomo predstavih na letošnjem Mednarodtîenî obrtnem sejmu v Celju. Zagotovo pa bo dejavnost naše zbornice ziizna-movai dogodek, ki ga najbrž v Sloveniji v naslednjih 30 letih, kol pravijo nekateri, tic bo • evropsko prvenstvo lloristov. Zanj smo prejeli prijave tekmovalce iz kar 20 držav Konec septembra ho mesto Velenje gostitelj najboljših evropskih Ooristov, Obrtna zbornica Slovenije organizator dogodka, naša zbornica pa bo nudila podporo obema. Dogodek je organizacijsko velik zalogaj in prepričana scin, da ga biv mo s skupnimi močmi izpeljali v skladu s pričakovanji.« Na omenjeni nedavni skupščini pa so člani naložili organom velenjske Območne obrtne zbornice še eno nalogo - reševanje težav glede zelo slabe cestne povezave obrtnikov Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Urejena infrastruktura je prvi pogoj za ustvarjanje obrli in podjetništvu prijaznega in doni>snega okolja. »... zato nas v naslednjih dneh čakajo pogovori o tem pri lokalnih oblasteh, če bo potrebno, pa tudi širše. Ce bomo ob koncu lela imeli p(Kl zastavljenim programom veliko plusov. bomo lahko vsi skupaj izjemno zadovoljni,« je še dejala Sonja ,Tamnikar
Spet rekorden vpis v vrtec?
Število otrok v Velenju očitno raste, saj so v Vrtcu Velenje že prva dva dni zapolnili polovico prostih mest - Bo po tem, ko so vrtce zapirali, sedaj treba iskati nove prostore za vrtec?
Velenje - Takoj po prvomajskih praznikih so v Vncu Velenje začeli redni vpis novincev za novo šolsko leto. ki se bo pričelo L septembra. Lansko leto so imeli po nekaj kriznih letih rekorden vpis. saj je trenutno v vseh enotah Vrtca Velenje 1021 otrok, »To je številka, ki je. odkar se je začela devetietka in vrtce zapuščajo že šestletni otroci, niti v sanjah nismo upali napovedati.« pravi ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas. In morda je ravno zato letos zanimanje z vpis v Vrtec Velenje že prve dni preseglo vsa pričakovanja.
aV šolskem letu 2007/2008 bo naš vrta* zapustilo 271 otrok, ki odhajajo v prvi ra/jed osnovne šole. pričakujemo, da bo vpis všz} približno laksen. Oe sodimo po prvih dneh, se bo to uresničilo. Starši
zgodaj prihajajo ludi /^to, ker si želijo dobiti prosto mesto v tistih enotah, ki jim je najbližja. Samo prva tlvH duí smo tako vpisali 129 otrok. V preleidili letih smo takšno številko dosegli šele po dobrem tednu. Zato pričakujemo, da bo število na novo vpisajiih otrok res veliko.«
Uradni vpis se bo v Vrtcu Velenje zakljuČQ jutri. Potem bodo začeli v Vrtcu Velenje že oblikovati skupine za jesensko obdobje. Letos so med letom odprli kar Iri nove otldelke. zato nas je zanimalo, ali imajo v svojih enotah še kaj prostora, da ob morebitnem res velikem vpisu zagotovijo dodatna prosta mesia. Metka Ćasuamjepove<iala: »Letos smo odprli dva nova oddelka že na začetku šolskem leta, lebruarja pa smo odprli še tretji oddelek za najmlajše otroke, torej jaslice, saj prostora nismo več imeli. Kapacitete
imamo res skorajda polne, V enoti Vrtiljak imamo prosto še eno igralnico, Oe bo vpis res velik, lahko v njej uredimo prostor za še ent> skupino. Se pa ze dogovarjamo z MO Velenje, da poiščejo dodaten pro-slor, če se bo trend rasti števila otrok nadaljeval.«
V preteklih letih so v Velenju zaradi pomanjkanja otrok zaprli nekaj oddelkov, sedaj se trend obrača. Zalo nas je z.animalo, kako pa je v okoliških vrtcilt. ki jim ie največkrat grozila ukinitev z.aradi premajhnega iteviia otrok, »V Skalah ima-tno vpisan samo en oddelek, lam imamo eno igralnico prosto. Sicer pa so letos okoliški vrtci skorajda polni, razen v Cirkovcali in Plešiv-cu. Ta dva vrtca sta še vedno vprašljiva, ali bomo sploh oblikovali enoto ali ne. Sploh za Plešivec smo dobili informacijo, da je število otrok.
ki bodo polrebovali varstvo, zelo majhno,«
In kaj se ho zgodilo, če starši svojega malčka ne bodo vpisali v času rednega vpisa, torej do jutri? Nič kaj posebnega. Le enote, v katero bi želeli voditi svojega otroka, ne bodo mogli več izbirati. Doslej otrok niso zavračali, vendar morajo starši včasih otroke vodili tudi v vrtce. ki niso neposredno v bližini doma. Izvedeli smo še, da bo tudi poleti Vrlec poskrbel za redno varstvo. V juniju ga obiskuje okoli 4(10 otrok, avgusta šte\ilka pade na okoli 250. Okoliški vrtci bodo ziiprti, morda bodo vjiinijti še odprli oddelek v Pesjti. Najmanj oirok v poletnem času vriec obiskuje v začetku avgusta, ko ima Gorenje kolektivni doptist. Poletje pa v vrtcu zalo vedno izJcoristijo za obnovitvena dela. In kaj bodo posodobili Iclos*.' »Kol kaže, bomo letos dobili še več kol prejšnja leta, izmenjali bomo str«>-hi v Skalah in na Konovem, kjer je kritina še azbestna. V enoti na Chv rici in v Tinkari pa bomo poskrbeli le za popravilo streh, saj obe puščata,« nam je ob koncu še povedala Metka Cas.
■ bs
O združenju celjske in pomurske mlekarne konec avgusta
Arja vas - /e pred časom smo poročali, da so člani nadzoniega sveta ccljskc mlekarne dali z.elo luč /ja postopek združevanja s Pomurskimi mlekarnami.
Po besedah Marjana Jakoba, direktorja mlekarne v Arji vasi, imata obe mlekarni programe, ki omogočajo do p(î I nje va nje, doseganje siner-gijskih učinkov, pri katerih sta v ospredju predvsem zniževanje stpv škov in optimizacija proizvodnje. V celjski mlekarni so dobri pri fer-mentili (jogurti) in siru, v Pomurskih pa na sterilni liniji, liniji ah mleko v prahu in pri skutah ter namazJh. Izbrana odvetniška hiša Colja naj bi v naslednjih dneh pripravila pogodbo in določila nadaljnje postopke, nato pa bodo skupaj izbrali revizijsko hišo. ki bo izdelala cenitve. Ko bo ta izvršena in določeno menjalno razmerje, bodo povedali svoje še lastniki. Po scenariju naj bi konec letošnjega avgusta o ptistopkih povezovanja že odločali na skupščinah obeh mlekarn.
V celjski ne pričakujejti posebnih težav glede razdelitve proizvodnega pr(igrama, odprta pa za z.daj ostajajo» vprašanje o sedežu skupnega podjetja, imenu nove mlekarne in podobm). Jakob je prepričan, da bi moral biti sedež novega prjdjetja v Arji vasi iz več razlogov, predvsem pa zaradi zniževanja stroškov in logistike. Ime pa naj bi izbrali takšno, da bo poudarjalo slovenska mleko,
Odzvali so se tudi na p<ïbudo Ljubljanske mlekarne, kije predlagala poenotenje glede nabave, predvsem repromateriala, Tako naj bi se mle-kania. ki ima za to najboljše pogoje, pogajala še v imenu ostalih. Kot še pravi Jakt^b, je tudi to edeti od korakov k zniževanju stroškov in morda tudi zametek bolj poglobljenega sodelovanja.
mtp
OBČINA ŠOŠTANJ ZUPAN
Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.: 33/2002, 8/2007) ter 37.
ČL Statuta občine Šoštanj (Uradni list občine Šoštanj št.: 10/2000-prečlščeno besedilo) izdaja župan občine Šoštanj naslednje
JAVNO NAZNANILO
o Javni razgrnitvi
okoliškega poročile In dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za blok 6 TEŠ s spremljajočimi objekti
Javno se razgrne:
1.	dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za blok 6 TEŠ s spremljajočimi objekt?, ki gaje pod številko naloge 6042-1 v maju 2007 izdelalo podjetje ZUM d.o.o., Maribor (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek OPPN);
2.	okoljsko poročilo« Ki ga je pod številko referata: 1829 Izdelal Oddelek za okolje Elektroinstituta MIlan Vidmar, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo);
3.	povzetek za javnost.
Gradivo iz prejšnje točke bo javno razgrnjeno za obdobje 30 dni, od petka, 25. maja 2007» do ponedeljka, 25. junija 2007, in sicer v prostorih Občine Šoštanj. Trg svobode 12, Šoštanj.
Javna obravnava bo potekala v sredo, 6. junija 2007, s pričetkom ob 16. uri v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12 v Šoštanju.
V času javne razgmftve bo gradivo v obliki povzetka za javnost na vpogled tudi na spletni strani: vmw.sostanj.si.
III.
H gradivu lahko v času javne razgrnitve, najkasneje do poned^jka» 25. junija 2007, podajo svoie pripombe In predloge vse zainteresirane fizične in pravne osebe. Pisne pripombe oziroma predlogi se posredujejo na upravo Občir>e Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, ali na elektronski naslov: obcina@808tanj>8li lahko pase podajo ustno na javni obravr^vi.
IV.
To javno naznanilo se objavi v lokalna časopisu Nas čas, na spletni strani Ministrstva za okolje In prostor: vw/uv.mop.gov.sl ter na c^inski spletni strani Občine Šoštanj: wwv/.sostanj.sl, na video straneh KRS ter na oglasni deski Občine Šoštanj.
Številka: 350004/2006 Datum: 15.05.2007
Župan občine Šostsi^j Darko MENIH, prof. I.r
nikoli	8

ŠOLSTVO
»Te, ki so ostale.
so prave«
Od 27 raziskovalnih nalog nagrajenih kar polovica - Gibanje doseglo zrelost in visoko kakovostno raven
Tatjana Podgoršek
Veleryp» 9. maja - V veliki Uviv rani velenjske glasl>cne šole jc bi-svečana zaključna prireditev gibanja Mlhdi ra/isk<»valci /ja razvoj Salel>ke doline. Dan sklepnega dejanja, 9. maj. ni j/bran naključno. To je dan /ma^je in tudi zmagovalci so tisU mladi, ki so se vključili v gibanje in nalogo izdelali. I.ciošnjc jc bilo 24. povrsii, v primerjavi / lanskim pa izstopa predvsem p<i številu l/dolanih nalog 1er f\jihovi kakovosti.
Mladi so takrat i/delali 27 raziskovalnih nalog ali 46 odstotkov manj kot v preteklem letu. Pod 15 SÛ se pudpliíHll asuovnosolci iz os-mili osnovnih sol (Cîustava Šililia, I ,ivada. Salek-vse Velenje. Šoštanj, bratov I.cKînja Šmartno ob Paki. prvič pa tudi iz Mozijja In Rečice ob .Savinji), pod 12 pa dijaki i/Ilirih srednjih sol Šolskega centra Velenje. Programski svet gibanja je prejel kar 17 takih nalog, ki «j prerasle v dveletne. Zat<^ jili bi>do avtorji oddali prih<îdnje Ictí>, ko ho gibanje, ki poteka pod okriljem Šolskega centra Velenje, praznova-
lo 25-Ieinico delcwanja. O kakovost i/de I an ih nalog pa /govorno pove podatek, da jih je bilo od 27 nagrajenih kar 15 ali več kot polovica.
Doc. dr. Tone Ravnikar, ki spremlja gibanje že 22 let vlakšni ali drugačni vlogi, je vimenu predsednikov ocenjevalnih komisij na svečanosti med drugim dejal: »Nalog jo tokrat res manj kot sicer, ampak ko smo po prvem soku v/jsli v n>ke i/.delane naloge. smi> rekli: te. ki so ostale, so prave. Kajti avtoiji ste prepoznali tc/^vi). jo analizirali, preučili in poiskali rešitev. Pri tem ste uspeli premagali tudi oviro, ki sojo stari liilinci uhesedili z 'brez napora ni znanosti.*« Po njegovih zagotovilih je gibanje doseglo izredno zrelost, visoko kaktv VOSI no raven. Vseh 27 oddanih nalog ima vse standarde raziskovalnega dela. V letih ra/voja se je gibanje ra/vijalo in se Se vedno razvija, skupaj z njim pa se učiji> in razvijajo tudi vsi, ki v njem sodelujejo. Atí lako naprej. Mislim, da so taki! dobri, daje zadevo potrebnem le še Jiadgradili.«
Gibanje financirajo lokalne skupnosïi. Na svečanosti v veliki dvorani velenjske glasbene šole je tukajšnji >^upan Srečko Meh menil, da je prispevek občin v gibanju velik, ker omogočijo mladim to izkušnji). Ta daje lepe obete ter je dobro izhodišče zanje in tudi za družbo. Gibanje je označil kot eno od možnosti sodelijvanja prebivalcev v bodoči pokrajini Saša. Po mnenju šostanjskega župana Darka Meniha se mladi vsak dan dokazujejo na različnih podmčjih
na različne načine in se pri tem srečujejo s težavami. / vrlinami, ki so jih pridobili z delom na raziskovalnem področju - to so znanje, vzirajnost in iznajdljivost - te la/je rešujejo. Alojt Podgoršek.
župan Občine Šmartno ob Paki. pa je tako kot njegova prediiodni-ka čestital miadim za opravljeno pomembno delo. Po njegovem mnenju »nas ni treba bili strah pri-hodni)sii, saj imanu) v mladih raz-
iskovalcih dostojne naslednike.«
Avto rie ra/isk<îvalnih nalog Iz os-nwiiih šol in njihove nîeni.orje fHv-leg praktične nagrade čaka sedaj še izlet v Avstrijo, srednješolci - avtorji nagrajenih nalog - pa so dobili
praktično in denimo nagrado.
Priložnostni kulturni program so pripravili učenci velenjske glasbene šole in nekateri mladi raziskovalci.
Nograjene naloge
Mc<i 11 osnovnošolslrimi nalogami s področja huMiHriističiiih in ilružb()sli»7iil) v^ jc bilo nagrajenih šest. Srvhriio pri/nai^e jc prejela naJoga: Kajtih za današnji čas? -avtorici: Barbara Makovšek. Zala Klan-čnik (OŠ Šalck Velenje), mcnîorica; Amalija Dragar; bronasto prlznar\j« je prejelo pel nalog: Besedilna siraža - avtoric Urške Aplinc, Vesne Psnič in Vesne Turinck (<)S ŠošianI). mentorica: Vlasta Ocšnik: Očka, kje si? (Odraščanje otrok brez očeta) • avtorica Mojca Brezoviiik (OŠ Ročica ob Savinji), mentorica: Polonca Koleiic Ozimic; Denar je sveta vladar-avtorica: Laura l^-
nar (OŠ bratov l.etonja Šmartno ob Paki). mentorica: Marija Vodovnik, somentorica: Mojca Ažman; Slants športnika - pomoč ali privilegij: avtorici: Ajda Praznik in Janja Pohorcc (OS Gustava Siliha Velenje), mcntorica: Katarina Praznik, somenlnr: Roman Frangeš; Velenje, /iinimivo meni in mojemu prijatelju -avtorici: î.ena Jezer-nik ÎD Klara Salobir (OŠ Gorica Velenje), mentorica: Branka Mestnik:
Med štirimi osnovnošolskimi in srednješolskimi nalogami s področja biotehniških in naravoslnviiih u'd so dobile nagrado tri, od toga dve /lato: Naravna Icpila-avtoricc Manca DremcL /ala Crnidnik in Tjaša Nerlah, (OŠGustava Šiiilia Velenje), men-
torica: mag. Ajiita Pi>vše. s<'>meniorica: Suzana Ptislinek, in Vonj, ujet v stekleničn^» - avtorice: Helena Plazi, Mihaela Štiglic in Žanin Tamše (OŠ Livada Velenje), mentorica: Simona Zohar. soment<^rica: Džtird-žica Vidovič: srebrno priznjinjo: Vpliv prometa na pojavnost lišajev v Šoštanju in okolici - avtorji: Jana Ohšteter. Marko Potočnik. Špela Sovič (Splošna in strokovna gimnazija ŠCV), mentorica: KJavdija Jiig, somentcjrica: Helena Poličnik;
S področja tehniških yoá so osnovnošolski in srednješolski raziskovalci izdelali šest nalog. Srebrno priznaiuc sta prejeli nalogi Varčevanje z energijo na osnovtîi šoli -avtorja Žiga Hudournik. Tomaž BriŠnik
(OŠ Cîustava Šiliha Velenje), mentor: (Veto rendre, somentorica: Metka Fendre: MagiKHue lastnostj komercialnih jekel -avtorji: Filip Pratnekar. KJemen Gosteč-nik. Alen Setinšek (Poklicna in lehniška elcktro in računalniška šola ŠCV). mentor: Matjaž Žerak, sonientor: Janko Čekon: lirnnasto pri/nar\|u: laserski učinki - avtorja: Cîrcgor I-rim. [.tika Brinovšek (Poklicna io icholška elektro m računalniška šola S(JV). menton Peter Vrčkovnik. so-menîor: /vonc Cenccn; Primerjava splci-ne in namizne pisarne - avtorja; Vlado Zupane. Jani iovan (Splošna in strokovna gimjiazija ŠCV). mentor mag. Ivan Jovan: Sretlnješolci pa so s p(x3ročja liumanLslič-
nih in d ni poslovni 11 hhI izdalali šest nalog. Zlali) priznat^e: Pomen razvijanja kntičnc' ga mišljenja pri pouku • avtor Martiii Krati ser (Splošna in strokovna gimnazije ŠCV), mentorica: Darinka Vrabič: hronas-to priznanju: Tudi mi /eliino biti turisti -avtorice: Tcja Žnider. Tjaša Kolčne, Spela Ačko (Poklictîa in tehnika šola za storitvene dejavnosti ŠC.'V), mentor: Marko Crams, somentorica: Zdenka Jan.
Na državno srečanje mladih raziskovalcev, ki bo 1, lunjja v Murski Soboti, se je uvrstilo 12 nalog, od tega sedem osnovnošolskih in pet srednješolskih.
Vonj, ujet v stekleničko
Mlade raziskovale z osnovne šole Liva(ja Velenje raziskovale, kako je mogoče izidelati parfumsko vodico
Tatjana Podgoršek
Helena Plazi. Mihaela âtigtic in Žanin Taniše so devetošolke os-niJVne šole Livada Velenje, katerih imena bodo zj^pisana v 24. gibanju Mladi raziskovalci za ra/voj Šaleške doline na vidnem mestu. Med osnovno-in srednješolskimi raziskovalnimi naloga s podn^čja biotehniških in naravtjslovnih ved s<i namreč za nalt>g<> 'Vonj, ujet v stekleničko' prejele zlato priznanje. Izdelale so jo ob pomoči mentort-ce Simone Žohar in somentorice Džurdžice Vidovič.
»Prva nagrada je z^ nas presene-čenje. Saj ne rečemo. Naloga je bda zahtevna, vmes je bilo kdaj pa kdaj kar težko. Ko pa vidiš rez-
uliaie svi)jega dela. ko veš, da je to tvoje, koliko truda je bilo vanj vloženega, si ponosen,« so povedala dekleta in nadaljevala: "Samo eksperimentiranje ni bilo zahtevno, ker nas je zanimalo. Ko pa je bilo potrebno zadevo spraviti na papir po vseh pravilih, pa je včasih že uskladitev časa predstavljalo težavo. Vse skupaj so nam popesirili naši starši, ki so nam na čajanke, na katerih smc) se dobivale, nosili malico,«
Za to. da so se dekleta vključila med niiade raziskovalce, je bil ^ kriv« J^aninin novi parfum. Na eni od čajank pri Mihaeli je namreč prijetno zadišalo po prostoru ia deklela ne bi bila deklela, če sc ne bi začela o parfumu pogo-
varjati, Odgovori na vprašanja, kako nastane, kako hi ga lahko pridt)bilc in podobno, so bili prevelik izziv, da bi dekleta izpustile ptmujeno priložnost.
In kako so se lotile raziskovanja? Zastavile so si nekatere hipoteze. si priskrbele potrebno literaturo. izvedle anketo med učenci in odraslimi, najbolj pa jih je zanimalo. kako zbrati vse prijetne V(j-ojave v stekleničko. Pri eksperimentiranju so namakale nižma-rin. vzgfijen v Veletîju in v Opatiji, v ricinusovem olju. v vodi in alkoholu. Ker z rezultati niso bile zadovoljne, so delo nadaljevale s segrevanjem različnih delov rastlin v vodi. Hlape so ptjskušale iiie-ti v vato. a se jih je nabralo pre-
Mtade raziskovalke z mentoricama
malo, da bi jih lahko ustekleničile. 'Naš cilj je bil izdelati parfumsko vodico. Pcj uspešnem brskanju po literaturi smo ugotovile, da lahko eterična olja pridobivamo tudi z destilacijo različnih delov rastlin. / nestrpnostjo smo pričakovale prvo kapljico eteričnega olja. Po prostoru je prijetno zadi-
šalo. Uspelo nam je!" Destilirale so v/orce pomaranče, limone, sivke, vrtnice in rožmarina.
Danes, koje vse že za njimi, se veselijo izkušnje, ki jo bodo s pridom uporabile v vsakdanjem življenju, Naučile so se raziskovati, delati z računalnikom in v skupini. komunicirati, javnega nastopa-
nja. Kljub obilici napora in odrekanja prosicga časa pa niso opustile misli, da se ne bi še kdaj vpisale med mlade raziskovalce. Po govarjalc so sc, da bi nadaljevale tam, kjer so končííle. Izzivov, vo Ije. vedoželjnostl je v bodočih gimnazijkah še vedno dovolj.

Bodoči slikarji ustvarjajo na gradu
v ponedeljek se je začela že 18. slikarska kolonija absolventov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane - Letos mednarodno obarvana
Velenje • VCraleriji Velenje so v ponedeljek zaceli iradicionalno. lokrHl 2e IX. slikarsko knlanijo absolventov ljubljanske akademije za Likovno umetnost, torej bodočih akademskih slikarjev, l.e-las so se jim pridru/ili tudi oblikovalci in šiLUenli smeri vl/ualne komunikacije. Prvič pa je koloni-
ja obarvana tudi mednarodno. V tednu, ko bodo po vsem svetu zaznamovali Mednarodni dan muzejev, galerijska dejavnost pa je del mua'alske dejavnosti, so V Claleriji Velenje včeraj odprli tudi razstavo lzdelk<iv otrok i/ Vrtca Velenje, vodja galerije mag. Milena Koren Božiček pa bo prav danes v Ljubljani prejela prestižno Valvazorjevo priznaryc svoje strokovno delo v (raleriji Velenje. Pri/nanje bo dobila za retr<^spek-tivno razstavo del kipaija Ivana Na pol nika.
Mag. Milena Koren Božiček nam je tik pred ponedeljkovim sprejemom letošnjih udeležencev slikarske kolonije, ki tudi letos poteka na Velenjskem gradu, pi> vedala: »Galerija Velenje letos že osem naj Sli č pripravka to koloni-
jo, na katero povabimo predvsem bodoče akademske slikarje, že nekaj let pa se jim pridružujejo ludl oblikovalci. Ilidi letos bodo ustvaijali pet dni, torej do jutri, ko bodo ob 12. uri oddali sv<ija dela. Kolonija je tokrat še pi)se-bej zanimiva, ker dobiva tudi mednarodne razsežnosti. Sodelujejo namreč tudi tuji studenti, kl na ALU opravljajo specialistični átudij. mi pa bomo tako dobili nove dimenzije in poglede na delo v evropskih državah. I.etosjc udeležencev 15, delajo pa v zelo različnih materialih.«
Mlade umetnike lahko med us-tvaijanjem na Velenjskem gradu ludl < obišče te. žal le še danes popoldne. V ponedeljek bo žirija opravila svoje delo in izbrala najboljša dela, V strokovni žiriji so
prof. Peira Kap.š iz Maribora, dr. Nadja Zgonik 1/ ljubljanske ALU in vodja galerije Velenje mag. Milena Koren Božiček. Kolonija bo sklenjena z odprtjem ra/stave izbranih del Ta bo .^0. junija v velenjski galeriji. Takrat b<ido podelili tudi tri nagrade. Prva nagrada h<3 ludi tokrat odkup slike za stalno zbirko galerije Velenje in udeležba na mednarodni likovni delavnici Slovenija odpna za umetnost 2008. Druga nagrada bo sa-mc;stojna razstava v Cîalerlji Velenje prihodnje leti), tretjo nagrado pa bo podehl spon/or kolonije, podjetje Gorenje, d. d. Tokrat bo to televizor. Sicer pa je kolonijo omogočila ludl MO Velenje, ki jo podpira že vsa leta obstcya,
m bi
Razstava navdušila že ob otvoritvi
V petek, IL maja, je bila velenjska galerija precej polna že pred sedmo uro zvečer. Potekala je o I vont e v razstave avtorja ŽeUka Opacka - umetnika, ki je študiral v Beogradu in lam zaključil tudi svoj podiplomski i^iudij. Se-d<0 poučuje likovno umetnost na velenjski gimnaziji. Umetnik sc je predstavil z nadvse zanimivim, izvirnim in zahtevnim projektom - lotil se je reprodukcije umetniških del s svetopisemskimi motivi, k: so jih ustvarili znameniti slikarji, kot so (iiotlo, Masaccio, Caravaggio, ter slikam dodal del sebe. Dobesedno. Vsi obrazi In izrazi na slikah, ki se jih jc lotil spreminjati s pomočjo računalnika, so njegovi. V na svoj način duhovit podvig je avtor vložil skoraj 2 leti truda.
Od same ideje do izvedbe je bila pot dolga, saj je projekt zahteval tudi pomoč fotografa, ki je posnel obraze, ki se pojavJjajo naslikah. 10 slik digitalnega tiska pa predstavlja sele prvi del razstave, ki je na ogled- Drugi del so kiparske kompozicije apostolov, ki jih je avtor izklesal Iz lesa.
Samo o(vt)ritev so s krajšim glasbenim programom popestrile dijakinje tretjega letnika umetniške gimnazije. ludi med obisk(WaJci je bilo veliko dijakov, ki so s svojo udeležbo pokazali, da jih profesor za umetnost uspešno navdušuje, kar je le Se eno priznanje njegovemu u spe snem u delu.
Razstava, ki bo na ogled do 9. junija, je nedvomno vredna ogleda in se vam bo zagotovo vtisnila
v sponiin. /ato le hitro pot pod noge in naj vas vodi do velenjske galerije!
■ Tjasa
Tomaževe Podobe med šotori
TomaŽ Sinigajda že več kot deset let zvesto beleži trenutke taborniškega življenja - Nekaj jih je zdaj na ogled v šoštanjski kavarni
Milena Hr&iić - Planine
Tomaž Srrf^ajda; "ijubezen {fo fotografije me /e prevzela med tabornif<L»
Kavarne postajajo vse pogosteje ludi galerijski prostori. Vsaj za št)šianjsko velja iako. To kra i se s fotografijami v njej predstavlja loma/ Sinigajda. Razstava nosi naslov Podobe med šotori.
Tomaž več kot deset lei s svojim fotoaparatom zvesto beleži trenutke taborniškega življenja, Soustvaija taborniško re^jo Tabor, ki rcdno objavlja njegove naslovnice z zanimivimi portreti tabornic in tabornikov in fotorepona-že z različnih taborniških ak*
clj. »Ljubc/en do folografijc meje prevzela med taborniki. v 1. razredu osnovne Soie, ko sem dobil svoj prvi foltiaparai. Ves čas pa meje spremljala želja, da bi imel enkrat priložnost predstaviti svoje fotografye tudi širši javnosti. In ko se mije ponudila, sem jo zgrabil z obema rokama. Tema razstave je tista, v kateri se največ gibljem. Posvečena je tudi K)0-letnici skavtstva v svetu.«
Prikazuje l)rej življenje med taborniki. Ljudje imajo napačno predstavo, ko si mislijo, da sta tabomištvo samo taborni t»genj In šotor, ampak je tabomištvo se veliko več, »Je način živlienja in tega predstavljajo moje fotografije,« pravi simpatični in zgovorni Sine. kot ga kličejo tabornice in taborniki.	■
Stane Špegel fe z modro obarvanim projektom - videomf »iikami irt avtorsko giasbo • pokazalt kako dožMja industrijsko dediščino in ekološka prizadevanja v Šaleški dolini, lijer živi in
ustvarja.
Simulacija novih odnosov
Špeglovi Odsevi in odmevi
Šošt^j, 8. mîg - V začetku maja je bila v Mesl ni galeriji Šoštanj nekoliko drugačna razsiava. Stane Špegel iz Velenja je predstavil projekt Odsevi in odmevi, modre reíleksije iu perspektive Šaleške doline, s katerim je opozoril nase predhodno že v Velenju in Celju. Gre za mullimedii-sko obdelavo idgc. ki je zrasla na
ptidobah posameznih industrijskih ambientovv Šaleški dolini in njihovih detajlov, ki so svojevrstno zaznamovali dolino, l'otografïje so grafično obdelane, posledično ima vsak i/delek drugo zgodbo. Namen Speglovega dela je simulirati nove odnose med posameznimi industrijskimi volumni, jim vdahnili duha
Umetnik brez idej
Nataša Tajnik
Kn/lo hi hi/Oi Če bi iole koíumno začela kol pravljiœ, nekje, v ue-kem času, za deseUmi gorami je tivel unieimk, ki je hit poi)olm> mu bfez idej. Ampak meno... no. ilo ri^j bi takole. Nekje je ue-koč živel umeifUk. kije bil popolnoma brez idej. Predeu je postal umetnik, ni w^del, da bo postu! umetnik, Vsi so nw gowrili, da bi bilo dobro, da hi pi>sial unmnik. saj lako ali lako za drugega ni. Kn/te besede, vendar so bodočemu umewihf verjetno pustile kar iirticejšnjo usedlino v i^egovi mladi psihi, '/učel je sanjarili o bogati umetniški karieri, nadel sije videz razmisljujoče^a in pronic!/i\xi opaznjočega âoveka. Mil o umetnikn je postal zunanji v^ertjski shg. ljudje so ga začeli gledati drtigače. se SfkiStljiio ob-regati obenj in ga kdaj pa kdaj prosili za nasvet, kako opremiti kakšno gostilno, />obar\'aii kakšno lasado mmgradfije. Zdelo se nw je, da bi lahko bilo ravno spogledovanje z u met nosijo niegovo ifvljenjsko poslanstvo. Vendar je hilo la^e red karkoli, saj je bil edini unietfjik daleč naokoli. V njegovem srcu je vladala apatija in prepričafjie, da ljudje lako ali tako ne vedo. kaj je ta umetnost, in da Je lahko tisti karkoli tako i)repričljiv. da ti ljudje verjamejo na t)rvo žogo. Saj je polje umetniške svobode lako široko in tako globoko, v njem se skrivajo čudežne alkimlstične poljane neniziinie-van/a in t. i. umeinHíke svobode. Umetnost je lahko karkoli, tudi največja neumnost, če jo pravilno polasnih. Umetnik,ie živel v ."nojem malem, irtikrokozmičnem vrtu in .satt/aril. kako se sprebci/a po zgodovinskih leksikonih in enciklopedijah, kako njegove umetniške stvaritve kmi/o vladne palače Iwgatih in priznanih, kako se sprehaja z roko v roki s svetovno znatiimi lepoticami, ki se mu prijazno muza/oin nasmihajo. V vsem tem fiktivnem pohlepu je pozabil, da je umetnik, in da mora umetnik, če hoče biti umetnik, ustvarjati umetnost. Vsake toliko, če Je bita mda.je ustvaril kak' .\no umetniško delo. če Je prišel kakšen nevedni naročnik, kije ho-tel imeti to ali ono. Vendar seje lagodje edinosti umetnika tam nekje km hitro izjalovilo. Po/avilo se Je še več umetnikov. Hekateri so bili res skoraj bolj prepričljivi, ni bilo več tako etwstamo pridobiti naivnih fmlušalcev. ki so lahko ob srebanju piva poslušali umetniška natolcevanja pozno v noč. Te psihedeličfie debate pa so bile gibah umetnosti, s katero se je ukvarjal utnetnik. 1'kbate so bile o ženskah, pijači, zaslužku {poznanih, imtelnjih ixuivigih udeležencev debate in ostalih ifomembnih tenia/i, ki so burno zaznamovale desetletje umetniškega ustvarjanja umetnika. Pojavil seje problem, ki je na!)eljeval na naravni izbor, »? kateretn se je znašel umetnik. Kar naenkrat je bilo umetnikov cel kup in umetnik je začel razmišljali kaj se l>o zgodilo z njegovo pozidjo v swje/n mi-krosvetu. če tre bo kqj ukrenli Hitrost je vrlina. In če sem hiter, mi monia u spelje verjetno razmi.sljal. Vendar sa je tu t>ojavil še en problem, zaradi umetniškega spanja in ttekrealivnega zapravljanja časa so se iluzije o stvaritvi umetnosti še boli oddaljile. Umetnik je ostal bre: idej sam v .s/vtw/ svetu delovanja ve: in poznanstev, kije Še bolj sisel Svet se Je skrčil na minimalno in ni več hotel pronicati v umeinika, sa/ ga umetnik ni već hotel videti. Krčevito je isktil idejo, ki bi zazna/novala njegovo imtelniško poslanstvo, ideja je bežala stran. Ker je bil tako zelo obupan in ni hotel priznati, da nima idej, je postal kraddivec idej. Kradel je, kJcrkoHje bilo mogoče. in bilo mu Je popolnoma neeno, nakradeno rol)o le zapakiral / umetniško svobodo in še vedno ostajal v Iluziji svoje umetniškostl. Ostali umetniki so se ga začeli izogibati, saj so vedeli, da ideje dragoceno blago, ki s .wojo posebtrntjo vselmostl predstavlj^/o srčiko umetniškega ustvarjanja, fdeje so gonilo umetnosti In napredka. Umetniku ni bilo tetko krasti idej. ni pa jih znal pretvorili ali pa v.saj zajHikirali r riieum la.stno embalažo. Zaprli krog za nove ideje je postavil im}etnika na trda tla. Kako se Je znašel tam, pa tuhče od pripovedovalcev ni izvedel. Kdo ve. mogoče Je na.^el novi krog kakšnih umetnikov, ki ga je krmil z idejami, ali pa Je končno odprl oči in spu.^[il vase naš prelepi svet.
večnosti In odkriti njihovo skrito vrednoto, ki se s časom odmika oziroma je nevidna za svet. P(3do-be stopajo tudi čez nov prag domišljije. Izdelek je celovito dopolnjen z avtorsko glasbo, ki jc prilagojena tematiki, ter je dovršen preplet akustične glasbe in elektronskih zvokov,ki se zlivajo?. Jia-ravnimi zvoki obdelanih ambien-tov. Tako so nam tudi vizualne podobe razumIjivejše.
Avtor projekta je samostojni kulturni delavec, skladatelj in avtor večpredstavnostnih programov in vsebin. Njegova dela sega-
jo daleč čez slovenske meje v svet. Ker je tako kompleksna osebnost, bi ga težko opredelili samo v glasbeni svet. Vsem. ki ste bili na odprtju 8. maja v Šoštanju, je dogodek zagotovo odpri nove poglede na okolje. Naslediiji lak prikaz bo v Kibli v Mariboru, kjer je projekt predstavil včeraj zvečer, razstava pa bo na ogled do konca maja.
■ Miiojka Komprej Foto: Dejan Tonkli

107,8 MHz

Radijci s statusom smo
pod nadzorom
Radijske posuje s slalusoni posebnega pomena, med kHiere sodi tudi Radio Velenje, se povezujemo v /druženje, ki je pomemben panner pri dogovaijanju z dr/^vnimi institucijami.
Prejšnji leden smo se /braJi na skupscini v Velenju. Za organizacijo so odlično poskrbeli v lloiclu Paka. Mi pa smo lokral osrednjo pozornost namenili urejanju avtorskih razmerij. Radijske posuje smo namreč dolžne plačevali aviorske pravice SA/ASU (združenje glasbenikov) in IPFu (združenje izdajaleljev). To vse, ki
va obračunov) posamc/nih radijskih pt)Staj so namreč več kol smesne. Tako plačujemo listi, ki moramo imeli zaradi svojih statusov v programu najmanj 30 odstotkov informativnih In drugih pro gramskih vsebin, avtojjeni in izdajateljem višje zneske ktu marsikatera velika in odmevna komercialna radijska postaja, ki predvaja bistveno več glasbe, ker ji leh vsebin ni pturebno zagotavljali.
/nradi statusa pa smo tudi nenehno pod drobnogledom in /e najmanjše odstopan^ie od zaslavljenih zahtev lahko pomeni od-
Imamo status, ludi delamo va poldrugo desellelje. Niso pa obrodila sadov nasa prizadevanja, dogovarjanja in usklajevanja, da bi bila osnova obračuna predvajana skladba.
Tako ostaja osnova celotni prihodek, ki ga seveda radijske postaje s statusom izkazujemo v celoti, nekatere druge radijske postaje pa sc znajdejo drugače. Primerjave celotnih prihodkov (ti so osno-
S skupščine v Velenju
vzem sutusa. /aio kar nekaj nekomercialnih postaj ramlàlja, da bi se statusu, ki jc tako velika obremenitev In ki zahteva precej večjo ekipo zaposlenih in sodelavcev, odpovedali, saj ugodnosli. ki jih status prinaî^a, ne odielnajo vloženih naporov.
■ mz
Glasbene novičke
Pete Doherty znova za zapahi
Britanski rocker Pele Doheny je zaradi posedovanja mamil znova za zapahi. Po rutinskem pregledu njegovega avtomobila so


policist) odkrili nedovoljene substance. Po policijskem poročilu je šlo za trde droge, ki sodijo v t. i. razred A, kar da slutiti, da gre za heroin, čeprav niso navedli, za katero mamilo gre. Vodji skupine Bahyshambles se ludi po večkrai-nem zdravljenju ni uspelo odvaditi od mamil.
Evrosona prihodnje
VIČ. saj duo Plaiiri, Omar Naber In Anžej De/jn niso bili uspešni. Slovenija se tekmovanja za evro vl/ijsko popevko sicer udeležuje od leta 1993. ko seje prvič kot samostojna država predstavila s skladbo Tih deževen dan skupine 1 X Band. V obdobju samostojne Slovenije sta se najvišje na evro-vizijskih tekmovanjih uvrstili Darja Svajger in Nuša Derenda, ki sta leu 2001 oziroma 1995 do segli sedtno mesto.
Mariah spet snema
>ng leto v Srbiji
Na 52. izboru za popevko Evro-vi/ije. ki je minulo soboto potekal v Helsinkih, je zmagala Srbija s pesmijo Mi>liiva v izvedbi Marije Šerifovič. Slovenija se je s skladbo Cvet z juga v izvedbi Alenke Goiar v velikem Hnalu uvrstila na 15. mesto. V velikem finalu seje pomerilo 24 od skupno 42 prijavljenih držav, Zmago valca so določili gledalci držav udeleženk s telefon s kini glasovanjem. Po letu 2U04. ko so izbor za pesem Evrovizije zaradi velikega števila prijavljenih prvič izvedli v dveh delih, se je Slovenija na sklepnem večeru predstavila pr-
postregel z uspešnicami It's Like 'l*hal, We Belong Together in Gel Your Number.
.Wetni pevki bosta v studiu tokrat ob strani stala predvsem producenta iermaine Dupri in Bryan Michael-Cox, sicer avtor številnili uspešnic znane soul in r&b pevke Mary .1. Blige.
Poyiigiotka Avril
22-lcina kanadska pevka Avril Lavigne je svojo najnovejšo uspešnico Ciirifriend posnela v kar osmih različnih jezikih. Za to po-lezo seje odločila zaradi svojih šievilnih poslušalcev, ki jih ne manjka po celeni svetu. Ob predstavitvi albuma Teh Besi Damn Thing v I longkongu je povedala, da je imela največ težav s kiiajšči-no, nekoliko manj pa z japonščini j, Poleg teh azijskih jc/Jkov je refren skladbe zapela šc v francoščini, portugalščini, ilaQjanščini in nemščini, ki ji je tudi delala kar precej preglavic. V originalu je skladbo seveda posnela v angleščini.
Motili bi konje
Kf>nccrt Rolling Slonesov, ki hI moral po prvotnem načrtu v potekali na beograjskem hipodromu. so prestavili na drugo lokacijo, da bi lako več sto kimjem prizanesli s hrupom množice. Takt) naj bi se težko pričakovani nastop, predviden za 14. julija, odvil v velikem parku na Ušču ob sotočju Save in Donave. Odločitev o spremembi lokacijc koncerta so sprejeli zaradi protestov kooje-rejcev In borcev za pravice živali. Ti menijo, da bi živali hudn trpele zaradi hrupne glasbe in množice med koncertom. Na koncertu pričakujejo več desei tisoč poslušalcev. saj so že doslej prtidali približno 25.000 vstopnic, in to po ceni od 35 do 300 evrov. Pred Beogradom naj bi Rolling Stonesiv sklopu svoje evropske turneje 9. julija nastopili tudi v črnogorski Budvi.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 3.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahka slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ENRIQUE IGLESIAS*Do You Know (The Ping Pong Song)
2.	SUNBLOCK feat. SA^DY-8dbY Baby
3.	MUTYABUENA-RealGirl
324etni španski pevec Enrique
Iglesias je doslej prodal več kot40 milijonov albumov in velja za enega najbolje prodajanih španskih Izvajalcev, leta 1997, torej ze pred desetimi leti. je osvojil nagrado grammy za najboljšega latino pop izvajalca, zadnjih nekaj (et pa o njem ni bilo zelo veliko slisti. No. že junija bo svoje oboževalke razveselil z novim albumom Insoniac. skladba Do You Know pa je prvi single, kl napoveduje njegov Izid.
r ■ ~
' LESTVICA
M.

Vsake nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Nas Čas. Vrstni red v nedeljo, 13. S. 2007 {št.:729):
1.	DAMIJAN GRUŠQVNIK; Pozdrav od Damijana
2.	DUPUAK:En spancir
3.	VITEZI CELJSKI: Kraljica jodlanja
4.	MLADE FRAJLE: Moj mucek
5.	ENERGUA: Kamrca
6.	BOŠTJAN KONEĆMK: Petki, sobote in nedelje 7TAPRAVIH 6: Zdenka
8.	BRANE KLAVŽAR: Ne bom iskal
9.	URI BANDA: Čama violina
10.	GAMSI: Moja pr'jatlca
I
...vel na: www. radio velen je. (om
I_____
Vili Grabner
Sredi zvezd tokrat že petič
Vokalna glasba je vse bolj razširjena in popularna - Jutri in v soboto bo Žalec v znamenju vokalnih skupin in acapella glasbe
Žalec - Za uvod v peli festival vokalne aca(Xîlla zabavne glasbe ba poskrbela vrhunska svetovno znana skupina Flying Pickets Iz Anglije. Že lani jc navduSilH Številno občinstvo z Vi^kalno inlcrprelacija znanih sveiovnili usr>ešnic in avtorskih skladb iz njihovega zadnjega albuma »Everyday«. Izvrstna izvedba ob odlični koreogral"iji Je /a ljubitelje lovrsine glasbe posebno doživetje. Prikazali so svetovni nivo vokalnega petja io naredili »shi)W<f v pravem pomenu besede, V Slovenijo bo tako jutri. IX. maja, prišla se ena skupina, ki v svetu res nekaj velja, nastopili pa bodo večer pred petim resiivabrn »Sredi zvezd, na katerem se bodo tudi letos predstavili slovenski vokalni sestavi. Idejni vodja in sedanji direktor festivala Sredi Zvezd Matjaž Kač je zato več kol zadovoljen, obeta pa si tudi lep obisk obeh prireditev, saj so dosedanje pokazale, da so pravi užitek za ljubitelje glasbe.
Festival vokalne zabavne glasbe "Sredi zvezd" je zagotov<i veliko prispeval k razvoju tovrstne glasbe v Sioveuiji, saj bn letos sodelovalo že devet skupin. Nastopili bodo VS Ja/7. iz Ljubljane, VS Male malice iz Ljubljane, Kolopanjke iz Siska, kvartet Stična, VS Sonus iz Oplotnice, Voealisimo iz Ljubljane, KVS Amadeus iz Šmarij pri Jelkah, VS Lyra Iz Zibike ter VS Cantemus iz Žalca. Nekatere teh vokalnih skupin so res vrhunske. Med njih bodo razdelili 3 nagrade žirije in nagrade publike. V strokovni žiriji bodo Tomaž Habe, Tonwž KozlevCar in Samo Ivačič. Posebni gost festivala bo Miljenko Pro h a ska - skladatelj, aranžer, dirigent in glasbeni pedagog iz Zagreba. Glasbeni gosi le 11 «njega festivala bo Tolkal ska skupina ŠUS.
■ bs
Ameriška pevka Mariah Carey po dveh letih premora spel pri« pravlja nov studijski album. Ta bn nasledil njen i/jemno uspešen album The Emancipation Of Mimi. kj je izšel leta 2005 in s katerim seje pevka po daJjsem nego t<wem obdobju vrtiila v sam vrh svetovne glasbene scene. AJbum. ki so ga saaio v ZDA prodali v skoraj sestih milijonih lzvodov,je
Radio Velenje
IMifjISS
17. maja 2007
Velenjski župan je dobil novo tajnico. V petek je dolgoletna tajnica županovega urada Majda Koren opravila še zadnji Hšiht« in se poslovila od dolgoletnih so-	^^
delavcev. Že v soboto pa	--
smo lahko na cvetličnem sejmu spoznali ^	^^ novo županovo tajnico. »Preve- ^ rila« JO je ' . ' tudi župa«
nova so- ---— .
proga Vika. A le zato, da je vedela, da je za dobrodelno dražbo cvetličnih aranžmajev vse pripravljeno. Bernarda Čas Čeru je na novo delovno mesto dobro pripravljena, ni kaj!
^ Ko je sobotno dopoldne osvežila ploha, so obiskovalci odprli dežnike in čakali. Pod isto marelo sta se stisnili tudi Manca Zapušek in Mateja Klemenčič. Slednja je sicer celo dopoldne bodrila svoje dijake, ki so predstavljali slovenske regije. Na medklic mimoidočega, naj zapreta marelo, ker je rožice treba zalivat, pa je Mateja urno odgovorila: »Take rožice je treba pa malo drugače zalivat, ne z dežjem.«
^ Velenje je bilo v soboto dopoldne polno dogodkov in ljudi.
In večina je bila, kljub plohi, židane volje. Najbolj nasmejani in dobrovoljni so bili tam, Iqer je bila glasba in pivo. Uživali so tako natakarji kot pivci. Ti §e posebej, saj jim pijače ne točita vsak dan Borut Pahor in Srečko Meh. Imela sta še nekaj pomagače v, a glavni zvezdi dogodka sta bila zagotovo onadva. Priznajte, da rdeč predpasnik obema dobro pristaja.
Kokos igro nogomet
picni ameriški dogodek z naslovim Vse. kar lahko pojcS. Ibvrsi-m dogndki so dokaj pogosli in v /DA luOi popularni, lokrainl pa je izstopal pa l.em, da so udeleženci jedli ocvria ovnja, ko?:lt)va in bikova moda. Festival testisov, kol jc bil naslnv dogodka, je dokaj uspel, saj jc vel> kol 300 ljudi piaCalo 5 dnlatjcv in sodelovalo pri pojedini. »Ko enkral admislis vse prepreke v ^lavi, o lem. kaj
S Kitajske že ski)raj tradicionalno priliajajo najbolj nenavadne zgodbe o sposobnostih živali. Zdaj so odkrili §e koko^, ki igrajo nogomet- Lastnik posebnih, nogometno nadarienih kokosi pravi, da sta njegovi pernati živa k i postali naravnost zasvojeni s sicer med ljudmi priljubljeno igro/.ži>-go, Ciospod D/ang je pojasnil kako je sploh odkril kokošjo nadarjenost: »Pred kakšnimi tremi meseci sem naiel nogometno /ogo, ki so jo očitno zavrgli, in jo prinesel domov. Brcnil sem jo mod kokosi, ki stajo nekaj ćasa preslrase-no opazovali, nato pa sla si jo začeli podajali in se borili /anjo.-Zdaj. ko sem odkril, kako jima je /Aiga vseč, jima jo vsako jmro prinesem, da se lahko igrala. Mislim, da sta poslali kar precej zasvojeni s tem športom,« i^e pravi D^^ng in dodaja, »Naučili sta se že, kako preigrail nasprotnika, kako prcv dreti skozi obrambo ... t
Vse, kar lahko poješ
v ameriški zvezni državi Wisconsin je před kratkim potekal li-
ješ. postane Urana zelo okusna,<í je dejal eden od udeležencev. Organizatorka festivala je ptwcdala, da so do ideje prišli pred 12 leti, ko so se ob neki rojslnodnevni zabavi spomnili, da bi lahko tesiise ovna. ki so ga prinesli z lova. ocvrti in pojedli- f estival je vsako lelo bolj obiskan, prav lako pa iz leta v lelo raste količina leslisov, ki so jih ponudili. Lotos so jih t)cvrli 45 kilogramov.
Pazite se; kradejo lase!
Ženske v azijski državi Mjan-mar se morajo ob nakupovanju In sprehajanju od zdaj paziti tie samo žepu ill ropHTjev, ampak tudi tatov las. Mediji so namreč poro čali, da so predvsem dolgolaske v mestu Jangon že nekaj časa tarča
predrznežev. ki kradejo lase. Ko jc na ulicah največja gneča, je marsikatera dolgolaska ostala brez ^opa las. »Moje dolge lase so mi najbrž posirigU, ko sem bila na poli iz službe,« je dejala ena od oškodovanih. »Da mi manjka koder las. sem ugoi<wila §ele doma,« je dodala in povedala tudi, da so prijateljico predrznežj ostri-gli med sprehodom po ulicah. Sprva sploh ni dognala, kaj se d(v gaja, da so ji odrezali nekaj k<5d-rov, pa je ugotovila, ko je eden od pramenov las padel na tla. Najlažji plen lalov las so ženske, ki nosijo lase spete v čop. Mjanmar-ski mediji so še poročali, da nepridipravi lase prodajajo na črnem irgu /a visoke vsote.
Prostovoljno V zapor
Sicibjanecje imel v hiSnem priporu do vrha glave in Se čez vseh moralnih nasvetov matere in las-la. zalo je raje prostovoljno odšel v zapor. 24-lctni Marcello l.azza-ra je prišel navzkriž z zakonom zaradi prt^daje zgoščenk, z^lo so mu naložili hišni pripor. A že po nekaj dnevih mu je branje kozjih moDivic začelo iak{) presedali, da je poklical policijsko postajo v Palemm in može v modrem roiil, naj ga vendar odpeljejo v zapor, saj ne zdrži več bivanja pod isto streho. Ko so se pojavili na vratih
in ga vklenili. jih je pričakal 2 besedami: «Presrečen sem. da vas vidim!«
Ženin v kletki
v Indiji so možje postave dobili klic na pomoč, saj je nevesta pogrešala svojega ženina-Našli so ga v kleti, vklenjenega v verige. V Zahodni Bengaliji so tako policisti osvobodili 2Met-nega Raghu-ja Amina, ki ga je lastni oče vklcnil v verižic in ga zapri v klet. To je oče storil zalo, ker mu je sin sp^v ročil, da se bo poročil z žensko, ki jo ljubi. To sicer m nenavadno, a vendar se oče s lem ni strinjal, saj je sinova 18-let-na izvoljenka prihajala iz revnejše družine. Očcia. sicer strogega muslimana, je lo, da sin ai upošteval njegovih želja in žc^a vaš-
kih starešin, lako razjezilo, da so ga kar za mesec dni vklenili v verige liî zaprli v klet. Pi)tem ko ga je žena (šele po mcsecu dni) začela pogrešati, je poklicala policijo, ki je v vasici 70 kilometrov od Kalkule našla pogrešanega ženina. Najprej so iz verig i) svobod ili Rflghuja, nato pa vklenili njegovega očela in ga odpeljali v pripor.
Oskrba z lasuljami
Nemško sodišče je zavrnilo tožbo plešastega moškega, ki je zahteval, da ga drŽava brezplačno oskrbuje z lasuljami. Sodnik je odloČil, da njegova težava ni lako razšiijcna, da bi se štela za splošno in tako sodila v okvir zdravstvenega zavarovanja. Nemec je sicer vztrajal. da je plešasi že od najstniških let, a za-vanwa-lec je os-lal neomajen, saj je trdil, da omogoča le lasne nadomestke za ženske in otroke, ne pa ludi moških lasulj- Socialno sodišče je še zapisalo: »Zaščitno lunkcijo las proti soncu in mrazu lahko z lahkoto nadomesti klobuk, zato lo ne spada v zdravstveno zavarovanje.«
frkanje
Obrambo
Za slabše rezultate v nekaterih zadnjih tekmah rokometaSev Gorenja naj bi bila kriva tudi slaba obramba. Vendar pravijo, da petkov obisk obrambnega ministra v Gorenju s tem nima nobene povezave.
Stvarnost
Zdaj so nekateri v Mozirju že prepričani, da gre zares. In da župan Suhovršnik s projektom Podroinik ne sadi le rožic.
Zaprto o odprtíh
I^di na našem območju so postale aktualne zaprte seje. Čeprav na takih zaprtih sejah pogosto govorijo o pomemlh nih odprtih vprašanjih.
Ni< novega
Zadnje čase je pri nas postal aktualen projekt medgeneracijske soU-damosti. V bistvu to ni nič novega. Starši in stari starši zaradi brezposelnosti mladih že dolgo pomagajo otrokom in vnukom.
Aktualna
Priprave oziroma vsaj govorice o pripravah obiska vlade v §e nerojeni pokrajini Saša nekateri imenujejo kar velika kombinatorika. Predvsem na Saš ini strani.
Zgodovina
Zgodovina naj bi kazala, kar se je res zgodilo. Ne, kar bi kdo že-M, da se je! Čeprav je slednjih Se vedno zelo veliko.
Pametni
Gorenje osvaja priznanja za svojo pametno mizo. Pri nas morajo biti zelo pametne mnoge gospcH dinje, da imajo vsak dan kaj dati na mizo.
Bolje bo
Kljub nekaterim črnogledim napovedim naj bi se v Velenju vendarle vsaj nekatere stvari hitreje zavrtele. Kaj kmalu naj bi zgradili tri nova krožišča.
Izhod
če nepridipravi ne bo* do kmalu končali svoje nepoštene bakrene dobe, se bodo za to morali odločiti lastniki različnih poslopij. Ra^ ne odtočne cevi na strehah jim namreč prehitro odtekajo.
REPORTAŽA
Rožice je treba zalivat
12. cvetlični sejem bogat in dobro obiskan - Dobrodelna dražba cvetličnih aranžmajev uspela - Muzejski vlak pripeljal 450 obiskovalcev
N>lenje - Vreme je ncpretiviljiva rcc, spioh v sp<imbtians;kcm ćasu. Ves icJcn jc îiijalo sonce, ki nas je spet prijeino razvajalo, v soboio /julraj ph je /acela Jeze-vaii. In ca ravno v času. ko so organizalnrji 12. cvelličnega sejma v sredincu mesu začeli poslavljali stojnico in urejati prizorišče za doslej s poniidbo najbolj bi)gai spomladanski sejem. Turi-silčno-informacijski center MO Velenje (TIC) in Turistična društvo Velenje pa sla skupaj s številnimi soorgaiiizatorji in sodelujiv čimi na dogodku, ki sc ga zagotovo Šalečani že vnaprej veselimo. dokazali, da tudi nekaj dežnih kapelj ne more pokvarili tako dobro in skrbno načrtovane prireditve. Tudi ko jc sredi dopoldneva, kn je bil tr^ poln oblsko valcev, padlo nekaj malega dc/ja. ti niso /.apuslili prizori:5ča- Konec koncev jc treba rožice zalivali, a ne? In le so bile "glavne" tudi na sobotnem dogodku, ki jc bil še marsikaj drugega kot le sejem cveija. grmovnic, zelišč, izdelkov domače obrîi in kmečkih dobrot.
'['isti, ki so na sejem čakali, ker vedo, da je ponudba dobra in
ugodna, saj so tudi tokrat prodajalci prihajali prav i/, vseh koncev Slovenije, so se po nakupih odpravili že dopoldne, Največja gneča seje naredila okoli 10. ure, ko je močno zaživel mdi oder. na kale rem so nastopali odlični glasbeniki m drugI kulturniki. Ti so /. nastopi prekinili le, ko jc začelo deževali, takoj po plohi pa so nadaljevali. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi številne razstave - otroci so izjemno uživali v razstavi malih živali - spel seje i njo zelo potrudilo velenjsko društvo - nič manj zanimivi jim niso bili melulji ... Šaleški likovniki, ki so cvetlične utrinke iiielJ tudi na platno, so sc le za nekaj časa umaknili v avla doma kulture, kjer so risali med žc za dobnv delno dražbo pripravljenimi cvetličnimi aranžmaji odlične flori-stke iz podjetja PIJP Mateje Iršič. Vseh 11 so uspeli prodali na ii> krat prvič javni dražbi, zbrali pa so kar 1450 evrov, kijih bodo namenili za nakup (T aparata Bolnišnice Topolšica. Pred licitacijo je vsak sopek predstavil tlorisi Simon Ogrizek, ki nam je povedal tudi več o leloJnjih trendih. Izve-
deli smo. da je še vedno najbolj mtidno, če balkonska korita zasa-ditno z rožami v več odtenkih iste barve, kijih lahko kombiniramo ludi / necveločimi rastlinami. Ja, pa pelargonije so spei najbolj pi> pularne.
Medlem ko so eni občudovali rože. so se drugi razveselili razstave slaščic v zgornji avli velenjskega doma kuUure. Ta je bila prava paša za oči in preizkus za brbončice.
Regije $0 se predstavile
Prev poseben dogodek so pri Ljudski univerzi, na vhodu na Titov trg. pripravili dijaki Poklicne In tehniške šole storitvene de-javntwU velenjskega Šolskega centra. Kot četrti maturitetni predmet so dijaki /^ključnih letnikov pripravili projeki »Regije Slovenije«, v kotličkih pa je nad dišečimi drvi brb(Halo in vrelo. Pripravili so vrsio okusnih enolončnic, ki so jih razdelili med obiskov valce. Spamladansk<ï juho so kuhali tudi člani lurisličnih društev. In ludi taje teknila.
Organizaloiji so letos želeli, da
bi sejem prvič trajal ves dan. i^al jim ni uspelo, /godaj popoldne obiskovalcev ni bilo več, pa ludi prodajalci so krepko izpraznili svoje stojnice in monlažne police. /aio je sredi popoldneva trg že sameval. Poskusili S(ï pa le, vendar je navada verjetno železna srajca in sobotno dopt)ldnc je čisto pravi čas za obisk središča mesla. Popoldne jc bilo treba posadili, kar so obiskovalci kupili. Se 10. Dogajala se jc ludi na Cankarjevi. Btílšji sejem je bil tudi to-
Muzejski vlak - prava paša za oci
v soboto dopoldne je na velenjsko železniško postajo pripeljal muzejski vlak s 450 pomiki iz občin Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Pi>dčclrlek, Kozje in Bistrica ob S(Uli. Obiskovalcem so na TK-u pripravili pester program obiska Velenja, nemalo Salečanov pa si je z zanimanjem ogledalo vlak, ki puha dim, piska In ga je treba polniti s premogom še tia star način - z lopatami. Cîostje so v Velenju preživeli cel dan in spoznali nekaj najzanimivejših turističnih točk Velenja. Ogledali so si muzejske zbirke na Velenjskem gradu, obiskali galerijo in knjižnico, se ustavili na cvetličnem in bolšjem sejmu. Drugi del dneva so preživeli v Sa-leku, kjer so jim pripravili kulturni pn>gram. Ob 14. uri se je na šporinem igrišču pri osnovni šoli Šalck začela nogonicina tekma med ekipama gost<iv In domačinov, (iostoni so posodili poslanca Maieja l.ahovnika. v ekipi domačinov pa so zaigrah Bojan Prašni-kar, Alojz Podgoršek. Peier Podgoršek. Milan Kopušar, Jani Ko-pušar, Ah>jz lludarin. Drago Nežmah, Janko Avberšek in Darko Pokleká. Zmagali so domačini z rezultatom : 1. Cîostje so bili izjemno zadovoljni In so zatrdili, da se v Velenje šc vrnejo.
krat zanimiv In bogat, mnogi pa glasbe točila so z veseljem spih tudi pivo. ki sia Srečko Meh. ga pod centrom Nova ob laktih
Borut Pahor in
Stojnice na sobotnem sejmu so bile prava pasa za oči. Ljubitelji cvetja so bili zagotovo v skušnjavif saj so prodajalci iz vse Slovenije ponujali izjemno lepe rože, grmovnice in
sadike zelenjave.
Dijaki poklicne in teltnlčne sole za storitvene dejavnosti so pripravili zanimivo predstavitev siovensi(i/i regij. V Hotlickil} so skuhali tudi jedi, ki so značilne zanje. In jih
razdelili med obiskovalce.
Dokler ni sejma zmotila plohaf se je zvrstilo že nekaj zanimivih nastopov. Mladi godbeniki iz Šoštanja so pod dirigentskim vodstvom Mirana Šumečnika naravnost navdušili.

fV-f

Dobrodelna dražba prelepih cvetličnih aranžmajev je bila zanimiva tudi za opazovalce, saj je bila dražba javna. Večinoma so kupovale ženske, prodan aranžma pa si je vedno
zaslužil aplavz.
V Šaieku so pripravili pester program 450 gostom, ki so v Velenje prispeli z muzejskim vlakom. Pripravili so tudi nogometno tekmo med gosti In domačini. Zmagali so slednji.

Zgodbe iz šolskega nahrbtnilca
Piše: Marjan Marinšek
Vsi na Ostrožno!
(37)
Sepicmbra 1954 je bila na Os-iro/nen^ pri C^elju veliko zborovanje »ŠiajcrskH v borbi«. Skupaj so navozili okoli iristo lisnč ljudi, dva lisoC pevcev, peisio godbenikov in pel \mù borcev. Pri^I in govoril bo ludi lovariš Tiio, je bilo rečeno.
Tiio je bil, kljub zapravljenemu I rsiu, na višku moči. Šesi Ici po In-fi>rmhir<)ju in lik pred plovbo z «Galebom« vlndijo in Burmo, snujoč ireiji svc'.. je bií državnik številka ena. Kar lakoj je rekel, da ga veseli, da se je lu, na šiajerskili lleh, /bralo ljudstvo i/ vse Slovenije.
A lo je bila v veliki meri ludi zasluga dveh r^ntov iz Kozjega.
Kar prvi šolski dan je prišel na šolo tovariš Jožko Lojen» predsednik občine in kasneje predsednik velike občine Šmarje pri Jelšah. in pnîsil u dva Tanu iz zadnjega letnika, ki bi rai:nosila okoli lisoč plakalov in Iclakov /a Osirožno. I'aju« bi moral« bid zanesljiva mladinca in imeli bi mo rala pravilen t>dnos do družbene ureditve TLRJ in pridobitev revolucije. Dobila bosta ludi nagrado, odvisno od vlo/enega dela Je dejal in se razgledal po razredu.
Kar takoj <aa se javila nadzorni-k<iv T<^nček in Krivcev Peter. Oba Sla rada risala in pela« skupaj si a hodila po mleko, sodelovala sta na demonstracijah in pri masi in obesiti tisiili tisož plakalov *Vsi na Os-tro^.no!« bo zanju pravi mačji kašelj. Razrednik je pokimal
»Dobro, ťanta!« je resno dejal l.ojcn. Plakate morata ra/nosili po vsej občini in é) zadnje kmetije morata iti. Naj delovno Ijud-slvt) ve, kaj se dogaja! Bolje ko bosta opravila, večja bo nagrada!«
Plakale sta potem vozila in nosila cela dva tedna in jih lepila z navadnim popom ali nabijala z risalnimi žebljički po hišah in štala h. [H) telcg'afnlcali in po drevesih naokoli. Oblepila sva že ves trg, nabila vsa okna in zidove, oblepila vse kurnike in svinjake, prehodila ves Vetrnik in vse luknje CIruske jame, polepila vse mostove. kri/c in kapele.
»Vsi na Ostrožno!« sta se drla in vpila, da bo na OsiroŽno prišel lovariš Tito, da se ga bo dalo vi-
lik
deli in da bodo vsi dobili partizanski golaž 1er da je treba za vožnjo s tovornjakom in za vsitjp-nico odšteti borih sto dinarjev. Va\ plakat sia pustila tud; muta-šlemu Rajglovemu hlapcu, ki ni mogel govoriti in jc pri spovedi vse grehe oddal napisane na listku. Naj bere na paši!
Naslednji dan sla počivala na vrhu /dol. Plakalov je bilo še vedno okoli sedemsto dvajset. Ni-
»Ne! Zakopala. Ampak dovolj globoko!«
Hitro sva se loiila dela. Peter je hotel, da je jama globoka najmanj meler in pol. kar tbnčku ni šlo v račun. Toda Peter je bil spel pametnejši:
»Se spomniš, kako je Muhatov pes pred dvema leioma i/kopal listo rt)ko od iVličovega fanta, ki so ga Špilarji razsekali in zakopali. Se spomniš? Zalo bodi liho in kopiji naprej!«
K<5 je bila jama tako gîobtîka. sta se z ravbarsko lojtro potegnila ven, nakopala ilovico in z njo zagrebla plakate in vse skupaj dobit) poteptala. Na vrhu sta naložila plasi âv dra. vse skupaj pokrila In nazaj postavila Ožolovke, kot so bile prei.
»Zakaj pa si jamo pošodral?«
»Da nebi Muhalov pes tu okoli kaj ovohaval. Šoder prekine vonj po plakatih, veš!«
Peter jc res mislil na vse.
Člani in uslužbenci
ljudskega odbora
MESTNE OBČINE KRANJ
(Ovarijke pozdravljamo udeležence ^bor𠻚ujenki v borbi«, ir Vrs«lÎniû se snidenj« na Ostrolnem pri Celju!
llseptemlraFsiiiaMrožno!
sta mogla več!
»Misliš tudi ll kar mislim jaz?« je Tonček vprašal Petra in z roko pomignih da t>i preostale plakate vrgla proč. Peter je prikimal, a videli je bil zaskrbljen.
»Jih bova utopila v Bistrici ali v kakem potoku?« je vprašal lonček.
*Si noť?fl je odvrnil Peter. »Ne veš, da Štajikaprol zmeče ven vse, kar priplava po vodi. Takoj bi naju dobili!'^
»No, pa narediva (îgenj iii jih zakuriva.« je predlagal Toncck in se začel ozirali po primernem prostoru za kres.
»Si nor?« je bil Peier spet pametnejši. »Nisi bral Winrctouja. da se Indijanci nik(^li ne izdajajo z ognjem. Izsledili bi naju in preganjali kot l^hieriča, zaprli in na kimcu ustrelili!«
Tonček se je kar zgro/il. Peter je bil leto dni starejši in zato bolj moder in pametnejši. Pametno je iskal možnost, kam z odvečnimi plakati.
»Ne rečem, da ni rešitve,« jc čel počasi in risal z nožem po tleh. »Tamle za Planinčevo njivt^ je tak skrit prostor, Ija sc od nikoder ne vidi.'lam bi jih lahko
»Sežgala?«
»Kaj pa lista jama od ilovice, Petef?^
»Tista naj kar bo. Mcjrebitne zasledovalce bova zaslepila z lažno jamo. Nisi braJ Winnetouja?«
Po/no zvečer sta šla s praznim vozičkom domov. Na vrhu Kiju-čic sla srečala človeka, ki sla si ga najmanj želcfa: Lojenov Jožko, predsednik!
'>Cîlcj, glej fanta, kaj še tako po zno razjiašaia plakate?« je vprašal in se naslonil na kolo. s katerim se je peljal na Buče, kjer je biJ doma.
vGolova sva. lovariš predsednik! Poglejte, nobenega plakata ni več. Vse sva ra/n(«lla.« je dejal Pelor in kazal prazen voziček.
»Res sta bila pridna!« je dejal Lojen in preveril, če je še kak plakat na vozičku. »Videl sem. da sla pustila plakat celo Rajglovemu mulcu, ki pri spovedi vse grehe prinese napisane na lisiku. Bravo fanta! Jutri pridila k meni v pisarno po plačilo!«
Res sla dobila vsak po dva sto-laka, ki síj bili povsem novi in ie kratek čas v obtoku. Za listi denar je Peter dobil uovc svinčnik barvice in šel dvakrat v kino, Tonček pa ravnilo, skozi katerega se je videlo, pa še mu jc ostalo za kraherl.	■
Predstavili tako klub kot domači
Klub študentov šmarškc fare seje v sredo, 9. maja, udeležil že 10. Skisove tržnice, ki je lokral ptuekala na igrišču Ilirija v Ljubljani. Vsem obiskovalcem le prireditve smo ponujali domače dobrote: kruh, suhe salame in kozarec belega vina. ki ga je večina pivcev zelo pohvalila. Na stojnici snto in^eli še zloženke o Smartnem ob Pakl in tukajšnjih društvih, lako da mislimo, da smo dtv stojno predsiavljali tako klub kot domači kraj. Obiskala sla nas ludi A loj Podgoršek in Bojan Prašnikar.
To sobolo bomo pred Mladinskim centrom dali prilož-nosl še neuveljavljenim skupinam; potekal bo namreč glasbeni festival, /a do brc riime hojo poskr-
bele skupine e,Drunks, Maro-stica, Cîrahki, /en in Abbey's Road, ljubitelji ročka torej vabljeni iy. 5. 2007 ob 20,00 v Smarlno ob Paki. i.ep študentski pozdrav!

Zlata Lana in Rok
v kroniki Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje za šolsko leto 2006/2007 bo med dosežki dijakov zapisano imel l.ane Scmečnik in Roka Hribarja na posebnem mestu. Sodelovala sia namreč na državnem tekmovanju in osvojila
tematike že lani kot dijakinja prvega letnika. In ludi takrat je dosegla zlato priznanje.«l.elosnje je bilo enakih zahlevno kol lansko, vendar tokral nisem pričakovala tako dobrega rezullaia, ker sem se uAuj pripravljala manj zavzeto. Moja mentorica
Rok Hribar pa je na takšni zahtevni preizkušnji sodeloval prvič: >Na lekmovanjc sem se pripravljal pod vodstvom mentoija prof. Petra Jevšenaka. Kjub temu taksnega uspeha nisem pričakoval. Celo menil sem, da bi sc reševanja nalog lahko lotil bolje. Seveda sem zadov(Ujen. ker mije uspeh nenazadnje p{)lr-dil pravilnost moje odločiiev o
Lana Semecaik - ziata matematičarka
Rok
prvo mesto. Lana je bila najboljša med najb<íljšimi v lekmo-vanju iz matematike. Rok pa na tekmovanju iz fizike. Rok je dosegel celo tako dober re/ullat, da sc jc uvrstil še na mednarodno olimpijado Iz fizike, kar se je zgíídilo prvič v zgodovini gimnazije.
Lana Semečnlk je sodelovala na državnem lekmovaiiju iz ma-
je bila Sonja
iTance. Tekmovanja so neke vrste preverjanje, kako delaš in kam sodiš. Za zdaj sem na dobri poli. To je dobra naložba za najprej, saj poleg /jianja, ki ga pridobiš pri poukli, nalt>gc zahtevajo od lebe kar precej abstraktnega razmišljanja. Poleg mate-nialike imam ráda šc fiziko in kemijo.«
Hribar - zlat fizik in ude/eierrec mednarodne oiimpijade
nadaljnji poti izobraževanja. Vpisal sem se namreč na Fakulteto za malemaliko in fiziko v Ljubljani, kjer se bom sedaj pripravljal na mednarodno olimpijado Iz fizike» ki bo v začetku julija v Iranu. Do takral pa me čaka še zrelostni izpit - matura, na kaleri kakšnih težav ne pričakujem.«	■ Tp
Izdali bodo Zbornik
V 55 območnih združenjih te organizacije po vsej Sloveniji je bilo na prvi dan letošnjega leta vključenih 25.x.^5 članic m članov» od lega nekaj čez 650 v Območno združenje veteranov vojne za Sloveiiijo Velenje, ki združuje svoje člane iz treh občin Upravne
nje v spomiji padJim in svojcem vojne za Slovenijo. V minulem letu. kije bilo v/Jiamenju 15. ob-leinice osamosvojitve Republike Slovenje, so bili lani člani in članice združenja uspešni in aktivni □a vseh področjili. v vseh tieh občinah. ki jih sodijo v območno
Med načrti za leto 2007 so med drugim tudi številne aktivnosti usmerjene k članom, a tudi k ostalim občanom, ki bi jim pomagali uresničevali cilj zbiranje gradiva o vojni leia 1991 v našem okolju. Svoje izsledke pa želijo izdati v Zborniku o zgodovinskih d(^godkih tisiega leta. V načrtu imajo še številna spominska in ostala športna in družabna dru-
enole Velenje.
la šaleška orçanizaclja veteranov je konec aprila opravila redni leial zbor. Udeležilo se ga je čez sto članic in članov In številni gostje.
Uvodnemu pozdravu predsednika OZ WS Staneta Icpeia je sledilo sintbolno veleransko deja-
združenje. Med najpomembnejšimi so: pomoč pri pripravi pro slave in razstave ob 15. obletnici odhoda zadnjega vojaka JA Iz naše države, številni obiski veteranskih srečanj po vsej Sloveniji, udeležba na veieransklh športnih igrah in pohodih in ostale aktivnostih.
ženja, enodnevni izlet ter razstave. Potrdili so poročilu o delu in finančno poslovanje v preteklem leiu ter sprejeli program dela za leto 2007.
Zaslužnim članom so bila podelili priznanja, izkaznice /VVS pa novim članom združenja.
■ Zdenko Zajc
FORA JE: RAZVAJANJE	i	
Pristaja ti... Ker je po meri... Ker je Mura... Ker je Fori... Vsa fazvajanja zdaj v prenovljeni trgovini Fori fastiion na Prešernovi v Velenju.		
ffFMFtta« ! munn ; KennyS. |		
Fufi Fashion, Prešernova cesta lA, 3320 Velenje. www.(ofi.si		
VI PIŠETE
Knjiga
namesto
žoge
Knjiga Je v celoti pot od zla k dobremu, od iaži k prav/c/, od noci k dnevu
Pesnik je svetilnik v družbi, je otrok, ki razgrinja podobo sveta
M110^ mislijo, tla sla spori in Vnllur« nc-/dni/Jjiva. V torek. 24. 4, 2(K)7. pa smo dijaki 2. Š ra/rcda v Kuliiirnici dn2iv»řli prav nasprotno. Sponniki snio svijjc vsakdanje učilnice in (elovadnico zanicniali s Kultur-nico, v roke pa smo namcsio žoge dobili knjigo, ker jc med nas prijel Ivo Stropnik -velenjski pesnik. Ickior. organizaior mno-^ kulturnih priredilev, ludi tradicionalnih Hcrbcrsicinskih srečanj.
Dcjsivo jc. da so nase misli usmerjene povsem drugam, kol bi morale biri. in malokomu uspe pritegnili iiaso pozornost. ^ sami nc ra/umcmo prav dobro, kako nas je začaral in očaral Ivo Stropnik. Pogovor smo začeli malce zadržajio, a je nas je pesnik z diihoviiim izrekom precej vznemiril: »C'c bj vsak govoril lislo. kar resnično /jia. bi bolj malo govorili.« Naš gosi je /nal uslvarili prijoino v/dusje in njegov pesniski humor je vsem pričaral nasmeh na obraz. Skozi druženje je odgovarjal na na^ vprašanja. z nami delil svoje življenjske izkušnje.
Ivo Slropnik je nedvomno večni tiirok v svoji igri 7. besedami. Sam jc mnenja, da je oirošivo temelj pesniškega ustvarjanja. V njegovo otroSivo pa so se ugne/dilc tudi bridke izkušnje, ki jih »otrok« icžko prenese, a iz (ega trpljenja in bolečine pravzaprav Izhajajo nove pesmi. Pesnik nam jc
povedal, da v sebi nosi spomine Jia leio ko jc spoznal, da je na videz nedolžna poezija lahko Itidi družbeno nevarna. ne/a/elena. /a nas je to čisřo nepredstavljivo.
Z velikim navdušenjem jc (udi vstal -'here se vedno siojc\ jc rekel - in nam prebiral svoje nove in tudi stare pesmi, s kale-rimi je začel timeiniško pot. Pri tem je bilo opa/ili njegovo čustveno navezanost na pesmi in spoštljiv odnos do poezije.
Najprej smo z njim razmišljali o ca!>u. o katerem jc s pesmijo (iodal: "Cas je nemi) iskren berač: lijegove oči so zalizane rane. Cas je impotcnlcn ttd ki se v ncdiv gled boža in devici sam. A v času so sanje! V času so sanje
Sanje, to je tisto, za kar živimo. Mi. otroci, najstniki, se še vedno iščemo v tem svetu in sanjamo vsak svoje Sanje, želinit^ doseči šc nejasne cilje. Sanjamo, da bomo nekega dne uspešni, znani... Kakšen pa je bil Ivo .Stropnik, ko je še sam koi otrcik sanjal o svoji prihodnosti? Povctlal nam jc, da je že takrat začel pisati pesmi h\ je v njih opisoval svoje sanje. Pri svojili 17 letih jc izdal svojo prvo pesniško zbirko /lati metulji» v kateri pa sc je takrat šc podpisoval z vzdevkom. Stropnik pravi, da če bi bilo možjio. bi to zbirko najraje nekam skril. Seveda pa je dobro, da je zbirka izšla, saj brez nje ne bi bilo dritge, tretje in niti naslednjih nastalih zbirk.
V KuUumici jc vzdušje postajalo vse bolj sanjavo in umirjeno. Voi\i po novih knjigah in orientalskih dlSavah. pc^ed na slike po stenah in mehki glas pesnika so pričarali vzdtišje. ko je vi^diteljica Mia povabila k branju nekoga izjncd nas. športnika Roka Jovana, kl ima v sebi itmetnižko žilico iti je začel svoje misli prelivati na papir. Morda bo nekega dne /nan pesnik, danes je čisto navaden dijak športnega od^lelka velenjske gimnazije, tudi atlet, in v svojem prostem
Času piše pesmi, /a razliko od Iva Stropnika Rok Jovan svoje pesmi piše tudi v slengu, ťo je verjetno posledica njegove starosti. saj najstniki govorimo v svojem jeziku. nekateri pa tako tudi pišejo, izražajo misli. Slišali m no lorej nekaj pesmi našega mladega ustvarjalca, ki so hile všeč nam in prav tako Izkušenemu Ivu .Stropniku: " P<w čivej z belimi golobi / k u zrak ti odletijo / v mesečini, ne trohnobi / in tmj ti oči se še iskrijo" (odlomek iz rH.*smi. posvečejie tra-
gično umriemu Nejcu). Pesnika sta se v dial(igu dopolnjevala in si včasih povsem nasprotovala. Najprej je Ivo povprašal Roka. če se mu zx3i, da jc rima nujen del pesmi, kajti vse Rokove pesmi so imele rimo. Rok mu je prilrdil, ivo Stropnik pa nam je razložil, da je tudi on v mladosti mislil, da pesmi brez rime ne obstajajo, sedaj pa meni drttgaće in tako njegove novejše pesmi rime nimajo. Povedal je tutii. da je pri njem /clo priljubljena slovarska oblika kot oblika tKsniškega Izražanja:
"l'gocentrićna Jaz molčeči vdih in jaz govoreči izdih sva nedeljiva. / Speča podnevi, budna ptinoči uniformirava sonce in luno; / ropava radoživost, odklepava melanholijo: brez najti je črno-bcla fotograr/ja / praznonična. Nisva ^.Iva, nisva troje. 1'no sva. upajoče v ednini. I prestrašeno v dvojini. potvorjeno v množini, (Saj te boža, saj te boža moja roka) ' (Triange)) Res nas je zanimalo, kaj misli pesnik o
slengu. In kaj pesnik misli o uporabi nižje-pogovornih besed, kletvic, psovk? Dejal jc. <.la on sam tega v pcsmili ne uporablja, saj Ima dntgačen način izražanja. Poezija mora gojiti kultivirano govorico, gojiti bogastvo, ki ga premore jezik. Slovenski je/ik pravzaprav nima izvirnili kletvic, vse. kar jih premoremo, so prevzele od drttgili t)ariv dov in iz dnigili jezikov. Kako zanimivo!
Dolgo nam bodo ostale v spominu prehrane pcsitii: Njive južnih Slovant>v. Kako spijo Albanci. Zakaj. Postrv. Vrba. Novi testament- Kako spretno je v pesem Bezeg vkJjttčil svoje stare starše, otroštvo in vse povezal z bezegom, rastočim kraj njihove
(jledam svet. kakršen je. In na žaru so končno pećenc postrvi. (Rosa tii pozabila name, 1997)
Raznežila nas tudi pesem Deklica: "Delava deklico, iz sTiežne tkanine, iz lihih žitnih poljan. Menjujcva / letne čase. Teptava, rahljava, zalivava gredice. Izpod pazdtih pr-hutajo / vrane, štorklje, trepetlike. Irepe-tajtt jelše, breze in sinice. Iz prepotene / il(v vice vzhaja mičnost golih trav. "
Ib srečanje s pesnikom Stropnikom nam je dalo priložnost, da smo se zbližali s kulturo. z tistvarjanjcm pesmi, kajti kot športniki smo /Ji kulturne prireditve - razumljivo - prikrajšani, saj nam čas ne do-
hiše. V bližini tega drevesa se je dogajalo marsikaj, z^to je bezeg dtabil višji, simboličen pomen.
»Naredili smo si majhen praznik (otr(x;i, starši, stari starši, s-vakinja in tast ), naredili smcj si veliko veselje. Sedli smo na lesene klopi, za belo plastično mizo. na svcze pokošen travnik predhiso inse šH dolgočasno igro. ki se imenuje pogovor o naših življenjih.
Stare oći so božale, kako rastejo otroci. In najmlajše oči so neučakano /rle, kdaj bodo tia 7at\\ pečene posirvi, Postrviî futer vseh vernih. Pslha! Nima oči. a ima močne obrvi. I Ne vem. česi sploh želim pisati.
pušča obojega.
Letos smo kar dvakrat spoznavali pesmi in pesnike. Z Ivom Stropnikom smo bili tudi na večeru poezije Caša ncsTnrtnosli. kjer smo lega pesnika uidi prvič videli in slišali njegove recitacije. Nekateri smo zaradi tega z^tavali tudi na literarne večere, ki jih prireja Kultttrnica.
S pesnikovo močjo in pomočj<^ mm spoznali. da se lahko tako kot v športu tudi v tmictnosli sprostimo in se odpeljemo v svoje svetove, svetove naše svobode.
Pa še kdaj se spomnite na nas, gospa Stanislava Pangcršič.
■ SSG Velenje, 2, Š
Šaleška dolina in HSE
Pred več kot stotrideseiimi leti se je pričelo izkopavaj]je prenioga v Šaleški dolini, katerega (xljemalci so bili posamezniki za individualna kurišča, toplarne, elektrarna Velenje in kasneje Termoelektrarna Šoštanj. S proizvodnjo premoga sc je ra/vijal tudi Premogovnik Velenje. Z lasinim znanjem in vrhtui-skitni strokovnjaki so razvili visoko prodttk-tivno odkopno nîetodo, modernizirali proizvodnjo in s tem je premog(»vnik dosegel zelo visok tehnološki nivo podzemnega (^dkopa-vanja premoga, ki sc danes [ahko primerja s svct<MiiiTii proizvajala premoga, Poieg modernizacije se je zelo veliko vlagalo tudi v varnost zaposlenih na delovnih mestih, s-proti tirejalo okoljske probleme, ki naslajajo. Pravz^aratli vpliva na okolje seje prenehala prodaja premoga široki potrošnji. Ves nakopani premog seditj odkupi in porabi za proizvodnjo električne energije Termoelck-tra rita Soštartj. ki ima zgrajene sodobne čistilne naprave.
lermo elektrarn a Šoštanj obramje in proizvaja električno energijo že dobrih petdeset let. Pri proizvodnji uporablja kot cncr-gejit izJcljučno samo premog iz Premogovnika Velenje, Sktipaj sta glavna nosilca stabilne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Brez njijti si ne moremo zamisliti energetskega irga.
Vl«da Republike Slovenile je leta 2001 ustanovila Holding Slovenskih elektrarn in vanj povezala šest družb, med njimi tudi Premogovnik Velenje In Termoelektrarno Šoštanj. Cilji so bili : skupno nastopanje ponutlnikov na trgu z električno energijo, poslanstvo - rast in razvoj slovenskega energetskega gospodarstva in znanosti z ohranjanjem vodilne vloge na domačem trgu. povečanje deleža na tujih trgih in uveljavitev v mednari^dnem okolju. Vizija skupine je zagotoviti optimalno izjabo energetskih virov in kadrov. Vse te cilje, poslanstvo in vizijo, so s^prejeli vsi sodelujoči vsktipini in jili tudi us"pešno izvajajo.
Na i^cmogovniku Vcletije je vodstvo na čelu z dr. Evgcnom Dervaričcm izdelalo dolgoročni plan odkopavanja premoga in podaljšalo odkopava nje do leta 2040, ko naj hi prenehali odkopavati premog v obstoječem odkopnem polji;. Zalog je sicer se več. ventlar le - te ne bo možno odkopavati z da-
našnjo tehnologijo. Sprejeli so tudi varčevalne ttkrepe in privatizacijo hčerinskili družb- Cilje in tikrepe sno sprejeli tudi zaposleni na Prcmogovnikti Velenje. Vse to sc uspeàno izvaja, kar kažejo rcztiltati poslovanja družbe, ki niso več v rdečih številkah.
V Termoelektrarni Šoštanj je vodstvo tia Čehi z dr. Urošem Rt)inikom na osnc^vi t >dko-pavanja premt)ga in povečanja izkoristka naprav izdelalo pr(\iektc za gradnjo šestega bloka» ki bi zamenjal dotra jane prve tri bloke in obnovo četrtega In petega bloka. Stem bi bila eticrgija Iz Šoštanja konkurenčna na trgu, V dolini smo bili zelo veseh teh projektov in planov, ki sta jih pripravili vodstvi obeh podjetij, le plane in projekte je potrdilo tudi vodstW) i (Sli na čelu z dr.JoŽetom Zagožnom in namestnikom dr. Milanom Medvedom, ki po nak'm innenju zelo uspešno vodita skupino HSH, za kar je poka-zjiielj dobiček v lattskem lehi. ustvarjen s proizvodnjo električne energije in trgovanjem le- le, le projekte je potrdila huli vladíi Republike Slovenije, fu seje pa tttdi ustavilo zaradi privatizacije liCîS, V zadnjem času me presenečajo strateške usmeritve vlade Republike Slovenije na čelu z gí)spodarsktní ministrom mag. Andrejem Vizjakotn. ki so jih sprejeli. Začeli so z drobljenjem skttpine nSL. privatizacijo tujcem, dvočlansko tipravo skupine !fSE,... Drobljenje skupine je bila zame nesmiselna poteza, saj smo v globalnem svetu priča združevanju energetskih družb, ne pa razdruževanju ze tako majhne skupine kot je HSH v primerjavi s svetovnimi družbami. Za ministra je bilo sporno, ko je skupina IlSl: prodala 0.77 odstotka delnic NLB Avstrijcem, ni pa ^omo za njega sedaj, ko želi. da skupino IlSI: pri-vatizirajo tujci. Strinjam se s privatizacijo, vendar v lasti slovenskih lastnikov kot so zaposleni, dn^vljam' Slovenije, kapitalski in investicijski skladi, banke, ki bodo skrbeli zii blaghtjo naših državljanov in ne tisti, ki jim gre samo za dobiček, ki ga vložijo neznano kam. I^nerglja bo v prihodnosti vedno bolj dragocena, zato jc smiselno, da ostane v slo-ven^ili rokah. Dvočlaní4'a uprava sktipine USE bo p(i mojem mnenju deUft^a negativno, saj se bo reakcij^i Čas povečal, le -ta danes pri odzivih v poslovnem svetti zelo pomemben. Želim si, da bi v vladi začeli razmišljati modro, saj imamo dolgoročne
Mnenja in odmevi
plane, svoje strokovnjake, delovne ljudi, zato ne razumeai teh odločitev. Ciospodje v vladi pozabljajo, da bi bil tmstopil električni mrk pred skoraj dvema letoma, če nc bi strok^iv-njakj v 11; Šoštanj predčasno zaključili remonta v četrtem bloku, v Premogovniku Velenje pa zagotovili premog. Sedaj pa zavlačujejo odobritev kretlita za izgradnjo šestega bloka. Pri obstoječi tehnologiji kurjenja premoga gre v nič skoraj milijon ton premoga letno zaradi slabega izJcoristka obstoječih blokov. Vsak dan sc pogovarjamo o okolj-skih spretncmbah. mi pa mirno čakamo in Redamo, kako nam energiia uhaja skozi dimnik- Prav tako čakajo, da bo katera drttga svetovna tirttžba odkttpila del proizvodnje električne energije v Bolgariji, ki bi letno po izračunih prinašala skupini JISH deset odstotni delež, dobička.
Za Šaleško dolino pa je zelo pomembna tudi hitra cesia, katere pričetek gradnje se rudi preveč odmika. Znano pa je, da so obstoječe povezave s Šaleško in Koroško dolino pre(»brcmenjcne s prometom.
Napake /a nazaj, sc težJ:o pcjpravljajo in čas ni /ave/nik vladnim odločitvam, zato priCakttjem, da bodo moji pomisleki in predlogi padli na ugodtia tla.
■ Drago Kotnik
Spomini in spomeniki!
s tem naslovimi je izšel v tednikti »Naš Čas« 10. maja 2007 lep prispevek o osrednji občinski proslavi oh dnevu tipora proti okupatorju, na predvečer praznika v Velenju.
Uvíxjoma naj zapišem, da je na območju Šaleške in Mislinjske doline, pa tudi Spodile Savinjske doline, Ponikve pri Žalcu, Dobrne in Andraža delovalo Šaleško mis-linjsko okrožje or. Ib okrožje je bilo po d(îbri organizaciji in številu vključenih prebivalcev med najboljšimi na Štajerskem,
Zgodovinar dr. Milan Zcvart ie zapisal da je kar % vsega prebivalstva bilo leta 11)44 vključenih v organizaciji 01- ín zato med najboljšimi na Štajerskem, kar še posebej velja za okraj Šentilj, kamor so spadali tudi SaJek, Bevče, l.okovica in Škalske Cirkovce.
NI moj namen zma^ijšail dober namen mladih Veleničanov, ki so s kratkimi fdmi oz. s t. i. besedo in sliko pred5iavlll nekaj spominskih obeležij v mestu, obratno, po-
hvaliti želim Izvirjjo zamisel obujanja spominov na tiste hude čase.
Ker nas je od števQnih aktivistov in naših sodclavcev ostalo ^vih k še zelo malo, '/c-linto» da bi v bodoče pri podobnih proslavah dali poudarek ljudem, ki so nam tedaj pomaçill, îias prehranjevali in tudi vanwali.
<1a:)i zavezniške vojne misije pri IV operativni coni so bili uidi tega mnenja in dali tudi velik potidarek, da je prebivalstvo podpiralo narodnoosvobodilni boj. Ameriški podpolkovnik Franklin Undsity je v svoji knjigi •Ognil v noči«, ki jc prevedena tudi v slovenščino, napisal: » Na rodti o osvobodil ni upor na Slovenskem ne bj obstajal niti teden, če ga ne bi podpiralo vse prebivalstvo.«
Ittdi žrtve XJV. divizjje febrtiarja 1944, ko jc divizJja prišla na naše okro:žjc, bi bile znatno večje, če ranjencem in druhým borcem ne bi pomagalo prebivalstvo organizirano v Ol'. Prav je , da je pri organizaciji proslave v Velenju sodelovala mladina, s tem se pcJtrjttJe kontinuiteta z liarodnoos-vobodilnim odporom, v katerem je sodehv vala prav in v glavnem mladina.
Pozdravljamo in hvalc/fii smo vam, da ste obtidili tudi spomin in spomenik treh partizanov na pokopališču v Šmartiiern. E^len od teh je bil ranjenec XiV. divizije. Slavko Kadutie iz Grosuplja. Slavko je bil več mesecev na zdravljenjti in oskrbi pri znani partizanski dnižini I.cmplovih p.d. /^bukovnik v Šalcku- To je ponKniIo,da jc bil v oskrbi partizan nedaleč od policijskih postaj in drugih sovražjiikovih enot v Šaleku. Mislimo si lahko, v kakšni htidi nevarnosti je bila Zabukovnikova družina in vsi tirugi, ki so nudili pomoč pri negi lega ranjenca, će bi sovražnik zvedel, da je pri njiliovi družini v varstvu ranjen partizan. Vse hI odpeljali v zapor in bi doživeli vse represalije, ki jih je izvajal oktipator. Žal je la ranjenec med vojno ttmrl. Pokopali so ga domačini v bližini domače hiše. Cfospodar LempI je govoril na grobu, navzoči so bili nekateri aktivisti iz Saleka in vsa Lcmplnova družina. Ta družina je pokazala pri tem primcrti vso to-phno humanosti in plemenitosti.
Ker se po vojni niso mogli domači dogiv vorili za prekop v domaČi kraj v Grosuplje, je dobil dokončen grob v Šmartnem v Velenju. Predvsem mladina jc bila tedaj tism. neustrašna in požrtvovalna. Največ nam jc
pomagala pri zdra^ljenjti ranjencev, zbiranju prehrane, zdravil, opravljala pomembno {)bveščevaIno službo in podobno. Podoben primer je bil na Ponikvi pri Žalcu, ko je divi/jjska saniteta prepustila domačim aktivistom hudo ranjenega borca.
Dobil je kar trideset ran od zadetkov granate. Za transTsort je bil nesposoben. Prevzele so ga mladinske ak(i\1slke okrožja oz. okraja Šentilj OK kamor je tedaj spadala Ponikva. Ležal je pri nekem kmetu. Ko pa je vsa /adcva postala že preveč javna in je obstajala nevarnost, da ho zanj zvedel sovražnik. so ga aktivistke prestavile v podzemno jamo »Steska« na Ponikvi, kjer je ostal na zdravljenju úo konca vojne, pozjieje so ga prenesli v bolnišnico Celje.
Ostal j C Živ in ozdravljen seje vrnil na svoj dom v (.Jkrajino. (xl koder jc bil, v Sloveniji jc namreč stopil v znano XIV divi/ijo.
Zanimiv je tudi primer Kosove družine iz Podkraja v Šentilju. Trije člani družine, dve hčerki in sin so bili v partizanili, gtisptxlar Jože Kos in hčerka Šteika sta bila v Dac-hatut In lam umrla. D<mia je ostala sama bolna mama. ki jI je nudila osnovno nego bližja sorodnica. Avgusta 1944 je umria in župnijski urad Šentilj pri Velenju je obvestil aktiviste, da je o njeni smrti že vedela velenjska policija. Ta seje pripravljala, da bo izbmstila pogreb Kosove matere in aretirala live hčerici in sina, ki so bili v partizanih In bodo zagotovo na pogrcbu,
Ak ti visti smo se dogovorili, da je /upnik Jurij I .ebič objavil dan pogreba, vendar je bil dan pozneje. S tem smo zavedi: velenjsko policijo in tako preprečili njiliovo akeijn.
Naveileni primeri potrjtijejo. da so Ijuilje in tudi cerkev na našem okrožju podpirali In sodelovali v narodnoosvobodilnem boju.
Na našem območju jc bil osvobodilni boj čist in ne zlorabljen. Zaradi tega lahko le pritrdimo besedam govorniku na proslavi 12. maja 2007 na Poljani zgodt^vinarju dr. Marjanu Žnidariču. Rekel je: »Slovenci imamo štiri mejnike svoje državotvornosti in vsi so zelo pomembni. Tretji mejnik je slovenska partizanska vojska«.
■ Milan Hazdevšak

Gorenfu se vrača nasmeh na obraz
Po tretjem zaporednem prvenstvenem porazu trener Gorenja Miro Požun ponudil odstop -UprBva ga ni sprejela - Z zmago v Hrpeljah spet v igri za ligo prvak)v
v prvi riîkonielni ligi so siiKwl (xli-grali ickincâ'sic|ia kroga končnico tlrŽHvnu^ prvcnslvH, Do konca so le šc štirje, ki bodo odločili, kJo ic bo pridru;^ji Ccljii Pivovarni l^ško v \\y} r^vakov. 7. morcbiino sinočnjo /mago proii ( rimu so si tudi že leiv reiicno zagotovili novo prvenstveno lovoriko.
Rokomeiašj Gorenj« so v C», krogu v Ilrpcljah s : 23 prema-t^li Gold Club iíí s tretjim mestom
ostali v igri /a drugo nîesto, Najbolj /asltižcji za ziiwgo je hll s 24. ohranihan^i vratar Primož Proit, ki je7aclr/al tudi seJcmmeirovke.
Na drugem mestit je kljub pora/n v 5. krtigu s : 28 s pivo va rji ostal CImos. ki je sinoči goslova! v lirpcljali. Med Veleiijćani in Koprčani bo tako Uo konca velik boj /a tivrstitcv v ligo prvakov. Ilrpeljci so si namrcc po sobotnem porazu /manjšali možnosti, da bi bili na koncu prvenstva (akoj za Celjani, Z morcbitm) današnjo /mago proti Cintoski pa bi seveda ostali v igri.
Prejšnji teden je bil v velenjskem prv(iligašu /elo razburljiv. V sredo so v tekmi s Koprom v Rdeći dvo rani Uoýjveli tretji zaporedni para/ v končnici prvc»sn/a. Jujiak srečanja je bil oh vratarju Blazii Vonćini (20 obramb) njegovsoiip-alec Denis BunliC. Po izteku igralnega časa je z metom y devetili metrov če/ živi zid /adel mre/o domačega vra-
tarja Matťvža Skoka in Koper jc se tretjič v tem prvenstvu premagal Vcleiijčane.
Trenerja Mira Požtinu Je ta pora/ (gotovo pa uidi nekatere slabe prcj^ nje igre n)eg(îvih varovancev) tako prizadel, lia je na novinarski konle-renči po tekmi ponttdil odstop, lající je nov tlan, cciriek, in kol pravimo-juiro je amctnejse od večera. Predsednik kluba Jani ?Avk» je prepričal Po/una, da je spremenil (xil(v Citev in na trenerski klopi Gorenja bo oslal najmanj do konca prvenstva. CíťHovo je bila to v trenutnih razmerah najbolj modra odločitev. V klubu so pač <KcnÍli, da so kljtib novemu pora/ii §e valno moOTosd /a tu'esničitev letošnjega cilja. Poleg tega pa je ^trenerjeva krivda laliko le delna, medtem ko svoj del odgovornosti nosijo ttidi igralci.«i
S sobotno zmago v Hrpeljah je bil sredin porB/po/^iblien. Njihova ii^a prt>ti (loid Clubu ^e ni bila cv-
Baškin operiran
»Počutim se dobro, vesel sem. da je za mano. Sedaj bo Slo tia bolje. Danes pa bom držal pesti /a naso ekipo.« je dejal Ciorenjev igralec Pavel Baškin po peikovi operaciji pre trganih spretlnjili križnih vezi v celjski bolnišnici in pred gn-stova njeni Tijegcmh soigralcev v Hrpeljah. Operiral ga je Matjaž Sajovie, Njegovo /.ilravljenje bo potekalo po posebnem programu, igral pa ne bo približno Sest mesccev,«
ropska, pomembno pa je, da so prekinili niz porazov in ostali v boju za drugo mesto. V soboto bodo go stili Trimo.	■ vos
Za Elektřin poraz v Laškem krivi tudi sodniki? - Ze peto leto zapored v vrhu slovenske košarke
Ce bi pred sezono košarkarjem iîlekire Hsotecha kdo ponudil končno peto mesto, bi ga verjetno sprejeli z odpninu rokami. Kezul-tati m igra sostanjskih ko^rkarjcv v ligi zii prvaka pa so bili tak^i. da bi lahko dosegli §e nekaj več. Ne glede na to pa so v klubu z doseženim upravičeno zadovoljni. Šoštanj ska Klekira tako že peto leto ostaja v vrhit slovenske košarke.
S porazom v Školji Loki so So-stanjćani pravzaprav zapravili možnosti za se višjo uvrstitev, zamujeno pa so skusali minulo sredo nadoknadili v Laškem, kjer so se izjemno borili, kot smo od njih v letošnji sezoni žc navajeni, kar pa je bilo f)b koiicu pretnalo za zmago, l^sko je tako slavilo s 73 : 66. Po tej ukmi so bili v lahoru Elektre precej razočarani, saj so vedeli, da so imeli priložnost za /jnago. Ogi^r-čeiii st) bili tudi nad sojenjem, zato so po srečanju napisali odprto pismo Združenju košarkarskih sodnikov Slovenije. V njem so med drugim čestitali košarkarjem za jemcn uspeh v letoŠJiji sezoïîi. o siv
jenju na tej tekmi pa: »Ne moremo pa se i^i^giiiti komentarju sojenja, ki so ga opravljali predstavniki Združenja košarkarskih sodnikov .Slovenije, V prvi četrtini srečanja, koje bilo sojenje še uajkcjrektnejšc, so bili igralci naše ekipe več kot dostojen tekmec favori/iranim domačinom, Od začelka druge četrliiic dalje pa se je kriterij sojenja spremenil. Spremenjeni kriterij, ki je bil zelo očitno v škodo Hlektre i:so-lecha, je na parketu rtajočitncje uveljavljal sodnik Dragan G<'»jkovič iz Ljubljane. Na spremenjeni kriterij sojenja tii reagiral niti eden naj-bolj^li slovenskih in evropskih delegatov Aleš Kamnikar.«
Sojenje je po srečanju kt)menliral tudi šoštanjski trener Bojan l-a/ič: »Priznam, da sem kriv. ker sem verjel. da trdo delo v dvorani • tudi po pel, šesi urna dan -lahko prijtese rezultat. Na žalost sem ugotovil, da štejejo samo zgodbe izTa šankov in sodelovanje / raznimi sivimi emiuen-cami. Daites sodnikom potagam na dttšo, kako jc mogoče / *gr"ho' igro narediti .^1 osebnih napak kljub tejnu, da smo bili minul v conski obrambi- Kako je mogoče, da jc raz-mericpri osebnih napakah 31 :20 in 18 : 35 pri prosiil3 metili. Oh tem, tla smo osem prostih metov vnJi v dnji miiutti tekme. Sam sem mogel iti v gaalen'ibo in moje lanle. ki so bili Še 10 minut po dvoboju vsí v solzah, pogledati v oči. Ko bi vsaj še kd<i imel toliko poguma ii3 prišel v nai^o
garderobo in jim stisnil roko za iz-jetnno igro in neverjetno borbenost, lo izjavo sem dal zavestno, četudi vem, dii je Združenje prvoligašcv pred sezono sprejelo sklep o tem, da o sojenju javno ne bomo govorili.«
Porazu v laškem navkljub st? Šo-štanjčani pred zadnjim krogom imeli šc vedno tudi možnosti za osvojitev četnega ali celo tretjega mesta, vendar tokral stvari niso bile več odvisne od njih samih. V zadnjem krogtt bi morala tako Zlato-rcjg kot tudi CieopUn Slovan tekmi izgubiti, pa bi bila lileklra celo Lretja. pa seje z^odDo ravno na-sprotjio - Zlatorog je po pričakovanju zmagal v Skofji l .oki. presenetljivo pa je (ioepliii Slovan slavil proti lleliosu i/ Domžol in s tem Llektri spodnesel še Četno mesto, (.jubljančani pa so tako osvojili cd o tretje in si s lein v prilîodnji sezoni prib(trili nasiope v jadranski ligi.
»Svoj del naloge v zadnjem krogu je tlekira Lsotech opravila z o<!liko, saj so z reziiltatimi : 82 premagali Krko, ra/lika pa je bila že mnogo višja. Tekma je bila praktično odlo-čoia /e v prvi četrtini. Po srečanju so Soštatijčani s šampanjcem proslavili šc eno odlično sezono. Trener Bojan LaziČ pa po srečanju ni skrival zadwoljsîva in pohval: »Mislim, da smo tokrat zmagati zasluženo, a žal seje izkazalo, daje za nas bila lo zadnja tekma sezt)ne. Zahvalil bi se celotni upravi kluba, ki je dokazala, da kakovostno dela že nekaj let, in lo
kljub temti,da seje v tem času zamenjalo precej treiieijev in igralcev. Zahvalil bi se vsem košarkarjem, ki so najbolj zaslttžni /a naš uspeh, po-mr>čnikom. (Iziiîlerapcviom. zdravnikom, skratka vseni. ki so nam pcv magali in ki so hkrati zaslužni za to. da se v Šaleški dolini igra kakovostna košarka.« ■ Tjaša Rehar
Slabo so začele mini ligo
Odbojkarice Kajuha Šoštanja so s tremi zApt^rednimi porazJ začele tnint ligo za obstanek v 2. državni odbojkarski ligi. Med i^tirimi ekipami so m zdaj - na polovici lige - na zadnjem mestu z dvema točkama, V prvem krogu so v Ki)čcvju klonile / 2 : v drugem so z istim rezulta-totn dt)ma i/gubile z ekipo Cu-liima. v tretjem pa je bil v Novi Goricis3: I holjšiflll. lekme igrajo v ritmu torek - sobota, tako da je že la torek v Šoštanju gostovalo Kočevje, v soboto ekipa Kajuha gostuje v Val-špedu pri Ćulumu, v torek pa bo v Šoštanju gostovala še nepfv ražena Nova CSorica.
Za drugim mestom, ki še omogoča obstanek v drugi ligi, Šošianjčanke zaostajajo /a tri točke, tako da vseh možiiosti za nastope v drugi državni odbojkarski ligi šc uiso zapravile.
■ TJaša fiehar
Krpač 'najboljši igralec gostov
Rudarjevi nogometaši z Oblakom doživeli tudi prvi poraz -Naslednjih deset dni ne bodo mirno spali
Nogometaši Rudarja so po 20. krcigu zaigrali koi prerojeni, loibi le za kratko.
Najprej so nanizali tri /mage zap(v red. Prv<^§c v(xlstvom ICrvina Pol-ovsaka (proti Krškemu), preostali dve (Livar, BoniRka) po prih<xlun<v vega trenerja Braneta Oblaka. Na-tlaljevanje je bilo vse sLibšc. Sledila sta dva neodločejia izida / Muro in Dravinjtï, mošívoma z dna lestvice, v sobotnem 25. krogu pa so / Oblakom doživeli titdi prvi poraz. Na go-sTovanjti v Kidričevem so proti Aluminiju predvsem zaraili slabegii vra-taija Ožbeja Krpača. pa tudi nezbránili napadalcev, ki še nekaj priložntv-s(i niso znali spremenili v gol, izgubili z 1 :3.
V prvem polčasu so igrali /elo dtv bro, od štirih velikih priložni)sti (Damjan rriflsovic, Dvnls (»rbie, Sik Oniladič) je le kapetan .Alem Muja-kovič izkcmsTi] sw)jo v 13. minuti in popeljal Ritdarja v vodstvo z I : 0. Kidričani so bili od nekaj sekund pred koncem prvega dela igre brez pravih priložnosti. V zadnjih sekun-
dah prvega dela pa so i/vedli napad po desni strani - eden od igralcev je poslal Žogo pred velenjska vrata, Krpač je v/kliknil: »Moja.« A mu je žoga ttšla do domaČega napadalca Aljaža Medveda, ki je zlahka izena-čiL v petnajstili mintttah nadaljevanja so gostitelji dosegli šc dva goja. drugega /nova po Krpačevi napiiki. in se s iremi točkami zaviliteli na šesto mesto. Velenjčani so s točko manj sedmi. Prav toliko točk ima osma Mura. Šenčur, pri katerem bodo rudarji gostovali v predzadnjem krogu, za njimi zaostaja /a točko, Dravinja na zadnjem inestu pa za tri. Razočarali sf» tudi nogometaši Bonifike. ki so doma z 2:3 IzjiU-hilf s rrigta>om. vendar so vseeno za-Ur/ali pno nu'sio s locko prednitsti pr4Hl Li>arjem. ki jc i^al neodločen') 2 t 2 s Krškim.
Skratka, velenjski nogometaá naslednjih deset dni ne bodo mirno spali, v nedeljo bodo gostovali v Senčttiju. v zadnjem krogu pa bwlo gostili Zagorje.
■ vos
<T<il(ivo Si» največje prcscnccviye v tem krogu pripnnili noj^omelaši 'IVi-»lava. ki so v ^costeli s 3 : 2 premagali Ronifiko. V derbiju kro^^a sla sc Ijivar in Krško razšla i nvodločc-nim izidom 2 : 2. Koprčani .^o eno zadržali prvo mvsio s locko prednosti prc-d Livarje m.
Brane Oblak, mkoj po tekmi: »v prvem polčasu smo igrali odlično: to jc bila naša najboljša igra doslej in mislim, da domači sploh iic veda, zakaj so /magalj, Darilo našega vratarja jc bilo lako veliko, da so upravičeno zelo srečni.«
Takofe Rudarjev vratar Ožbej Krpač prefema tretji zadetek. Domači napadalec Nenad Džakovičje irvedel prosti strel z leve strani, žoga je presenetila visokega Rudarjevega vratarja, saj se je postavil preveč zu* naj svojih vrat.
S petico odpravili zadnjega
Pred m>i(omUaši Šniarlna 1928 derhi z /.rečami • Z morebitno zmaj&o do inirnej.šo^ nadaljevanja
Ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki so si spet nekoliko oddahnili. Po nekaj neprepričljivih predstavah so njihovi nogometaši 7iiigraii. kol se spodobi /J moštvo, ki zeli napredovati v višjo ligo.
V 23. krogu Štajerske lige so gtJSlLlj Pesnico, zadnjeuvrščeno moštvo. Kljub veliki kakovostni razliki so zaigrali nadvse odgovorno in tekočo ter všečno igro kronali tttdi z/adetki (Igorja Mlipoviča, Dragana Vasiča, Dejana Podbreznika, Pera Aiulriča in Dejana Plesnika) ter zmagali s 5 : ÍJ.
Visoka /maga je lepa spodbuda za nadaljevanje prvenstva. Do konca prvenstva so Ic še tn;e krogi. Smarčaiii pa bodo dvakrat gostovali. Najprej v soboto v Zrečah. To bo gotovo osrednja tekma 24. kroga. Z morebitno zmago hi varovanci trenerja Petra Irmana ttšli domačiin za šesi ločk h) povsem mimo igrali na preostalih dveh tekmah (doma / Gerečjo vasjo in v gosteh z Ormožem).
Pred nedeljsko tekmo jc po besedah trenerja zJasti razveseljivo, da nihče ne bo manjkal zaradi poškodbe ali karumov in bodo torej zaigrali v najmočnejši zasedbi. Spomnimo, jeseni je Šmartno pred svojimi gledalci zjnagalo z 2 : 0.	■
SPORT IN REKREACIJA
MIK 1. lige (skupina za prvaka)
Tako so Igrali
2. SNL
4.	krog
Izidi: Celja Pivovarna Laiko - Prevent 45:24, Trimo Trebnje -Gold Club 25:24;
Corenje • Ctmos Koper 25:26 ( 12:12)
Gorenja Skok {10 obramb). Seier (6 obramb). Tamše 3 (2). J. Dobeliek \ Kdvas. Bedekovič 10.Vukovič3. Ostfr. Sovič 2. Sirk. BlaŽevič 3, L Dobe^šak. Mlakar 2. RezniČsk I Cimos Koper: Vončina (20 obramb}. Vran. Praznik 2, Bombač t Doborac 5, Vidic 1, Hrvatin 1. Suniic 3. U. Rapolec 7, Ščurek 2. R. Rapotec 3 {2}. Radončić. Koiić 1. Sedemmetrovke: Goranje 3 {2). Cimos Koper 312}. Izkljucitvo: Gorenja 6. Gmcs Koper 10 minut.
5.	krog - Izidi: Cimos Koper - Celja Pivovarna Laska 26:28 (12:17). Pravam - Trimo Trebnja 20:19 (12:8)
Gold Club. Gorenie 23:26 ( 11 : 15)
Gold Club: Torlo {10 obramb. 1x7 m), Sarkič {2 obrambi}. Sto
janovik 5 {1}, Koražija. Bar an I Dimovski 1. Sokolov 4, Hojč 3,
Marline 1. Konećnik 3. ŠtafaniČ 1. Tefzan. Jovičič 4 (3).
Gormjfi Skok. Pfolt(24 obramb. 3x7m).Tamše2 {2). J.Do-
bellak I Kavas 4. Bedekmič 1. Vukovič 4. Oštir. Sovič I Sirk
2. Blaievič 2. L Dobefšak. Mlakar 8. Hezničak 3.
Sedemnietravkfl Gold ûub 8 (4). Gorenje 4 (3}.
Izključitve. Cold Club 12. Gorenja 8 minut.
Vrstn rod: Celje PL 43.2. Omos Koper 41.3., Gorenje 40,4.
Gold Club 37,5. Trimo 26.6. Prevam 24.
Sinoči so igrali tekma 6. krega. Gorenje je gostovalo pri Pra-
vantu.
Liga UPC Telemach
13.	krog
Zbtorog• Clektra Esoteih73: 66
Elektra Esfiteoh: Rucigaj 2 {2:2). Kune 14 (3:4), Nedeljkovič 11{1:2}.Jefsin 22(7:8}.\fidovic7{2:2). ĚmerB.Ličaiíovíki2. Mil>allč2
14.	krog
ElêktraEsote(h-Krka 93:82
Eíekua Escteďi: Matijavic. Mravíjak 1 (V2). Ručigaj T3 (4-6). Kunc 18 (10-10). Nadeljković 18 (2-2). Jeriín 12 (7-8). Vidovič 14(3-3). UcarU)vski7.Mihalic10(2-2) Vrsiri red: 1. Helios Domhle 26.2. Union Dlimpija 2a. 3. Geo-plin Slovan 23.4 Zlatorog. 5. Elektra Esotech oba 22.6. Krka. 7. Alpos Šamjur, 8. TCG Loka kava vsi po 17
25.	krog
Izidi:Mura05-TinaxŠenčur3.0.OravlnjaQuoi Zagorja 1 : 1. Bonifika- Triglav 2:3. Uvar - Krško 2:2. Alummi} • Rudar 1:3(1:1)
FUjdar: Krpac. Softič |od 64. Ibrahimović), Jesenićnik (oti 56. Ljubanić). Hankie. Mijatović, Muharemovič. Kraljevič. Mu-jaković. Omladic. Grbid.Trifković: trener: Brane Oblak. Sirelci: 0:1- Mujaković (13). 1:1- Merived (45). 1.2-Veselic (51).1.30zaković 184). Izidi Mura 05- TinexŠenčur3:0.Qravmj8Duol-Zagorje 1 A. Bonilika -Triolav Gorenjca 2:3, Livar Ivančna Gorica • Krško 2:2.
Vrstrň red: 1 Bonifika 42.2. Livar 41.3. Zagorje 36.4. Krško 36.5. Triglav 36.8. Aluminij 33. 8 Mura 05 30.9. Tinax 30. 10. Dravrnja 27.
26.	(predzadnji) krog. nedelja. 20. maja. ob 17.00: Šenčur • Rudar, bvar * Aluminij. Kr^o-Bonifika. Triglav Dravrnja. Zagorje - Mura. Šenčur • Rudar.
Štajerska nogometna liga
23.	krog
Smortno 1928-TehnotimPesnica 5 :0(3 :0)
Šmartno Pusovnik. Funtek. Kolica. Ribič {od 46. Šunko). Vasič. Filipđvić. Kolene, Skornšek {od 75. Jeíen). Podbrežnik. Andríč (od 73. Plesnikj. A Podgorfek trener: Pater Irman. Strelci. Filipcvič (7). Vasic (31). Podbrežnik (32). Andric (61 ). Ple$nik(74).
Mons Claudius-Šoštanj t : 1
Šoštar)) Fortftnef. Stojakovič {od 82. Kondič). Kurr^fk (od SO Smajlovič). Bovha. Varmaz. Bulajič. Redzić. Koca. Stanković {od d72. Barćić). Spasojavić. A. Jahić; trenai: Faik Koca. Stralca, 1.0- Mordaj 147). M - A. Jahić (85). Vrstni red: 1. Šmartno 48,2. Zreče 45.3. ,GJC Gradnja Rogaška 39.4 GsraČja vas Unuksped 38.5. Holarmous OrmoŽ 37. 6, Šentilj Jarenina 34.7, Šoštanj 33.8. Peca 31. S. Get Power Šampion 28.10 Mons Claudius 28.11. Bistrica 26.12. Opiotnica 25.13. Jurovski Doi 24.14. Tahnotim Pesnica 17.
24.	k/og {sobota. 19. maja. ob 17.30): Zieče-Šmartno. Šos-tanj-ŠentiljJarenina...
Elektrine mlade selekcije
Mladina-1. SKL, kvalifikacije: Dravograd • Elaktra 58:115. Elektra • Konjice 80-65; pionirji • 2. SKL: Input Nazarje B • Elek* tra Velenje 29:114: pionirke-1. SKL Šentjur - Elektra 68 * 34. Strelke: Baje« 30. Maíkič 2. Kugonič 2
NA KRATKO
Državno prvenstvo po pasovih
Judoisti iz Velenja so bili mmiili vikend spel uspnj^m. V Slovenj Oradcu Je bilo državno članski) prvenstvo, ki /a ra/iiko od osialilî jiido ickmovanj ne polcka po kale» golšah. ampHk po stopnjah pasov,
Mc\l člani jc naslov dr/avncga pi"vak3 pri nuncjiih paso vih osvi^il Clan jiKlo kluba Velenje Niiiail Pclk'AiC. V îV nalu je premagal svt^'c^ kiui^skegn kolega J anc;ca Navcx1> nika. Pri modiih pHSovili je bil ireiji j\nđrej Sc^tr. Denis Vtijaliivić se jc mt^ral/«îwoljili s pelin; mcsujni. Med ćla-nieanii pa sejci/ka/ala \'m}ň /.conjajiín. ki jevsvrji kate* goriji nuiwnDi pasov osvojila nasJov dr/avne prvakinje
Konec prvenstva
V	soboto, 12. maja, so se s tekmami zadnjega kroga konCaln tekmovanja v vseh nami/no len iS ki h ligah. V prvi moški namiznoteniJki ligi jso igralci Ten'ipa gosUli ekipo i/ Lcrulave in jo gladko premami i 2 rc/ultatom 6 : iJ- Za ekii>o Tempa »o po dve zmagi dosegli .lure SIa-tirisťk. Si'uad Bojanii^ in (îrt^or Nt^avi«^. Iikipa Tempa je na koncu zasedla peto mesro z 2(1 točkami-
V	ženski konkurenci so igralke Tempa gostovale pri ekipi Prevenia na Radljah ob Dravi in jo na koncu premagale / rezuUaioin 6 i 2. /a ekipo Tempa so usi>ešno nastopile hana /«n. P(»k)tta Belasic In ViMia Rojko. Na ktmcu je ekipa Tempa osvi>jila pelo inesio.
Tekinovatija je konCala tudi druga moška ekipa Tempa, ki jc minuio sezono nastopala v drugi Hgi. Tek« movali so uspejo, saj so na koncu zavzeli z 22 točkami Cetrio tnesto. V zadnji tekmi je bila od njih lispešnejsa ektpa Picveniii iz Radelj oh Dra\i z rezulla-to!i\ 6 : /a ekipo so nastopili Miha Klja^č. Vúiňk Kmc in Jaka (»ulavsek.
Prvo mesto za veterane
vse lahkoina, saj so aspcli premagati vse nasprolnike, razen v zadnjem kolu, kojih je premagala ekipa Gomil-skega. I^kipa Tempa je nu koncu zavzela prs'o incAio z 11 zmagami in enim p»'>razom, na osmem nwsiu pa je bila ekipa Spina iz Šoštanja, kije aspela ^krai /magaU in do^vela 5 porazov.
Tempa
V veteranskem namizjietn tenisu že vrsto let odigravajo ligti Sava • Savinja, ki se ji je pre<l leti pridružila tudi ekipa Tempa iz Vcier^ja. 1'kipa Tempa je oCiina zelo moćna, so leH)inje prvenstvo osvežili ženim sa-tnitn poraTojn. /a ekipo nastopajo Slavku Kovač, kol vodja ekipe, ter igralci Boris Močilnik. /oran (îajsek. Roman /.bićajnik, Alfred \'<Klusck, 1'adťj Vodii^ck in Ivan Zera. Tekmovanfe poieka po enokrožnttn sistemu (vsaka ekipa nastopi z vsako), v kaleren) vsak igralec nastopi 7 vsakijn in dvakrat dvqiice (v ligi je trenutno I? ekip). Za velcr^'sko ekipo je bila ta sezona ocilno nad*
Deset medalj za šotokance
Na mednarodnem karale turnirju za Pokal Postojne 2007 je nastopilo preko 600 tekmovalcev in lekmovalk in 5 drêav (Velike Britanije, (talijc. Nemčije, lir vaške in Slovenije). Tumiija so se udeležili tekmovalci KK Slu> lokan Veknje in osvojili 10 oilllcii.
Kate pí>sanie/jio: 1. (kadetinjc) Dca Gove Pusnik, 1. (ml- kadeti) Klemen Pla/ar. 1 (st. dečki) F.miin Mirid-žic. 2. (malčki) I ran Slcmenšek. (članice) Alisa Red-žič, (nigmlajšc) Tina Calcr, X (malčki) liunar Stropnik. (ml. dečki) Ijmin Mujd;^ič, 3. (članice) l.idija Božič: kate ekipno; 2. mesto, ml. dečki (lirnun Mtijtl-žič. I.amar Stropnik, l-ran Slemenšek).
Tina Meža in Nina DroU za las ob normo
Plavalna tekmcřvaqia se kar vrstijo. Konec preteklega ledna je na Ptuju potekal 3. rnednanxlni miting • Pokal Terme Ptuj Na tem tekmovanja je nastopilo 612 plavalcev iz 29 klubov in 5 držav. Izredno kvalitetni plavalci so prišli iz Madžarske, kije ena voiUlnih evropskih plavalnih držav. Nastopili so uidi vsi najlH>ljSi velenjski plavalci, ki so sc dobro odrezali in osvcgili i l^rva. 8 drugih in ^ trelja mesia. Najbotjži Tina Meža in Nina Dri>lc sla le za 0,2n % (lOO m prsno) oziri)ma 0.15 % (800 m prosto) zaostali za normo, k: biju popeljala na î'vrcjpske igre mladih oziroma na l-vropsko mladinsko prvenstvo. Omenjeni pi vcnsivi bosta v Beogradu in Antwcrpnu.
Drugi klubski turnir
C\am Golf kltitw Velenje so (Xligrali drugi klubski turnir v ,\itoretumu v Vt)lčicm potoku. Sodelovalo jc 58 igralcev. Rezultau. skupina neto ženske: 1. Andreja Skok, 2. Senada Budnjc), X Alc^zUa OsvakI: moSki: 1. Matej /aluberšek, 2. Stane Mlakar, Boštjan Vnač-nik: junioiji: 1. Miha Mlakar, 2. Miha liimpret, Jaka Čii^cš. Najbliži udajec k zastavici je dosegla pri ženskah Maja Mavec, pri moških pa Matej Balažič. Najdaljši udarec je pri ženskah dosegla AUijziia (),<vald. pri moškili pa Blaž Mlakai*.
Najboljše sveže mleko iz slovenskih zelenih dolin
sivit
0,7%
rdeča pomaranča

Mleko ja po prehranski vreclnosti ndjpopol-r^6j§e živilo, saj vsebuje vse hrar^ihe snovi v pravilnem razmerju in ustrezni količini. Mgd hrenilnimi snovmi v mleku so zelo pomembne beljakovine, minerali (kalcij in fosfor), vitamini (A. 81.82. Dencimi in druge snovi, ki mu daiejo bogato biotoško vrednost.
ALI STE VEDELI?
Zek) lahkemu sveže posnetemu mleku, z 0.6 % mlečne maščobe (v nadaljevanju teksta m.m-}. zelene doline, sta dodani dietni vlaknini oligof-ruktozd m inulin. ki dajsta izdelku poln okus. Prednost mulina se kaže tudi v debelem črevesu l^loveka. v funkciji spodbujanja rasti bakterij pomembnih za zdravje.
OKUSI, KI ZNOVA IN ZNOVA RAZVAJAJO,
to so jogurti zelene doline
Kl|ub temu da je mleko od vseh M\ najpopol-r^ejše hranilo ga mnogi ne uživajo aH ga uživajo neredno in v premajhnih količinah. Premajhno količino zaužitega mleka lahko posameznik dobro nadomesti z drugimi mlečnimi izdelki. Jogurt je nedvomno ena od najbolj zdravih jedi. Vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, mlečno ma^obo. minerale, vitamine in mlečno kislino, ki mu dajeznacilen osvežujoč okus. Kot vir dravja ima tudi skrite »aduteu. ki se jih v današnjem i^su. prepolnem obveznosti, premalo zavedamo;
• je učinkovit preganjalec sladkosnednosti (• sadni jogurt učinkovito nadomešča druge sladke tekmece);
•	je nenadomestljiv pri dietah {jogurt, narejen iz posnetega ali delno posnetega mleka, z malo kalorij daje veliko hranilnih snovi);
•	lahko ga dodamo k vsem vrstam hrane sadju, zelenjavi, žitaricam, ribam. mesu. siru).
DNEVNO VAM PRIPOROČAMO!
z rednimi obrcki primerne prehrane, ki jih po-pestnmo s svežimi mlečnimi izdelki zelene doline, se naše dobro počutje krepi in smo uspešnejši pri premagovanju vsakodnevnih stresnih situacij. Zato vsaj enkrat na dan za užijte jogurt zelene doline.
OSVEŽILNA POMOČ ZDRAVJU sprobioticnimi jogurti ICA zelene doline
v človeškem črevesju živijo številne koristne bakterije, ki tvorijo t. i. črevesno m ikro-floro. Pomagajo presnavljati hrano, izdelujejo vitamineSinKter organske kisline. Spodbujajo imunski sistem in zavirajo razmnoževanje škodljivih bakterij ter virusov.
Ravnovesje med bakterijami v črevesju pa se lahko hitro poruši. Zadostuje ze kozarec oporei!ne vode. potovanje, stres ali črevesna virusna okužba in ze lahko občutimo črvičenje v črevesju. napenjanje... Probiotične bakterije so koristne bakterije, ki so naravno prisotne v našem črevesju. Eden od virov vnosa probmtič-
nih bakterij je redno uživanje probiotičnih mlečnih Izdelkov. Znanstveno je dokazano, da probiotični izdelki zaradi vsebnosti probiotičnih bakterij pomagajo izboljšati prebavo in presnovo laktoze, pomagajo krepiti imunski sistem ter vzpostavljajo ravnotežje črevesne mikroflore.
DOBRO JE VEDETI!
LCA VITA. z O.f % m.m. so sadni probiotični jogurti zelene doline, ki zaradi probiotičnih lastnosti pomagajo krepiti imunski ^stem. vplivajo na naravno vzpostavitev ravnotežja črevesne mikroflore, pomagajo izbolišati prebavo in presnovo laktoze ter predstavljalo vir folne kisline in vitamina B. Dodan jim je Lkarnrtin. ki vpliva na spreminjanje maščobe v energijo.
UŽIVATI CISTI UŽITEK z desertnimi jogurti zelene doline
Desertni jogurti zelene doline vsebujejo vse pozitivne lastnosti jogurta, kar jim daje prednost pred ostalimi sladkimi tekmeci in so idealni za posladek po jedi. pred jedio ali pa kar tako. Predstavljajo harmo-
nijo okusov, ki zapelje velike in majhne, ^d-kosnede ter ljubitelje dobrega. S svojim polnim okusom osvojijo srce in »želodec^i še tako zahtevnega ljubitelja mlečnih izdelkov.
KOKOS PRI MENI DOMA!
Desertni jogurt Kokos zelene doline je namenjen vsem, ki znajo uživati svoj užitek. Upravičeno ^ahko zapišemo, da se mu ni mogoče upreti, saj je popoln desert, ki poskrbi za velike užitím. Vsebuje tudi koščke kokosa, ki mu dajo pridih eksotike in občutja daljnih krajev.
zelene dofine
ZDRAVA OSVEŽITEV
Sirotka slovi po svojih lastnostih, ki pozitivno vplivajo na človekov organizem, po bogastvu visoko vrednih sestavin mleka in ima nizko vsebnost maščob. Je naravni vir mineralov in nekaterih B vitaminov.
SIVIT zelene doline je osvežilen sirotkin napitek. Njegovo redno uživanje omogoča izboljšanje splošnega počutja ter povečuje telesno odpornost. In prav te lastnosti predstavljajo prednost sirotkinega napitka SIVIT pred ostalimi osvežitvami.
ZA VROČE POIHNE DNI!
Napitek SIVIT zelene doline je za današnji čas izrazito )»lahkea narave in v kombinaciji z rednim gibanjem je učinkovita pomoč pri vzdrževanju zelene telesne teže.
SIR-DER KASE-CHEESE-
ne glede, kako mu rečemo,
vedno ga imamo radi
Sir je vsestransko pomembno živilo, ki vsebuje vse sestavine mleka v koncentrirani obliki. Od vrste mleka in tehnološkega postopka izdelave sira ter dodane kulture so odvisne njegove lastnosti, kakovost in hranilna vrednost Vsekabr je sir glede na bogato prehransko vrednost primeren za obogatitev dnevnega obroka hrane. Vdnevne obroke ga vključujemo odvisno od navad, in sicer za zajtrk, pred in med glavnim obrokom ali kot poobedek. Različne vrste siœv lahko dodajamo različnim kuhanim jedem in jim tako povečamo kulinarično ter prehransko vrednost. Sir lahko ponudimo tudi ob sv^anih pniožnostih kot sirovo ploščo ali v kombinaciji s sadjem.
ALI STE VEDELI?
Šmarski Rok je sir proizveden po izvirnem postopku, ki daje siru pravico do njegovega avtohtonega imena. Med slovenskimi siri je edinstven zaradi nizkega odstotka mlečne maščobe v suhi snovi in ni2ke kalorične vrednosti. Vsebuje samo 25 % mlečne maščobe v suhi snovi in se uvršča med sirez najnižjim deležem mlečne maščobe
Mlekarna Celeia. d. d., Arja vas 92, Petrovce
£PP
zefene dofine
sivit
i^-JiS
Droge vse bolj prisotne
Pristnost drog narašča tudi na območju Policijske postaje Mozirje - Komandir Vili Bezjak prepričan, da je njihovo delo merljivo le po tem, kako so z njim zadovoljni občani
Mi7end KrtXič • Pïaairtc
Komandir Policijske postaje Mo /ifje Vili Bezjak je prcpricnn, (h Sin polidsii v prvi vrRii servis občanom, »Naše delo je mcrJjivo ic pn icm, k'Ao so občani Tadovoljni z njim in /nasiiiii storilvanii,« pravi. Ta trditev pa lezko /.dm rîa pi)dr(>-čju mú/.ové ccsincga prometa. »Vendar seje ireha ludi pri tem zavedali. da so represivni ukrepi del uinirjaiija ccstnega prometa in s leni preprečevanja hujših poslcdic v promeuiiii ne/godali.« /aiijuje.
V	vasi '^pri<tojnosti« je luifi <íh zavfía meja zAvsírijo in mejnipn/-hod za meddiiavni cestni ptvinel Paviivevo seihf
»Meja potcXa od Savinjskega sedla pa vse doOlšave In meri 16 kilometrov. Sam mejni prehod Pavličevo sediiî obratuje od 1. aprila do 2. novembra. Lani je na tem mejnem prehodu prečkalo mejo 25,034 poini<ov. V kolikor bo k(v nec leia na ju^ni meji uvedena Scheiîisenska meja In /. njo odpravljene notranje meje med dr/avanu članicami pa bo na Pavličevem sedlu naša pristojnost končana.«
V	itkviru P P Mozirje defuje Policijska pisana fjnňno ob Savinji? «Prosior ima v občinski stavbi.
predstavlja pa eno od oblik p(jvc-zovanja ljudi in policije in ima predvsem preventiven pomen. V njej lahko občani prijavljajo zadeve. ki ne ^^ahtevajo takojšnjega policijskega tjkrepanja. pridejo ptJ nasvet, se pogovorijo o težavah o/Iroma varr.ostni problemaiiki v kraju ...«. fi'likofii-at se za Pf>!ivijsko postajo Xlo'irjc sliši, ko se zfiodi kaka i(oryka nesnca. Te na vak'm olh močju niso ivdke. Občutek je ceUh da so pogostejse kot pith miđHC nesm'e.
»Gorske nesreče na našem območju so vsekakor povezane s konll^uracijc terena, za katerega smo pristojni. Kamniško-Savinjske Alpe so priljubljena točka pla-
Vi7f 6ez/ak: "Poffcisti smo v prvi vrsti servis obca/iom.«
nincev, posebej poleti. Da bi bile pogostejše kot prometne nesreče, pa ne drži. [.^ni smo (Obravnavali stiri jiorske nesreče. V dveh primerih je bil vzrok zdrs, v enem neprimerna oprema in v enem utrujenost.«
Statistika pretekk'na leta. Kaj se je dogajalo na podrttćju prometa? »Obravnavali smo y7 pnanetnih nezgod, kar je 5 odstolkov manj ktn v letu pred tem. Sla pa žal v leh nesrečah dva udeleženca umrla. udeležencev je utrpelo telesne poški>dbe.« Vzroki za nesreče pa so najbrž rak! kot (/négod?
»Na prvem mesiu je neprilagojena hitrost, sledi nepravilna stran in smer vožnje. Kot sekundarni dejavnik pa je pogosto pristUen tudi alktîhoL Med vsemi prej tmie-njenimi 97 promeinimi nezgodami jih je bilo kar lakih, v katerih Sij bili povzročitelji pud vplivom alkohola.« So na ohpiočjii PP Mozifje kakšni posebej nevarni Cifiitni odseki?
»Glede na statistiko, ki jo vodimo, posebej pn>blcmatiàiih odsekov ni Je pa treba poudariti, da je ccsta na odseku Liiče-Solčava zaradi dotrajanosti v sanaciji. Njeua podlaga je nevarna za miv toma kolesa, mislim predvsem na oprijem pnevmatik na asfaltno podlago.« Kriminaliteta?
»Obravnavali smo 360 kaznivih dejani, ."^odstotke več kot leto pred tem. / lastno dejavnosijto smo jih odkrili 56, leto pred tem polovici» manj. Preiskali smo dobrih 59 odstotkov <ibraviîavanih kaznivih dejanj. odstotkov obravnavanih kaznivih dejanj pa predstavljajo premoženjski delikti.« .Vy se z^íiodifa kakšna kazniva dejanja, ki so bita poselmo ndmi^'na fmiroma s^o bila po lezi posebej Ma?
"I.eto 2006 je zaznamovalo delo na področju družinskega nasilja, pri katerem smo pri enem od osumljencev v hišnih preiskavah zasegli večjo količino prepovedanega orožja, /oper osumljenca je preiskovalni sodnik odredil pripon Ker je resn<i gmzil tudi policistom, ki so zoper njega tzvž^ali postopke, je bil ovaden tudi zaradi tega.« Dr?.avni tozikc je r pogoivru za naš mdio in tudi časopis posebej pohvalil deh policisttn' na podruh (ju kaztiivih dejanj v z^vzJ z fua-mili. S ťim ste si tako po/ivalo za-slutJIi?
»Tako kot drugod tudi pri nas ugotavljamo, da prisotnost drog narašča. To dejstvo pottjuje tudi večje število kaznivih dejanj vlomov, tatvin ... odvisnikov, ki laka dejanja izvršujejo Izključno zaradi zagotovitve denarnih sredstev za nakup mamil. Pri nas smo se le pmblematlkc loiili načrint) in na osnovi zbranih <ihvesiil pričeli izvajati naloge na tem področju. Pri določenih preiskovalnih opravilih je nujno sodelovanje policije s tožilstvom in rezultati s<i vidni, l.ani smo odkrili in preiskali 42 kaznivih dejanj v zvezi z drogami, medlem ko v letu 2005 le eno. Odkritih pa je bilo tudi 18 jDrekrskov, torej je âk) za posest manjše količine prejxrvcdane dfí>ge pri kršiteljih.
V eni od hišnib preiskav smo pri osumljencu tiašli posebej prilagiv jen prostor za gojenje preptive-dane droge, kjer je s potnt>čjo tehničnih sredstev gojil prept)vedano drogo. Odkril je bil tudi večji nasad konoplje v skupnem številu 209 rastliD.
Kazenske ovadbe, ki smo jih piv dali zoper osumljence, so bile kakovostne. podkrepljene z dokazi, saj je tožilstvo za večino oú njDi podalo obtožne predloge sodišču.^
Javni red in min Kako pfigostikr^ šitefji javnega reda in mint so Xgffnijesavinjčan i? «Obravnavali smo 188 kršitev, Porast v primerjavi z letom pred tem je neznaten. Po starosti si) kršitelji največkrat stari med 18 In 24 leti, največ kršitev pa beležimo med 22. in 24. urt). dnevi pa so to sobota iJi nedelja. Največ kršitev je bilo v zasebnem prostoru, sledijo pa kratve v gostinskih lokalih.«
Območje PP Mozirie ol> sega 50K kvadratnih kilometrov. s čimer sodijo med deset največjih območij, za katere so pristojne policijske postaje po Sloveniji. Na tem območju pa živi 16.790 ljudi.
V delovni nesreči v Gorenju umrl delavec
Velei\je, 11, maja - V petek /večer seje v Gorenju, obratu tl/A, zgodila delovna nesreča, v kateri je umrl 4.Vleini delavec, ki je delal na vaku-mimeni stroju. Delavec je. ko seje okvir transportne proge stroja dvignil v gornji položaj, z mko segel vanj in hotel podrejati kalup Takrat pa seje okvir sprostil, ga pošfaídcwal po glavi in Q1U odrezal levo roko. Poškodbe so bile tako hude, da je dclavec na kraju umrl. Kraj tiesreče so si ogledali delovrta inšpektorica, preiskovalni sodnik in policija, ki bodo preiskali natančnejši vzrok smrti. Policisti pa so že igotovill, da na stroiu nI dekv vabi tako imenovana foio zavesa. ki prepmčtiie delovanje stn>ja ob posegu vanj. ■
Smrt traktorista
Ljubno ob Saviiýi, 9, maja-V nesreči v kraju Savina na območju Ljubncga ob Savinji je izgubil življenje 39-letni traktorist. Traktorist naj hI v nočnem času zapeljal s ceste in umri.
Zapeljal po strmini
Ljubno ob Savjr\ji. 13. m^a - V
nedeljo ob II. uri je prišlo do pnv mctne nesreče na Ljubnem ob Savinji. IX-IeUii voznik osebnega avtomobila je med vožnjo v blagem desnem pregledJiem ovinku /.apeljal z vozišča in na simiini trčil v drevo ter sc pri tem huje pt^škodoval.
Padel pred Tržnico
Velenje, 13. m^a-V nedeljo po-p<ildan so policisti obravnavali prometno nesrečo na Kidričevi cesti v bližini Mercatoijeve Tržnice. Vozjiik motornega kolesa je zaradi neprilagojene liitrosti padel in z v.>zilom drsel po vozišču ter trčil v s.oječ osebni avtomobil. Pri trčenju seje lažje poškodoval.
Dan prej, v soboto, pa je do nesreče prišlo na Partizanski. Voz-
Pogosti pobegi s kraja nesreče
Kljub temu da policisti večino povzročiteljev nesreč izsledijo, pobegi s kraja niso redki - Se jim to obrestuje?
Veter\ie -V torek. 8. maja, seje prometna nesreča pripetila na lîfen-kovd. Neznani voznik osebnega avtomobila VW golf. serije lil, temnejše barve je izsilil prednost ko lesa iju. Prišlo je do trčenja, kolesarje padel in se pri icm lažje poškodoval, voznik pa je odpeljal naprej. Cc bi kdorkoli vedel kaj o tej nesreči, ga policisll prosijo, da pokliče oa Policijsko postajo Velenje (številka telefona K9X 61 00),
Dan kasneje, v sredo, 9. m^a, je nezjtani vříznik osebnega avtomobila (registrske tablice vï)zila so policistom znane) na bencinskem servisu na partizanski cesti oplazil drugo vozilo in odpeljal naprej.
V	četrtek. 10. mîya d<íp(íldan, pa so t^li policisti v zdravstveno slfýo v St)štai^. kjer je bil tudi mlajši moški, ki se je pet dni pred tem telesno poškodoval v prometni nesreči in se zdravil v celjski bolnišnici. l ant je koi voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti na liikahri cesti í5o^tan>Lokovica irčil v zaščitno ograjo, jo r^v škodííVdl in odxHjal naprej. V<izil je bav vozniškega dovoljenja in z ne registri ra ni tii avt omobi I om,
V	soboto. 12. maja. ponoaje neznani voznik osebnega avtomobila renault 5, bele barve, zaradi nepravilnega premika na parkirišču na Starem trgu trčil v mot<imo kolo in <idpeljai naprej. Povzročiteljevo vozDo so policisti izsledili na drugetii parkirnem prostoru na Starem trgu, kastieje ps so se srečali tudi s povzročiteljem. Šlo je za pogfv stega kršitelja :esinopromcinih predpisov, ki vozi m<norna vozila brez vozniškega dovoljenja. Tokrat so mu policisti izdali plačilni ra-l(îg za sliri prekrške v znesku 1.0X4 evr(iv.	■
ni k osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola zapeljal s ceste in trčil v <îdbojno ograjo.
VlomiUa v priporu
Velenje • Policisti so prejšnji leden v Šenljurjj pri Celju pri vlomu prijeli 34-leinega Celjana in 4.VIetnega Velenjčana. Sumijo ju storitve večjega števila vk>mov v stanovanjske hiše na širnem celjskem območju in tudi na območju Velenja, /oper oba je preiskovalni sodnik odredil pipor.
To bo (|e že bila?) fešto!
Velenje, U, maja • Ob koncu tedna so nezjianci. očitno ljubitelji pijač, vlomili v skladiščni prostor na Kidričevi cesti v Velenju. Odtujili $0 22 palet piva ter nekaj steklenic vina in penine. Ptjvzročena škoda znaša 540 evrov.
prej, v sredo» 9. ni^a pa so
na bencinskem servisu na Celjski cesti ugotovili, da je nek.jga ponoči hudo žejalo, Vlomil je v hladilnik in odnesel več pločevink piva ter energijski napitek.
Kamere in fotoaparati
Mozirje. 14. m;ya-McdsobotJ in pt 5 nedelj kov je biltJ vlomljeno v i no od trgovin v poslovnem objektu Na trgu v Mozirju. Odtujenili je bilo več digitalnih fotoaparatov in kamer, vrednih okoli 6.000 evrov.
Zagorel lesen vikend
Velerye, 14. ni^a • V ponedeljek okoli 20..^0 je 7iigorel lesen vikend v llrastovcu. Požar je uričll ogrodje vikenda ter nekžu notranje opreme in vrtnega orodja. Gmi^tna škoda zjiasa po prvih iKcnah okoli 10.000 evrov. Požar je pov/jodla napaka na električni napeljavi.
Iz policistove beležite
Iz avta po kolesarju
v sredo. 9. m^a /večer, je k policistom prišel oče in prijavil dogodek, ki se je niladoletnemu sinu zgodil pri starem kinu, S kt^lesom z motoijem seje peljal
Srecanfe lastnikov in ljubiteljev avtomobilov znamke Saab
Šmartno ob Raki, 12, maja - V
Maïtinovi vasi ob železniški pi> staji v Šmartnem ob Paki je Saab klub Slovenija organiziral 3. srečanje lastnikov in ljubiteljev vozil znamke Saab. Srečanja se jc, po navedbah predsednika kluba Milja Jakšetft, udeležilo 25 lastni-
kov te ugledne, v naSih krajih redke zjiajiike avtomobilov. Med udeleženci je bil eden najstarejših in na^ilepše ohranjenih primerkov, kije še vedno v rokah prvega lastnika. Seveda pa so na srečanju sodelovali tudi lastniki teh n<wejših in tehnološko dovršenih vt)zll.
Mitja .lakše je še povedal, da je v Sloveniji blizu 500 tovrstiiih vozil. v klub pa je vključenih blizu 150 njihovih lastnikov. So različnih starosti in poklicev, najraje pa vozijo saahe piloti in profesori i »z našitki na komolcih«. Sicer pa v klubu ne namenjajo pozorntîsti
sano avtomobilom, ami^ak izvajajo še mnoge druge aktivnosti. Šmartno ob Pakl so izbrali za ireiji kra,) srečanja zato, ker je tu JaVše kupil svoje prvo tovrstno vozilo. »I.okacija je dobra, odziv ljudi na dogodek prav tako. zato sem prepričan, da bomo srečanje še kdaj organizirali v tem kraju.« Ob tej priložnosti so si udeleženci ogledali Muzej premogovništva v Velenju, v popoldanskem času pa so Ispravili še spretnostno vožjijo.
■ Tp
Med udeleženci srečanja je bi/ tudi eden najstarejših in najlepše ohranjenih saabov (ietnik 1969) v Sloveniji.
s treninga, ko ga je na Koroški v Velenju ustavil voznik osebnega avtomobila (registrske tablice vozila so znane;, ga s pestjo udaril v obraz ter odpcljal.
Agresivnî mož spe< pri<okol policiste
v soboto, 12. maja. ponoči, so policisti posred<wali v stanovanju na Stantetíívi v Velenju. Pijan možje ámd razgrajal in ogrožal varnost žene. Ta se je pred agresivnim možem zatekla k sosedi. Kršitelju bodo plačilni nalog poslali naknadno, saj je ob prihodu policistov že spal. TI ga pa tudi niso budili.
Pele so pesti
v soboto. 12. ms^a. sta se pred lokalom Mladost na Šaleški cesti v Velenju spri» in ste-pla dva moška, Pri tem je eden utrpel lažje telesne poškodbe. Policisti bodo oba predlagali v postopek na sodišče, oddelek za prekrške.
Pred pranjem glave no hitro zosluiil
v torek, 8. m^ja. popoldan sije v trizerskem salonu na Cankar-jevi možak izbral 20 evrov vreden šampon in frizerki zanj izn> čil 200 evrov. Ko mu je izročila panistanek, si je možak z nakupom premislil. Frizerka mu je vrnila bankovec za 200 evn)v, »kupec« pa ji je vrnil 100 evrov prc^ malo, Policisti so podoben primer obravnavali že pred tedni.
Mladoletnik izsll(eval mladoletnika
v torek, 8. m^ja. je občanka policistom prijavila, da je preš-nji dan njenega sina pred osnovno šolo Antona Aškerca v Velenju za denar izsiljeval starejši vrstnik, pri tem pa ga je tUdI udaril, nakar mu je uspelo pobegniti, /oper mladoletnega storilca bodo policisti podali kazensko ovadbo na državno tož^-stvo, hkrati pa o dejanju obvestili center za si)cialno delo.
ZA RAZVEDRILO
(i.FToroskon
Ovened 21.3. do 21.4.
Radi Ib îftfïïiiSliali o ratíusoh ^jvljBrrja, pa re Ui Su. Zataili ntAeoa piwïj rwpn dnytfdM bests v nHsli:ilnjilt dtinti rfê vulibi ra/rniSji^li r; \m\A In m ^	tasno, sai hnsin rrnraĚ v kf aAnm raSu veCin (tíavno s Oíaoio. Kû ( kafe. se hosie
V udiciůli prav. p» čuprav Ijo ;a vhšii (iiJliiůlvifii ^Ddib kuj] piiponili sviijov. prcil vscni iisiiN. ki Mit^ivi|ii2 vaiiiLNeti?ird|lcsenaii|ikl(nnBcko(iGiJvsie^e(J()vul| .Slanin tiaselahkiiotflDâiësanwisiiiinn.lirH/dabi é luni irepeinfi.kaisibndnavdših nú\nh\ vaíirnislili liri/t/i.
Bik od 22.4. do 20.5.
Kulitisioliveodkiâivi.ki§eíiisU)^reji!(i ilalinaiphuiiDi.bu^RiiQOiovili.dain Qsii V3S bu ntitfii Slala, velikfi lulica. Tnkrai vani |ej naniraô lasro. cte m) nJ LTíéaiiav^nikflmď (EÍJiiM;a(G (utli netiusuilDivali bosievvsaknm \h)m |xi5ti)q.sa]V9nkb(ikf6ialnii jasnil. dtisieriapi^vtpDil.ČusibiJSu;!^^^^ ^^^^^ wt LÍela, %stm hosie \A Opovili ga hosiR diika] spmii. m pa ^ iguJiu, ila
âsipi|jD naplili vunMn ti bc^o. Kar S6l{utiivf]i pčc.ímíúvuijnnbrjfivtlvtBnili.NěliiuiR/iJillúátv^^^^
Dvoicko od 21.5. do 21.6.
FVAipedûvanilio.Ugti^^iviblii>s(e.liaffiiad^niarsčeravva^irvakilaniikiires ^^ vTfi ylavn. Kn pa hosicsiv^n priskušali posidviiin;^ (vavii rnisio. htt iigiin] v ^UF	siii£akdllda lil íaíikiiparmt^ insodulavujpigphčall, da (iA;ra(
IV^P ndsliierfisno.N^pœisevariibodtisrii[italLpuUinpa?riti|ubiiiu^
ks IJDiio uyiiiovilt. da nňsliie nsro. Zanjc ic nammč nr piav Kt dobro. Vseliína
iiradDEi^pisnia, m kaiur^ga tu dntira.Pdriii^uni bnsia IriMi víilikokíái riaďiiřiani.
Rak od 22.6. do 22.7.
Na Ijuiii Si liosic labkn vse rnar^ ;anidk Ct^prav sui mad svrqR sudeiavLi^ dulírn raMák naloge, bctdo /anujiali. In no lio varn (ireosialn rinige^a, kol da /avibaio rukav» in /i^^ffi / ddom. Je/ilii vhs Iki. pa ludi kakSnu kjefAii buste koniii napá. Na kunui pa busie^^ nsn, U licsie 7f\b uvui^i in^ knmli vas boJn. Pill ki le prud wu, bu nafAtfira. a nanjo dobm ivipr^u». îudi kaf^n d[> daiffiviianunvani riebiMLKarseliijbcTinuËB.paneboniCiiuveya.Sttsrpaâssia/Ggariikaipnda.
Lev od 23.7. do 23.8.
^^^^^ l'ovcfjûvali bosie \éiùm pa liidi vso pngajatskn spfûtnasi da se busiR
©riéili i; /dplj^iene ?iv1i9r^ski! siiu^aja Sanio^wsi bo v irasludniiii dneli kl|iiDna. £s Hk. d8 se vam V M^gjiiu vst zasute iako kol si tétí. Uodiavliali pa bc&di daste preniebi mi?dliudnH.SpiernL!niU3n3varle.saÍpimB|aiB!B^i.pRliiilí Mi vBsrtn bu wl fie se ne bosis vRčsnie^^i irt vsaj priskuiali do smítha sfjr^vljau
ludt prqHídia. Vikfsid bii knv |» im nt^kilii nd borodnikuv.
Devica od 24.8. do 23.9.
v 2ačfliasebuprcdp(ilťiranorř^ii2>b«i(ivsidiihiliutóiiii.d3]euEba;va^^ JB ^iisiL ka bo v Casu dupusiuv nemogoCc kB| liiuo narediu. Po $w|b prav, a JK vas biidu lako/asuli / d^nin da liosie naravnusl ptsami ^^ali. Pa ludi ss nobíRtRve^, saisienavajeni. davSQdeísievni!ki!]ivR>uiisii redu. kivasni) dela ^^^^ Ob teni pa poriildite Indi rta sprn>iiiGV in lésm^. Iíitíi. ^ se bosie mnrsfikiiiKiipnsiliii.nr^arnsostaiajrDsartii duiiismiiH iarnaiiír^íM ijirii|Bnnsi|o.Pri|ditE*nii!dl|uili in SI V7eriite fias uidi/aseiri/apniatdii'./atÎr^D čase prgpogosTD olnsioiieiD hladilnik. V/nmiis su v roka.
pnluifp bnhlUn lu.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Skrajni Č2s tii fe tui, da ludi sami spo/iiaiR, da n^rsie biii tiVćdR^ni, da se je res ipi âk pnsi mi m ?3Stbni ;aplpi re^l lako kol se je. Kai lali ko tn S8 namrcf t^qú iln. da bi se v^ni /»adi na vidiv puvseni otimbn^ga ikiijuilkři ^rvlj^ic nbimlii na g(avu./aiu poskuSajie vsai n^ai dm irvt^ drugefiR m pn lerii upu^invaii iiidi v» dsui, kar vhs msniCno mun niika; časa. Suanicriiii ^vljiTijske navade níkitlí nr
	
^ i	
	
	
bilo laiikn. a lokrai se sevoda zavedam, da |di nvirsn^ Ćose k izm no bosiD prialili sami, m budo diugi. Še nsfsíabšií bo^ ts vam |o bn zagodlo /dravju.
Skoriiljon od 24.10. do 22.11.
Pnmladi SD voseliju vsi oknli vas. vi pa se |u vsako leio iioli bO[iio. In (o ?afadr rfravia, Vednu vant jO iagodu m (udi le dm /naie imeii n?kai leiav i likav leni. Odliro vusia, ila lii laiiko ^ase m i'á svoja pořiii^e iiïHdrIi wt A ksdar SG rlolini počiiiiifi. vflni m du rekicaulje m ^dravnga ^ivljiviia. kti su vani pnslab^a. pa si spc) ohljulmu vse na sveiii. Parinei bo /askrblj&n, prsdv^rn pa vsak dan bnl| uiru|»n, kiY budu m obreriieniive padel nan|. 7aio stí ne čitdliD. Ce Iki i/guhljal ?iva m vam povedal. Ksr si mrsli o V9S.
Sfrelec od 23.11. do 21.12.
N RiinaiU), ds slu sraCni. V nvlinriiu vam h rwkai Cssa prav mč nu lUdnjkH. Noka spramaiiira. ki |ii skrtno sknvav, ^ namreč tako riinfirn pijpcsinla zrvli»i{c m ^ do^udke v [\\m\. da sts polno Taposleri, a zalo srečni, lo psse pozna na več po ilnj^A. §K rmfbiilj pa pr* poâiqii. h res. da iiirt sarin duhrii skrlnio /a bvoje lulo ^^^^^ lil pQûii|P. knrsevidi fe na daleil Seda; pa lin virinii mdi ro. da siesrcĎii m ;4do viilini. lispeh vas m Ib) jspaval ^ brili zavihali rokave. Itidi na tntia/KnskmTi pnrírričju v<im ne bu [vav nič manjkalo. bo kilo p(cvT2£, kar pa laku m nt novega.
Koxorog od 22.12. do 20.1.
^^^^^ Sprašmalise bdsif. ka| lesiuča. No brny ra/ioga. í^repiri bode na dnnvni^t rndii. ^^^ In ui lakd pri ddii kn/ zasetmo. Maj ns^i iii bil lop m nu^eii meseu vam pa se bo gT leros/deio, da je dcig m inoret Predvson Zďadi dogodkov, kj |ih /aenkfar leslii uie. V^ pnčakovanja in olifiiija m lukrHt nc bodo prevarala. Oesse vam v pn ^^^^^ hodri|ib iIiikN ns nlicia nič k;i| dobri!i{H m vKSSiDga. m« zapsajii^ sn vase. /aupa |ic lelavtí mm\\, ki vani jii dusdej ^c /na! ^Mm m vam ju VKdnu ludi pomagal ne les leni. da vas [e fjnsliâa). Sicsr pa nfikrlo knniai i^a, tia bi več časa pni^H ; vanii. Vi pa ga ne vidna in ne sle^ip.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Piilniaj pisneiov lina vas v naslednjibilnnli ^pJn iigodpn. Laifebosin naSli sdk
J»imi ssebol zalo ^nsu) la^ii^ ludi r^zâsuli iiinugi' rlilcniu h si! vaiii |ki ylavi riiu-lap Î?, rukaj Casa, Ker visie. da m dobrrj čakan pn ndinCiivah. kj labko m(nn sprnmoniin va§n pnhodnosi. bosie napni. Nibčs vam lokiat ne bo pDveilal. kda; ^ ■!■ ^ le pravr čds. da udarile po nuzi m povef^bi kai isin^d iiidi iBiirii. ki riiiai Caa i/knnâi'iiiovaâmiln namvo. Vpadkbostesicjjr /niai. aniiiakdnioačcnRbo šlo.Vilavesro zaka|,ane7 Vzenuie si čas za ilrubne ripinnsii v dvrije.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Kn Sle SI ^e dnk^rzali, da iiidi vi mmm vse usin. kiir mu vaà na[blíi|i niso vur jsli, se bcBiu neiuKEf in nevede vrnili m siara kriva puia. Sodai liosie iniulr bnit sfabu vesi maâ. da sfi Rnkrai six)pnnieie$ prnbiemum, pa nniirsie. Kai, ko bi SÎ naiprrq nareáli načJL kr no bn pesirng in se gapol^ dr^i ts ú bcsŒ obiju bill lepo danln^ ^ vam sewda bn uidi fa^ie zaiSiir s proi^kiuni, kj nikaknr nn Ijii tahá. Finanâio siarijO si varn iiu nepnCakovanii popravdn. Puslit» dufiu na kiipu. sai vestu ko liko liabosiepoudinvab za dopustí
Nagradna križanka Mlekarne Celeia
sh/it
Kako sem boksdi? vpra^ boksar trenerja v odmoru. Sijajrtol U §e naprej tako mahaj 2 rokami, morda se bo nasprotnik
prehladi! in dobil pljučnico. ***
Jetniška paznika se pogovarjata: Si sii^l. da je Movdk ponoči pobe(^ nil?
Končno! Že tn noči nisem mogel ^ti zaradi neprestanega škrtanja njegove piie.
Novak je prišel v siuzbo z er^oumo zamudo. Ves je bil potolčen in ob-lepljen z obliži.
Padei sem skozi okno iz drugega nadstropja. $e je opravičil. No. in? Saj menda ne boste rekJi, da ste padali eno um?
V osrčju Afrike raziskovalec vpra» domorodca:
Ali je pri vas še kaj kanibatov? Nič se ne bojte, včeraj smo pojedli zadnjega.
***
Mlad pesnik stoji pred urednikom. Torej, vi mi predlagate, da naj dam več ognja v svoje verze? Niste me razumeli. Dejal $em: dajte več verzov v ogenj.
Bogataš hoće kupiti grad. Pri starem lastniku se pozanima: Slišal sem, da v gradu straši. Je to res?
Kje pai To bi jaz vendar vedel, saj sem tukaj ze dvestopetdeset let. Kakšna je skrivnost dveh zlatoporo-čencev:
Čez dan se nisva nikoli pogovarjala.
zvečer sva bila pa navadno kar
tiho.
»trn
Petsr pride ves ob|okan domov. Neki fant me je pretepel! Bi ga spoznal?
Seveda, saj imam njegovo uho v žepu.
Dva butalska policaja najdeta tru-pfo na Strossmaverjevi. Treba bo sestaviti zapisnik, pravi prvi in vpraša drugega: Boš znat pravilno napisati Strossmaverjeva? Ne vem.
Pa ga prestavh/a pred pošto.
«nk*
Popotnik je padeJ v roke lovcem na glave. Veseli vojščaki so ga privlekli do tabora, kjer ga je sprejel poglavar.
Mlekarna Celeia. d. d., A rja vas 92 Petrovce
ZDRAVA OSVEŽITEV!
Splošno je znano, da sirotka slovi po svojih pozitivnih lastnostih:
- je bogata z visoko vrednimi
sestavinami mleka. ' \m nizko vsebnost niaščob. - je naravni vir mineralov in nekaterih B vitaminov.
SIVIT zelene doline je osvežilen sirot-krn napitek. Njegovo redno uživanje omogoča iz boljša nie splošnega počutja. povečuje tetesno odpornost in je v kombinaciji z rednim gibaniem učinkovita pomoč pri vzdrlevanju želene telesne teze.
ZATO poskrt}ite za svoje zdravje in dobro počutje s SIVIT napitkom zelene doline.
SIVIT sirotí<m napftek zelene doline je v dveh okusih: - rdeče grozdje in •rdeča pomaranča.
Rešeno (izrezano) geslo križanke pošljite najkasneje do 28.5.2007 na naslov: Naš čas. d. o. o., Kidričeva 2 a. 3320 Velenje, s pripisom ^»Križanka Mlekarna Celeia«. Podelili bomo 3 nagrade - bone za nakup v trgovini Go-lida prt Mlekarni Celeia. Bone bodo prejeli nagrajenci po pošti.
Ni se vam ^eba bati. Mi smo ze stopib v atomsko dobo in se štejemo že med civilizirana ljudstva Afrike. Nikar ne misirte, da boste končali v loncu!
Popotnik si je odda h ml. nakar je poglavar še pristavil: Se razume, da smo nabavili že mi-krovabvne pečice.
*«r«
Pri obilnem obedu se pogovarjata dva kanibala:
Povej po resnici. Imaš rad svojo ženo?
Seveda jo imam. kaj sprašuješ!? No, potem ti bo pa tale pngrizek gotovo všeč!
nikoli	8
Zgodilo se je
(j od 18. do 24. maja
# • •
18.	maja na "svetovni dan muzejev« je bil leia 1994 Muzej Velenje s KavCnikovo doma-čjjo v /avndnjah nominiran za najboljši evropski muzej v Iciu 1993:
19.	velikega travna 1974 je v
Kamilici pri Mariboru umri znan slovenski sadjar Ivan Dolinsek, kije bil rojen v Šeniilju pri Velenju: Vane Gošnikje bil 19. maja 1988 izvoljen /ji predsednika zbora uporabnikov Kultunie skupnosti Slovenije; 19. maja 1989 so deim-i So šlanjskfi lermoeleklrarne s iiï-riurno opozorilno stavko izrazili nezadovoljstvo zaradi zaostajanja i\jihovih osebnih dohodkov za gospodarstvom:
- 20. maja 1978 so v Smarinem ob Paki odprli nov zdravstveni dora: • 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupsčineza predsednika skupščine izvolili Pankraca Semcćnlka. za pt^dpredsed-nika pa Antona f.ovrcca; Vo dorja Dmiirovica so delegati imenovali za mandaiaija za sestavil izvršneg^i sveta, Marjan Oaher^ek je postal predsednik družbenopolitičnega zbora, njegov namestnik je postal Tone De Costa, zbor združenega dela je odtlej vodil Drago Karel bizjak. za njegovega namestnika so delegati izvolili Milja Jenka, predsednik zbora krajeviiili skup-
T^rt n n /fcof^ fhfíi Hi/
KAVNIKOVA DOMAČIJA VELENJE
hđf betn tumutuieJ for i/\rtiiùon ftn đti hilrffMecItri CtitííidúUi fiir the / /inwpTAA Mu^ruw of the Yrm/ Awafd.
7v •rMrji.r uf rite Ai'u'd wifi br dtovn frcn rA'i l'U mn</ »iH f*e arvioiintfd uiifti' řmfMiailiiH CfrmiM}! b« hthi m HrlfiJ't	'ffhruL on Nih V«
Kanfteih Hirdson
ntmw
Nominacija KavČnikov^ domačije za najboijii muze} Evrope
Qosti je postal Jože Melati-šek, njegov namestnik pa Jožef Lek^e:
22. maja 1981 so v delovni organizaciji Vino Šmartno ob
Paki ob .Wetnici podjetja odprli novo polnilnico;
'22. maja 1996 so predstavniki Telekoma Slovenije - poslovne enote Celje, in Mestne občine Velenje predali naučenu novo telefonsko centralo v Velenju;
-Velenjeje 23. maja leta 1969 obiskala takratna raiss Evrope Saša Zaje;
•	23. maja 1991 je imel na Ti-loveui trgu v Velenju predvolilni shod '»dobri človek iz Nego ve«. Ivan Kram berger;
-maja leta 1977 je bila v Vele-nju premiera filma Sccča na vrvici, v kaierem je eno glavnih vlog igral žal že pokojni Soi^taiijčan Mitja TavCan
•	24. rnaja 1986 so uradno odprli leniški center ob Velenjskem jezeru;
- 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroško igrišče ob Šaleški cesti.
■ Damijan Kijajic
^HjiS
ČETRTEK, 17. maja
SOBOTA, 19. m^a
SLOVENIJA 1
m\}	Poročila
0/.Q6	Oobmiiiuo os no Pwoíila
08.D5	Oahmiuirn 09.5(1 Poročila
09.nb	Podkiobul^oni
G9.4U M(i|a Nina. oiro^ka ciddaia 09.40 Kapiunov ključ, oirušks oddaji Q ktijig^h
09.Carrjku^đ	hfn/. nsRnka
10.Qn	Intoievsi. risank» 10.15	Osklicain?a(eek,3/6 ]{}Ab	/ vami
11.^n	Qiui/|e
13.D0	Pcffofila, áporL vrsfiia
13.15	Zatnifun/Mm 18/20
IS./IS	hraffiida
Ib.nO	f^orořila. prnmai
1B.IÛ	MosliTvi
1Mb	Krasi3č|3patrulja,4/13
16J!IS	Skrb/ada0ii^dûkurii. Iiliii
16.20	Ennisia^lćt
17.0n	Novii;i^, iporLvroma
1/^D	Sialeia nilailrjsti
18.1Ô	Duhnvniiiinp
IB^^O	?robanii2Dsujl|ic»
lO.'IO	Moisicr Mlha. risankH
19J]0	Onevivk, vreme, ^porc
IQ.bS	Miliinnar/Jonasoîif 211.56 lefinik
2?.0n UlmtJVL Spijn. vfifliio
22.00	Kiijip nmne briija 23.2Q Glssb«fii vt!řBr
Ol.nn	DuhovMimnp
Qlîfi	Dnevmk
01.^0	\\Mm\
SLOVENUA 2
07.DD	InlDk^nal 09.00 Ivprndaia 09.3(1 /abaviM iniokanal lliin Diroški infokana( 13.DD /abaviif infnkanal 13.46 Ivpiurtaja lllb Ulu&čica
lahinni 15.3b 0p4BlESVBia.3/13 16.30 Mrj/aik 1/.26 Mcsiovi 18.00 Poročila
laHb ClasbBiii spomni íBuíisom
Kc^iarji^n lû.Sb /ijlasbninsplpjorii 19-bb RokomHGoldiJiAi-CitrDS
Kopsr. prufios 21.35 ŠisvílkQ. 1/13 22,20 Nokturno, švic. IV íiím 23.40 PîKnl|m;a.4/e 00.00 Troičici? I/ anini. Iilm 017D Dngvitik/aiifE!|sksiv 01.4G ZabflViii tniukanal
pop
06,56 2^ iJG ponnviiev 0A60 RickilďkD
08,^0	NeiBirrli^nam, Ned. 09.3B Dvojnr) jivlienjejiarl. 1076 lV(irfïflaiH
10.66 liutonnair^niánad. 11.511 Nsukmtliivn sri:B. nad
12.45	Pusio]uvŽ^inBvrliv|iiii.d(fktjm. sen|d
13.40	IVprodaia
14.in	RiDkilaks
IbJlb	Nuitkmlliivûsrrj.nad.
16.06	l|ube?9n na ir^iia nad.
lADfl	Ovojno^ivijeniR.nad.
1/.55	?Ui
18J10	NfiiBirtljunasrcB, nad.
19.00	Wiif
20.00	lran|3
21.46	Na kraisj/ločina, nan. 22.4n 24uf/VB/:«r
23.G(I ZvëidB na sûrliSôii. nan.
23.55 PniaiKljf. nan.
00.26 IcksaSkin^oiposiavK.nan.
01.15	?4iir,ponaviicy
02.16	No/;ma panorama
©
09.ÛÎ) Dobro iJirD.mfcniiaiJvna
oddaia IOJ.^0 Vabimo k oglbtdu 10ÚÍ5 Odprla iBma. ponnviluv 1U6 POP COHN. glasbena oddaia 11.30 Virbospoi dneva 14.00 VirjROSliani. obvtisitla 1/.65 VabifKukuglRrlu lOijO Rre;partikť. mladinska uddaia.
3. Wmreía 18.40 Regtonaine ntivice 10.46 Asova gibam ca, m [orma uviia
oddaia 19.16 Vidsospoi ibiRva 19.20 VirIoQsiíanj. obvasiila IS.bb VabimoknglRdu
20.nf)	Piiioimike ra/glednice, putopisna odúaia
20.55 Kiigiortalno nnviLi!
21.í)(l	V haminiiiji/naravo, km^tifska oddaia
21.3G NajvikkniiiakloatNldaja? narodno/ahavno glasbn, 3. TV mrB,^3, t)(Cl|e; ansaiiihal Ham» in ansambe Fiančič 22.46 I/odda]K Dobro |uia.
inlorfiiaiiwi^ Qildaja, porinvii^fv 00.15 Vabmio k o^ldu 00.?() VidoQS ira ni. obrnula
SLOVENUA 1
(16.16 Odmevi
(1/.(1(1 Pomeilii
()/.06 Dobro luiro
ï\m PoroĎla
03.06 Dobro |uun
09.00 Porníila
D9J)6 Babm.nan.
09.30 f^ogviri [ia§pei. nsanka
09:^6 ^vennice)?np/i|e.3/13
09.65 Skrb za družino, dnkurn. iitrii
I0.1Í1 ?ivaiskivriiz^ailiœJ9/28
10.36 Cnajsiašola
11.10 Siaí(fia mladosii
11.55	Milijonar/Jonasom 13.00 PofDĎÍa, Sport, vra ma 13.2Q Duhuvniiiinp
13.35 Ro^mannl^mlimiianka, 14/16
14.25	temn V liaiiii 15.00 Pomřila
16.1(1 Mnsiovi 16.46 Rabar.nan. 1B.06 I/pu(jmntí inrbQ
16.26	PaiokovsvsL 10/13 r/,00 Novice, sport, vrcmc
1/.3C Poyied na - Oobbov v/jilii[Hk 1/.46 ni?./rno kiillure. dokiim.
oddaia 18,40 Karli, risanka 18.46 Pu|saPífpa. risanka 19.00 DnDvnik, vrsma. Soon
19.56	/aimmoznnva. IÔ/20 20.30 Na/diav(e!
27.00 Odmevi. vmnif,$pori 23.00 AHS360 ?3.15 Polnoi^inkliii 0030 Rf)./mo kiiliijre. dokum.
odriaja 01.20 Dniivnik, pnnoviltw 02D0 Inlokanai
SLOVENUA 2
0;.00	Inlokarial
09.00 Tv prodaja
09.30 ZabHvni mtokansl
11.30	Tv prodaja
12.()0	Glasbeni spomini i Oonsnm
Kopilanem
12.50	f;as(er. 16/?4
13.10	Mltila.diikioia.d^klĐial.
amsr. Iilm H.4B Mozaik
15.^5	Koigrasen]ijlan|R.3/IG
18.15	7da|!.oddR|a/ara/gjbano
i^ivlienjij
16.40	Mosiovi
I/.IO	lesivicanadnicjem
le.OO	Poročila 18.06 moraik
1836	Študeiilska
19.00	Mnvijdu§B,2/8 20.00 Pfiiadimpn?i|a,3/B 20.55 Vmčistol
21.50	Rraia.ilanskiliirn 23.40 Smri onslranslva,ital.him
01.00	Dnevnik/amojsko (V
01.26	Zabćrvni inlnkanal
pop
06.55 0/.5Q 08.45 09;Í5 10.06
10.65
11.66 13.40 H.IO 15.06 16.06 i;.oo
1/.56 18.00 19.00 20DD 21.00
23.10 2330
on.?o 02.10 03.10
Mur
Nc^usmlijena srca. nad. Ovojnti življenj B, nad. IV prolila
I \\Àvm ne irf ma. nad. Nsukroiljivosrcs, nad. Irenja TV prorfeja Ricki iaku
Npukrutljivosrca. nad. Ijub{>^90 nair/nia nad. Dvijjnrj /ivljerqB. riad. 24 ur • mm Nmismiljk^itn src^, nad. 24 lu
V/ami ail puslt 00/ Mfv;7laiopiŠtfslo. anicr. Iiltn 74ur/VB£Br Pod lupo pravil.-^. iiaiL Relapflfa6a,»rm^r. lilm 2^ ur. ponovi iBV No^n» pHnrjrama
©
09.0D Dobro juifo.inlnrmaiivna
oddata 103Q Vabimo k ogiartu 10.35 i'opiiljii^ke r»2yli!dnii:e,
potopisna oddaja 11.35 Naj vi^a. oddata ? naroilno/abavtio glasbo. gasijR; ansambtíl Gamsi m ansambel Frančič 12.60 Vi di)«pot dneva 14,00 Vi dvostrani, obvesiila l/.b5 Vabimokngladu 18.00 MiS nimSka otidaja 18.40 Regionalna novice 18.46 Mladi upi. oin)§ka oddaja, pon. 19.25 Vidcospot dneva 19.30 VidcosiratH, obvBSiila 19.56 Vatiimo k tígleáj 20.00 InkalmutripKo/janvkťgam
Ob^uU3l]», infomiativn? oifdaja 20.46 ReyionaliiB tinviiie 20.60 Vi doospoL dneva 20.56 Vabimokogleriii 21.00 Ra/gicdovatija. dnkiim. oddaja, 2130 Odkrilo m skrito. 3. TVmrela 22.10 loridajeDobrojiitn) 23.40 Vabimo k ogler&j 23.46 Vidr^ostrani. obvesula
SLOVENUA 1
OAOfl /uudbRiiSknljkii 07.30 Podklobiikom 06.00 Odprava /slenpga /maja. 3/G 08.30 Mi^namo,8/17 09.00 N(ivur{8ina gosporto C, kanad, film
10.45	Pninrični kliib 12.00 Icdiitk
13.00 Poroi^iia. ^VL vreiiict
13.16 Umku. ÍQ.udtlč(ja
14J15 Umornajgnščoragoll.ang.l.
15.5,^ Vmljak
16.00 Om2ina. losmo mi
16.15 lunsuka
16.25 Glasben gosi
16.30 U /ivaliliin IjiM. iv Maribor
16.46	EuraADC
l/.flfl Poroiila, špnfL vr8n>D 17.15 O/ars l/.2n Vmljak l/,25 toka 17.36 Mladoptiiok^anct
17.45	Navrtu 18.06 Karanko 18.20 T^iriuino 1830
18.41) liíiincvetltí^itki, nsaiika 19i)0 Dnevnik,vremâ.lport 19.66 Rop t;et|u raji la. srbsko
flmoy. Il I m 22.00 PomWa. Spori vtimc 22.30 lin bar 23.^0 Snprairjvt, 9/21 00.^10 Mathnire7i.tranc.film 02.10 Dnevnik 02.30 (niok^nal
SLOVENUA 2
06.30 Iv prodaja
0/.0Q infakanal
08.20 (v prodaja
OS.ňfi Skwi
09,00 Primorski mn/atk
m^} Siuduniska
09.50 Vroùswl
lUb lekrna.dehBinaodiiaia
12.00 Z ijl3V0 na/abavo
12.35 Peta dimMt7iia. 3/6
13.25	V šimi svul nemškt liim 14.50 ÍV prodaja
16.26	Zdaj!, oddata/a ra/gibano življenje
16.66 NogomPt.ManrJt^rsteUniied •Chehi'a.prsntjslinalaany. pokala
l/.bO n r|odi!i;riam gnls, koncuri ans.loj/eta Slaka
19.46	Sko/ičas 20.00 Glifejs
2030 Slovanski m a^/in 21.00 Koiicort Janal^lnslenjaka 23.00 Vmljak 01J3n Bla<:kpool.4/6 02.00 Dnevnik/arDBiske Iv 1)2.25 Iniokarial
NEDEUA, 20« maja
SLOVENIJA 1
07.00	;iv>dv
09.50	Ko)grasBmularija.4/10
1D.20	SirašnRpuSasii.3/4
in.60	SlBdi.cvManbof
1170	Udaril
11.2ÍÍ	Ob/oqaihiha
12.00	Ijudjam^Bnilja
13.00	Puročila. Spon, vrcifis
13.10	Na/dfavje!
1430	Tjslegal^pti!|4poj)oidnBVB
14.36	bminiitsiave
14.40	íloviákf faktor
14.46	Drugo mneniu
14.60	Nedeljsko oko
15.00	Miss Slnvmite. piidf/bor
16.05	Asinivi/ija 15.10	Spon m čas 15,21]	Glasbi^riiiivdjoi
15.^11]	AnalHŠkanoijnmetrialiga
15.50	Osmjpoimk
]m	Ma
15.20	Udpnn
16,25	Nikar tako iivahnol
l/.OO	Poroôila. §pori vrwu8 !y.l5 lepega popoldneva
IQiiO	2ri'barjje lota
10.40	Kravic?! Katka, nsanka
10.45	SnB7ink£i;flok, risanka 18.55	Vrfime
19.01]	Dnevriik. vrpme. Spon
|{].55	Spel doma
21.46	llru^nske zgodbe 22.40	Poraiila. vrcnití. Ipoíi mb	Viistids?eli.niski film 0030	Onnvmk
00.55	Iniokanal
SLOVENUA 2
06 30 Zabavni m loka nal 07.00 Iniokanal Í19J30 Zabavni mloksnal 09.55 Tv prodata
10.25	SkivířK 1036 Mladi viruio/i 11.10 Miid valovi n.4D Globus
12.10 Slovanski maja^in 1235 Tvpn^dsja
13.06	AHS36ÍJ
Í3.20 Virginia.nuna íMon/e, l.in 2.df»l 16.50 Tv prodaja
17.26	|{okonit!Í konínma lige Mik. Cold dub Celjp Piv. laSkn. prenos
19110 SP v yoT3kp.m kolnssrsivn.
ruporiah \i Viga 20J10 DB7t?ÍBSVHta.4/13 2).Đ6 frasicr. 17/24 2130 S 'šp^nr^a oddaja 22.16 Strelics nasproin« usode. 1/12 23J1Û Jmeinosiglasbemplesa 0030 Oneviiik;anm|^eTV 01.00 Zabavni mlok»nal
PONEDEUEK, 21. maja
TOREK, 22. maja
j/.Vb tntokarial	i ^^ ^^ ^^
pop pop
■ ^^^ m^^ : fl/30 Ivmnflsia
07.30	Tv prodaja 06.00 Bfí^taKoali^i!k.ns.SRnja
03.10	Mot mati potil, ns.senia 08.3b Poilar PulBr, ns. SBNja
00.50	Poko,ns.serija 09.25 Ztflcntavčkt, ris. serija 09.55 AiiAttaik. i/ob.oddata
10.20	Ninja^elvs.ns.serija
10.45	B Daman. ni>. sent a
It.lO	Powyr Rangers, dokom, oddaja
1135	Gfio spD?(ia|(i>svei, dokum. oddata
12.40	/Vilmalia. dokiim. film
13.10	Zadnji piBS. amer, iilm
16.00	/ivlj D nji? velikih rmidvHdov, 3/3
16.05	Zdravnikova vesL nan.
17.00	Zloi^inpriiddomat^im pragom, nafi.
17.55
18.00	Razočarane gospodinje, nan.
19.00	24 ur
20.00	V/emi ali pusu
21.00	Pot v Gijsntanamo, ang. (ifm
22,45 Bagu/apora, nan.
23.40	Vsa id ljub!);eri. amer. Iiliii
0130	24 ur
02.30	NoCiia panorama
07.30	Ivprndi^ia
um	firatHKoalčHk.ns.sRn|a
flB.lO	Mala Kilty, ns. sanja
08.20	Mojmaliponi.ns.sanja
118.45	Jak^naluiii.ris.serija
08.55	PiSiarPeíiíí, ns.senta
09.10	Poka ns.sjinja
09.45	Art Aiiack. oddaja 10.10	Ninta/filvfi, ns.sBoia 1036	BOamari,ns.aartja 11.00	PowerHangets. nan, 1130	Ski
1230	Naša sodni tra, nan.
13.30	Mom GP, prenos dirke ?aVN francijB
15.16	Bradaiamoiorista v kuhinji
15.55	Mesm^;e/avedno. nan.
16.55	?4urvr8mB
17,00	Na /laiem nbiiiku. amar. (i(m
19.00	24 ur
20.00	Snaha, da te kap. amBr. film
21.46	športna SRPtia 22.30	í:viia.ampf.íilm OO.M	24 ur
01.60	Nočna panorama
©

09.00 Mii mai, otročka oddaja, pon. 09.40 Vabimo k nglrsJu 09.46 lokalniuLnpKo/ianskiigain
Obsntelia. inlomiativna oridaja 10.30 VidBospoi dnGva 12.00 Virlgustrani, oljvusula 17.55 Vabimo k ogladu 18.00 V harninni|i 2 naravo, kmsi odd. 1830 Vubuspoidni^va 1836 Duhovni vrtík 18.40 Vabimo K ogledu 18.46 ^s ita nas, mladrnska oddaia 19.26 Viil»ostrauf, olivesuia 19.66 Vabimo k ogMu 20.00 1557.VIVmaga/in.reyionalni
inlomiativni prograiit 20.25 Kiiliura. itiforniativna oddaja 20.30 Zdaj. oddaja ;a ra/gjbano ^vljer^e
21.00 Musučm fesuval unpkignd Ic^tival. posnsiak. nasiopato: DavnrRadoKi. Irsr« Vrčkovnik, skuppina AVF, Akt Raiiimovski m Milan Kamnik 22.10 Udprtaiema Odsuranja.pon. 23.10 Vabimo k ogit.'du 23,15 Virteůspíjl dnpva 23.20 Videosuant. ohvesiil»
PONOVITEV 000/J TBDENSKEGASPÛFeOA
09110 Mi^ rnaš. oiroška oddaja 09.40 1556. vrv inaga/m 10.00 Kultura, inlormaiivna oddaja 10.06 Športni wck.Sponnamt. odd. 10.26 Sponni gœi. Sponna oddaja,
Plavalni klub Velei^e 1100 Ou htjvni vrelec 11.06 šolskir^niarVelRnje-irtMlsiaviUv ^edpoiljctm^kcga izobrazi jvalneg 8 l'enira 12.05 Vabimo k oglttdii 12.10 Najvi^oddaiai narod no/abavno glasiti, gostjo: ansambli I Gamsi m ansambli Fn^nčifi 13.26 IbbZVIVmagamt 13.60 KulUrra. mloniiauvna oddaja 13.66 Vi deoslratn. obvestila 19i]Q Vabimo k ogledu 19Í15 Casianas.ponoviLGv
19.45	POP CORN, glasbena tiddaia, gustic: skupina ^aiik Rock
2035 ÂkiisiN^ni If^siival impiiig^d (i^stival, pusnetek. nasiopajo: Oavor RarloKi. Irpna Vri^kovnik. skupina AVF. Aki Rahimnvski m Milan Kamnik,
21.46	VjdeosiranL obvestila
SLOVENIJA 1
0;.00	l^aroftla
07.06	Dobro luiro 08.00 Poroi^ila 08,06 llobrojinro 03.00 Porodila 09.06 I/popolne lorbe 09.20 llifianka 09.36 Dmko
10,26 Kraiki dokum. iilmebu
10.40	PainkovsvnB/13
11.05	Ri/./mnkuliiirfi. dokum. ďdríafa
12.00	Nakovalo sa Oj. pnrtrn I Mjrsada Degića
13.00	Poročila.^pori.vreme
13.16	Spal doma
15.00	PoroCifa
15.10	Dober dan. Koroška 16.46 Maks m Rulï. 10/26
16.10	Mvo^m.oin^kauddajao
16.16	MafUnampučiesirašilo: Ditsija
tH.26 Vdi/fliKveraJ.oddaja
1636	Pn/abljrne knjign našili hahit;
Najdilitjjca
)/.0D	Novine.špori.vranic
1735	PlaneL;Rmf|3.3/4
18.26	A8banjB3x3plusG
18.40	Nina. Nana, nsanka
10.46	Joko! lakamoko! loio!. risanka
19.00	Onewiřk. vreme, šport 19.66 Hoimannkainlitmjanka.
15/15 20.fj6 Osmi dan
2130	Prvi in drugi 22.00 Uiimevi. ^nri vrcm.'j 23.00 Kaiarinavclika. 1/2 23.66 PlatieL/nmi|3.3/4 00.46 Onsvnik. ponovitev
01.26	InfrtiaosI
SLOVENUA 2
O/JIO	Infukaoal
0830 Ivpiodaia
09,00 lisiega lëpcija po[)r#«VH
12,46 Vrnliak
14.46	Š Šponna tiddaia
15.30	Ivprodaia
16.00	Fvropskimasa/in. ivManbor
)6.30	Skrvenski m39a;in
l?.On	Mfvaik
18,00	Poroi^ila
18.06	lekma. oridaja/a mlaile
19.00	Odirava ?eienega/mata, 4/6
1330	Z glavo na nabavo 20.00 Ruski bom. 1/3
21.00	Suiilioctty 27.00 llle^ica
22.30 Glasbeni V8it(;ri na drugem 2330 PriSBÍjtinca. 5/6 23.60 HdiH^e klasje, slovtiiiskiliim
01.16	Dnevnik Zamojskfilv
01.46	Zabavni mfokairïi
pop
nZ.Ob	74 ur. ponovitev OB.OO OiiiciLaka 08.50 Nnus)uiltcna srca. nad. 09.46 Dvojim življenj«, narl
10.36	Iv prodaja
11.05	I|ijb8/ainair7nici, nad. 12.00	Nfiukfotiiivosrcs, nad. 12.66 Spofl"3 scena
13.40	fvproiiaja
14.10	IlidilakB
15.06	Nr.ukrotiitvosrce, nad. )6.06	liiibc/^nnair^nmi. nad. 17.00	Dvojno 7ivlj8niem. nad. 17.55	24 ur vrame
IB.OO	Nnusmiliciia Sfca. nad.
19.00	24 ur
20.00 Na^a mala klinika, lian. 20.66 ^dtiia nebesa, nan.
21,60	Drgenca, nao. 22.46 24 urmeKr 23.06 Sknvonsini otok, nao. 23.66 Pojaiplji, nao. 00.26 Isksaškj mo2 posiavR. nan.
01.15	24 ur
02.15	Nočna panorama
©
03.00 Dobro iuirain(ormauvna
oddata 1030 Vabimo k oglt'du 10.36 /dat. oddaja/a ra/gibatir) ^vljenjti
11.05	lokalniiiinpKo/janshsgam Dlisoialia. mlomiaiivria nhlaia
11.45	Vidcospol dnpva Î4.0ÎI Vidiio.straiii, nbvKSlila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice
13.06	Posnetek láme 1930 VidtiospoidriGva
Viduostraiii. obviisiila 19.66 Vabimo k ogliîdii 20.00 ?upan / vam t. kontaktna Qdd3|a.gtBi:Srččko Meti. ^upao MG VelenjB 21,00 Regionalne novice 21.05 MiSSK0R0SKP2G07. posnetek pored ilvu v Slovani Gradi;u
22.46	l/oddaieOobrojiitio. iníoririaiivna oddaja
00.15 Vabimo k ogledu 00,20 Vidiiostram, obvisula
SLOVENUA 1
06.16	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jimu 08.00	Poročila
08.06	Dobro jul/o 09.00	Poročila 09.05	Radovedni fačfik 09.20	Btikvořsr
09.25	Martina m ptičjusua§)lo: samoini otok
0935	Potovanja. 2. oddaja
09.bQ	Pn/abljbsiu knjigu naših babic:
Mar un K^un
10.10	/9odbt!i/&k#e
10.40	SpnHiodi v naravo
11.05	PlanKl/mnlia.3/4 12.00	Druîinskç ?gadbe 13.00	Poročila. špoTL vreme 13.16	Globus
13.50	Ob/oriaduha
14.20	Usmitjan
15.00	Pnnji^a
15.10	Mosinvi
15.40	labaluga. 20//'6
16.10	/lai;(o/akladb
16.30	Knpga mene bnga
17.00	Novta',^nrt.vrRiim
1735	Svoiiorla ie..portreLAnyel{2
Voda, dokum. oddaja
18.0b	ResniCan a>snličnost
1830	/rebaitjcAsira
1835	Franček, rtsanka
19.00	Dnevnik, vrema ^ort
19.55	Piramida
21.00	Goisnica skrivnostni krai
22.00	OdmBvi. vremt!, .^pori
23.00	Opus
2375	Pusiahi§a.2/6
00.20	Rtsnična resničnost
00.45	Onuvitik, prjnovilsv
01.25	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30	Zabavni Infokanal
07,00	Iniokanal
08.30	Ivprorlaja
09.00	Zabavm iniokanal
10.30	Ivprorlajs
11.00	Otročki mfiianst
12.16	Gobar dan. Knrolka
12.45	Z glavo na ?abavo
13.10	Glasbeni večrn na drogem
14.10	Suidiocity
IbJlb	Tvprorfej;^
1b.4Q	Prvimdrngt
16.00	Sltitli.tvManbnr
16.30	Mo/aik
17.25	Mosiovi
18.00	Poručila
18.06	labinni
19,00 Jasnovidka. 9/16 20.00 Dokumiïïitama midaja 20.40 NogomiK, Mh obor • Kopar, jffsntslinala pokalalisrvis 22.45 Vciliko pr^invantr. írani; íilm 0030 Dniya rlomuviita, 9/13 0235 Zabavni míokanal
pop
06.55 24 ur. ponovilRv
07.50	RicbLakp
06.40	Neiismiljanasra. nad.
0936	Dvojno življenje, nad. 10.25	TVptodaia
10,55	l|ube/fln na tr^nm. nad.
11.50	Neukrodjivo srce. nad.
12.45	SKL
13.40	IVprodaia
14.10	RickiLakt,'
15.06	NenkrotliIVO srce. nad.
16,06	LjubtîTiin na ifinii,i, nad.
17.00	Difl^no 7ivl|BnjB. r^ad,
17.55	24 ur vredie
18,00	Neusmiljena srca. tiad,
19.00	24 ur
20.00	Preverj^ino!
21.05	llmtjrvvisokj druibi, kanad. i.
22.40	24 lir^viier
23.00	Skrivnostn oluk. nnn.
23,60	Pn|amlji,nan.
00.20	Isksa^ki moj postave, nan.
01.10	24 ur.ponoviujv
02.10	No£na panorama
©
09.00 Dobro juiro. mlormativna
oddata 10.30 Vabimokoglfldn 1035 ^upan/vami.pogovorv SKidiu, gosi Mh M^b. dupait MO Velenje 1136 MlSSKDROSKr200?.poso.
itnreiliive v Slov^mj Gradi:u 13.16 VidBospot rineva 14.00 VidutsIrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladf/a mlado, mladinska
oddaia.3. IVnire^ 18.40 Vidoospot dneva 18.46 Zdaj. oddata /a ra/gibano 7ivlj. 19.16 Vidflosirani. obs^sula 19.55 Vabmiukogladu 20.00 1668. Vf V magazin 20.26 Kultura, iníorniaiivna oddata 20.30 Spoani torek, športna
mlorfiiaiivike m daja 20.50 $pvim gosi. kontaktna oddaja 21.30 PogovorsprRdssdriikomvlade
,fANLZDM,1ANSO.viivo 22.30 l/oddaj?Dnbro|uiro 00.00 Vabiniukoglerli 00.05 Videosirani. oiivestda
SLOVENUA 1
07.00	Poročila
07.06	DobrojNirn
08.00	Poročila 08.05 Dobro juuo
09.00	Pvočila
09.05 Koigrasemi(lan|3.4/10 09.35 ličila. 3/10 09.50 Gnil raiîBk Ime. 14/26
10.15	Zlaiko/aklartkn
10.35	Knjige menu boga
11.00	Svobod3ie..porir(nAng6le
Voda. dokum. odilaja
11.30	Rpisnična rosničntjsl
12.00	ltiidjsin;«mjja
13.00	Pvočila. špori, vrame
13.26	Opus
13.50	Odpeli (wsnki
14.00	Goima. sknvnostni kiai /alui^ans zgodovine, dokum. mescca
15.00	Poročila
Ib.lO	Mosiovi
15,40	Sola prvakfjv II.. 24/26
16.05	Malesivsceltr^.kvi/
r/.OO	Novtr.e. šport, vnsmfi
1/36	/vami
1830	/rpbanji'lois
18.40	Medo Popi risanka
18.45	îsWMi
19.00	Dnuvnik, vr?me. Šport
19.55	Oreiran morja. amcr. him 22.00 Udmevj. vfcme, Spon 23.05 Omi/iD
00.20 7 vami
01.15	Dnevnik, vnmie. ^nr t
01.56	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 /abavni mfokanal
07.00	Inlnkanal 00.30 Tvprodaja 09.00 Zabavni infokanal
10.10	Ivprorlaja
10.40	SiíaánRptóasU.3/4
11.10	Hnbar
12.16	Konrpj i J ana Pletenja ka 14.15	I esiviLa na drutjem 15.00	Iv prodaja
1530	Ruski botn. 1/3
1630	Mo/aik
1/.26	Mosiovi
18.00	l^nroi^la
18.05	Kaleidoskop
18.66	Cefia, 4/6
19.55	Rokottieikoni!ni(2i lige Mik. Itfenos
2130	Odisojinsinalisveiindom. tv
gledališče 22.35 Šlovenstca la/isiatia 23,20 Nora (juba/en. Španski lilm 00.55 Dnevnik/aitiefske tv
01.20	/abavni míokanal
pop
06.46	24 ur ponovitev 07.40	RickiLake
0830	Neusmiljena srca, nad.
09.25 IMijnr) ^]v[|enie. nad.
10.15	Ivptodaja
10.46	l|ubBa'nnatf7nn;i.nad.
11.40	Neiikrolljivosrce.iiarl.
12.35	Previrrjfloo!
13.40	Ivprodaja
14.10	Ridilake
15.05	Neiikroiljivu sme. nad.
I6.D5	Liube/Bnnatr7nianad.
17.00	Dv^jjno ^ivljente. nad.
17.56	?4 ur.vrBmt»
18.00	NeusmiljeJia srca, nad.
19.00	24 ur
20.00 llsodnBlfikcijB.amcr.film
21.40	NakrainMna.nsn. 22.30 24 ur/VBčsr
22.50	Sknvnosm« otok, nan. 23.40 PniateliL nan.
00.10	Tçbaâki mo7 posiave. nan.
01.00	24 ur. ponoviiev 02.00 Nočna panorama
©
09.00 Dob/o juiro. iniorniativna
oddaja 1030 Vabimokogindu 10.36 Pr^ovorsprDdscdnikomvlBdH JANP70M.lANSO.ponnvilPv 1136 Spotiniiorsk.šporina iiilormauvna oddaja 11.66 ^porini gosi šporina mlormauvna oddaia 12.30 Videos pot dneva 14.00 Vidpostram. obvesula 17.56 Vabimo k ogludii 18.00 Mala potepant a. n i lad inska
oi)doja3. rVmreia 18.40 Regionalne rinviue 16.45 PopotnjSke ra/glednice.
ponovitev 19.45 Vi de os tra 01. obvestila 19.56 Vabmin k ogledu 20,00 POPCDHN.koniekiJia
glasbena oddaja 20.55 Regionalne rinvirii 21.00 Odprla lama, kontakina oddaja. 3. IV mro/a. Predor Senivtd-novi standardi gradnje predorov 22.00 l/ofldajBDobrc)uiro.
mlormaiivfia oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videosirani. rrbvpstila

PRIREDITVE
VELiNJi
v
Četrtek, 17» maja
10.00 Knjigarna Mladinske knjige Knjiřna čajanka Mihec gre prvič okroQ sveta 14.00 - 2Û.00 Mladinski center Velenje
Zbiranja starih stripov 1B.GD Kmiigunda - regionflini multimedijski center Arena mladih
Brezplačno šolstvo da ali ne? 13.00 Oom kulture Velenje V plesnem vrtincu Regijska revija izbranih plesnif) skupin sir sag a celjskega območja 18.00 VilaMojta Šola za starše
Varnost otruk v cestnem prometu 18.00 Velenjskigrad
Predstavrtav knjige
Ivan Stopař: Ostra kopja, bridki
meči
19.00 Mestna četrt levi breg Srečanje, meditacija, transmisijska maditacija in skupina za samopomoč
Petek, 18. maja
7.00- 18.00 Središče mesta Velenje
BEANOVEPOCITNICE
{Mr Baan's holiday) -komedija, 90 minut
Reiiía: Steve Bendeldck igrajo: Rowan Atkinson. Willem Da-foe. Karel Roden. Max Bâidry. Emma de CdunesJean Rochefort Pstek ie.5.ob2(ÎOO Sobota. 18.5. ob 20.15 Nedelja, 20,5. ob 16.00 uri-otroška matineja
Nedelja. 20 5. ob 18.00uri Nerodni in vedno simpatil^ni gospod 8ean se tokrat odloči poCitnikovati v Franciji, a po njegovi stari navadi se pot spremeni v pravo katastrofo. Sumljiva ^ancoska hrana, nenava* den denar in jezikovne razhke so §e najmanjše težave, kajti Beana. spričo njegovih nevsakdanjih nesreč, policija osumi ugrabitve, med tem ko ga filmski ustvarjalci zbrani na festivalu v Can ne su. zamenjajo za slavnega re-
Redni sejem 1O.QO'17.0Q Ksvčnrktiva domačija v Zavodnjah
Mednarodni dan muzejev Dan oilprtih vrat na Kdvčnikovt domačiji 10.00-18.00 Velenjskfgfad Mednarodm dan muzejev Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje 18.00 Knjižnica Velenja, otrcjški oddalek
Cool knjiga 19,00 KunÎQunda - regionalni multimedijski center Pogovorni iov Študentje v mestu 22.00 Mladin ski center Velenj e Metal koncert
Sobota^ 19* maja
7.00-13.00 SrediščemestaVelenje
Redni sejem 8.00-13.00 AtnjKSC Kmečke tcfnica 9.00 Prad večnamenskim domom v Vinski Gori
2a zdravo telo vsi na kolo n.OO-12.00 KnjigarnaKultumica
Pripovedovanja pravljic 19.00 Gaierijd Mladinskega centra Velenje
Odprtje slikarske razstave
Kaj - kje - kdaj
Jure Cvitan 19.30 Glasbena sola, velika dvorana Slavnostni koncert KD MePZ Gorenje Vel a nje 19.30 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje. RK Prevent 22 00 Mladinski centerVelenje Tematski klubski večer
16.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Otroška delavnica Pomladni dan 17.00 Mladinski center Velan|8
Kava. Čaj ali $ok in pogovor z Iro 19.19 Dvorana Centra Nova Potopisno predavanje Andreja Je mej či 5: Ljubezen v Egiptu
Nedelja, 20« maja Sreda, 23. maja
10.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjah Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
Pomlad na Kavčnikovi domačiji' vKako so včasih preživljali večere ob krulni pači«
Ponedeljek, 21. maja
19 00 Knjigarna Kultur niča
Predstavitev monografije in odprtja razstava skfc in risb Bogdana Bračiča
Torek, 22* maja
15.00 MedpodjeUiiški izobraževalni center
Svečano cdpit|e novih prostorov ŠCV, MedpodjetniŠke^id izobraževalnega centra
17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek
Ure pravljic 17.00 Mladinski center Velenje
Ernine delavnica - ustvarjanjaz Erno
19.00 Mladinski centerVelenja
Utrinki zbiranja stripov v besedi in sliki
19.30 Glasbena šola, velika dvorana Koncert
Kitarsfd orkester Glasbene šole Frana Koruna Kožeíjskega Velenje in Kitarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko po kličete Turisti čno-in form a-cij^i in promocijski center Mestne občine Velenje {03/996 I860}.
ŠOŠTANJ
«r
Četrtek, 17* maja
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Otvoritev razstave Jožice Klanfer
Petek, 18. maja
19.00 Kavarna in slaščičarna Štorman Predstavitev tekmovanja: Adventure race oz. X adventure Canada (Tilen Potočnik in sotekmovalci)
Sobota, 19. maja
10.00 ijdsilski dom Šoštanj
4 meddrultveno gasilsko tekmovanje pionirk in pionirjev za pokal KS Šoštanj
17.30 Stadion Šoštanj
Šoštanj : Šentilj Jarenina (Štajerska liga v nogometu)
Nedelja, 20. maja
10.00 Kavčnikova domačija v Šentvidu Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
KINO VELENJE:: SPORED
žisena. Na begu pred zaporom in v lovu za zlato palmo se Bean loti rsše-vania zapletov na svoj i^daški naCin.
ZASPEHAN NAROD
(fast food Nation)-dramdJ17 minut Režija: Richard Unklaier Igrdjo: Greg Kinnear, Wilmer Valder-rama, Catalina Sandino fvloreno. AnaDdudíaTalancón Sobota. 18. S. ob22.00uri Nedela. 20 5. ob 20.00uri Film. ki $e je v Cannesu potegoval za zlato palmo, je posnet po eni najbolj prodajanih knjig leta 2001 in razkriva Šokantno ozadje industrije hitre prehrane. Ambiciozni Don, ki skfbi za oglaševanje ene od verig restavrai^j hitre prebrane, je obveSi^en, da so njihovi najbolj prodajani hamburgerji polni škodljivih gnojil. Pri iskanju vzrokov se dokoplje do grozljivih ugotovitev, od kod in na kakSer?
K sodelovanju vabimo komercialista (m/ž)
v Glavni podružnici Abanke Celje za delo v poslovalnici v Velenju
Oiavna naloga novega aodelavoa bo načrtovanje bančnih aktivnosti in trženja storitev banke, osebna obravnava strank In kreditiranje fizičnih oseb
Od kandidata pričakujemo:
•	• W/. stopn/o strokovne izobfS2i>e ekor^omske aft druge
ustrezne smeri
•	• najmanl 9 mesecev delovnih izkušenj
•	• zaželene so izkušnje na področ/u bančnega poslovanja in trženja
•	• usposobljenost za delo z računalnikom (poznavanje
orodij MS Office)
•	• komunikativnost in veselje do dela z ljudmi
•	' dobro rezvtte prodane veščine
•	• natančnost in urejenost
•	• samostojnost in zanesljivost
Novemu sodeiavcu ponujamo zanimivo In dinamično ctelo v urejenem delovnem okolju ter možnost pridobivanja novii^ znanj in oset)nos1nega razvoja.
Z izbranim kandidaten bomo sklenili delovno razmerje za določen čas.
Če menite, da vam objavljeno delovno mesto ustreza In si želi^ nov delovni izziv, vas vabimo, da nam pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim žiN^jenjepisom in 0E»80m svojih delovnih izkušenj ter pričakovanj posredujete v S dneh od objave tega oglasa na naslov:
Abanka Vipa d.d., Kadrovska služba, Slovenska c. 58,1517 Ljubljana.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom.
ABANKA
naivin dobavitelji pridobivajo meso in druge sestavine, pa tudi trpljenje vsakdanjih ljudi, ukleščenih v neizpr^ snem kolesju velikih korporacij. ki jim je važen le dobiček.
SONČNA SVETLOBA
(Sunshine) - znanstvenofantastični triler, 1D7 minut Režija: Danny Boyle Igrajo: Gillian Murphy. Rose Byrne, Chris Evans. Michelle Yeoh, Mark Strong. Cliff Curtis. Troy Garity. HIro-yuki Sanada. Pète/ç, 18.5. ob 22.00 Sobota, 19.5. ob IB.OOuri V bližnji prihodnosti sonce prične uga-Sati. zato ljudje ustvarijo posebno vesoljsko plovilo, ki bi i detonacijo močne bombe omogočila preživetje
na Zemlji. Na dolgi poti se mora posadka spopadati z osamljenostjo in strahom, ^rivnosten signal s plovila, ki je poletelo pred njimi, a ni opravilo svoje naloge, pa njihovo popotovanje spremeni v bitko za življenje in smrt V neskončni praznini vesolja njihovo usodo in prihodnost vsega (Hove§tva krojijo težke moralne odločitve. Noslednji vikend ne p o vedu jemo: Komedijo OHCET BO... IN PIKA ! (Because I said so), akcijski triler STŘELÍC (Shooter). muzikál SANJSKE PUNCE (Dreamgiris), animirano dm-žinsko komedijo VESELE NOGICE(-Happy feet) Cene vstop nl< REDNE F^EOSTAVE-3,5 EUR CrmOŠKA MATINEJA-2.5, EUR
PLANINE VABIJO
v soboto^ 19. 5. 07:
• ŠALEŠKA PUMNSKA POT
(PD Velenje. Selccija Komunalnega podjetja);
-	Lepi melje: BISTRIŠKI VINT-GAR; (PD Velenje, Mladinski odsek);
-	Primorska: KOJMK-GO-LIČ-ZAZID-
. HRASTOVUE-(PD Velenje, Sekcija Premogovnik)
V soboto^ 26. 5. 07:
' Po KN EIFPOVI POTI v Železni Kapli in skozi KORŠKE PECI (PD Vinska (îora)
FORA JE: RAZVAJANIE	1	
Pristaja ti... Ker je po merL. Keř je Mura... Ker je Fori... Vsa razvajanja zdaj v prenovljeni trgovini Fori fashion na Prešernovi v Velenju. ffPMPftSM» 1 mUPR Kenny s. | ^RœU^R		
Fon fashion, Prešernova cesM îA. 3320 Velenie, www.fori.si.	■ /	
Keledar imen
17.	Četrtek *Jošt
18.	petek- Erl<
19	e sobota-Iwo
20	e nedelja «Bernard
21	e ponedeljek • Feliks
22	e torek ' Emif
(Milan)
23	e sreda-Željko
Majnik dosti dežja, obeta je-seni dosti vsega
Lunine mene
23.
sreda, maja, prvi krajec. 23:02
enem i iformacije in ostU vww.nascas.si je po iravtnko tudi nam idiovelenjc.com. ' ^kvenca in tako
PIRATI s MftlBOVs fUftOBtJSVCTA
{Plnia iht CaMIKVI
lSi90 Sft
»
20:0« » OOitO M
OnCAfVA SKUPAJ iUmln.
CâbduofQlciry)
! BEAMOVE POâmia
1 CMr.d«an*s Kolldffk^ Hala.
12:90 16:90 le^AO 20:50
23KM PtSO
DfVUKA
OMbdHoed
íMawMMim.
cmMov HsiaMM,
Ainuit m MiNiM0j6u
a.
11:00 so, NE
15:50
f • I * • t
«•dmm.
Pnv&ifM. J^UFm
«MMl WBArtKfk
MfMftCMW. ciuftkbvl
nmh.
imtaioai.
ItomiMIVB,
■HteiLM»,
CivtoBwa
15s40
21:30 noMSR
21:10 &R
malL
«kmhhrtoi «•iN
*eMiiNe*%
MM»««, Un Hm. omkmmv
itrnm. frMUcfiwnoa.
UlBCHbtf, MriTdMT« TtawMIWfiw« ft^locm
sř 3's. a «T
3 S
H
a o
a «i.
5,i"
m
ie:20 nrenSK
»■jvk^ws^i«
CrkaHAHXMav MatfiuM,
iwMMa ■iiiiiiiiiiiriii «•M 4* (M. OMk» total
^ Informacije O programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66
Rezervacije vstopnic: na vmw.planet-tusxom ali po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722
Kin»fnatû£raf<	pravico tfo spre^nembe progrunal	pf anet-tus.com
EngrotuS dao^ Cesta v Trnovije loa, Cefjfe ř.L KinendtûgrBf). Planet tuS Ceí|e, Ma^lbonka 128

IM^JISS
y spomin Viktorju Zivkoviču
Ko( ,9e/rca. ki se poiHioma zgjibi. ko zdJde sonce, fias Je za vedno zapiisiil /lus dolgoldni clafi Pihalnega orkestra /.arja fiohiaiij Vtki '/ivkovič
V	pelek, 4. maja. smo se poslovili (Hi Vsako shvo je težko, k naHezje pa od človeka neprecenljivih vrednosli. doveka iople in iskrene besede, človeka, ki ni znal reći NE. človeka, kije sposioval in cenil vse ljudi, znal
/n zmogel pomagati vsakomur Človeka, ki se je razdiral za drtfge • skraska. Je imel zares plemenito srce.
IzgitbiH smo velikega prijatelja, godbeniki pa dolgoletnega dobrega godbenika. Viki. kot smo ga klicali prijatelji, je orkestru poleg igranja ogromno prispevaj. Od leta 1993 do 1999je bil predsed/iik orke* stm njegova organizacijska sposobnost, zami.sli in ideje so bile \'edno uresnićl/n'e. Leta 1994je bil eden od iá^jnih vodji za u.sianoviiev ma-toretne skupine, ki ji je tudi več let predsedoval. V času njegovega jyredsedosanja se je orkester leta 1994 preimenowl v Pihalni orkester /Mrja ob 704einici Pihalni arAv.vfer Zarja leta 1993je orke' ster raz\'il s\'oj prapor. Viki je uspebio deloval pri pridobivanju sred-stev in organizaciji nakupa no\ih instntnientov in ostale opreme.
Polnih íwtdeset let je namenil godbi. Od učenja na klarinetu je ivï>;Vi godbeno pol zaključil kot saksqfonisi.
preveč boleče je izgubiti nekoga, ki ga spoštiijes. ceniš in z njim deliš bogato glasbeno /w.
Viki je bil dobitnik veliko priznanj, plaket, pohval in raznih odHčij-Ponosen je bU na vsa Galusova odličja, še posebej pa na posebno zlato priznanje Bojana Ada'niča.
Viki! Med godbeniki si bil zares cetf/en In spoštovan, vsi smo te imeli radi, ti zaupali in verjeli v tvi^e sposobnosti, Tw/e ime je in bo vtkano v nas in zapisa/io v zgodovino Pt) 'ZARJE.
Težko Je najti besede zahvale za vse, kar si postoril in prispeval za napredek in razvoj Zarje in za nas godbenike.
V	zadnje .slovky so ti zaigrali saksofonisti Zarje, s katerimi si presedel na stotine ur. j>reigral ogromno skladb, z njimi delil dobro in slabo. Zaigrali so zalosfinko, tisto, ki .'iijo ti zaigral neštetokrat, zal je bila tokrat namenjena tebi.
Oodbentki PO ZARJA SOŠTAHJ
Gospodarska zbomiQ dmé Slovenii« en
■ M'
ewweifrâMeteA OMoCNAaionwc*

SAVirUSK^SALElM OBMOČfURAZVCKIMA AQ6NCUA 0.0.0.
RAZPIS
V skladu s programskíni usmBrltvami Ssvínisko^aleska obmoúis razvojne agencije, d.o.o. in 6ZS Savinjsko-šaleške območne gospodarske 2bQrnice Valerije tarž namenom spoznati Ideje mladih in njihove razmfšljenjd o trajnostnem razvc^u SAŠA regije, javno objavi jemo razpis:
MLADI SAŠA REGIJE ZA RAZVOJ OB lil. RAZVOJNI OSI za leto 2007.
Na razpis se lahko prijavijo mladi s stalnim bivališčem v desetih občinah SAŠA regija, torej dijeki, študentje in drugi mladi, tudi h zaposleni, stari do 30 let.
Prednet prijava so idejne lasnove razvojnih projektov ze obdobje 2007-2009 za 4 prioritete SAŠA regije (glej Območni razvojni program SAŠA regije 2007-2013 na spletni strani: www. sas»ra.si):
•	Inovacijske regija SAŠA, •Tun'stîi^na regija SAŠA.
•	Dostopna in okolju prijazna regija SAŠA.
•	Ljudem prijazna regija SAŠA,
s katerimi t)i po njihovem mnenju bistveno prispevati ktrajnostnemu rezvoju regije.
Prijavljene naloge naj obsegajo največ 15 strani (font 10) z obvezno strukturo;
a) jasen naslov, b) navedba in naslov avtorjev, c) dovoljenje za objavo dela v primeru dodelitve nagrade, d) povzetek na največ eni strani, e) jedro naloge. Nalogi naj bo priložena predstavitev v ppt formatu na največ 15 predstavitvenih straneh.
Prijavljene naloge bo ocenjevala posebna komisija, v katero bodo imenovani strokovnjaki Iz SAŠA regije.
S sodelovanjem na tem natečaju bo avtorjem dana možnost za promocijo in realizacijo njihovih Idej.
5 najbolje ocenjenih nalog bo predstavljenih najodgovornejšim iz gospodarstva, negospodarstva in lokalnih skupnosti na okrogli mizi MLADI ZA RAZVOJ SAVlNJSKOŠAliŠKE REGUE v septembrii 2007.
Avtorjem prvih treh najbolje ocenjenih nalog bodo podeljene denarne nagrade v vrâni 700 EUR. 500 EUR in 300 EUR.
Razpis bo objavljen na spletnih straneh: www.sas»}ra.d in www.g2s.si/02_velenje.
Rok za o<fdajo nalog je 5. julij 2007 (osebno ali po polti «velja poštni lig). PRUAVEININFORIMACUE:
Savinjskega leska območna razvojna agencija, d.0.0.. Savinjska cesta 39,3330 Mozirie, tel.: 03/ 839 47 53, E^aslov: jasna.klepec@$ioLnet in GZS Savinjsko^aleska območna zbornica Vrenje, Rudarska Sa, 3320 Velenje, tel. 03/ 898 42 02. E^a^ov: slenka.avbersek@g2$.si

rA VSE PRILOŽNOST».
^^^[^DABILO ZA	oBLBTNiCI... ALI KOTNAGfíADOf |
Upravna enota Velenje
Poroke:
50LETNICO skupnega zskonsksga življenja sta praenovala zaktinca JOŽEfA IN MARTIN JURIČAN iz Valenja, KidriĆavac. 12.
Smrti:
FrancZottl.roj. 1948. Velenje. Casta IV. st. 3; Marija Jažovnik. roj. Zd-vodnie tt. 20/a; Rudolf Založnik, ro). ^935^ [ipd pri Frankolovem 12; Filip KuprDŠsk. roj. 1964. DDbrisavas3/a.

A


\
So stvari,
kijih lahko ponudi h dobra banka.
banka cal|6
Nagra{9n(i nagradne križanke AdriotuSlovenica d.d., objovljen« vtednlku Naš las, 26. aprila:
1.	nagrada: praktii^a nagrada Adriatic Slove ni ca Zavarovalna družba dd. prejme: IRENA GOR-ŠEK. Ravne 113 d. Šoštanj
2.	nagrada: praktična nagrada Adri atic SI ove ni ca Zavaroval n a družba (i.d. prejme: IVANA RES-NIK Šmartno ob Paki24. Šmartno ob Paki
3.	nagrada: praktična nagrada Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. prejme: STAŠA ANA URANJEK, Šaleška 16. Velenje Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v pisarni Agenza Velenje na Rudarski l.v prostorih hotela Paka.
M ai. d.».«.. Kl«r)<ffv« 2i. Hiiiv»
GIBANJE PREBIVALSTVA ■ SREDA,23..noja
CnDTIK. 17 maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poroala.' 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.4S Današnji kulturni utrip 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.10 Na dana§nji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kaj: 16.30 Poročila; H.OO Zdravniški nasveti 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 1830 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PÍKK. 18. majo:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila.* 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 3.00 Gospodarji utríp; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 19.00 Na svidenje.
SOeOTA, 19. mofo:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poro čila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto 2veze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuhurni utrip; 8.00 PolepŠajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V imenu So\^; 16.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NIDELM. 20.ma|a:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - po-roćito Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kuhurni utrip; 9.00 Poglejmo vzvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestití;e; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minote z domačimi ansambli; 18 30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEĐEUEK, 21. mojo:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuhurni utrip 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; tO.OO Na svidenje 14.00 Pozdrav. 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kjeM' 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horo^op; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ka dogaja; 745 Današnji kuhurni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.fO Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji In ljudje; 18.30 Poroiiila 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo vnov dan; 7.45 Današnji kuhurni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.Î5 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročita: 15.00 Akbjalno; 15.30 Šport 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Pc^očila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 7. maja 2007 do 13. maja 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmeiiene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, obane Šoštanj in obilne Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikron S02/m3 zraka
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE iN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od ma|Q 2007 do 13. maja 2007 |v mlkro^ S02/fnâ traka) in«in«i vrednost; 350 inJkro-9 S02/m3 xraka
100 NAGRADNIH DNI. POIŠČITE PORI!
Vzemite si 100 priložnosti za sodelovanje v žrebanju za skuter Aprilia Pričetek nagradne igre je 10. april. 2007. Obiščite prenovljeno trgovino Fori fashion na Prešernovi v Velenju.
ffW^WèMmm murn | KennyS
;'R€0IUR
Fori Fashion. Pteiernova ces4a 1A, 3120 Velenje, www.lon.$i.
OBVESCEVALEC
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/^3-365.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovainicd ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Srn: 031/505495, GSM: 031/836-378, te), infaks; 572&-319. OEKLE, če resne zveze si leliš, po!iv-Ijenju v dvo]e hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378.
VOZILA
FIAT BRAVO 14 S, 1.96, rdeče baive. sireSno okno, rdeče barve, redno servisiran. ugodno prodam. Gsm: 31/522-142.
RAZNO
ZELO suh smrekov opaž prodam. Širine 5 cm (3D m2l širine B cm |20 m2) in 24 m2 klinker plošcic. Telefon: 5893-797, gsm; 041/829697. NOVO VRTNO garnituro iz smrekovega lesa. mi2a (200 x 80} in cive klopi z naslonom prodam. Oe beli na lesa je 4,5 cm. Kvalitetna locna izdelava. Gsm; 031/344-180. SROTAR za koruzo. 60 kom lesenih
mali OGLASI
gajbic, vetrni mlin in mlatilnico prodam. Telefon; 5BB8-763 ali 5890-358. PODARIM rabljen usnjen kavč, fotelj in televizor Gorenje, f^aloří in odpelji.Telefon: 897ÍKI20.
PRIDELKI
BOROVNlČEViC. medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja predam. Gsm; 041/344-883.
PRIMORSKA vina cabernet sauvig-non, barbera, beli pinot sauvignon (• kJet. Cehovin-Štanjel}, prodam Vele* nje-Koňovo, gsm: Q31/749-B71. SUHA bukova in melana drva. Gsm: 03V64&571.
BUKOVA drva prodam Gsm: 041/504^87.
Živali
KRAVO simentalko (2 tele) prodam. Telefon: 5882-842. TELIČKO litnuzla težko 120 kg, prodam. Gsm: 031/867-936. TELIČKO plavo belgijsko, težko 23Û kg, prodam. Telefon; 5BBa«49.
PARCILB
V ŠOŠTANJU na Goricah prodam lepo parcelo, 5.420 m2. primemo za vzrejo malih živali. Gsm: 041/323-737.
PRODAMO: LEPO 3-SOBNO STANOVAHJE v Sa-
leku • 2. nad^tropie. 82 m2. tienne ob-rttvliertt leia 2D0S, cena 75.ÛÛQ EVR GRADBENA PARCEIA - 980 mZ na odlili kikaciji v lokûvicL cena 30 £VR / m2 3-S0Bf4O STANOVANJE. 76 m2 v prilličju na KT v Velenju, popolnoma obnovljeno s pripadajočim garažnim Ittksom, cena 01.0DQ EVH fKK>RMACUE: ALSA-NEPREMIČNINS Tomšičeva 10.Veleiije.vwtfw.^sd.sj Info: 041/ 293913
VELENJE; Slane-041/624-775. 897-58-13. M02IRJt; Ema-051/307-035.839-56 50 PRODAMO
2-^obno	stanovanje v Velenju. Goricd, 4. nad., 56 m2, letnik 1980,cena: 55.000EVR/ 13.180.200 SiT
3-sobno	marrsardno stanovanje v Šoštanju, 71 m2, letnik 1910. obnovljeno leta 1997 Cena: 50.000 EVR
IZORISTITEIZJEIMNE UGODNOSTI IN NAS ČIIVIPREJ OBIŠČITE!
• pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore - popusti, hKri kredlt^takojlnja dobava - promocijska ponudba novih spalnic DORINA v delno prenovljsnem razstavnem salonu na Polzeti
á\
G^R^Nr
PahiitvoflB industriji újá. Polzeís« Polul» 17B b Indintrijika pro^jtlni, 03/ 70 37130,03/ 70 37131 itrfo^Otnntii, www.0trfiftii
ij,i,iyiiiiHMiiii.i.ij,iii|i,i^jiii.|i|,ujji„,i
KOMUHAINO PODJETJE VELEflJE d.o.e.
Pogrebno pokopallika dejavnoit
Konnékâ cesta 37 b. Velenje
* P06REBIIE IN POKOPALilKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/691 91 53.6SM 031/390138; 041/39013B; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.

V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 2H. april 2004 in 18. maj 2004, ko sia za vedno zaiisnila svoje oči draga
ZVONE IN MARIJA HOJAN
iz Kavč
ječirs. kida s., je Cas. kîvzâme... pRvijrj. Ječ^s. kicdir^ne.,. m fe Cas. ki iMčir ne mine. kx) issanjdS se v spomine. Hvtiia vamj 23 lepespomine. Vajini
(vala vsem. ki posianeie ob njunem grobu in prinašate cvcije. prižigale svecc ler i iskreno mislijo obudile spomin na Zvoneia in mamo Marico.
Vsi njuni
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
SpoStovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obvelčamo vas, da je tel.: 112 rezervirana ^^ skižho nujne medicinske pomoči. Md to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJfUIH PRIMERIH, ko je zarodi bolezni ali poškodbe ogrožena življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovora na tej Številki snemamo. Za infonnacije v
DEŽURSTVA
zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478. dežurno službo pa na 8995-446.
Ukorno v Velanju:
Ukarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re* cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za koalo od 13.00 do 14.00. Telefon 89&-1880
Zobozdravniki:
19. in 20. maja • Renata Umot, dr. dent, med., (delo opravlja v dňurni zobni ambulanti. Vodnikova ). ZD Velenje)
Vetafiavskfl postaja {ostaj:
Dežurni veterinar-gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do )2. ure ter torek in lie-irle od 13. do 17 ure.
ZAPOSLITEV V SPARU?

Dobro zane!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte na$ in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbiral
Za delo v naši poslovalnici SPAR VELENJE iščemo:
1.	Vodjo izmene (m/ž)
Pogoji:
-	V. stopnja izobrazbe trgovske smeri
-	poznavanje trgovinskega poslovanja
-	najmanj 3 leta delovnih izkušeni na podobnih delovnih mestih v živilski dejavnosti
' izkušnje pri vodenju ljudi
-	organizacijske sposobnosti
-	samostojnost pri delu
Nudimo:
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno delovno okolje
-	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
2.	Mesarja - prodajalca (m/ž)
Pogoji:
-	najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske
ali živilske smeri
-	poznavanje dela v trgovini
-	zaželene àelovne izkušnje na podobnih delovnih mestih
-	veselje do dela z ljudmi
NudirTio:
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno delovno okolje
-	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
Prijave sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov:
Spar Slovenija d.o.o., Kadrovska siužba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana
PRIDRUŽITE SE NAM! ® SLOVENIJA
SRAR
V najlepšem obdi)bju življenja, ko človek selc začenja uresničevati zastavljene cilje, nas je tragično zapustil na§ sodelavec
FILIP KUPREŠAK
Ni:>mrl iisio. kai rúsIoCí. in življenje ni. I<nr diitži nds. so vezi močneje. Biez po/rje/w /^nje so rj/ilal/e. icraj in čás. (Mik KnCič)
S svojim delom in osebnostjo nam bo ostal v trajnem spominu.
Sodelavci pAfi^rama ÍÍZA
Mamiv5poirun
Oášlů oâ r.às si Uho k^hn sànje ijé. kja prosior /e pripmljen '/Me. Vfim pd piisfiiù lape si apomive. vtkane V n^skrjt niikezlaie.
DobirAà 7'\rtje^ srca ostaU vedno bo med na/ni. na i Bos ^ nebesih 77 povine, za vseieenkrah nHviiU mami}'
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE JEŽOVNIK
11 12. 1940 - 7. 5. 2007
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem m izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in pomoč. Zahvaljujemo se g. dekanu Pribožiču. pevcem, govorniku, pogrebcem, praporščakom, izvajalcu Tišine in w^em. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani Posebna zahvala velja zdravnikom in sestram BolnišniceTopolšica. še posebej sestri Iledviki za nesebično pomoč.
jialtíjoéi: sinovi Matjaž ter Jože i ft Dai-ko z družinama
Izbiramo naj osebnost meseca aprila
Kupon za naj osebnost aprila
Glasujem za_
Obraztolitev_
2
Moj ndsiov
Bralci Naše^!» ćasa in poslušalci Radia Velenje Wlos izbirale oaj nsehnosli posameznih mesecev v Šaleški doilini, Jcccnihra pa boriKî i/.»ied /.iiiaijavalccv posa-
nosi Icia 2ÛÛ7. Trenutno izbiramo oscbnosi, ki jo najbolj zaznamovala mcscc april. S kuponi, ki sma jih objavili v prejšnji številki. ste na lestvico uvrstili ire-
Bojan Požun^
irencf rokomctas^ic (po sedmih Iciiii je vrnil roki)metašice nazaj v prvo ii^io; dober in priljubljen pcdaj^og: razumevajoč ...)
Simon Ogrizek,
florist (mednarodno priznan sodnik florisiikc; s svojimi aranžmaji sodeluje na številnih prireditvah: odlično je izpeljal dobn>delno dražbo cvetličnih aranžmajev na cvetličnem sejmu ...)
Marjan Knez,
predsednik kluba Športnih navdušencev Šmartno ob Paki (prizadeven društveni, ^porini in turistični delavec, velik ljubitelj potovanj 7. vlakom...)
/una, riorista Simona Ogrizka in predsednika kluba športnih navdušencev Marjana Kneza. () predlaganih kandidatih laliko
seca. Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje vsak dait malo pred 17. uro (telcem 897 5004 in 897 5004). Upoštevali bt^mo kupone,
DROGCRUG /f^^ PARřUnGRUG
D«e kristal v kamnu
. idewdBO
1,f9€
Trdile« nohtov m . wiiio4/49€ Ui ^tfarM«
^^^tfttMlfl« djt
Ml.: U/4UnU
ld.1 U/411 itn
iMUt*
•t].i»i/mi7H
witiijt. ciiaiFW—1
HWk* wt, M.tii/mBTn
sodelovanje fudi nagrajujemo. Ta leden bomo med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2. izžrebali dve nagradi [»krovi-telja Dominur • parfumeriji Beauty v centru Nova in v blagovnici Standard.
mednih mesecev i/brali naj oseb- nerja rokometaSic B{)jana ?t> j^lasujeie vse do konca tega me- ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 22. maja, do 12. ure.
Hagrajen<a
prejšnjega
tedna
(dve nagradi pokrovitelja Darilnega butika Dar s Šaleške 18) v Velenju: Franc Tamše, Šaiek 88, Velerye in Anton Kusterbai\j. Letus 108 d, Šmartno ob Paki.
Čas nam zapoveduje velike cilje
62. obletnica podpisa
1945, ko je general von l.oehr. v lopolšici podpisal brezpogojno
kapitulacije v Topolšici	"«^""^ih eno. .a jugov/.
^	'	^	hodno Evropo. Ilkrati pa je opo-
Zi^ril na še en praznik» to je petde-
jekte, ki bodo zagolovili \asoke ci-Ijc, kol 50 pravičnost, učenost, prusiosi, solidarnost in strpnost, domoljubje in veselje do življenja, ki odlikuje slovenskega človeka.
Slovesnost v TopolSici. na večer praznika 9. maja. je polekala v znamenju treh zgodovinskih dogodkov, Po pozdravnem govoru župana Občine Šoštanj Darka Meniha in nastopu Janeza Stanovnika. ki je odločno opt)zoril mladi rod na spoi>tovanje izkušenj starejsih generacij, je našlo pil slavnostni govornik, poslanec v D/ republike Slovenije in podžupan Občine Šoštanj Drago K'>-ren in opozoril na več dogodkov, ki se praznujejo te dni. Najprej je čestital krajanom Topolšice k njihovemu prazniku, nato seje ozrl na zgodovinske dogodke iz leta
set let livropc oziroma podpisa znamenite Rimske pogodbe. Opozoril pa je tudi na tako ime-ncwani dan Evrope, ki sovpada i 9. majem leta 1950, koje franco ski zunanji minister Roben Schuman javnosti predstavil načrt poglobljenega sodelovanja nekaterih evropskih držav. Vsi ti dogodki dajejo prazniku Še posebno vsebino. Na koncu svojega go vora je opozoril na preproste človekove vrednote, na katere ne smemo pozabiti, će hočemo ohranili svoj ponos in identiteto. »Cas, ki ga živimo, nam veleva, da usmerinu> svoje sile v tiste pnh
Dobri smo lahko le toliko, kolikor se zavedamo svoje vrednosti,« je med drugim povedal Koren.
Predsednik krajevne skupnosti TopolSica Viki Dre^ in Bojan Kon-ric, poslanec v DZ, sta odnesla venec k spominskemu obeležju v spominskem parku. Svečani pro gram ob prazniku so dopolnjeval Pihalni orkester Zarja. Moskj pevski zbor i/ Raven. top<5lške mažorete ter harmonikarji Roberta Golicnika. Ob koncu slovesnosti jc v neposredni bhžini zagorel kres in naznanjal praznik ^e v pozno noc.
■ Milojka Komprej Foto De/ar? TonkU
S črto in barvo o kulturni dediščini
Letos 39. Likovni svet otrok - Sodelovale šole iz vse Slovenije - Podelili nagrade in pohvale najboljšim šolam in likovnim pedagogom
»Likovni pouk velja za enega od vzgojnih predmetov v osnovni soli. Zalo je izredno potneniben pri oblikovanju otrokove osebnosti.« To so besede Majde Zaverš-nik, ravnateljice Osnovno ^ole Šo stanj, ki je tudi letos organizirala odprtje razstave Ukovni svet otrok. I.etosrua rdeča nit ozJroina tema, ki so se je morali ustvarjalci držati, je bila naslovljena S Ono in barvo o kulturni dediščini. Na razpis je prispelo 1800 likovnih del s 65 različnih šol in vrlcev po Sloveniji. Od tega je strokovna komisija izbrala za razsiavo okrog 360
izdelkov ter jih ocenila. »Jaz mislim. da kvaliteta iz leta v leio narašča. Opa/am, da so otroci vsako leto bolj lz\imi, vedno bolj kombinirajo različne likovne lelinike in molive 1er v svoje usivaoanje uspesno vključujejo teoretični likovni pn>blcm.«jc
povedala predsednica komisije Tonka Tacol. V peiek zvečer so razsiavo torej ludi i>dprli. V avli šo šlanjske osnovne šole se je zbralo veliko ljubiteljev likovne umetno sli, tudi siaršev in učiieljev. Organizatorji so jim pripravili kratek a zanimiv kulturni program, med katerim so pohvalili in nagradili pet osnovnih sol, in sicer OS Dulovlie, OS Mihe Pinlarja Toleda. OŠ Štore, OS Sveti Jurij in OŠ Šoštanj. PohvaliU so ludi delo nekaterih likovnih pedagogov. Po programu je bil na vrsti ključni del prireditve - uradno odprtje razstave, ki ga je opravil zupaîî Darkcf Menih. Tako so si lahko vsi obiskovalci izdelke tudi ogledali in jih ocenili še sami.
■ Vesna Qiinéek
Ob
jubileju
Šoštary, 5. maj - Oktet Zavodnje je 30 let delovanja praznoval s koncertom, ki je potekal v kulturnem domu Šoštanj. Poleg okteta so nastopili gostje: Oktel bratov Pirnai. Scntjeniejski. Dolenjski in Ijuloujcrski oktel ter skupina CVet. ženski vokalni sesiav iz (?e-Ija, in tako pť)skrbeli za ra2n<ïlikosi in pestrost programa. K. praznič-nosli so pripomogli tudi drugi, tisti, ki so 7. okleiom pova/ani tako ali drugače. Zveza kulturnih dru-
štev Velenje je poskit>ela za podelitev Gallusovih priznanj. Zlato Gallusovo značko je prejel Miro Perovec. srebrni pa Janko Stropnik in Vlado Kornpan. Valentin Heindl, znani Petehnček. je poskrbel za nagrade gostom, le so bile v obliki izvirnih lesenih pete lin čkov. Zdravko Čas iz Cîabcrk pa za spo minke za vse goste in člane okteta. Tudi ostah so siavljencem namenili lepa darila in vzpodbudne besede k nadaljnjemu delu. Slavnostni govornik večera je bil podžupan Občine Šoštanj, Drago Koren, kije izrazil ponos nad tem, da v občini deluje takšen sestav.
Hnjetniški vodja oktela je Jože
Grabner, kije poleg brata Toneta, kj poje v tem sestavu že vseh trideset let, tudi ustanovitelj j^kteta, ki se je v vseh lerh letih že zelo menjal. Program, ki ga pojejo, obsega okoli 200 napevov, ljudskih in drugačnih. Zelo znani so po širokem izboru božičnih napevov. Pri okieiu pojejo poleg prej omenjenih še Grega Reberšak. Janez Grabner in Milan Sovič. Kljub leniu da prihajajo člani iz različnih okolij, je oktet ohranil ime, ki si ga je nadel pred davnimi leti, ko so ga ustanovili štirje bratje. Stane, Silvo. Jože in Tone Grabner iz Zavodenj.
■ Milojka KompreJ