Poštnina plačana v gotovini Maribor, petek 19. februarja 1937 štev. 40. Leto XI. fXV!ID MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2140* uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan cb 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Atenski sktejti Atene, 18. februarja. Popoldne je izšlo o atenskih posvetovanjih zunanjih ministrov Balkanske zveze sledeče uradno sporočilo: Stalni svet Balkanske zveze je imel svojo peto redno zasedanje v Atenah od 15. do 18. februarja t. 1. pod predsedstvom ur. Stojadinoviča, predsednika ju-goslovenske vlade in zunanjega ministra ter sedanjega predsednika stalnega sveta Balkanske zveze. Posvetovanja stalnega sveta so potekla v ozračju, obeleženem z najprisrčnej-Šim prijateljstvom, in so omogočila, da so vnovič ugotovila popolno enotnost stališč nosilcev zunanje politike štirih držav in solidarnost, ki druži balkanske zaveznike. Ko je vsestransko proučil splošni evropski položaj in vprašanja, ki zanimajo posamezne države Balkanske zveze, se je svet sporazumel, da potrdi svojo voljo, da se ima delovanje Balkanske zveze razvijati z namenom, da pripomore k ohranitvi miru. Vsako prizadevanje v tej smeri bo uživalo popolno podporo Balkanske zveze. Zvesta privrženka Društva narodov je Balkanska zveza, odločena aktivno sodelovati pri delu v Ženevi, da bo v sedanjih težavnih razmerah Društvo narodov mogla izvršiti svoje visoko poslanstvo. V okviru mednarodnega delovanja v korist miru ceni svet Balkanske zveze Posebno nedavni sporazum med Veliko Britanijo in Italijo, ker pomeni važen či-itftelj za ohranitev miru in stabilnosti na Sredo z eni ske m morju. Stalni svet je z zadovoljstvom sprejel na znanje sklenitev pakta prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo, podpisanega v Beogradu dne 24. januarja 1937. Ugotovil je, da pakt ustreza cilju Balkanske zveze, namreč ohranitvi in utrditvi |iiru na Balkanu. Zato misli, da pomeni Mgarskc-jugoslovenski pakt dragocen Drispevek k obnovi prijateljskega sode-mvanja med vsemi balkanskimi narodi. Stalni svet jo sprejel na znanje sklepe Gospodarskega sveta, sklenjene na Ble-bi 15. julija 1936, in odobril ukrepe za 'hiliovo izvedbo. Ceneč pravo vrednost dela, ki ga tisk Prispeva k sodelovanju Balkanske zve-Ze, je stalni svet z zadovoljstvom ugotovil prisrčnost, ki je odlikovala zasedale tiskovne konference držav Balkance zveze. Prihodnji sestanek stalnega sveta Balonske zveze bo septembra v Ženevi ob Usedanju redne skupščine Društva na-r°dov. ifef eeki teljskih mest v hribih. Ta trditev je precej smešna. Prvič, morajo nastavljen-ci iti v oni kraj, kamor jih nastavi država in drugič, kako radi bi šli tudi v zadnji hribovski kraj, ko bi nas le nastavili. Dobro se zavedamo, da ne živimo več v časih, ko se je lahko izbiralo po mili volji. Gospodje, ki ste poklicani za to, DUNAJ, 19. februarja. V ponedeljek dne 22. t. m. prispe ipak na Dunaj j k^ha° n? bojimo^se^ribov- nemški zunanji minister von Neurath, ki ga bo na tem potovanju med drugim j __VlPtteli spremljal avstrijski poslanik v Berlinu inž. Tauschitz. V programu so pred- videne pretežno parade in banketi, tako da bo le malo časa za konference. V tukajšnjih krogih pričakujejo z velikim zanimanjem potek te konference, zlasti po dr. Schuschniggovem nedeljskem govoru, ki predstavlja nov mejnik PomlrlenjemedSavoicil^ Von Neurath vendarle na Dunaj skih krajev! — Učiteljski abiturijent, ki čaka že tretje leto zaposlitve. ETIOP1JSKI ZAMORČKI. V »Del. politiki« 17. t. m. beremo iz Tr- v avstrijski politiki. Ta Schuschniggov govor je zbudil v Nemčiji ogorčeno j ži£a; „Qb nedeljah se pred cerkvijo po-razburjenje in se je ravno radi tega pospešil obisk nemškega zunanjega ministra von Neuratha na Dunaju. Značilno pa je, da se istočasno napoveduje skorajšnji odhod dr. Schuschnigga v — Italijo, četudi se z druge strani ta vest dementira. Gotovo pa je, da ni Schuschnigg svojega nedeljskega govora spregovoril brez predhodnega sporazuma z Italijo. V tukajšnjih krogih prevladuje mišljenje, da je za bodočnost razvoja na politični osi Berlin—Rim bil odločilen oni moment, ko je nemška vlada skušala izposlovati na Dunaju, da prevzame Nemčija oboroževanje nove avstrijske vojske, skušajoč na ta način izvesti iz-ravnanje (Gleichschaltung) z nemško vojsko. V Rimu so se takoj zavedali velikega pomena tega načrta, ki pa ne gre v račun italijanske politike, ki sklepa sporazume samo ad hoc, to je za gotovo situacijo. Radi tega se je takoj pričela rimska protiakcija, ki se je manifestirala v razglasitvi avstrijskega kan-celarja glede vpostavitve monarhije, kar predstavlja za raih pokopanje vseh nad. Za ta trenotek se je italijanska politika dobro pripravila. Po zatrjevanjih v diploinatičnih krogih se je s posredovanjem vrhov fašizma posrečilo doseči končno pomirjenje med obema vladarskima hišama Sdvojci in Habsburgovci, ki bi bili ček) pripravljeni dati svečano mednarodno izjavo, da se odrekajo vsem pravicam, ki izhajajo iz takozvane pragmatične sankcije, ki se nanašajo v vrsti na teritorij, ki je danes v pretežni meri del italijanske države. Za takšno politiko so baje pridobljeni tudi nekateri politični krogi v Angliji in Franciji. Vse te stvari mečejo na politično osišče Berlin—Rim čudne sence in v dunajskih krogih nikakor ne tajijo, da leži končna odločitev pri nekaterih drugih državah, ki bi takšnega razvoja ne mogle vzeti mirno na znanje. S tem v zvezi je nedvomno že napovedano potovanje predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša v razne zavezniške prestolnice. Vendar pa bi takšno reševanje tega problema utegnilo povzročiti nedogledne posledice, ker je v vrstah nepomirljivih nasprotnikov tega načrta zlasti Nemčija, ki Je po nekaterih informacijah pripravljena povzročiti še tako riskantne perturbacije, da te načrte prepreči. Po drugih verzijah pa prevladuje v nekaterih italijanskih krogih mnenje, da zajamčuje sedanja republikanska ustava v Avstriji vse možnosti notranje ter zunanje dobrobiti. V diplomatičnih krogih tolmačijo to italij. tolmačenje kot prijateljsko gesto napram Nemčiji, ker ne obstoja želja, da Id se z restavracijskimi načrti povzročali v trenotnih dobrobit odnošajih prepadi med Nemčijo in Italijo. Ckamiedain: 10,000 t&tob - mmmuh LONDON, 19. februarja. Po tjpčnih računih strokovnjakov se sklepa, da bo angleško letalstvo po sedanjih načrtih doseglo najmanj stanje 10.000 letal in 100 tisoč letalcev. Pri včerajšnji debati v spodnji zbornici je Neville Chamberlain izjavil, da predstavlja 10.000 letal minimum. Državni podtajnik za letalstvo Sassoon je dejal, da so zadnja naročila višja kakor vsa naročila v 17 letih po vojni, ko je vlada vsako leto naročila povprečno 700 novih letal. Politika sedanje vlade gre za tem, da mora Anglija uveljaviti najmanj pariteto z največja zračno silo v akcijskem radiju britanskih obal. Razen tega pa je treba misliti na ves imperij in je nedvomno s tem načelom britanske politike v zvezi dobavljanje deloma že rabljenih letal Južnoafriški uniji. VODSTVO JNS imelo včeraj v Beogradu svojo sejo. ^Nvzoči so bili predsednik Peter Živko-JC Podpredsednik Banjanin in general-j tajnik dr. Kramer. Drugi podpredsed-'N g- Demetrovič je še vedno bolan. Na Nevnem rodu je bila razprava o seji javnega strankinega odbora, ki bo v »ouedeliek. . BANSKI SVET V LJUBLJANI tf v*"erai nadaljeval razpravo o telmič-vCtr> oddelku, nakar je sledila razprava ^ zVezj s poročilom načelnika za socialno Politiko in narodno zdravje dr. Ma-fria. Banovina vzdržuje Dečja doma v R^liapi in Mariboru in je pod uadzor-mV°iii. mariborskega doma 140. ljubljan-veKa pa 259 otrok. Brezposelnost je šc d'>o največja med sezonskim delav- stvom. Poročilo o zdravstvenem skrbstvu pa pravi: banovinske bolnišnice imajo 1655 bolnišniških postelj, državne bolnišnice v banovini 1650. Banovinski hiralnici v Vojniku in Ptuju razpolagata s 369 posteljami. Država dolguje banovinskim bolnišnicam Še 7 milijonov dinarjev. ČRTAN. Klub senatorjev JNS je poslal senatorju dr. Ploju pismo, v katerem ga obvešča, da ga je klub črtal iz seznama svojih članov. Obenem ga poziva, da poda ostavko na položaj podpredsednika senata, ker jo na to mesto prišel po zaupanju in z glasovi senatorskega kluba JNS. POSNEMANJA VREDNO. Prosvetni minister na Madjarskem je odredil, da bo dobil vsak javni nameščenec. ki bi se za napredovanje poslužil protekcije, strog ukor, kateremu sledi stroga disciplinska preiskava z vsemi posledicami. »Kmetski list« od 10. iebr. dodaja, da je to posnemanja vredno. POZNO SPOZNANJE. V »Pohodu« beremo: »G. senator Ploj je izstopil iz JNS. Resnično velik dogodek. Tem večji, ker je g. senator izjavil, da izstopa zato, ker hoče delati, čudno je, da sc je spomnil na delo prav ob času, ko sc bliža konec njegovega senuto rovanja... Ne dvomimo, da bo njegovo delo sedaj še posebno uspešnč in plodo vito.« BRZOJAVNO RAZREŠEN. Celjska »Nova Doba« z dne 12. t. m. javlja: »Brzojavno je bil razrešen službe br. Miloš Prelog, mestni učitelj v Celju. Na narodni šoli v Celju, kjer je Prelog služboval, manjkajo tri učiteljske moči. V dveh skupnih razredih se tlači mladi na, ki pripada ločenim razredom. Brat Prelog je službeno izvrstno kvalificiran, je podnaeelnik Sokola v Celju in ima prednjaški izpit ČOS in SKJ. NE BOJIMO SE! V včerajšnjem »Jutru« sem čital, da jc nekdo na banovinskem zasedanju izrazil mnenje, da se mladi učitelji branijo uči- birajo darovi »za rešitev paganov«. čemu? Saj je vendar rešena zadnja domovina zamorčkov v »Etijopiji« Ali bi ne bilo boljše, ko bi podpirali domače u-božce, da ne bodo lačni, raztrgani in pre-mraženi tavali ob petkih od hiše do hiše in prosjačili kruha?« ČUDNI POJAVI. Tuk. »Slov. gospodar« piše: »Za zadnje občinske volitve je bil iz političnega maščevanja izpodžagan in podrt evharistični križ na Javršici na Kranjskem. Ravenjci se pripravljajo, da postavijo še večji križ na Javoršico in s tem popravijo od neznanih brezbožnikov povzročeno bogo-skrunstvo. — Kot žrtev brezboštva je bil zadnje dni podrt visoki evharistični križ ina hribu nad Blokami pri Logatcu na Kranjskem. Kakor Ravenjci bodo tudi Bločani postavili oskrunjeno znamenje Križanega nazaj na svoje mesto. Podiranje evharističnih križev in drugih znamenj ob potih in na mostih je dokaz, kako je sovjetsko brezboštvo tudi pri nas v Sloveniji na delu.« Globlji namislek o teh pojavih, bi morebiti pojasnil marsikaj glede pravih vzrokov, ki nimajo z versko stranjo nobenega opravka. NOVA BRVrOVŠČINA. Tuk. »Slov. gospodar« poroča iz Loč pri Poljčanah: »Toda nekaj smo pogrun-tali. če prideš v nedeljo med cerkvenimi opravili mimo farne cerkve, vidiš dokaj nadebudnih Ločanov ztinaj cerkve stati. Toda k nam jo je primahal Pavliha in je svetoval, naj ustanovimo bratovščino jeruzalemskega osla. « VSE MINE. »Del politika« poroča iz Zagorja: »Klerikalni ljudje v koloniji so postal strašno objestni in vedno bolj izzivajo. Za danes naj zadostuje, ako jim rečemo, da vse mine in da bo tudi v to. Takrat jih bo pa sram! PRI SEDMIH DEBELIH KRAVAH. »Pohod« poroča: »Dolgo naša raja ni verjela, da se je v Jugoslaviji res skofclo »sedem debelih krav«. Te dni pa so naši narodni zastopniki res naleteli na te krave in pri najbolj debel; tudi dosti namolzli. Po mnenju debelih krav znaša njih letni čisti donos po Din 18.500 na glavo.« _______ Pjuueuki Md Imag J. L., Pobrežje: Torej na svetilke so se sedaj spravili in odstranili na tistem odcepu, ki gre po Amonovem dvorišču. In drugam so jo premestili, ker ne privoščijo volilen neke druge liste svetlobe? ... Ta stvar še pride nekoč v naše slovstvo. Hm... P. R., Hoče. Tisti mrtvec na dan občinskih volitev vam ne da miru. Jnozem-ce bodo zaposlili pri tistem kamnolomu na Reki? Skoro bi ne mogli verjeti. Sicer pa je danes marsikaj mogoče. Ne verjamemo, da bi v tej strok; ne imeli svojih strokovnjakov. Poročajte narti obširneje o tej zadevi. HoŠi Viktor Hoffiller — šestdesetletnik 19. februarja poteče 60 let od rojstva profesorja za klasično arheologijo na univerzi in direktorja arheološko-historične-ga Narodnega muzeja v Zagrebu, Viktorja Hoftillerja. Mariboru je prijetna dolžnost, da se ob tej priliki spomni učenjaka, ki je vse svoje življenje prijateljsko spremljal mariborsko znanstveno delo in ki se je vse svoje življenje živo zanimal za kulturno in posebno umetniško preteklost našega Podravja in Pomurja. Hoffiller se je v življenju udejstvoval v prvi vrsti kot arheolog iti to tako na univerzi v Zagrebu, kakor kot vodja zagrebškega arheološkega muzeja. Njegovo delovno polje sega od naših krajev pa preko vsega Balkana do Pontide. Že v mladih letih je proučeval antične spomenike Bolgarije, kjer je tudi začel s svojo klasično študijo o traškem konjeniku. Problem opreme antičnega vojaka ga je zanimal vse življenje in iz tega je zraslo temeljno njegovo delo o opremi rimskega vojaka v zgodnji rimski cesarski dobi, ki je ostalo temeljno delo za študij rimske vojaške oborožitve do danes. Dolga je vrsta Hoffillerjevih arheoloških proučavanj v terenu od Srema do Zagreba pa od Zagorja do Jadranskega morja. Izsledke svojih terenskih arheoloških študij je objavljal v raznih znanstvenih revijah. Poleg arheologije se je Hoffiller bavil z zgodovino naših obrti ter z zgodovino naše umetnosti; v prvi je odkrival obrtne cehovske razmere in livarje zvonov v Zagrebu, v drugi pa je posebno važno njegovo delo o ljubljanskem kiparju Fr. Robbi v Zagrebu. S 601etnico življenja združuje Hoffiller 351etnico svojega dela v zagrebškem arheološkem muzeju. Do podrobnosti poučen v tehniki prepariranja in konzerviranja muzejskih predmetov je v tem pogledu dvignil zagrebški arheološki muzej do upravičenega svetovnega slovesa. In istotako daleč preko mej Jugoslavije sega Hoffillerjev sloves kot poznavalca in specialista za falzifikate. Ko se v Mariboru spominjamo Hoffil-lerjeve šestdesetletnice rojstva, mu iskreno želimo še mnogo let zdravja in sposobnosti za nadaljnje uspešno delovanje. Obenem pa izražamo željo, da ostane jubilant Mariboru tudi v bodoče naklonjen in prijateljski razpoložen, kakor je bil dosedaj. Stovanska ciaotja Studenčani proslavljajo jugoslov. bolgarsko prijateljstvo V proslavitev sklenitve pakta večnega prijateljstva med našo državo in Bolgarijo je priredila krajevna organizacija Narodne Odbrane v Studencih v Grmekovi dvorani dne 13. februarja t. 1. predavanje o Bolgariji s skioptičmmi slikami. Dvorano je zasedlo številno občinstvo iz Studencev in okolice. Proslave so se udeležili tudi upravnik delavnice drž. žel. inž. Igor Vidic, predsednik oblastnega odbora N. O. br, prof. dr. D o-I a r, br. dr. Miloš Vauhnik, za CMD dr. L a š i č. Studenško občino je zastopal župan A. Ka l oh. učiteljstvo pa učitelj Konti er. Uvodoma je br. dr. Vauhnik obrazložil pomen prireditve ter utemeljil razne činjenice, ki so morale dovesti do sloge južnih Slovanov. Predsednik krajevne organizacije N. O. v Studencih br. Golčer je v svojem govoru naglasil, da je bil biagopokojni viteški Kralj utemeljite# tej srečni, bratski zvezi, nakar je navzoče občinstvo počastilo spomin kralja Mučenika s trikratnim »Slava«. Pevski zbor »Drave« je zatem ubrano odpel našo in bolgarsko himno. Sledilo je predavanje prof. Š e d i v y-j a. ki je orisal lepote in tegobe bratske bolgarske dežele. Ko je ob zaključku predavanja zbor »Drave« zapel »Hej Slovane«, je občinstvo stoje ter navdušeno pomagalo in ploskalo, da se je prireditev spremenila v lepo manifestacijo jugo-slovansko-bolgarskega zbližanja. Predsednik obl. odbora N. O. br. dr. Dolar je zaključil to prelepo manifestacijo z navdušenim govorom, čestitajoč krajevni N. O. k lepemu uspehu, bodreč k nadaljnjemu narodnemu delu. Posebna zahvala gre predvsem pevskemu zboru žel. društva »Drave«, ki je z izbranim petjem pripomogel,1 da je proslava tako veličastno uspela. Občinstvu Studencev in okolice pa je večer povzdignil narodno zavednost in mu utrdil prepričanje, da sloga Slovana reši in ga edino lahko pripelje v lepšo in boljšo bodočnost. LNP je spregovoril... Našim čitateijem je gotovo Še dobro v | klubov za ustanovitev Mariborskega no-spominu akcija mariborskih nogometnih1 gometnega podsaveza, katerega ustano- Davnina Maribora v podlistkih vitev so delegati klubov mariborskega okrožja predlagali na občnem zboru Ju-goslovenskega nogometnega saveza meseca decembra 1936 v Beogradu. Predlog mariborskih klubov pa je bil z večino glasov odklonjen in sicer so odločili usodo mariborskega nogometnega podsaveza ravno delegati Ljubljanskega nogometnega podsaveza, ki so glasovali proti ustanovitvi Mariborskega nogometnega podsaveza. In zgodilo se je, da je LNP v zvezi z akcijo za ustanovitev mariborskega nogometnega podsaveza razpustil mariborski okrožni odbor LNO. Člani mariborskega okrožnega odbora so nato v našem listu objavili obširno spomenico, naslovljeno na športno javnost, v kateri so obrazložili akcijo lastnega podsaveza in vzroke neuspeha na glavni skupščini JNS v tej zadevi.. Spomenica pa je bila povod, da je LNP uvedel disciplinsko preiskavo proti članom mariborskega okrožnega odbora LNP. Na seji LNP dne 17. t. m. se je končno zadeva obravna- vala in je LNP. kakor doznavamo iz verodostojnega vira v zvezi z akcijo za ustanovitev mariborskega nogometnega podsaveza kaznoval vse člane okrožnega odbora LNP v Mariboru, in sicer: predsednika Schnellerja na prepoved za izvrševanje funkcij za dobo 6 mesecev, E. Frankla, Amona, Mozetiča, Joštla, Škra-berja* Savinska in Vegana na prepoved izvrševanja funkcij za dobo leto dni, tajnika OOLNP J. Konica pa na dosmrtno prepoved izvrševanja funkcij v nogometnem športu. Ta razsodba LNP je v analih slovenskega nogometnega športa doslej edinstvena ... O zadevi bomo še spregovorili. Kakor doznavamo, ne bodo več imenovali mariborskega okrožnega odbora LNP m bosta v bodoče delegirana le po dva odbornika kot službujoča odbornika pri nogometnih tekmah, To so sadovi lSlet-nega prizadevanja za procvit nogometnega športa v obmejnem Mariboru. h in sveta mammmmmmmmmmmmammmaammmm Kaj je na svetu staro in ka| najstare^še Prvotno so mislili, da je najstarejše med vsemi vseučilišči na svetu sor-bonska univerza v Parizu ali pa visoka šola v Bologni. Res je sicer, da so te šole nedvomno med najstarejšimi, nikakor pa niso najstarejše. Iz zgodovinskih virov je uamreč razvidno, da je bila neke vrste univerza že v 10. stoletju in sicer v mošeji Azha v Kairu. Ta šola je bila ustanovljena 200 let pred ustanovitvijo univerze v Bologni in 250 let pred sorbon-sko univerzo v Parizu. Univerza uživa še danes velik sloves v vsem islamskem svetu in se tu vpisujejo še danes slušatelji mohamedanske veroizpovedi iz vseh krajev sveta. Najstarejši besedni slovarček je bil izdan že pred 3500 leti. Našli so ga pri izkopavanjih v severni Siriji pri Ras Sliam bra. V egiptovskem mestu Tebe so pred nedavnim izkopali kompletno najstarejšo otroško sobo z raznovrstnimi igračami. Mesto Kairo ni znamenito samo radi svoje najstarejše visoke šole, temveč tudi radi najstarejše krščanske cerkve. Je to takogvana viseča cerkev koptske sekte imenovana Al Mo-allake. Kopti so krščanski nasledniki starih Egipčanov, ki so bili radi preganjanja primorani skrivati se bo katakombah. Njihove cerkve ni lahko najti, ker je skrita za nekim rimskim vodovodom in zaščitena po globokem jarku, po katerem se pretakajo velike množine vode. Najstarejšo poč za peko peciva so odkrili v Mezopotamiji in to na mestu, kjer je stalo nekdaj mesto Jemdet Nasr. Najdena peč datira iz dobe 4000 let pred Kr. rojstvom in je potemtakem stara najmanj 6000 let. Ta starodavna peč sestoji iz več izdolbenih »gričkov, ki se proti površini zožujejo. Na koncu teh votlin, če jjh smemo tako imenovati, so pa posebne primitivne priprave, S1 katerimi so potiskali pe- civo v peči. Vse skupaj je kakor rov, pod katerim so kurili, da se je ilovica segrela in pretvorila testo v kruh. Tudi uši imajo zgodovinsko starost. Tam, kjer se je svojčas razlivalo po pokrajini sedanjih držav Utah in Colorado velikansko jezero, so ameriški geologi izsledili v nekaterih okameninah ostanke uši, ki je po njihovein prepričanju stara nič manj kakor 30 milijonov let. Najstarejšo kokoš, vpodobljeno v kamenju, so našli za časa odkritja Tuitan-kamnovega groba. Podoba predstavlja egiptsko močvirnato kokoš. Dasiravno je slika stara že nad 3000 let, kljub temu pa še ni prav nič obledela. Mammensid kotiček R. I: Ljutomer: Drži! Prvi 9.000 Din., drugi 8000 Din. V kratkem na svidenje! L. S. Dravograd: Tudi pri vas se zanimate za nameščenski pokret? Prav. Te dni prejmete pismeno pojasnilo. K. J., Ptuj: Vašo zares zanimivo zadevo smo izroči! svojemu pravnemu svetovalcu, ki vam bo obširneje poročal. A. R., Celje: za tiste »sankcije« bi radi vedeli. Prešmentana reč. Smola je hotela, da so sedaj zgrmele na šibka ramena onega, ki je bil izustil to sankcijsko krilatico. Tov. A. S., Tezno. Velja! Skliči še ta teden. Pridemo. Praktikus. »Prosim, posodi mi pet dinarjev.« Obžalujem; imam samo tri.« »Pa mi daj tri, dva mi ostaneš še dolžan.« Že ve. »lil vaš soprog vas pusti kar samo?« »Zakaj pa ne, saj ve, da ne ostanem dolgo sama.« Tatm l^tje ni bito pri obredu: očetu se je o-pravičila, da jj ni dobro. Skozi okno pa je opazovala ves potek obreda m podzavestno posnemala molitev. Na koncu obreda jc pogledala proti Piramidi, ki je v vročem soncu izgledala bolj mrko in kljubovalno ko sicer. Na obzidju je opazila, kako se nekaj pregiba. Slutila je. da velja to njihov emu obredu. Ni se motila, ker prav takrat se je grof Waldung zaničljivo nasmehnil, in se o-krenil proti drugemu opazovalcu, rekoč: -Nič ne vidim, a zdi se mi, da je te norije konec. Ti mi moreš kaj več povedati o tem,« Vprašauee — bil je Aurolij — mu je pojasnil obred in slednjič dostavil: »To je bila daritev za zmago in se loči od navadnih. Prepričani so, da nas bodo premagali in pregnali odtod.« »Prav tako! če jim razbijemo črepinje pred grajskimi stenami, ne bo nam treba za njimi na prosto. Tamkaj so ti peso-glavci bolj nevarni in jim ne prideš tako zlepit do kože. Napadajo in borijo se pa kot levi, tako čujeVa od mojih najboljših borcev.« »Prvi in najboljši so njih predstavniki, ki jim ljudstvo slepo zaupa in' sledi. Ne-majo medsebojnih stanovskih razlik in našega plemstva; družino načeluje navadno najstarejši — ot mu pravijo — oziroma najmočnejši, ki je gospodar, sodnik in duhovnik. Ti volijo izmed sebe župane, ti pa velikega župana ali kneza.« »Seveda — kaj naj tak rod ve o vodstvu kot je naše, kaj izbrani in od Boga za oblast določeni krvi in njeni plemenitosti! Zato pa ga bomo iztrebili, da ne bodo zanamci vedeli, če je kdaj živel. Še štiri dni — in to gnezdo bo strto. Še štiri — li ne?« »Tako so sklenili in tega sklepa se bodo tudi držali.« »Mi suno vedno pripravljeni in skoro da bo uaprošena pomoč odveč, zlasti če se posreči tvoja nakana... Zvit pa si, da nemaš enakega.« »Nedvomno se mi bo posrečilo, ker je obljubila, da pride nocoj. Njena obljuba pa je sveta... taki so vsi.« »Ha, ha! Vsi majhni ljudje se tega držč in mi moremo to izkoristiti... Dobro mi služiš, svečenik,« ga je potrepljal po rami in začel samozavestno korakati po obzidju. Nato se je naenkrat ustavil in se obrnil proti Aureliju. »Kako pa je prišlo do te Egartove ljubezni?« »Zadeva je kaj enostavna: kljub opeto-vanemu prizadevanju sc mi ni posrečilo, da jo spreobrnem. Zato sem se odločil, da se poslužim sredstva, ki je v takih primerih najbolj uspešno; vzel sem parkrat seboj Egarta in...« »Razumem,« je dostavH grof z zadovoljnim nasmehom. »Ne čudim sc njeni, pač pa njegovi zaljubljenosti; da ne ve, kdo je on in ne pozna poganske malo-vrednosti!« »Mlada kri,« je pomenljivo zamrmral svečenik in vprašujoče pogledal grofa od strani, češ: In ti?« »Sicer pa je sedaj na varnem in bo skoro prav tako tudi ona; potem pa plaši, Vend, v besnosti za tvojo hčerko!« sc je zadovoljno roga! grof,, obrnjen proti Betnavi. Nato sta odšla z obzidja. * Proti večeru je Tatja neopaženo izginila iz grada in sc izgubila v smeri proti Dravi. Na poti sc je večkrat ustavila in pomišljala, bi li nadaljevala pot ali me. Nekaj jo je potiskalo nazaj in očetove besede »otrok, stori svojo dolžnost!« so ji venomer zvenele v ušesih. Končno se je pognala naprej kot da bi hotela s silo u-dušiti vsej ka.r jo zadržuje. Ni se niti za- vedala, kdaj jc dospela do stene ob Dravi. Od nasprotnega brega je priplul po« dolgast in plitev čoln, kamor sta ji hitro pomagala dvojica ves-lačev. Ko ie čoln pristal ob levem bregu, sta pristopila dva stasita mladeniča, očivid-no grajska hlapca, in jo denila v sredo. Tatja sc je osupla ozrla okrog in napenjala oči... »Zakaj vidva?... In — drugi?« h5 vprašala zmedeno. »Pospremiva te v grad,« je odgovoril hlapec širokih ramen in nenavadno močnih prs na njeni desnici. »V grad...? Kaj naj z mano v gradu?« »Vsakogar, ki pride som-lc z nasprotnega brega, moramo odvesti pred grofa.« »A jaz... jaz prihajam po dogovoru...!« Hlapec je skomignil z rameni in jo sočutno pogledal, »Po dogovoru z — Avrelijem,« jc dostavila nezaupno. Hlapec se je ob tem imenu komaj vidno zdrznil in sc zaničljivo nasmehnil. Ko je opazil, da jo njegov tovariš precej korakov pred njima, je tiho vprašal: Avre-lij, praviš, te je povabil sem?... Tud mene je izvabil in me prevaral...« Glas se mu je tresel kot v veliki samo obtožbi. , .., (Dalje siedi; M§M§M Zadnja pod br. Hallerja Že davna pred napovedano uro se je zbrala na pobreškem pokopališču ogromna množica ljudstva, da pospremi blago-pokojnega brata Leopolda Hallerja na njegovi zadnji poti. Ob njegovi krsti so se zbrali številni njegovi stanovski tovariši, Sokoli, rezervni oficirji, prijatelji in znanci. Pred mrtvašnico je bila postro-jena vojaška četa z vojaško godbo ua čelu. Po končanem cerkvenem obredu je zapelo pevsko društvo pekov žalostinko »Mrtvaški zvon«, nakar se je začel pomikati veličasten mrtvaški sprevod prot: grobu. V sprevodu smo opazili Sokole v kroju in civilu z znakom, častniški zbor, uradništvo tukajšnjega davčnega urada s šefom g. Prelogom na čelu ter finančno stražo. Pri pogrebu pa je bilo med drugim opaziti tudi bivšega podbana dr. Pirkmajerja, gimnazijskega ravnatelja ktefmme Angleški parlament Je s 329:145 izglasoval oboroževalne kredite Mastnaka ter predsednika tukajšnjega LONDON, 19. februarja. Debata o ob-pododbora rezervnih oficirjev g. Perhav- croževalnih kreditih, ki jih je zahtevala ca. V toplo občutenih besedah se je po- vlada, se je davi ob 1. zaključila. Kot slovil od blagega pokojnika v imenu So- zadnji je spregovoril predsednik vlade kola in Ciril-Metodove družbe br. dr. Baldvvin, ki je izjavil, da ve vlada, kaj Fornazarič, v imenu davčnega uradni- dela, ko zahteva od parlamenta dovojje-štva pa je spregovoril prisrčne in v srce nje prvega obroka oboroževalnih kredi-segajoče besede šef tuk. davčne uprave tov v znesku 400 milijonov funtov šter-g. Prelog. Turobno je odjeknila zaključna iingov, pri čemer istočasno ponavlja svo-poslovilna žalostinka »Človek glej«, ki ;0 zvestobo do Društva narodov, katere-so jo odpeli naši vrli Jadranaši. Častna ga utrditev in okrepitev hoče vsekakor salva, ki jo je oddala častna četa, je pre- izvesti v cilju svoje splošne varnostne tresla ozračje, sokolski prapori so se v politike. Glede kritike, ki se je nanašala poslednje slovo sklonili k sveži gomili na vladno »belo knj go«, je izjavil, da je zvestega Sokola, pretresljivo ihtenje glo- j vlada storila pač to napako, ker je neka- boko užaloščene soproge ter obeh sin- tsre postavke nezadostno precizirala, čkov pa je globoko presunilo vse n-avzo- j Oborožena Anglija nima namena, da bi če. Slava spominu pokojnega brata L. J napadla kakšen drugi narod, marveč je Hallerja, globoko užaloščenim svojcem ' naše najgloblje sočutje! Himen! V zadnjem času . so se v Mariboru poročili: Deutschmann Ivan, lito-2raf, in Potočnik Pavla, tovarniška del., Košaki. — Lešnik Mirko, ključavničar drž. žel., Pekre 41, in Ogrizek Marija, kuharica, Krekova ulica 16. — Lipičnik Ciril, tovarniški delavec, Tezno, in Rubin Antonija, tkalka, Tezno. — Meglič Robert, poštni poduradmk, Vojašniški trg 3, in Peteline Ana, kuharica, Tržaška eesta 44. — Malek Konrad, tovarniški delavec, Tezno, in Kirbiš Marija, predica, Tezno. Bilo srečno! Mariborčan padel na madridski fronti. Današnje »Jutro« poroča: Semkaj je prispelo poročilo, da je na madridski fronti Kino Union. Danes svetovni šlager »Manja«. Film, ki prekaša »Maškerado«. M. Andergast, Olga Čehova, Peter Pe-t er sen._________________________________ v domači vzgoji g. prof. Gustav Šilih iz Maribora. Vstopnine ni. Starši in vzgojitelji se opozarjajo na to važno pedagoško predavanje. Hotel »Orel«. V soboto zvečer pojedina morskih rakov, pajkov in rib. Koncert! Izbrana vina, izborna kuhinja. Znižane cene. cilj samo obramba Anglije, Francije in Belgije na temelju obveznosti, ki jh je Ang’ija prevzela. Prav tako pa bo Anglija branila vsako drugo državo, ki bi brez lastne provokacije bila po kakšni Ofenziva republikancev ob Jarami drugi državi napadena. Nato se je oglasil k besedi iord Ir.scip, ki je dejal v imenu vlade, da zre v tem trenotku ves svet na angleški parlament, da vidi, s koliko soglasnostjo bo spodnja zbornica dovolila zahtevane oboroževalne kredite. Pri tem je apeliral na laburistično stranko, ki ima sedaj kot socialistična in demokratična stranka priliko, da dokaže svojo opozicijo proti avtoritarnim režimom v Evropi in sicer s tem, da podpre vlado, ki se bori za ustanove angleške demokracije. Končno je spregovoril majov Attlee, vodja laburistične stranke, ki je govoril v kritično odklonilnem smislu in ki je zagovarjal direktno vojaško zvezo med Anglijo, Francijo in sovjetsko Rus jo in pri tem označil Nemčijo kot ono državo, ki je edina Angliji nevarna. Pri glasovanju je s 329 proti 145 glasovom bil proti glasovom laburisfene stranke izglasovan vladni oboroževalni predlog. Nočno lekarniško službo imata ta te Padel, zadet od marokanske ročne bom-1 den Maver jeva lekarna v Gosposki ulici be; g. Žunkovič, ki je svojčas študiral na Mariborski gimnaziji. Španska vlada je o tem obvestila njegovega brata dr. Ore-sta Žunkoviča. Z ozirom na razne govorice, da je Grajska klet prešla v druge roke in v zvezi z našo zadevno notico, smo dozna-'i, da je Grajska klet slejkoprej v veščih rokah restavraterja Grge Basletiea, ki 11 i kak or ne misli opustiti vodstva ie važ-'le gostinske postojanke. Ribja redkost. Danes je prejel g. Pohodnik z običajno pošiljatvijo rib izredno ribjo redkost in sicer takozvano morsko kačo ali »merin«, ki je v našem Jadranu zelo redek pojav. Mariborčani so si z zanimanjem ogledovali to ribjo redkost pred Povodnikovo restavracijo v Jurčičevi ulici. 5 Sokoli smučarji! Župne tekme sc vrše rl- februarja t. 1. na Pohorju pri Ruški p?i. Žrebanje se vrši na predvečer isto-a»i. Prijave je poslati do vključno 20. fe-, ryarja 1937 lKičelništvu župe. V osta-se ravnajte po okrožnici načelni-Va 6/37. Naj bo na župnih tekmah čim in Vaupotova lekarna cesti. na Aleksandrovi I SALAMANCA, 19. februarja. Borbena I aktivnost je na nekaterih frontah popustila, pač pa se opaža močnejša letalska aktivnost. Na aragonski ironti so Francovci sestrelili tri republ kanske ■ bombnke, Po radijskem sporočilu ob 11.30 so Francovci prodrli vzdolž reke J?rama, tako da se nahajajo 20 km pred Alcalo de Benares. Sinoči okoH 22. ure je bHo na madridski fronti več manjših I pehotnih prask. i Zfata Glungjenčeva gostuje v »Plesu v Savcyu«. V Mariboru izza svojih zeto .■ o j •• u i uspelih gostovanj izredno priljubljena pri-Avtomobilska nesreča v Spodnji Haj- madona ljubljanske opere Zlata Gjun- dmi pred sodiščem. Pred mariborskim g|enčeVa ' gostuje p0 daljšem presledku okrožnim sodiščem -e je vršil epilog jutrj y S0b0t0) 20, t< m. v partiji Made- avtomobilske nesreče, ki se je pripetila ^ y ))P,esu y Sav0yU«. Njena pev- dne 14. oktobra 1936 na državni cesti ska uiretn,ost bo gotovo tudi jutri spet Ptuj—Maribor, ko sta trčila pri Spodnji | privabila mnogo občinstva. Veljajo zni- Hajdini osebni in tovorni avto in sta bili -af,e cgne> obe vozili znatno poškodovani. Na za' tožni klopi sta sedela 301etni ključavničarski mojster Edvard Rasteiger in 261et--ni barvar Franc Stross, oba iz Ptuja, ki sta se morala zagovarjati kot povzročitelja avtomobilske nesreče, ki bi lahko postala usodna. Edvarda Rasteigerja je državni tožilec obtožil, ker je dopustil, da je osebni avto, ki je njegova last, šofiral Franc Stross, ki m imel predpisanega šoferskega izpita, Strossa pa radi tega, ker se ni držal cestno policijskih predpisov. Pri razpravi je Rasteiger izpovedal, da je bil prepričan, da ima Stross šoferski izpit, Stross pa se je zagovarjal, da so mu zavore odpovedale in je radi tega nastal karambo!. Franc Sokolska župa Stross je bil obsojen na 15 dni strogega ' zapora, pogojno na leto dni, Edvard Rasteiger pa je bil oproščen vsake krivde in kazni, ker ie ravnal v dobri veri. P'afa'nska situacija. Mariborska koča: 50 cm pršiča. — Seniorjev dom: —9, udeležbe. Zdravo! Pribor. 2imsko-sportni odsek SPD Maribor !]rireja skupno s »Putnikom« v soboto, ne 20. t. m. z odhodom ob 14.30. uri iz-hotela »Orel« avtokarski izlet v gibtiico na Pohorju. Odhod avtobusa iz jasno, 50 cm pršiča na podlagi^70 cm. -jjbnice v nedeljo ob 18. uri. Oena Din i Pesek: 7, jasno. 40 cm pršiča ua pod 4S-— TJ -::.............na »Putnik«, Ma-i lagi 70 cm. — Ribnica na Poli.: —4, ;esta 35, telefon* . Prijave naslovit «p, ' Aleksandrova ZSO-SPD Maribor. s J^stno avtobusno podjetje priredi polj,. 0 vožnjo na Pohorje v soboto 20. fe-^rju ob 15. uri in v nedeljo 21. t. m. , ^-30 b; Glavnega trga. Povratek v ž ^®ljo ob 17. uri iz Pohorja. Interesenti a vožnje naj sc Čimppeje prijavijo. Vož-vje se vršijo le pod pogojem zadostnega 5(5vila udeležencev. Cena do odcepa Din . do Reke Din 12.—, Prijave se spregajo dnevno do 18. ure v prometni pi-ri,i na Glavnem trgu, tel. 22-75. Isto-asno sc sprejemajo tudi prijave za po-‘‘tek. Cena ista! l>k/'C*ef krajevni odbor Jadrau- , e straže v Mariboru sklicuie za soboto MUu • 20. 4. Sla Or februarja t. r^dni občni zbor 1. ob 20. uri svoj v restavraciji ua ’viiem kolodvoru. Člane ter prijatelje 1 ,va vabimo k obilni udeležbi Odbor. •, /ye2a vpokojenHi častnikov, njih vdov 5, sjrot. Letni občni zbor se vrši dne Ij' februarja 1937 ob 10. uri v Nabav-u n> zadrugi na Rotovškem trgu — Re-!'eva černika« 77.3 Oglašujte v ,,Večerniku“ morske ribe in primorske specijalitete Znižane cena, godba opuščena Danes: rižota iz lignjev . Din brodeta s polonto . „ polenovka (I akalar) „ oevttc sardelice . . „ ocvrti osliči . „ ocvtti Jienji . . . „ ocvrti barboni . . „ ocvrti škampi . . „ otadi, brancini, triglije po likosti Vino črno dalmat. liter Din 10'' Comačc vino belo . Din 12'" BBBBBBBBBBBBBBat«3BS 0' 8" 5-4" 6-' ■t-10-j Or — — — VBlrBTVlF m bi 11 Srako so ujeli! Orožnikom pri Sv. Trojici se je posrečilo ujeti nevarnega tatu, brezposelnega K. P., ki je kradel po Slovenskih goricah, zlasti v okolici Sv. Ru- Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja ob težki izgubi naše mile hčerkice, sestre in zaročenke Lorice Stesha. uradnice Narodne banke, se vsem najptisrčnejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo za vse storjeno g. upravitelju in uradništvu Narodne banke, častniškemu zboru, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki so spremili nepozabno pokojnico na zadnji poti. Maribor, dne 18. februarja 1937. Žalujoča rodbina polkovnika Stejskala in zaročenec ing. Albin Ortkaber. UON JUAN 35 »Saj je bilo že včeraj t) meni toliko govora in radi mene toliko razburjenj'1.. In vendar sem najrajši v polnem zatišju, je menila Mermiona. »No, pojdj z menoj« ;o odvrnila Katin-ka po kratkem oklevanju in stopila proti kajuti. »Pardon, madame« si je drznil vzklikniti Rowland. »Gospa Katinka pa je hladilo skomignila z rameni in korakala naprej, ne da bi se bila zmenila za Rowlanda, ki je v zadregi ostal sam. Gospo Katinko je ‘bil ■odklonilni odgovor Hermioniu zelo razkačil ter vznevoljil. Ko je mlado dekle stopalo mimo RowIandu, ji je ponudil roko tar ww pri v lepo dpkletce proseč pogled. Hcr-miona je nalahno segla s svojo belo ročico v Rolandovo. Rowland je po angleški navadi krepko stisnil njeno ročico, nakar se je umaknil. Kmalu zatem »ta se pojavila pri zajtrku tudi knez VorotKov in parnikov kapetan Rena tild. Grofa Meri- čeva pa ni bilo na spregled. Gotovo je, da ne bi bil Meričev ostal miren, radi česar bi utegnil nastati incident, ki bi škodoval izvedbi važne akcije grofa Meričeva. Radi tega jp grof Meričev poslušal kneza Voroncova, ki mu je bil nasvetoval, naj rajši ostane v izbici, če si ni gotov glede tega, da bi ob srečanju z Rowland<>m mo gel ostati hladnokrven in miren. Bilo je ob pol osmih zjutraj dne 12. februarja, ko je parnik mimo serajlskega vrha zaplul v carigrajsko pristanišče. Na krovu so bili zbrani že vsi potniki, da se izkrcajo. Med njimi je bil v prednjih vrstah tudi Rowkmd, kmalu za njim pa oba Rusa. »Kaj ste opravili?« jo povprašal grof Meričev kneza Voroncova v zvezi z njegovim nočnim razgovorom na parniko-vem krovu. Ne veliko« je odvrnil knez Voroncov. »lit vi?« »Jaz sem mu skuhal precej kislo juho pri tisti divji amaconki« je odgovoril grof Meričev. Mar ga tako brez kazni pustiva s parnika?« jp nadaljeval grof Meričev. »Kako mislite to?« je povprašal knez Voroncov. Meni ne pade niti na misel, da sc ne bi maščeval« je komaj slišno dostavil grof Meričev. »Na vsak način si hočem vsaj nekoliko ohladiti svojo jezo.« »Toda vendar ne,- predno izročite Su-lejmanove pogoje v roke grofa Skobele-va< ie menil knez Voroncov. »Mislim, da ni trenotno na mestu nikakšen afront.« •Kaj pa če se poslužim koga drugega?« je pristavil grof Meričev. 1 tikaj na krovu?« je odvrnil knez Voroncov. Poglejte tja zadaj tistega Poljaka. Pra- vi bandit. Za par zlatnikov se vrže na ^Angleža in mu jih par zasoli, da bo kar veselje. Knez Voroncov ni bil ravno proti temu načrtu, vendar pa je opozoril grofa Meri- čeva, da je treba ravnati pravilno in prc' vidho. Kmalu zatem pa se je grof Meričev neopaženo prerinil do Zaglobe, ki je hote' * na Katinkiuo zapoved zapustiti parnik /j nekim listkom in sicer še pred izkrca* njem treh dam, ki so pričakovale, da i"1 bo ob pristanišču čakal Audrikos’. . Grof Meričev jc bil namreč slišal, kak° je Zagloba izražal gospe Katinki svojo udanost, rekoč, da je vsakemu nasprot' nikti gospe Katinke namenjena krogla- Ko je grof Meričev prispel sedaj Zaglobe, ga je komaj slišno vprašal: »Mar bi rad zaslužil par zlatnikov?« »Prav rad, zakaj pa ne.« »Vidiš tam tistega temnopoltega dolu1' na« mu je govoril Meričev in kazal Prl tem na ‘Rowlanda, ki se je pravkar izgovarjal s parr/tkovim kapetanom. , .. f »Ce bi ga tako mimogrede malo sili'1" da bi sfrčal v morje, bi postal delež-1; precejšnje vsote. Ni treba, da bi mor:'1 pri tem ravno utoniti.« »Potom pa me bodo zgrabili in £osP'. Andrikosova ne bi me hotela vzeti na/;' v službo.': / ____ Izdaja konzorcij ».Ttitra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratul del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.