Glasilo Udruženla Jugoslov. Uiiteljstva — Poverjeništvo LJubljana. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 40"— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Krivica strokovnemu šolstvu. Kraljeva uredba o izenačitvi plač na-stavnikov srednjih in strok, šol od 27. iunija 1921. ali točneje nje uporaba razburja vedno boli učiteljstvo ne toliko na gimnazijah in realkah, tem bolj pa na strokovnih šolah (obrtnih in trgovskih). Od nekdai je že praksa, da službujejo na teli zavodih poleg akademikov tudi učne moči s srednješolsko oz. specialno izobrazbo. to pa iz enostavnega razloga, ker akademsko izobraženih učnih moči za ' trotove stroke sploh ni oz. jih v dogled-uem času tudi ne bo. Prejšnja praksa je torej bila. da so oosebno sposobne in izvrstne učne moči sprejemali od zavodov nižjih kategorii in jih po potrebi tudi izobraževali v specialnih kurzih. Te so delo rade prevzemale. ker so imele že apriori tam lepše prejemke ter možnost napredovanja kakor učne moči z akademsko izobrazbo. Gori navedena uredba oa je fdo mnenju nekaterih to razmerje nenadoma presekala. Opredelila je učiteljstvo v več kategorii. ki imajo različne pravice nri različnih dolžnostih. Pravično bi bilo, če bi se ravnale pravice po dolžnostih. a temu ni tako: kategoriie z večjimi pravicami imajo manj dolžnosti in obratno. Držal bi kvečjemu ozir na lažje ali težje delo ter bi bilo mogoče recimo določiti različne kategoriie za gotove ored-rnete. ki zahtevajo morebiti manjšo prcd-izobrazbo oz. manjši napor. 2e z ozirom na značaj šole je treba kot Dredmet izločiti vse Dredmete, ki jih moremo smatrati za »manivredne«. Takih predmetov seveda ne bodete dosti našli: moderna šola priznava n. pr. risanju važnost jez. pouka, o važnosti telovadbe ie škoda besed — naj bi se ii dodala še h'gijena. pa „ ie dovolj snovi za rednega učitelja: strojepisje soada v posebne tečaje, ravno tako lepopisje. če ne obstoja risanje kot predmet (sicer ie to del tehničnega ri-sania): težje je s stenografijo: ker pa zahteva veliko spretnosti in truda poleg iez. izobrazbe, zasluži vsekakor pravice polnovrednega predmeta. Komur ie res za resnični napredek v šoli nri vzeoii in pouku, mora položiti predvsem temelie za harmonično delo vsega učiteljstVa. Popolno izključeno ie na to. če obstojajo na istem zavodu različne »kaste« učnih m,oči ki so ločene pri pravicah in dolžnostih. Slabo razpoloženje ustvaria to med učiteljstvom in slabo tudi med mladino, ki presoja vse razmere s svojega gotovo skrajno subjektivnega stališča: sami resni vzroki slabših učnih in posebno vzgoinih uspehov. Razumemo popolnoma stremljenje akademikov. ki hočejo varovati srednje (strokovne) šole pred učnimi močmi z neakademsko izobrazbo. In dokler ie še pri nas v yeliavi načelo, da velja položeni izpit in ne položeno delo. potem se ie težko boriti proti zahtevi, da poučui na srednji šoli le akademično izobražena moč. Priznamo to. vendar pa ne gre, ker ni akademikov, sprejemati tudi druge in iih na prav nizek način naravnost — izkoriščati. Žal, ne najdemo zato drugega izraza. Take moči ne poučujejo namreč mogoče samo »manivrednih« predmetov, ampak tudi take, ki bi jih naj akademik: dosezaio vse učne smotre, so izvrstno kvalificirane, opravljajo torej popolnoma dela akademikov, zato pa itnaio mani prejemkov in več obveznosti. In to ie krivica. ki se maščuje. Mislimo, da ie pravična pot le taka: ali odstraniti kategorije sploh ter daste vsem enake pravice in obveznosti. ali pa pustite samo eno kategorijo: akademsko. Seveda akademikov ne bo dovoli, ker ie vedno mani ljudi, ki bi po dolgoletnem trudapolnem študiju ob grenkem delu hoteli še — stradati, a država bo potem, če ii ie za dobrobit strokovnega šolstva, že toliko zbolišala gmotni položai osobja, da bo poklic vsaj malo mikaven. Ne sme oa delati tako. kakor poizkuša mojster, ki neče plačevati dražiih pomočnikov in dela rajši z vajenci. (Primera je drastična, a ne pove niti vsega: vaienec redno postane pomočnik z vsemi nravicaini. do uredbi so oa baje neakademiki nekakšne okamenine.) Na tako not morale država ne sme iti. Mislimo, da tudi društvo srednješolskih učiteljev, ki mu gre v takih vprašanjih gotovo tehtna beseda, ne more soglašati s takim načinom izkoriščanja in mora zahtevati, da to nemoralno izkoriščanje od strani države preneha oz. da ne postane običaj. Je pa to tudi v interesu akademikov samih, kait; če se prične ta praksa uvajati na široko, bodo polagoma izginili s strokovnih šol akademiki, mesta bodo pa .zasedle vedno manj kvalificirane — to ie seveda cenejše moči. Poznamo štedenie pri šolstvu; šlo bo tudi brez akademikov. S povečini mani usposobljenim učiteljstvom mora logično padati tudi stavljeni cili torej — rakova pot. Ne smemo prezreti tudi, da je že stagnacija sama nazadovanje. Učiteljstvo osnovnih šol se tega dobro zaveda in zahteva zato tudi dostop na vseučilišče. Če se država oz. stanovska društva odločiio na srednjih (strokovnih) šolah samo za akademike, nimamo nič proti temu, naj se unese to v uredbo in naj se to tudi dosledno izvrši. Manjkalo bo akademikov res, in treba bo obseg pouka skrčiti, a potem se bodo vsaj zganili tisti krogi, ki iim te vrste šolstva prinaša predvsem koristi in bodo boli voljni žrtvovati za šolstvo Učiteljstvo osnovnih šol go- ; tovo umeva pomen šole. uineva tudi, da je zasilna šola prei ovira nego opora napredku; zato ie in bo vedno stalo v boju proti zasilnim šolam. In če smatrajo akademiki svoje neakademske tovariše za mani sposobne, moramo to kot princip gotovo upoštevati z njihovega stališča kot upravičen. Pričakujemo pa od njih. da bodo nastopili proti izkoriščanju nepolno kvalificiranih. Tem ie bodisi zapreti vsak dostop ali pa iim ie priznati vsf pravice. V Avstriji strokovno šolstvo gotovo ni bilo slabo. Vendar tudi tam ni moglo strok, šolstvo obstojati s samimi akademiki. država ie sprejemala tudi druge dobre moči in iim priznala potem tudi vse pravice 'akademikov. Ali naj naše šolstvo vzdrži s samimi akademiki? Pa to vprašanje naj rešuje strokovno učiteljstvo samo. Nas zanima predvsem kraljeva uredba z dne 27. junija 1921, ki je bila gotovo nujno potrebna, da je prinesla neko enotnost v srednje šolstvo, ki je bilo do takrat pač precejšen konglomerat. Že njen naslov pove vse. Njen namen je bil trotovo, da po možnosti izenači prejemke nastavnikov, ter ie v to svrho razvrstila po takratnih službenih razmerah nastavnike po gotovih vidikih v posamezne kategorije. Uredba more biti pod- laea za trenutno opredelitev. Izključeno pa ie. da bi uredba imela namen petrifi-cirati. razmere nastale pri takratni opredelitvi. Ministrstvo orosvete. ki je gotovo odločilno sodelovalo pri sestavi te uredbe, ie tudi že na konkretnih slučajih dokazalo. da ie tudi na podlagi te uredbe smiselno praksi, ki ie obstojala v posameznih bivših državah, neakademikom mogoč pristop do pravic akademikov. Samo Ministrstvo za trgovino in industrijo. ki se ravna sicer v šolskih vprašanjih v obče po odločitvah Ministrstva prosvete, vztraia še danes na nerazumljivem naziraniu, da ie gornja uredba službeno razmerje vsakeera nastavmka ustalila enkrat za vselej. Žalostno pa ie, da ima ravno to ministrstvo v svoiem področju največ strokovnih šol, kjer trpe posamezni nastavni-ki vsled krivične interpretacije uredbe ter se jim zapira pot do prejemkov in čina. ki jim ga ie dosedanja praksa po službeni pragmatjki vsled njihovega dela in špecijalnih usposobljenosti zagotavljala. Da bo anahronizem še večji, moramo še povedati, da prejemajo vsled tega. ker so se specializirali v gotovih predmetih (so povečini poleg tega z meščansko šolskim izpjtom) danes maniše prejemke, nego njih bivši sošolci, ki so ostali na osnovni šoli. Nujno pozivamo vse merodajne kro-ee. da se zavzemajo za pravilno in pravično interpretacijo gor. uredbe. Opo-zarjamo tudi vse naše poslance ki iim le na srcu strokovno šolstvo, da. zastavno na merodajnem mestu ves svoj vpliv in odstranijo zle posledice slepega birokra-tizma. Iz seje višjega šolskega sveta, z dne 27. aprila. Mladina in gledališče. Viš. š. nadz. Poljanec je poročal o sklepih tozadevne ankete. Anketa je sklenila. da bo na oznanilih predstav, ki niso primerne za mladino, vselej prjDomnila: »Za mladino neprimerno.« K takim predstavam se ne bo puščala mladina do 18. leta. Vselej bodo o takih predstavah obveščena ravnateljstva in policija. Za iz- LISTEK. Kako je bilo pred 50 leti. (Dalje.) Ker ie bila idrijska šola že prej na dobrem glasu, zaslužila ie zdaj še bolj to dobro ime. Zato so prišli v idrijsko šolo učenci iz Vipave, s Krasa, s Tolminskega itd. Glede jezika ni bila šola nemška: bila ie kljubu »c. kr.« slovenska; toda nemščina ie bila le učni predmet, torej n e učni jezik. Ker srno bili učitelji odločni Slovenci, smo delali tudi zunaj šole za narodni napredek. Podpirali smo v prvi vrsti čitalnico, ustanovljeno malo časa prej. Čitalnica je fmela dokaj časopisov v svojih prostorih ter ie Prirejala zabavne in ooučne Prireditve, pri katerih je seveda učiteljevo sodelovalo v prvih vrstah. Čitalnica 'e širila med rudarje knjige in časopise; ?ato so bili idrijski rudarji že takrat zelo izobraženi, pozneje pa vedno bolj in zre-ji; zlasti v političnem pogledu. Jaz sem leta 1870.71. ustanovil v Idriji dru^ sfvo »Slovenska bukvama«, iz katere so Sl o.sobit$ mladi ljudje pridno izposoje- I vali knjige. Zato knjižnico sem bil nakupil iz knjigarne »Giontini« v Ljubljani skoro vse knjige, kolikor jih ie bilo takrat dobiti. V družbi s svojimi tovariši in nekaterimi domoljubi (n. pr. sodnijski ad-junkt Žerjav, oče ministra dr. Žerjava) sem bil ustanovil društvo »Šola« v podporo, nabave šolskih potrebščin revnih učencev na Slovenskem, društvo, ki se ie bilo pod novim naslovom »Narodna šola« pozneje preselilo v Ljubljano. Da smo bili zavedni učitelji tudi zavedni Slovenci v tisti dobi 1870./71.. to ni bilo nič posebnega: kajti takrat ie v omenjeni kratki, prekratki dobi vladalo na Dunaju slovansko ministrstvo (errof Hohenwart kranjsko-slovenski poslanec, kot ministrski predsednik in Čeh Jireček kot naučili min.). O Hohenwartu piše dr. Lončar, da je bil vodja slov. poslancev v državnem zharu. kjer smo si po njegovi za-sluei bili priborili Slovenci nekaj pravic. Še več pravic je hotel Hohenwart nakloniti Čehom, pa se je nemški cesar vtikal v notranje zadeve Avstrije, "in padlo ie njegovo ministrstvo, kateremu ie za dobo 6 J.et sledilo zelo nemško, Auersper-guvo ministrstvo. Predno ie bila nastopila ta nemška reakciia. torej še pod Ho- hen\vartovim ministrstvom, smo v Idriji v deželni zbor volili rudniškega, nadsvet-nika Marka Lipolda, Slovenca, doma iz Mozirja, kjer ie ta rodbina uživala velik ugled tu in drugod. K izvolitvi teg^t poslanca so idrijski učitelji veliko pripomogli in veselilo jih ie, da se je bil Li-oold v deželnem zboru pridružil Bleiwei-su. V teh ugodnih političnih razmerah je bilo tudi meni mogoče, da sem se intenzivno zanimal za slovensko ljudsko šolstvo na Kranjskem. Dokaz temu ie mala brošurica. ki sem jo bil dal na svetlo pri Milicu v Ljubljani leta 1871. pod naslovom »K r a n i s k o ljudsko š o 1 -s t v o« in io posvetil novemu, komaj ustanovljenemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu za Kranjsko v Ljubljani. V predeovoru te knjižice, v kateri razlagam nove zakone in šolstvo tudi drugod po Avstriji, pravim: »Večkrat sem slišal tožiti, kako ie naše domače ljudsko šolstvo zanemarjeno. Po večem sem verjel takim glasovom, ki so navadno dohajali od učiteljev: kajti le te šola naiboji zanima. Vendar se nisem popolnoma zanesel na posamezne govorice; rad bi bil imel dejanske vesti o stanju kranjskega ljudskega šolstva. V ta na- men sem razposlal koncem lanskega leta našim učiteljem vprašanja v tej zadevi. Ti so mi na ta vprašanja radovolino odgovorili ter mi prav odkritosrčno poročali o stanju svojih šol. V teh odgovorih mojih tovariše.v i,e bilo toliko zanimivega blaga., da sem sklenil, v celoto ga .sestaviti ter priobčiti.« O številu šol in učiteljev sein poročal : »Na Kranjskem ig bilo v šolskem letu 1869./70.: 247 ljudskih šol (med temi 43 za silo), in sicer 168 slovenskih. 21 nemških. 58 pa slovensko-nemških. Na 197 šolah se je podučevalo tudi ob nedeljah, to ie. bilo ie 197 nedeljskih šol. Vseh šolskih mož (učiteljev, oodučiteliev, katehetov) ie bilo 528. učiteljic pa 52 (seveda z 44 nunami vred). Učiteljev je bilo 241, pod-ličiteljev 38. Za šolo godnih otrok ie bilo 48.259. v vsakdanjo šolo jih je hodilo le 26.950, v nedeljsko šolo le 4285 otrok. Brez vsakdanje šole, t. i. brez pravega, izdatnega šolskega poduka je bilo tedaj 21.309. in čisto brez poduka 17.024 za šolo godnih otrok. (Dalje prihodnjič.) I. Lapajne. vršitcv tega sklepa mora skrbeti gledališka uprava. Ravno tako je sklenila anketa. naj bo prepovedano, — če ni za to posebnega dovoljenja šolske oblasti — mladini sodelovanje na gledališkem odru, in še prav posebno šolskim učenkam pri | baletih. Višji šolski svet je te anketine j sklene sprejel in je dodal disciplinarnim j predpisom za dijake, da so jim najstrožje i prepovedane predstave, ki so na oznani- i lih označene kot za mladino neprimerne. Imenovanja na mešč: šolah. Na deško meščansko šolo v Celju se imenujejo Mirko Kovač (II. skupina); Ivan Cernei (I. skupina); Josip Grašer (111. skupina). Na meščanske šole v Mariboru se imenuje Marija Rozman (I. dekl. mešč. šola, III. skupina); 2. učno mesto se iznova razpiše; Beatrika Sedevčič kot učit. ženskih ročnih del na II. mešč. dekl. šolo; Ana Petelin (II. skupina); Viljem Šušteršič kot učitelj petja in glasbe na deški mešč. šoli; na isti šoli Viktor Rode (I. skupina); Josip Poljanec in Josip Lam-pe (III. skupina); Ljudmila Poljanec (II. dekl. mešč. šola). Vrtnarski tečaj. Poročilo v. š. n. Gangla o dvodnevnem vrtnarskem tečaju, ki je bil dne 22. in 23. aprila na Primskovem pod vodstvom vrtnarskega nadzornika Frana Čr-nagoja. se vzame s pohvalo in odobruje na znanje. Imenovanja na osnovnih šolah in otroških vrtcih. "N V Koprivniku se učit. služba razpiše iznova; tako tudi nadučiteljska služba v tem kraju. V Štalcarje pride Terezija Turkova. Rafaela Hrovatova je imenovana v Žužemberk. Za učiteljico ženskih ročnih del v Ribnici je imenovana Franja Fričeva. Voditeljica j. mestn. otroškega vrtca v Ljubljani postane Ana Gorupova. Nad učiteljem v Mengšu je imenovan Peter Sire. Učiteljsko službo na deški osnovni šoli ie dobil Julij Čenčič. V Dolenjo vas pri Ribnici pride Nežika Klunova. V Šmartnem pri Kamniku se obe službi iznova razpišeta. Na dekl. osn. šolo v No-vomesto pride Milena Sušnik-Kavčičeva. Na deško osnovno šolo v Novem mestu so imenovani: Ludvik Koželj, Stanislav Menart in Pirnat Viktor. Nadučiteljsko službo v Vodicah je dobil Gustav Ferjan. Mesto otroške vrtnarice v Dolnji Lendavi , dobi Franja Goriškova. — Na bivšem ■ Štajerskem so stalno imenovani: Amalija Lovčičnik v Lozinju: Brgles Dragica v I Čadramu: Amalija Vobičeva kot naduči-teljica na I. dekl. osnovni šoli v Mariboru; eno učno mesto na tej šoli se nanovo razpiše: na II. dekl. šoli Rožica Novakova; oddaja še 1 mesta se odloži; Vlad. Skrbin-šek v Jarenini; predlog za službo pri Sv. Marieti ob Pesnici se zavrne; Mohorko Ivan kot nadučitelj v Racali; Marija Pirnat kot učiteljica ženskih ročnih del v Št. Iliu pod Turjakom; pri Sv. Tomažu se pa mesto učiteljice ž. r. del iznova razpiše; spis o oddaii nadučiteljskega mesta na deški okoliški šoli v Celju se vrne okrajnemu šolskemu svetu v popolnilo. Nadučiteljsko službo na Bregu prL Ptuju je dobU Cvetko Fran. V Št. ^upert v Slov. goricah pride Jakooec Franc, v Brežice Josip Jerše, v Sv. Peter pod Sv. Gorami pa Hedka Lovrec. Disciplinarne zadeve. Reši se enajst disciplinarnih slučajev. ; Razširjenja šol. Razširi se šola. na Polzeli v šestraz-rednico: v Podpeči se ustanovi samostojna dvorazrednica; prešola se ena hišna številka iz okoliša Vransko v okoliš Št. Jurij ob Taboru; sistemizujeta se 2 učni mesti za srbohrvaščino na šolah v Mariboru in 5 stalnih vzporednic na osnovnih in mešč. šolah v Mariboru. Vpokoiitve. Predlagajo se v stalno vpokoiitev: Mariia Pirkmajer, Terezija. Kovačič. Peter Wudler. Mariia Albanese-Pleško. Ve-koslava Heričko-Fras in Antonija Lorger. Iz Jugoslavije. — Zdravstvenemu odseku in višjemu šolskemu svetu. Boj proti tuberkulozi v šoli. Stojimo v znamenju boja zoper jeti- ko. Dosedaj se ie bil boj zoper to strašno morilko človeštva več ali manj teoretično. sedaj pa se ie v naši državi začela velikopotezna praktična akcija za pobijanje jetike. Snujejo se oz. so deloma že osnovane protituberkulozne lige, ki so jim voditelji zdravniki, kar je povsem razumljivo. Izza vseh oglov se nam vsepovsod reži mrtvaška glava z zdravimi, neplom-biranimi zobmi nasproti češ: »Al' te bom!« Želim, da bi pohrustala vse "¡etič- ne in nejetične krajne šol. svete. Zakaj? Poslušajte! - Imamo kopico predpisov o negovanju zdravja šolske mladine. So predpisi o šol. stavbah, klopeh, straniščih itd., itd., pa tudi o snaženju šol. prostorov. Zadnji teh ie z cine 14. avsrusta 1920 št. 8245 od zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro, ki veli. da morajo biti tla vseh učnih prostorov vsaj dvakrat mesečno umita, ter vsaki drugi dan pome-tena. Kedai in kolikokrat se naj pomivajo in pometajo hodniki, stopnišča, stranišča, nisoarji. veže itd. ni povedano. — Dostikrat sem si že mislil, zakaj se skoro brez-iziemno vsaka naredba. ki izide, tako ostro in neusmiljeno kritizira? Odgovor na to ie pač edino ta pravilen, da izdajajo take naredbe ljudje, ki nimajo na licu mesta nobenega posla- in ki se ne ozirajo prav nič na krajevne razmere. Zanimivo bi bilo vsekakor vedeti, na kolikih in katerih šolah se vrši pomivanje dvakrat na mesec! — Prej je bilo predpisano letno štirikratno pomivanje vseh šolskih tne samo učnih) prostorov. Toda mi vsi vemo, vsaj na deželi, da so se vsi šolski prostori temeljito osnažili le pred začetkom šol. leta in o veliki noči. In smo bili končno še zadovoljni da ie še vsaj tako. S pometanjem pa pač nismo bili in še sedaj ne moremo biti zadovoljni. Čudom se čudimo predpisu, ki zahteva pometanje vsak drugi dan. Vsaka gospodinja, tudi najrevnejšega stanu pomete dandanes stanovanje vsak dan. Šole pa, ki jih po-seča dnevno več sto otrok, bi se naj pometale vsak drugi dan, to je: pondeljek. sreda- sobota, torek, petek, pondeljek. Potemtakem bi ostali šol. prostori vsako drugo nedeljo in vsak drugi četrtek po-smečeni, kar pa ne more trpeti noben šol. vodja. Gotovo bi bili učni prostori prav snažni, navzlic dvakratnemu, odno-sno trikratnemu pometanju na teden, ako bi se dvakrat na mesec pomivalo. Kateri kr. šol. svet pa bo utrpel toliko stroškov? Ali ne bi bila voljna protituberkulozna liga v tej zadevi posredovati pri zdravstvenemu odseku? Na vsak način pa bi se naj vprašalo za nasvet tudi šol. voditelje, kajti drugačno mora biti snaženje prostorov, ki jih posečajo otroci, ki hodijo po mestnem tlaku z galoši iz gumija, in zopet drugačno ono, ki jih obiskujejo otroci, ki hodijo dve uri po blatu z galoši iz ilovice. Naj si pogleda kogar zanima, kakšen kup blata se namete po končanem pouku samo v enem dnevu, ako le deževno vreme! In kr. šol. svet. to nebogljeno dete šol. oblasti? Plačuje navadno šol. slugo tako slabo, da se »potegujejo« za to ljudje, ki niso za nobeno drugo rabo več, največkrat pa nihče. Zgodilo sc mi je, da sem nenadoma zgubil šo!. slugo. Kr. šol. svet se je za stvar zmenil toliko, kakor nič. Toraj pomagaj si sam! — Deca so pod mojim nadzorstvom pometali, donašali pitne vode in drugo. Pa me naznani podnačelnik kr. š. sveta, moj sosed in župnik. Oprostite- da govorimo tako avtonomno! S priznano vnemo pošlje višja šol. oblast šol. vodstvu ukaz, naj v bodoče, ako me bodo še mučile enake skušnjave, bičam svoje pregrešno telo v znamenju § 124. Kr. šo!. svet pa je bil šiban le s slamicami. kakor »okoli 4.000«. S solznimi očmi — menda je imel katar — je to bridko prigodo poslušal moj tovariš P. »Zakaj pa sam ne pometaš,« me je pokaral, »kakor jaz, ki pometam že več tednov sam vseh pet razredov!« Že sem mislil |vzhičeno vzklikniti: »Čast, komur čast!« toda sklonil sem glavo ter vzdih-nil: »Torej, tudi Ti- moj Brut!« — Poglavje o šolskih slugah je še dolgo. Vem, da imajo drugi tovariši še mnogo več in še bridkejših izkušenj, nego je zgoraj opisana. Menim pa, da je baš antituber-kulozna liga v prvi vrsti dolžna, da pomaga pri ureditvi vprašanja šol. prostorov in. šol. higijene sploh. Kajti brez-dvomno je šola pogostokrat transformator tuberkuloze. In kdo je temu kriv? Zakonodajalec, ki izda zakon ali odredbo brez prevdarka. Moč se da, oziroma jo ima kr. šol. svet, odgovornost pa se naloži šol voditelju. Primerov in dokazov za to trditev je na stotine. — Višjemu šolskemu svetu, oziroma šolskim oblastvom vobče, (Dopis.) J/ poslednjem času se množiio slučaji, da se nameščajo po mestih mlade učne osebe, zlasti pa učiteljice s prav majhnim številom sUjžbenih let. dočim se starejši prosilci oziroma prosilke zavračajo, najsi so izborno klasificiram. Res je. da se rabijo tudi na podeželskih šolah dobre učne osebe. toda upoštevalo bi se naj pri tem dejstvo. da imajo starejše učne osebe, ki so no večini poročene, otroke, katerim bi rade preskrbele višjo izobrazbo. A kako ie to mogoče prj tako pičli plači, ki ne zadošča niti za najpotrebnejšo hrano in obleko? Kie naj bi take učiteljske družine ali reci vdovci ali vdave z otroki vzele denar za šjianie svojih otrok. Reklo bi se sicer lahko, da naj se dado taki otroci v rokodelski nauk. Ali. »Bože moj«, kako težko ie odreči nadarjenemu otroku prošnjo za nadaljno študiran ie! Ali bi ne bila škoda za nadarjenega otroka, če se mu ne poskrbi za višjo izobrazbo? Gospodje pri zeleni mizi! Imetje usmiljenje s takimi družinami oziroma prosilci in prosilkami in spravite iih v mesto. Znani so nam slučaji, ko ie šolska oblast Zavrnila prošnjo izborno kvalificirane .starejše učne osebe z otroci in podelila službo mlajši, neporočeni. dasi ie bila prva tudi v terni. Mlajše učne osebe nai orično s svojim delovanjem na_ deželi in šele pozneje naj silijo v mesto. Šolska oblast nai upošteva v tem oziru naše želje, ki so gotovo upravičene. Prizadeti. — Vabilo na mejo! Ob severni državni meji v Gradišču, okr. Maribor (postaja Sv. Lovrenc na Pohorju) se otvori nova šola — podružnica šole Sv. Duh na OV. Mesto je prav primerno za samca: na razpolago je meblirana soba (brezplačno). hrana v bližnji gostilni, ljudstvo je šoli zelo naklonjeno. Tovariš-(ica), ki ima smisel za obmejno prosvetno del.o (petje, godba, gledal, prireditve) ie vrlo dobrodošel,(šla)! Oglasiti se ie pri okr. š. svetu Maribor-okolica. — Pomoč ruski deci. Oddelek soci-jalne politike pokr. uprave nam poroča: Na podlagi oklica, ki ga je izdal v decembru 1921. 1. gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar z geslom »Deca deci«, se je nabiralo na dan 6. decembra po vseh osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Zbirka je dosegla lepo vsoto 56.932 Din ,50 p., ki je bila odposlana Narodnemu odboru za pomoč deci v Beograd. Pri zbirki je sodelovalo z veliko vnemo naše učiteljstvo, kateremu gre najlepša zalivala. Vsa zahvala pa tudi' naši deci, ki je zbrala denar za svoje male stradajoče brate in sestre v Rusiji. — Tekom prvih dni maja bomo izdali dve brošuri. Nansenovo predavanje »o gladu v Rusiji«. Istotako bomo izdali nabiralne bloke za a '-j, 1. 5, 10 Din. Prosimo vsa društva in posameznike, da naročajo brošure in prevzamejo bloke v razprodajo. Položnice »odbora« pošt. ček. štev. 12.840 bodo imeli vsi poštni uradi v zalogi. Naslov: Odbor za pomoč gladu-iočim v Rusiji. Ljubljana. Vseučilišče, Kongresni trg. — Odbor za pomoč gla-dujočim v Rusiji. — Javno predavanje na umetniški šoli »Probuda«. V četrtek dne 4. maja ob pol 19. do pol 20. ure in vsakih 14 dni pozneje bode .začel predavati znani prof. Volavšek na umetniški šoli o »razvoju naše ljudske umetnosti in o umetniški tehniki« v poslopiu tehniške srednje šole (prejšnja obrtna) soba št. 10. I. nadstropje. Ker ie to predavanje strogo znanstvenega značaja, predvsem pa zvezano z največjimi interesi in cilji «za naš narod in celo državo, za orocvit in napredek svojih lastnih umetniških umotvorov in ne tujih, ie dolžnost vsakega Slovenca in našega državljana, da sliši to velezanimivo predavanje. Predavanje bode na splošno omenil naš umetniški razvoj, pozneje pa še vsako panogo posebej na podlagi dokazov pristnih domačih umetniških izdelkov. — Jaz sem zapustil šele pred šestimi tedni pokrajino Volge in grozni pogledi, s katerimi me je gledala gladila deca. me še danes preganjajo. Za njih, v imenu teh otrok, v imenu ljubezni in človečanstva prosimo Vas. in preko Vas Vaše vlade, da pomagajo hitro! — Dr. Nansen. Naslov »Odbora za pomoč gladujočim v Rusiji« ie Ljubljana, vseučilišče. Kongresni trg štev. poštnočekovnega računa je 12.840. Kjer še ni krajevnih odborov, prosimo društva ali posameznike, ki bi hoteli zbirati prispevke, da se javijo naravnost ljubljanskemu odboru. Poštne položnice s.e dobe pri poštnih uradih. — Odbor za Dcmoč pladujočirtj v Rusiji. — Občni zbor društva jugoslovenskih umetnikov, industrijcev in trgovcev »Probuda«, se vrši v soboto dne 6. maja ob 4. uri popoldne v uradu za pospeševanje obrti na Dunajski cesti nasproti kavarne »Europa«. — Učenci trirazrednice v Sv. Lovrencu nad Štorami so se tudi letos spomnili Jugoslov. Matice ter ji darovali po svojih skromnih močeh za »pirhe« 369 K. — Otroci dvorazredne šole v Srednji Bistrici. Prekmurje. so nabrali in odposlali Jugoslovanski Matici 156 Din 50 p ter čez 1400 znamk. — Za pirhe Jugoslovenski Matici so nabrali in odposlali šolarji osnovne šole v Št. Janžu. Dolenjsko 152 Din 80 p. — Ribnica. Tukajšnja šolska mladina je nabrala za pirhe neodrešenim bratom 1400 K. Nabralo se je na meščanski šoli 511 K. na obeh osnovnih šolah pa 889 K. Najiskreneja hvala požrtvovalni mladini. — Umrl je v Mariboru dne 2. t. 111. oj kapi zadet M. S. Nerat, šolski ravnatelj v p. Pokojnik je bil dolgoleten urednik »Popotnik-a« in častni član naše organ.-zaciie. Na polju izobrazbe učiteljstva ima pokoinik neprecenljive zasluge. Nekro-log prinesemo v eni prihodnjih številk. Blag mu spomin! — Umrl ie v Črnomlju dne 2. t. m. nadučitelj Rudolf Schiller. Pretečeno leto mu ie umrla žena, tako da so štirje ostali otroci sirote brez staršev. Zavednemu tovarišu blag spomin! 111 ■■■■■1111 Vestnik za učiteljiščnike. • —u Pevski zbor državnega učitelji, šča v Ljubljani priredi v nedeljo dne 7. t. m. koncert v Logatcu. V nadi, da ta drugi koncert istotako leno uspe. vabi zbor v prvi vrsti vse tovariše iz Logatca in oko-., lice, seveda tudi vse prijatelje lepega petja na izlet in koncert, ki se vrši v nedeljo 7. maja ob 5. uri popoldne v »Društvenem domu« v Logatcu. Vzpored ie sedaj obširnejši in obsega med drugimi skladbami tudi Lajovičev silno težak, a prekrasen mešan ' zbor »Zeleni Jurij«. Brez dvoma bo vsak obiskovalec koncerta uvidel, da vrši pevski zbor ljubljanskega državnega učiteljišča važno kulturno nalogo, noseč lepo slovensko narodno in umetno pesem med narod, vnemajoč s tem njegovo srce do domovine in do vsega dobrega, plemenitega in lepega. Na svidenje v nedeljo v Logatcu! — Pevski zbor drž. učiteljišča v Ljubljani. Književnost in umetnost. —k »Novi Rod«. Že lani. ko je pričel izhajati ta list in ga ie urejeval pesnik Janko Samec, nas je presenetil predvsem lepo. zares estetično zunanjo opremo Bucikovo in s svojo vsebino. Letošnji »Novi Rod« pa celo prekaša lanskega, ki ie res prisrčen in tak. ki je všeč mladini. Utegnejo ga brati z istim zanimanjem odrasli in nedorasli. V »Kotičku malih-so otroci, ki pišeio iz svoje duše. Zunanja oprema in slike te razveselijo in ne motijo srca. Pri »Novem Rodu« sodelujejo: Ivan Albrecht, Vera Albrechtova, France Bevk. Cvetko Golar. ki objavlja tudi ne-natisniene mladinske pesmi Ivana Cankarja, Fr. S. Finžgar, Meško, Alojzij Gradnik. Igo Gruden., Srečko in Stane Kosovel. Marija Kmetova. Vladimir Levstik. Fran Lipah. Joža Lovrenčič. Fran Milčinski. Josip Ribičič. Petruška, Pastu-škin. Janko Samec. Karel Širok. Utva. Ivan Zoreč, Oton Zupančič. Ilustrirajo: Bucek, Tratnik, Saša Šantel in Černigoj, ki ie oskrbel tudi letošnjo naslovno stran. V glasbenem delu Fr. Kimavec. — In ker so vsi ti naši ¡11 ie »Novi Rod« iz neosvo-boienega ozemlja naš, ie naš tudi »Novi Rod«. Pravkar je izšla 4. številka. —k Simon Gregorčič (Stribrnv Dominik). Knjiga ie slovenski prevod češkega spisa mladega, žalibog že pokojnega učenjaka. Po kratki biiografiji Gregorčiča podaja podrobno, z vso znanstveno metodo a vendar poljubno napisano analizo Gregorčičevega pesniškega dela. Iz vsega dela odseva ne samo temeljito znanje predmeta, ker ga je pisatelj vseskozi preštudiral, ampak tudi velika pisateljeva ljubezen do Gregorčiča in njegovega naroda. Odkar ie Čelakovski pred devetdesetimi leti pisal o Prešernu, nismo dobili iz Ceškeea peresa s,takim znanjem in tako ljubeznijo pisane knjige o kakem slovenskem pisatelju. Saj se skoro Lahko reče. da niti mi sami nimamo o nobenem našem pisatelju tako podrobno pisane razprave, kakor re ta češka. Tako ie knjiga znamenit pojav tudi na polju naše znanstvene književnosti, prekrasen spomenik češkoslovenske vzajemnosti, lin' biteliem Gregorčičeve pesmi, posebno njegovim rojakom, pa najlepši velikonočni dar. —k Šest mladinskih icer. Josin Rib'' čič in Ivan Vouk. Vsebina: Jqs. Ribičič: 1. Vraže, vesela igra v 3 dejanjih. Škrati, vesela igra v 2 dejanjih. 3. Čudodelna srajca, igra v 1 deianiu. 4. Mladje-slika v 1 dejanju. 5. Pri Sv. Petru, slika v 1 dejanju. Ivan Vouk: 6. Trije snubci, vesela igra v 3 slikah. (O delu še izpreSO-vorimo). k Sokolič, št. 5. Vsebina: 1- ^ prvi maj. J. Pelikan — dr. Br. Mr. 2. Pe" sem dobrovoljcev. Dr. Lj. Pivko (Konec'-3. Zakaj sem Sokol? Iz češčine preloz'1 N. Perko. (Dalje). 4. Zgodovina telovadbe. Jos. Jeras. (Dalje). 5. Vaje z rutami narodne pesmi za žensko deco. Ciril čevar. 6. Glasnik. — Odborova seja goslov. Sokol. Saveza. — Priprave ^ vsesok. zlet. — Tekma sokolskega na^ ščaja na Jesenicah. — Koroška Bela -vornik 't .„i 1—„4.„i.„ 11. AlCl uanuuivu jun' pe. — Nove knjige: Oimnastičke igre. Telovadne igre. II. del. —k Srpski Književni Glasnik, knjiga V., br. 8. od 16. aprila 1922. ima sledeči sadržaj: Palanački vihori, pripovetka od Borivoja Jevtiča; Florijana Kranjčeca, pripov. (II.) od Miroslava Krleže; Pilot, pesma od Vladimir Nazora, Mjesečina, pes. od VI. Nazora; Vetru, pes. od Tim. Ujeviča: Pesme za Li od Momčila Seles-koviča. — Anketa o srpsko-hrvatskim od.nosima (II.): Dr. Tomo Maretič, Melko Čingrija, Dragisa Lapčevič, Dr. Risto Je-remič, Dr. Pero Slijepčevič, Milutin Jak-šič. — Predratna i poratna pričanja, (kraj) od Br. Lazareviča, Istina o kolu-barskoj bitci (I.) od generala Ž. P. Pavlo-viča. Umetnički pregled. — Politički pregled. Ocene i prikazi. — Beleške. —k Priroda, popularni časopis brv. prirodoslovnog društva u Zagrebu, god. XII. br. L od januara 1922 ima sledeči sadržaj: Članci: Naše primorje i njego-vo životinjstvo, Položaj biljnoga sveta na zemlji. Uloga tropizama i ritma pri ¡shrani. larva insekata. Češlugar, Novi fosilni čovjek- Borba o teoriji relativnosti, Frid-jaf Nansen, Max Verworn. — Pabirci. — Razgovori. Naša gospodarska organizacija. — T vomica učil ii šolskih potrebščin, r. z. z o. j. v Ljubljani je imela dne 13. t. m. svoj II. redni občni zbor. Predsednik Josip Reisner pozdravi vse navzoče, konštatira sklepčnost in otvori zborovanje. Preide takoj na dnevni red. Poročilo o zadružnem noslovanju in računskem zaključku za 1. 1921 poda tov. G mm. iz katerega posnamemo sledeče: 1. Upravni svet, katerega funkcije pote-čejo op § 18. zadr. pravil šele po 3 poslovnih letih, ie v svojih sejah razpravljal in sklepal le o. pripravah, ki naj se iz-vrše. da pridemo prej do zgradbe tvorni-ce. Storil ie vse potrebne korake in dobil materijalno in moralno pomoč v organizaciji sami. med svojimi tovariši(-cami). predvsem na v vodstvu naše tiskarne, ki nam ie vedno v vsakem času in ob vsaki priliki na uslugo. S posojilom, ki nam ga ie tiskarna dala na razpolago, smo poleg premičnin kupili tudi skupno s »Tiskarno« in »Učiteljskim konviktom« 219 a obsegajoče zemljišče ob Linhartovi ulici, v vrednosti 140.000 K. Naši zadrugi se ie pripoznala lastninska pravica, ki ie bila tri asom sklepa dež. sodišča, odd. IV., z dne 13. maja 1921 tudi zemljeknjižno izvršena. do ene tretjine tega zemljišča. Skupno aktivno premoženje premičnin in nepremičnin zadruge znaša danes 744.925 kron 50 vin. — Na kupljenem zemljišču ie temelj za zgradbo že i.zkopan in ko bodo razmere dopuščale, se takoj prične z zidanjem prve stavbe — delavnice. Upati ie. da bo stavba v prvi polovici tega leta že pod streho, nakar se takoj prične z obratom. — V poslovnem letu 1921. zadruga ni obratovala, ampak se ie zadovoljila le z nabiranjem članov in s pripravami za zidanje svoje tvornice. — V imenu nadzorstva poda svoje poročilo toy. Blagajne, v katerem izreka upravnemu svetu zaupanje in zahvalo za dosedanje uspešno delovanje ter predlaga občnemu zboru odobritev računskega zaključka za 1. 1921. — Izvršile so se nato volitve v nadzorstvo. Izvoljeni so bili tovariši: Ivan Blaganje, Ivan Bernot, Ivo Tejkal, Anton Gnus in Vita Zupančičeva. — V debatah, ki so se razvile med posameznimi točkami dnevnega reda, se je pojavila tudi misel, zgraditi stavbo novemu podietiu kolikor mogoče z lastnimi denarnimi sredstvi.' ker le od tujega, kapitala neodvisno podjetje zamore uspevati v korist sebi, učiteljstvu in vsemu narodu. V ta namen so se razposlale poleg okrožnic na vsa učiteljska društva tudi nabiralne pole. ki se naj razdele med vplivne in agilne tovariše(ice) in naj se Pridno uporabljajo v svrho nabiranja novih članov-zadružnikov. ker le v skupnem organizatoričnem delu in v globoki stanovski zavesti tiči ona sila. ki nas dvi-kulturno, gospodarsko in politično. Zato ne zamuiaite prilike dragi tovariši in cenjene tovarišice in pristopajte kot člani k omenjeni zadrugi. Izpolnjene nabiralne pole naj se vrnejo na naslov zadrug nakar se posameznikom takoj vPošljejo zadružna pravila, pristopna izjava v podpis in gotovo število položnic. Prosimo na zaradi nujnosti z delom takoj Dričeti. Čim večje število članov, tem hitrejši in večji uspehi, tem večia moč! lovariški pozdrav! ^sak Jugoslovan mora biti član ^Jugoslovanske Matice!" Naša kulturna organizacija. —ko Občni zbor Slovenske Šolske Matice se je vršil v sredo, 12. 4. 1922 z začetkom ob 14 uri v osnovni šoli na Ledini v Ljubljani. Navzočih je bilo radi slabega vremena, ki ie bilo dan poprej, in radi slabih poti vendar §e zadostno število članov. Po pozdravu ugotovi .predsednik Dr. Pivko na podlagi § 20. društvenih pravil i sklepčnost in preide takoj na dnevni red. j V svojem govoru ni imel namena podati I kritike niti smernic, hotel je le opozoriti, i da ie tekom občnega zbora treba rektifi-f kaciie pravil, ki imajo zastarelo besedilo, j ki se naj času primerno formulira. Nato I omeni izredni občni zbor. na katerem je bil radi smrti ravn. Schreinerja za pred-! sednika. Končno opraviči sklicanje obč. I ¿bora v velikonočnem času, dasi ie bil ! doslej običai, da se je vršil obč. zbor vedno v božičnem času To pa je bilo treba storiti največ radi računov, ki iih v preteklem Božiču še ni bilo mogoče skleniti, in tudi radi drugih okolščin (zastanek dela v tiskarni itd.), radi česar še odbor svojih del ob Novem letu 1922 ni imel za-vršenih. Iz poročila tajnika Drja. Kovačica posnemamo. da so bila na obč. zboru, ko je bil izvoljen novi predsednik, izpopolnjena namesto umrlih odbornikov tudi njihova odbornišku, mesta in sicer so stopili v odbor i ot odbornika prof. Mar, Štupca in ravn. Ant. Dokler, kot namestniki vse-učil. prof. Dr. K. Ozvald. viš. šol. nadz. E. Gangl in šol. nadz. Pav. Fiere, kot pregl. računov pa učitelja V. Sadar in Kecelj. — Članov je štelo društvo v zadnjem poslovnem letu 2452 in sicer 14 ustanovnih in 2528 rednih; njih število se je tedaj zvišalo v zadnji poslovni dpbi za 396 rednih članov. Smer, ki je bila podana odboru na zadnjem obč. zboru, je bila pridržana, ni bilo mogoče le prirejati skupnih počitniških potovanj in to radi prometnih težkoč in radi ogromnih nepremagljivih stroškov, ki bi iz njih nastali. V literarnem oziru je odbor izpolnil vse, kar mu ie bilo mi zadnjem rednem obč. zboru naročenega. Ko ie bil podan še na kratko (v Učit. Tovarišu že od odborove seie do. seje priobčeni) program za prihodnjo dobo, is bila izrečena zahvala ministrstvu prosvete, poverjeništvu za pro-sveto in vere. zdravstvenemu odseku za Slovenijo in ljubljanskemu magistratu za izdatne podpore, končno pa tudi slov. časnikom za priobčevanje društvenih objav, pred vsemi »Učiteljskemu Tovarišu«. — Ko je podal predsednik k tajnikovlm izvaianiem še nekaj pojasnil, je bilo tai-nikovo poročilo .odobreno. Iz poročila blagajnika ravnatelja Dimnika posnemamo, da ie bilo v zadnji poslovni dobi dohodkov 242.848.09 K. izdatkov 241.420.19 K. ali skupnega denarnega prometa 484.268.28 K. torei krog pol milijona kron; torej prebitka 31. 12. 1921: 4.627.90 K. Vendar je prebitek le navidezen, ker je Učit. tiskarna predložila po sklepu računov še troškovnike za tisk knjig za 1. 1921: nekaj te vsote je že poplačane, vendar ima še društvo vedno dolgove v znesku 11.480 Din. Po nekaterih pojasnilih, da društvo kljub temu ni pasivno, ker ima še veliko knjižno zalogo, ki je mnogo več vredna nego navedeni dolg; da se dolg poplača gotovo tekom 1. 1922. z .izredno orodajo knjig, kolikor se da prekalkulirati iz dosedanjega od-iemanja knjig; da Učit. tisk. eventuelno prevzame del kniižne zaloge s 25% nim popustom, s čimer bi se dolg kril, se blagajnikovo poročilo odobri. Pregledovala račun.ov so predlagali blagajniku odvezo; sprejeto. Dodatno k blag. poročilu poroča viš. šol. nadz. Gangl, da vlada ponekod ne-razpoloženie za slučaj, da bi se letnina zvišala. Zato poziva na izdatno in vztrajno agitacijo, pri čemer naj se povdarja veliki pomen Matičinega dela. Nato ie bil sprejet njegov predlog, da se po potrebi zviša letnina. vendar največ na letnih 20 Din. Pred volitvami so bila času in razmeram primerno rektificirana pravila, n. pr. da društveni delokrog obsega vse slovensko ozemlje (ne več posamezne kronovine). Tudi o rednih občnih zborih je bil storjen sklep, da se naj vršijo kakor d osle i vsaka 3 leta. vendar ne več v božičnem času zadnjega poslovnega leta, nego v I. polovici prih. leta. Ustanovnina ie bila zvišana na 400 Din za nove usta-novnike, stari -imajo doplačati enkrat 200 Din ali paJetno nolovico letnine. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. le namesto prof. Mar. Štupčeve je stopil v odbor učitelj Pavel Plesničar. Med volitvami ie prišel na občni zbor delegat ministrstva prosvete. g. Jovano- vič, ki ga ie predsednik pozdravil med živahno aklamacijo zborovalcev. Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil. ie predsednik zahvalil zborovalce za poset obč. zbora, jim zaklical: »Na svidenje čez tri leta!« in zaključil občnLzbor. Na odborovi seji, ki je sledila občnemu zboru, se ie novi odbor konstituiral tako-le: Predsednik: Dr. Ljudevit Pivko, podpreds.: Fran Gaberšek: tajnik: Dr. Maks Kovačič; blagajnik: Pavel Plesničar; knjižničarka: Vita Zupančičeva; odborniki: Ljudevit Černej, Jakob Dimnik in Janko Košir; odborniški namestniki: Pavel Fiere. Engelbert Gangl in Dr. Kari Ozva.ld; pre.gled. računov: Alojz Kecili in Vendelin Sadar. — Od sklepov te seje bi bilo omeniti: Prihodnjemu občnemu zboru še predloži, da imenuje dosedanjega blagajnika, ravnatelja Jakoba Dimnika, ki je iz zdravstvenih ozirov odložil blagajniški posel, v priznanje njegovih zaslug za S. Š. M. za častnega člana. — Rokopise za Pedag. Zbornik morajo strokovnjaki, ki jih dobijo v oceno, predložiti društvenemu odboru, ki še le končno dovoli natis v Zborniku. — Rokopis šol. nadz. Finka z metodično razpravo o pouku slovenščine v šolah z nemškim učnim jezikom se odstopi uredništvu »Popotnika«. —Končno se oddaio strokovniakom v oceno rokopisi: Botanični slovar. Pouk tujih i;?zikov (bivši šol. nadz. M. Šijanec) in Ukoslovie matematike (t L. Lavtar). M, K. —ko Kuiiee Slov. Šolske Matice za 1. 1921. se oddajajo nečlanom po knjigo-tržnih cenah, ki so razvidne* v zadnjem Matičnem poročilu, nakar se naročnike izrecno opozarja. Cena 8 Din za 1. 1921 velja tedaj le za one, ki so bili v tem letu članj Matice. Toliko v znanje, da ne bo nesporazumlienja pri naročevanju! —ko Slov Šolska Matica opozarja zlasti mlaiše slovensko učiteljstvo. da sega pridno po njenih knjigah in si tako izpopolnjuje svoio strokovno knjižnico. Z malo iziemo ie dobiti še vse knjige, ki so izšle pri Matici od 1. 1901. dalje. Naročila ie nasloviti na tov. Pavla Plesničarja. Ljubljana — Komenskega ul. 8. —ko Izkupiček za bloke smo prejeli doslej od teh-le učiteljskih društev: okraj Sv. Lenart (125 Din), okraj Celje (125 Din), okraj Šoštanj (200 Din), okraj Ormož (127 Din), okraj Marenberg (100 Din) in okraj Laško (70 Din). — Ostala društva prosimo, da nam blagovolijo poslati nabrani denar čimprej po priloženem čeku. Blagovolite razpečati tudi ostale listke. Uspevanje pedagoško - didakti-šlcetra krožka ie v prilog tudi učiteljstvu in šolstvu izven Maribora. Snujemo znanstveno knjižnico in ko bo ta dovolj obširna, bomo izposojali knjige tudi izven Maribora. — Ped. did. krožek v Mariboru. ■■■Bami^HBMnBaanma Iz naše stanovske organizacije. Delo okrainih društev v Sloveniji. H- RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ZBORUJE dne 11. maja t. 1. (četrtek) ob 10. uri doooldne na Breznici. Kosilo ie obvezno prijaviti šolskemu vodstvu. Po kosilu ijna sejo pedagoški odsek. KOZJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 11. maja t. 1. ob 10. uri v Zagorju. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Deška ročna dela. (Hospitaci-ja.) 4. Potovanje slovenskih kmetov po Srbiji. Poroča tovariš Tomo Kurbus iz Slivnice. 5. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino UJU. 6. Slučajnosti. Udeležba obvezna. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruje dne 13, maja t. 1. ob 2. popoldne na osnovni šoli v Dobrepoljah. Na dnevnem redu je redni občni zbor društva in kmetijsko predavanje g. v. sadj. nadzornika Fr. Črnago-ja. Prihod v Dobrepolje z opoldanskim vlakom. Glede kosila naj se vsak sam priglasi pri tov. Filipiču- učitelju v Dobrepoljah. — Odbor. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ zboruje v četrtek dne 11. maja t. 1. v mestni osnovni Soli v Celju. Od 8. do 9. ure pevska vaja. Vsi pevci in pevke se prosijo, da prinesejo sekirice sigurno seboj. Točno ob 10. uri začetek zborovanja t>o sledečem vzpore-du: 1. Zapisnik. 2. Dopisi, društvene in stanovske zadeve. 3. »Iz rastlinskega življenja« podava ravnatelj meščanske šole Serajnik Beno. 4. Slučajnosti in predlogi. Vprašalna škrinjica. Popoldan skupni izlet v bližnjo okolico Celja. Udeležba za vse člane obvezna ter se naj odsotnost opraviči. Odbor. + LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 13. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v Litiji s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika; 2. sedanjim razmeram in potrebam : odgovarjajoče poročilo tov. nadzornika j J. Bezeljaka; 3. poročilo tov. Zinke Fur-Manove glede »Gospodinjskih šol«; 4. določitev kraia. časa in referatov za prihodnje zborovanje; 5. prosti predlogi in nasveti; 6. ugotovitev članstva. — Bla-gajnikova vljudna, a odločna zahteva je, da vsak zadosti svoji dolžnosti s tem, da poravna članarino v tem mesecu vsaj za I. polletje, z drugim pa za II. polletje s primernim prostovoljnim dodatkom, kot je bilo sklenjeno na občnem zboru (4. februarja 1922), da more tudi on navzgor izpolniti svojo dolžnost! Dalje izvolite prinesti tudi vsi oni, ki ste na zadnjem zborovanju dobili bloke za »Učit. konvikt« znesek razprodanega števila s sabo, da se odpošlje na pristojno mesto. — Novince našega okraja vabimo k pristopu. Naš okraj se polagoma želi otresti omahljivcev in morebitnih parasitov. Kdor res ne more priti- se najprikladneje opraviči s tem. da društveni blagajni nakaže minimalni znesek 5 Din. K mnogo-brojni udeležbi poživlja — odbor. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PRFKMURJE je zborovalo dne 8. aprila na državni narodni šoli v Murski Soboti s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Šolski zakon. 4. Predlogi in nasveti. 5. Slučajnosti. Tovariš predsednik pozdravi navzoče zborovalce. posebno novovstopivše člane. Poziva vse k skupnemu smotrenemu delovanju. — Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in brez ugovora odobri. Dopisi: Pokrajinski odbor »Jugoslovanske Matice« v Ljubljani se s posebnim dopisom obrača na društvo s prošnjo za intenzivno delovanje učiteljstva pri zbiranju »Pirhov«. Letošnja zbirka mora nadkriliti lansko dobro uspelo zbirko' »Pirhov«. — Tov. Rusi?.r, predlaga, naj se na vseh šo^h uvede zbirka znamk v Prid --Jugoslov. Matice«. Sprejeto. Glede skupljanja sredstev za zidavo ! lastnega poslopja tvornici učil, priporoča ! tov. predsednik naj si društveniki po I možnosti nabavijo deleže v iznosu 100 j Din. plačljive v 4"bbrokih. — Tov. Kotnik | Jože nabira imena onih. ki deleže kupijo. K društvu »Učiteljski dom« v Mariboru pristopijo vsi člani društva. Pristop je obvezen. Šolski zakon. Ker bi vsled poznega časa bili referati o spremembah Radoje-vičevega šolskega zakona brezpredmetni in vsled kratkega časa, se le-te opusti. Tov. predsednik poroča, da bo po prizadevanju našega delegata v enketi tov. nadzornika Flereta zmagal v glavnem svoječasno od »Zveze« predloženi načrt, kar se vzame z zadovoljstvom na znanje. Obrekovalci učiteljstva in njega voditeljev rastejo tudi v Prekmurju kot gobe po dežju. Organ nar. poslanca Klekla, »Novine« so v eni zadnjih številk nesramno napadle velezaslužne može na šolskem polju: viš. šolsk. nadz. Gangla, ravnatelja Dimnika in okrajnega šol. nadzornika Jurka. V »boju« za obrambo svojih nekdanjih absolutističnih pravic do šol in učiteljstva se poslužujejo vsega, kar jim pride pod roko. Najljubše orožje je pač laž in obrekovanje! In pri tem se slišijo obupni klici: »Vera je v nevarnosti...!« Da se v bodoče preprečijo enaki ostudni napadi na naše vrste, je storilo »Učiteljsko društvo za Prekmurje« potrebne korake. Med slučajnostmi so bile v razgovoru zanimive zadeve lokalnega značaja. Obisk na naših zborovanjih je od zborovanja do zborovanja slabši. Opažamo v zborovalni sobi vedno iste obraze, a še med temi mnogo pasivnih. Zdi se mi, da imamo — žalostno sicer — med seboj ne premajhno število takih članov, ki se hlinijo organizaciji in društvu le takrat, ko zajemajo dobrote organizacije z veliko žlico. Tovariši! mera se polni! Na prihodnjem zborovanju se resno pomenimo, kako pridemo brezbrižnosti do živega. Naša sveta dolžnost je posečati društvena zborovanja. V slučaju neudeležbe se mora vposlati opravičilo. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je zborovalo 10. aprila 1922. popoldne v dekliški ljudski šoli na Studencih. Ob 15. uri se je zbralo učiteljstvo pred delavnico južne železnice ter šlo v več skupinah pod vodstvom raznih gospodov iz delavnice, ki so iz prijaznosti razlagali delo in ustroj te velikanske delavnice, v razne objekte. Po dvetirnem ogledovanju tega res zanimivega obrata je šlo učiteljstvo v dekliško ljudsko šolo na 1 Studencih. Po običajnem pozdravu pred- sednika, posebno naših ljubih gostov g. ravnatelja Kopica in g. nadučitelja Tarč-nika, prišli smo na dnevni red in to: Dopisi: 1. Več učit. društev se je že izreklo za gradbo »Učiteljskega kon-vikta« v Mariboru. 2. Pismene prijave nekaterih novih članov našega društva. 3. Dopis glede »Akcije za pomoč strada jočiin v Rusiji. Društvo zastopa njega tajnica gdč. Milka Bračičeva. II. Načrt zakona o državnih činov-nikih. K tej točki govorita tovariša V o-cienik in Alt. Tozadevni sklepi in predlogi se pošljejo na UJU v Ljubljano. III. Opombe k »Osnutku šolskega zakona. Na predlog predsednika se sklene obrniti se na UJU. da na.i ukrene vse, da se tudi želje slovenskega učiteljstva upoštevajo. IV. Slučajnosti. Tovariš Cibic predlaga, da se naj društvo obrne na UJU, ki naj ukrene, da se nastavijo Primorci v Mariboru definitivno. Tovariš Hren predlaga, da naj UJU stori vse korake, da se ukine krivica glede izplačevanja dnevnic okoliškemu učiteljstvu; iste bi se morale na vsak način izjednačiti. Sklep: Predsednik je po izčrpanem dnevnem redu zaključil lepo uspelo zborovanje. Nove knjige in druge publikacije. —kpl. Engelbert Gangl: Sfinga Drama v štirih delih. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Ljubljana 1922. Cena vezani knjigi 13 Din. (O delu še izprego-vorimo). -kpl. ZA ŠOLSKE ODRE. Šest mladinskih iger. Josip Ribičič in Ivan Vouk. Mladinska knjižnica. »Prosvete« I. zvezek. Izdala in založila »Prosveta« — Trst. Naroča se v Ljubljani, književna zaloga »Jug«. Pied škofijo 21. (O delu še izpr^govorimo). —kpl ¿i.'.'hrnv Dominik: Simon Gre- 1 asa v i i'nMi mi Izdala in zalo- gorcic. v LjuLliam , (on*<> m žila tiskovna zadruga. lo2 sv.. \l ota„m cilii 10 zvezek,) Knjiga se naroča pri n- skovni zadrugi v Ljubljani in stane broš. 1(1 Din. vez. 13 Dirt. —kpl. Novi občinski volilni red za Slovenijo je pravkar izšel pri Tiskovni zadrugi v Liubljani kot 11. snopič Zbirke zakonov. Velja 4 Din. po pošti 25 para več. —kpl. »Novi Rod«, list za mladino. Izdaja ga zveza jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu, ureja pisatelj Josip Ribičič v Trstu in stane za Jugoslavijo na leto 120 K. Naroča se pri Jugosloven-ski Matici v Ljubljani. Doslej so izšle 4 številke »Novega Roda«. —kpl Srpski Književni Glasnik izlazi 1. i. 16. svakog meseca u sveskama od pet tabaka, i staje na godinu 140 Din. kpl Priroda izlazi mesečno jedan-put a pretplata iznosi za dake 8 Din., z? ostale 15 Din. godišnje. Članovi Hrvat-skog prirodoslovnog društva dobivaju P r i r o d u i znanstveni časopis Glas-n i k badava. Članarina iznosi godišnje 25 Din. Društvena P o p u l a r na Biblioteka ima dosada krasnih izdanja od najznamenitijih prirodoslovaca stranih i naših kao: Č. Flammarion, E. S. Thompson. K. F.vald. Fabre, Masterlinek. Dela-ge, Godsmith, Borel; Fink, Kučera, Gor-janovič, Gjaja itd. USTNICA UREDNIŠTVA. Aljoša, Bastonada...: Zadeva je premalemu krogu znana in v tej obliki ne spada v naš list. — Upokojitev in zastopstvo učitelistva v okrajnem šolskem svetu. Stališče nadzornika, da je upokojenec še nadalje lahko zastopnik aktivnega učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, ni pravilno. Informirali smo se na večih mestih in se mnenje vseh strinja z našim naziranjem. V tem slučaju ima priti namestnik v okr. šol. svet! Upokojenci ne volijo in ne morejo biti izvoljeni, torej more z upokojitvijo biti ukinjeno tudi njihovo zastopstvo. To stališče absolutno ni naperjeno proti upokojencem, ker jih i nadalje smatramo za svoje kolege, a ima principijelen značaj. Če nadzornik sam neče tega uvideti, je vsakdo upravičen protestirati proti nadaljnemu zastopstvu v takih slučajih, v Dopusti ustavljene plače. Zaradi 8 ted. dopusta ni ustavljena plača; edino-le v tem slučaju, Če po 8 tednih ni bil dopust podaljšan in ni bil javljen nastop Službe. To velja tudi za druge dopuste, kadar potečejo. V tem ozirU priobčimo zadnjo tozadevno odredbo. — Drugo doposlano gradivo smo morali radi primanjkovanja na prostoru odložiti. — Krško. Izročili smo g. J. Principi-jelno pa ne poročamo pred sejo o tem. ŠIRITE IN NAROČAJTE »NARODNO PROSVETO« CENTRALNI ORGAN UJU BEOGRAD _UČITELJSKI DOM. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubliani. Okrajni šol. svet ptujski štev. 581—588/P. Ptuj, dne 28. aprila 1922. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB V PTUJSKEM OKRAJU. Z dovoljenjem višjega šolskega sveta se razpisuje v ptujskem šolskem okraju naslednje nadučiteljske in učiteljske službe: L Sv. Andraž v Slov. Gor.; triraz-rednica: nadučiteljska in ena učiteljska služba; 2. Sv. Bolfenk v Slov. Gor.; dvoraz-rednica: nadučiteljska in ena učiteljska služba; 3. Cirkovce; šestrazrednica: dve učiteljski službi (1 le za moške prosilce); Hajdina; šestrazrednica: dve učiteljski službi (1 le za moške prosilce); 5. Majšperk; štirirazrednica: 1 učiteljska služba: 6. Sv. Marko nižje Ptuja; šestrazrednica z dvema vsporednicama: 4 učiteljske službe (2 le za moške prosilce); 7. Ptuj okolica; deška šestrazrednica: 1 učiteljska služba; 8. Vurberg; trirazrednica: 2 učiteljski službi. Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani službeni poti do 26. maja 1922 pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Predsednik: Dr. Pirkmeier 1. r. Okrajni šolski svet ormoški štev. 251 254 0 Ptuj, dne 28. aprila 1922. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB V ORMOŠKEM OTOČJU. Z dovoljenjem višjega šolskega sveta se razpisujejo v ormoškem šolskem okraju naslednje učiteljske službe: 1. Sv, Lenart pri Veliki Nedelji, štirirazrednica: 2 učiteljski službi (le za moške prosilce): 2. Središče ob Dravi: 1 učiteljska služba; 3. Svetinje, trirazrednica: 2 učiteljski službi; 4. Sv. Tomaž pri Ormožu, šestrazrednica: 2 učiteljski službi; (1 le za moške prosilce); Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani službeni poti do 26. maja 1922 pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Predsednik: Dr. Pirkmaier I. r. Št. 613. R4ZPIS UČNIH MEST V KONJIŠKEM OKRAJU. Na štirirazrednici z eno vzporednico v Vitanju in na dvorazredtiici v Stranicah se razpisujeta mesti nadučiteljev s službenim stanovanjem. Pravilno opremljene in kolekovane prošnje naj se vpošljejo po službeni poti dotičnima krainima šolskima svetoma do 28, maia 1922. Okrajni šolski svet v Konjicah. dne 24. aprila 1922. Štev. 870. Razpis učiteljskih služb. Na osnovnih šolah v šolskem okraju Kranj se razpisujejo nastopne učiteljske službe v stalno nadomestitev: > 0) 5.-° N ''S es 3 Število Al V kraju s o C= S» se dobi « o ^ o> H > C 73 Službeni kraj prestopni razrede C T3 « O P, > 0 « a a u J3 dostojno stanovanje Opomba. 1 2 Cerkle pri Kranju 6 1 — 1 1 Samo za moške. 2 1 Duplje 2 — 1 1 3 Jerersko 2 t 1 — 4 2 Kranj, deška osn. šola 5 - 1 1 Samo za moške. Prednost imajo, oni ki so usposobljeni za pouk na obrt. nadalj. Šolah. 5 2 Kranj, dekl. osn. šola 8 — — 1 1 Samo za ženske. 6 1 Podblica 1 — 1 1 - 7 t Podlonk 1 — — 1 1 8 1 Poljane 5 — — 1 1 Samo za moške. 9 1 Preddvor 5 — — 1 1 Samo za moške. 10 0 Selca 5 — — 1 1 Samo za moške. 11 1 Sora 3 1 — 1 1 Samo za moške 12 1 Škofja Loka, deška osn. šola 6 3 - 1 1 Samo 7.a moške. Prednost imajo oni, ki so usposobljeni za pouk iz risanja na obrt. nad. šol. 13 1 Trebija 2 — — 1 1 14 3 Tržič, deška osn. šola 5 3 — 1 1 Samo za moške. Prednost imajo oni, ki so usposobljeni za pouk na obrt. nadalj. šolah. 15 1 Zalilog 1 - 1 1 — 16 1 Železniki 4 — — t 1 Samo za moške. Prednost imajo oni. ki so usposobljeni za pouk na obrt. nadalj. šolah. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do dne 15. maja 1922 po službeni poti na podpisani okrajni šolski svet. Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo. Prosilci, ki še niso stalno nameščeni v javni ljudskošolski službi na bivšem Kranjskem, morajo dokazati z državnozdravniškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. Okrajni šolski svet v Kranju, dne 20. aprila 1922. Znidarčic, 1. r. Neizprosna usoda je iztrgala dne 28. 4. t. 1. iz vrst tukajšnjega učiteljstva požrtvovalno tovarišico gospo Ido Moli roj. Turnšek. Pogreb se je vršil v nedeljo 30. aprila ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Zavedni in marljivi učiteljici ohranimo trajen in časten spomin. Kraini šolski svet v Trbovljah. Globuko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni, predragi in nepozabni oče, sin, brat svak in stric gospod RUDOLF SCHILLER nadučitelj v Črnomlju danes v torek, dne 2. maja, ddpoldne po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb našega ljubljenega očeta bo v četrtek, dne 4. maja. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Vojni vasi. Ohranite ga v blagem spominu in molite zanj! Sv. maše se bodo brale v domači župni cerkvi. Črnomelj, dne 2. maja 1922. Globoko žalujoči in osamljeni otroci: Relči, Melita, Zdenka, Miran in vsi ostali sorodniki. .■«SeisC-.'-.. Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana javlja tužno vest, da je dne 2. t. m. nenadoma preminul njega častni član in dolgoletni urednik „Popotnika" MIHA I. NERAT šolski ravnatelj v p. Dolgoletnemu, požrtvovalnemu delavcu za povzdigo izobrazbe učiteljskega stanu in slovenskega šolstva bodi ohranjen najčastnejši spomin.